40 Didakta 191 REKS IN MILA, ZGODBA O DVEH ŽIVALIH, KI JE PRERASLA V DRUŠTVO ZA IZVAJANJE IZOBRAŽEVANJ ZA OTROKE IN ODRASLE / Lara Prijatelj, dijakinja, mlada raziskovalka in prostovoljka / Gimnazija Vič Ljubljana V osnovnošolskem obdobju sem se pri pouku občasno srečala s temami, kot so varovanje okolja, ohranjanje naravnih bogastev našega planeta in alternativni viri energije. Več o trajnostnem razvoju sem se naučila pri raziskovalnem delu, ko sem sodelovala na srečanjih Mladi raziskovalci in njihovi mentorji. Vendar v šoli nisem izvedela ničesar o položaju živali v svetu ljudi. Šele zadnji dve leti sem pridobila nekaj znanja o živalih, ki jih redimo za hrano, in o živalih, na katerih se izvajajo poskusi za razvoj zdravstva in kozmetike. Najbližje so nam sicer hišne živali, zato bi bilo še kako dobrodošlo znanje o pravilni skrbi zanje. Vključila sem se v društvo, ki med- generacijsko povezuje ljudi, ki jim ni vseeno za okolje in živali. Z izvajanjem delavnic za otroke, občane, učitelje in šolske skupine člani društva posreduje- jo znanje o potrebah živali, o njihovem naravnem vedenju in ravnanju, ki ga morajo poznati odgovorni skrbniki. Na terenu, pri stikih z lastniki živali, sem opazila, da večina meni, da zelo dobro pozna potrebe živali, četudi se o tem niso izobraževali. Žal je resnica drugačna, zato v prispevku predsta- vljam delo prostovoljcev in najbolj po- membne stvari, ki bi jih morali poznati skrbniki hišnih živali. Menim, da bi bilo treba tovrstno znanje vključiti v redni šolski sistem. O veličini naroda in o njegovi moral- ni razvitosti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali. (Mahatma Gandhi) V Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila smo se zbrali prostovoljci, ki nam ni vseeno za sedanjost in prihodnost na- šega planeta. V majhnem društvu se trudimo delati velike korake. Zbrali smo se skupaj v želji ohranjati naše naravno okolje, zmanjševati ogljični odtis in spreminjati slabe razmere za živali v družbi. Nekateri člani so prostovoljci že veliko let. Sodelujemo s šolami, vrtci in Knjižnico Medvode, kjer izvajamo delavnice o trajnostnem razvoju in živalovarstvu. V društvu se držimo načela: Misli globalno – deluj lokalno. Prostovoljci iz Društva Reks in Mila de- lujemo na terenu, z živalmi iz socialno šibkih okolij, s takimi, ki so prepuščene same sebi in ne živijo v varnem domu. Veliko ljudi na žalost dojema mačke kot lovilke miši in pse kot čuvaje hiše na pogosto (pre)kratkih verigah. La- stniki psov ne sprehajajo redno, kot je potrebno, imajo jih za opozarjanje (lajanje) na prišleke. Poleg tega prostovoljci iz društva opozarjamo na nepravilno ravnanje z živalmi in na možne načine izboljša- nja njihovega življenja. Zelo si želimo, da bi tudi država temu področju na- menila več pozornosti. Začeti bi bilo treba s sistematičnim izobraževanjem otrok. Trudimo se, da bi se tudi Zakon o zaščiti živali v Sloveniji zaostril po vzoru dobrih praks iz Avstrije, Velike Britanije in s Škotske. Opažamo preveč zapuščenih, prosto- živečih živali, predvsem mačk, ki so jih nekoč lastniki zavrgli in se sedaj nekontrolirano razmnožujejo. Te (od lastnikov zapuščene) živali postanejo skrb občine in zavetišča, v katerega pa jih žal ne morejo neomejeno na- meščati. Predvsem v času, ko mačke skotijo mladiče, se zavetišča napolnijo do zadnjega kotička. Zapuščene živa- li tako umirajo zaradi pomanjkanja hrane, glist, bolh, drugih hudih smr- tno nalezljivih bolezni in nepazljivih voznikov avtomobilov. Vsak teden se srečamo tudi s psi, ki prosto tekajo v neposredni bližini glavne ceste, ki vodi na Gorenjsko, in tudi po drugih nevarnih območjih. Skrbniki živali samo pravijo, da jim je žival pobegnila, zato menimo, da bi morali nekateri skrbniki bolje poskrbeti za varnost svojih živali. V Zakonu o zaščiti živali in v Pravilniku o zaščiti hišnih živali je jasno napisano, da mora skrbnik priskrbeti vsaj dva obroka dnevno za odrasle živali, štiri obroke dnevno za mladiče in vodo ves čas, da je treba živalim zagotoviti varnost, da jih je treba ob bolezni in poškodbi peljati k veterinarju, da živali ne smejo trpeti. V omenjenem zakonu in pravilniku je poudarjena tudi skrb za preprečevanje neželenih legel mladičev, saj predvsem za mačke skoraj ne moreš najti novih domov. Skrbniki so sicer kazensko od- govorni za svoje živali. Slika 1: Živalim omogočimo kar največ naravnega vedenja Slika 2: Društvo za varovanje okolja in pomoč živalim v stiski Reks in Mila Didakta 191 41 V starih kulturah se je z živalmi rav- nalo bolj spoštljivo, danes pa na živali prepogosto gledamo kot na potrošno blago. Ne trpijo le zavržene, zapuščene domače živali, ampak tudi testne in rejne. Te so zaradi nehumanih razmer pogosto mučene in zanemarjene. V klavnicah sploh ni humanih razmer. Večina krav, prašičev in perutnine iz industrijske reje nikoli ni videla sončne svetlobe. Živinoreja spada med naj- večje onesnaževalce našega planeta. Poleg tega prevelika količina mesa ni dobra za naše zdravje. Rejne živali so pogosto hranjene z nezdravo hrano, ki vsebuje dodatke za hitrejšo rast. Sledljivost iz uvoza ni vedno dobra. V nevarnosti so tudi divje živali. Zara- di gradnje cest, objektov, kot so trgo- vski centri, se krčijo naravni habitati divjih živali, te tako nimajo prostora za bivanje, odmaknjenega od ljudi. Ogrožene so še zaradi hrupa v goz- dovih, pretiranega nabiralništva, lova, tudi turističnega. Zaradi vse večjega onesnaževanja okolja in človekovega nepremišljenega kopičenja odpadkov so mnoge vodne živali žrtev plastič- nih odpadkov. Vanje se zapletejo ali jih pojedo in poginejo. Mikroplastika že zahaja v našo prehrambno verigo, česar se ljudje niti ne zavedajo. One- snaževanje morja in taljenje ledenikov zaradi globalnega segrevanja, umira- nje avstralskega Velikega koralnega grebena in druge (tihe in glasne) ka- tastrofe so res močni opozorilni znaki naši generaciji. Srce človeka lahko sodimo po nje- govem ravnanju z živalmi. (Immanuel Kant) Zgodbi o dveh živalih sta dali ime dru- štvu, ki ga predstavljam v prispevku. Mala muca Mila je s sestrico Mojčiko ostala sama, ko je bila stara le nekaj tednov. Njuno mamico je povozil avto. Imeli sta srečo v nesreči. Po spletu do- godkov sta namreč prišli k srčni go- spe Jolandi, ki ju je skrbno hranila na nekaj ur s posebnim mačjim mlekom za mladiče, poskrbela za toploto in Slika 3: Mala Mila, hranjena z dudo. Slika 4: Reksu smo izboljšali bivalni prostor. Slika 7: Delavnice za otroke v Knjižnici Medvode potekajo vsak prvi četrtek v mesecu. 42 Didakta 191 vse ostalo. Danes sta Mila in Mojčika zdravi muci, ki skupaj živita pri družini na Brodu. Pes Reks je bil zelo prijazen star senior, ovčar mešanec, najdenec. Čudovit, ve- sel in pozitiven pes. Njegove življenjske razmere so bile zelo slabe, a skrbnica mu ni mogla nuditi kaj več. V svojem zadnjem obdobju življenja se je sre- čal s prostovoljko iz našega društva. Povezala se je z ljudmi, ki so mu bili pripravljeni pomagati. Vinko iz Raden- cev je prišel v Ljubljano in mu zgradil prelepo novo uto. Vsak dan, šest me- secev, smo ga redno sprehajali in mu zagotavljali hrano, primerno njegovi starosti in zdravstveni kondiciji. Prostovoljke v društvu smo zelo ak- tivne in delavne. Največ pozornosti in časa posvetimo načrtovanju in iz- vajanju delavnic za otroke, odrasle in starejše občane. Prostovoljke učiteljice in študentke mesečno izvedemo vsaj dve delavnici. V Knjižnici Medvode se redno srečujemo vsak prvi četrtek v mesecu. Pripravljamo tudi predavanja za učitelje in občane. Na medgeneracijskih srečanjih se po- govarjamo o odgovornem skrbništvu in ustvarjamo na različne teme, ki so pove- zane z letnimi časi, okoljem in živalmi. V zimskem obdobju smo spoznavali pravo hrano za ptice, žita za vodne živali, obo- gateno hrano za pse in mačke, ki živijo zunaj. Pozimi je hrano treba prilagoditi. Vodo je treba večkrat menjati. Zaradi mraza smo se odločili za izdelavo ptičjih hišk in mačjih bivališč iz škatel in lesa. V letošnji zimi smo postavili okrog 20 hišk za živali. Slednjim smo redno prinašali hrano ter skrbeli za higieno bivališča in skodelic za hrano. Zavedamo se, da se odgovor, kako iz- boljšati življenjske razmere za živali, skriva v čim boljšem znanju vseh ljudi. V ta namen smo prostovoljke iz dru- štva izdelale zloženki Kuža in muca sta postala naš družinski član in Povabimo ježke na naš vrt. Za zloženki so svoje ilustracije prispevali učenci Osnovne šole Trnovo, finančna sredstva soro- dno društvo za varovanje živali Lajka, besedilo pa naša učiteljica Mojca. Zlo- ženki otroke, starše in ostale skrbnike informirata o pravilnem ravnanju z mački in psi. V eni izmed njih smo predstavile tudi ravnanje z ježi, sicer pogostimi obiskovalci naših domov, saj so postali ogrožena živalska vrsta. Slika 9: Zatočišče za mačkeSlika 8: Ustvarjanje zatočišč za živali Slika 10: Prostovoljka Nika seznanja otroke s potrebami psa. Slika 11: V društvu smo pripravili zloženke o pravilnem rav- nanju z mačko in psom. Didakta 191 43 Vsak od nas lahko malo pripomore k temu, da ježem ohranimo življenjski prostor. Pozidava vseh zelenic, vedno manj zaraščene trave, premalo grmov- ja in preveč betona – vse to je za ježe smrtna obsodba. Na delavnicah se srečamo tudi s hi- šnimi živalmi. Naša pogosta gostja je izšolana vodnica psov, ki potrebe psa in ravnanje z njim predstavi otro- kom. Otroci so nad psom navdušeni, ob njem se veselijo, umirijo in hkrati učijo, kako pravilno ravnati z živalmi. Spomladi se v nekaterih krajih po Sloveniji izvaja projekt »Pomagajmo žabicam čez cesto«. Priključite se mu lahko vsi. Na svojem popotovanju te dvoživke prečkajo eno ali več cest, ki so zanje pogosto usodne. Pozive skupin, ki pomagajo žabam varno čez ceste, najdete na facebook strani in drugod na spletu. Lahko pa akcijo organizirate tudi sami in s tem pomagate ohranjati biodiverziteto v našem okolju. Po različnih lokacijah vsak dan nahra- nimo okrog 80 mačk in nekaj starejših psov, ki živijo brez lastnikov oziroma jih lastniki ne hranijo ustrezno. Poma- gamo ostarelim in socialno šibkejšim lastnikom. Trudimo se informirati ljudi o skrbi za njihove mačke in pse, kar je sploh velik izziv. Živalim priskrbimo hrano za vsak dan. Iskreno veseli in hvaležni smo vsake donacije kakovo- stne hrane za mačke in pse. Vse živali, za katere skrbimo, odpe- ljemo na veterinarske preglede. V primeru bolezni, poškodb ali potrebne operacije živali odpeljemo na varno, nastanimo in poskrbimo za okrevanje. Vsakodnevno jim nudimo zdravila, dokler ne ozdravijo. Poskrbimo, da se živali vsake štiri mesece znebijo glist, vsak mesec bolh, da so sterilizirane in kastrirane. Zelo priporočljivo je ceplje- nje mačk in psov. Ko pride bolezen, je včasih prepozno. Stroške v veliki meri plačamo sami. Mnogo prostoživečih mačk s poškodbo zaradi srečanja z avtomobilom, tudi zaradi metkov iz zračne puške, smo oskrbeli pri vete- rinarju, pozdravili in posvojili. Brez prostovoljcev, ki so nudili vsakodnevno skrbno domačo nego, ne bi imele mo- žnosti za preživetje. KAJ PA MAČKE IN PSI, KI JIH IMAMO DOMA? Odgovorni lastniki dobro poznajo vede- nje svoje mačke. Vsaka sprememba v obnašanju ali fizičnem stanju je vredna pozornosti. Zavračanje hrane, vode, bruhanje, driska, slinjenje, cmokanje z usti, zgrbljen položaj hrbta, trzanje hrbta, vnete oči, oteženo dihanje, šepa- nje ali rane so resni vzroki za takojšen obisk vašega izbranega veterinarja. Ne čakajte. Če mačka ne jé, lahko že po nekaj dneh pride do dodatnih hujših zdravstvenih zapletov. Če mačka po zdravilu bruha, prosite za injekcijsko terapijo. Mačke znake bolezni pogosto dolgo skrivajo. Naloga skrbnega lastni- ka je, da svojo žival dobro pozna in pravi čas opazi spremembo. Za nujne primere pokličite dežurnega veterinar- ja ali Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, ki je odprta vse dni v letu in 24 ur na dan. Pravilnik o zaščiti hišnih živali do- loča, da morajo skrbniki obiskati vete- rinarja, če je žival bolna. Če opazimo, da tega ne storijo, jih lahko naznanimo pristojni inšpekcijski službi. ZAKAJ POSVOJITI ŽIVAL ALI ŠE BOLJE DVE ŽIVALI IZ ISTEGA LEGLA ALI DVE KOMPATIBILNI ŽIVALI? Pogovori o domačih živalih povežejo družino, da najde čas zase in za dom, v katerem zaradi družbe živalskih pri- jateljev nikoli ne zavlada dolgčas. Živali pozitivno vplivajo na fizično in psihično počutje skrbnikov. Mačka je družabno bitje. Močno se lahko poveže z ljudmi različnih starosti, z drugimi mačkami in psi. Prav tako je s psi, kunci, pticami … Nobena žival ne želi biti sama. Tem- po življenja je hiter, veliko smo odsotni od doma, zato je ob posvojitvi mačke smiselno razmišljati o dveh mačkah. Med vašo odsotnostjo se bosta skupaj igrali in spali. Zagotavljamo vam, da dve mački pomenita dvojno zadovolj- stvo in manj dela. Mačka bo med nami lahko 15 ali več let. Ne moremo je za- vreči, ko se nam okoliščine v življenju morda spremenijo. Mački ali psu lahko vedno ponudite dom in izbrano žival vzamete za novega družinskega čla- na. Žival posvojite iz zavetišča. Če pa jo že kupite, dobro preverite poreklo, spoznajte starše živali, preverite, ko- likokrat letno imajo legla, kar je tudi omejeno z Zakonom o zaščiti živali. Preprečite nelegalna legla in prodajo mladičev, tisti, ki s ukvarjajo s tem, sa- mice prepogosto parijo in trpinčijo do prezgodnjega konca. Vsak mesec objavljamo članke v ča- sopisih, revijah, pojavljamo se tudi v elektronskih medijih. Verjamemo, da lahko z ozaveščanjem pripomoremo k boljšim pogojem za življenje živali in posledično tudi k boljšemu okolju. Obiščete in spoznate nas lahko tudi na stojnici, ki jo občasno postavimo na tržnici v Medvodah. Človek ne bo našel miru, dokler ne bo postal sočuten do vseh živih bitij. (Albert Schweitzer) Prostovoljstvo je pomemben element naše družbe. Na svetu je prisotna Slika 5: Poškodovani muc Tomi Slika 6: Mucka Lakšmi Slika 12: Pridružite se akciji »Pomagajmo žabicam čez cesto«. 44 Didakta 191 neenakomerna porazdelitev dobrin. Na eni strani je peščica, ki v svojih rokah drži bogastvo. Na drugi strani pa so milijoni in milijoni »navadnih« ljudi, ki se komaj prebijejo čez mesec. Prostovoljstvo je dobrodelna možnost, da tisti, ki imajo več denarja, ali pa tisti, ki imajo samo večjo empatijo do soljudi in drugih živih bitij in mor- da sploh nimajo veliko materialnih dobrin, pač pa veliko srce, nesebično in prostovoljno pomagajo drugim, ki nimajo dovolj za preživetje ali so ran- ljivi iz nekih drugih razlogov. Lahko pomagamo ljudem v svojem okolju, v svoji bližini, lahko poskrbimo za živali brez odgovornih lastnikov, se trudimo ohranjati naravne dobrine, naravo. Dobro in prav je, da si vzame- mo čas in naredimo tudi kaj dobrega za skupnost, za družbo, za soljudi, za ranljivejše od nas. Kako človek sploh postane prosto- voljec? Zakaj sem sama postala pro- stovoljka? Odgovor je težek in hkrati preprost. Nekega dne sem se odločila, da bom poskusila, in bilo mi je všeč. Od takrat naprej sem prostovoljno pomagala v Društvu prijateljev mla- dine Trbovlje, kjer sem pripravljala animacije in delavnice za otroke. Se- daj se pogosto prostovoljno priključim dejavnostim v Društvu Reks in Mila. Razlogov, da sem postala prostovoljka, je več. Od tega, da koristno preživiš čas, da si aktiven, da lahko pomagaš tako ljudem kot živalim. S tem pridobiš izkušnje za življenje, v tebi se krepi občutek za odgovornost in delavnost. Prostovoljstvo ni hobi, je odgovorno in resno delo. Je način življenja. Biti prostovoljec na nek način pomeni tudi odrekati se, saj moraš biti prisoten, ko te potrebujejo, ne le takrat, ko si to zaželiš sam. Ko vidiš, s kakšnimi majhnimi dejanji nekomu polepšaš dan, morda celo življenje, se počutiš koristnega. Spoznanje, da si nekaj spremenil na bolje, te bogati in ti daje veselje in voljo za nadaljnje delo. V Društvu Reks in Mila se trudimo izboljšati razmere z izvajanjem izo- braževanj in delovanjem na terenu, predvsem zaradi lokalnih živali. Pogo- sto se potrudimo olajšati življenje tudi skrbnikom živali, če nam to dovolijo. Nekateri so veseli že klepeta in družbe. Drugi nas zavračajo. Naša velika želja je, da bi dejavnosti v lokalni skupnosti še bolj razširili. Pravkar poteka akcija sterilizacij mačk in psov, na katero smo zelo ponosni. Z veliko dobre volje in konstruktivnega sodelovanja jo sku- paj z Občino Medvode in Veterinarsko ambulanto Tristo kosmatih iz Ljubljane izvajamo že drugo leto. Prvo leto smo oskrbeli okrog 200 živali. Občanom smo vsi sodelujoči v akciji zagotovili maksimalno možno podporo, tudi v obliki subvencij občine. Tako cena ni več izgovor za mladiče, ki tragično kon- čajo. Na ta način steriliziramo večje šte- vilo živali za manjšo ceno. Prihranimo občinski denar, ki mora biti po Zakonu o zaščiti živali namenjen živalim v vsaki občini. Zakon pa je treba izvajati. V razvitih državah, prijaznim ljudem in živalim, organizirajo dneve ali teden, ko vsi občani lahko prinesejo svoje ži- vali in jih brezplačno sterilizirajo. Do te točke osveščenosti imamo še veliko za postoriti. Želimo, da bi to akcijo sprejele tudi druge občine po Sloveniji. Nobeno živo bitje ne umira rado, še najmanj v trpljenju. V društvu si zelo želimo in potrebu- jemo nove somišljenike, ki bi si priza- devali za boljšo družbo, za ohranjanje okolja za bodoče generacije in za do- brobit živali. Prispevali in videli smo že mnogo srečnih koncev. Tudi vi ste lahko del enega. Prijazno vabljeni med srčne ljudi. KJE NAS NAJDETE? Facebook stran: Društvo Reks in Mila Tel. številki: 070 326 447 in 031 391 056 Viri in literatura Zakon o zaščiti živali : Uradni list RS, št. 98/99, 126/03, NPB1, 20/0 4 – UPB1, NPB2, 61/06 – ZDru- 1, NPB3, 14/07, NPB4, 43/07 – UPB2 , NPB5, 23/13, NPB6, 38/13 – UPB3 in NPB7 Pravilnik o zaščiti hišnih živali, Uradni list RS, št. 51/2009 z dne 03.07.2009 Furlan, M. Mačke so odlična družba, Pogled, priloga revije Ciciban, MK, marec 2017. Zloženke Društva Reks in Mila, junij 2016. Lara Prijatelj je dijakinja drugega le- tnika Gimnazije Vič. Napisala je razisko- valno nalogo s področja trajnostnega razvoja z naslovom Samooskrba ali uvo- žena hrana. Kot prostovoljka sodeluje v Društvu Reks in Mila ter v Društvu prijateljev mladine Trbovlje. Lara v pro- stem času rada bere, obiskuje Impro ligo – ŠILA, igra odbojko ter se sprošča ob poslušanju glasbe in igranju klavirja.