GLEDALM LIST SEZONA 1923'22l I 'M ŠTEVILKA' 12 IZDAJ/A UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJAN1 pgCif- »■■■■.. K05TR UUKRSinOUiC LIUBLIRDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina močnih čeuljeu in usnjatih izčelkou: =■ Listnice - Damske torbice = Potovalni usnjati predmeti i. dr. j] Samoprodoja in zaloga izdelkov touarne ,,PETOVJIFV‘, d. S. | BEOGRAD Dionička glav. . . Din 60,000.000 Rezerva.......... Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jeisa, Jcscnice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevalje, Sarajevo, Split, ŠibeniK, Tržič, Magreb, Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser Stale Bank, Cortland Street 82, New-York City, Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvetiir. 9 m <$> Najfinejša svetlobna telesa -..........................~~g— za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje „VE5TJT, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8/1. §imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiMiiimiiiimiiimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiiitiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiig | Q)esef Božič m srečno nouo fefo | žeft vsem prijateljem našega gfedaftsča 1 „c§(e<[a(is&i | i 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 i 1111111111111111111111111111111111111111M11111111111111 is SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda, 19. decembra Danes bomo tiči Red A Četrtek, 20. Nju Red D Petek, 21. n Mogočni prstan Red C Sobota, 22. Nju Red E Nedelja, 23. ob 3. uri popoldne 2X2 = 5. Ljudska predstava .... Izven Nedelja, 23. ob 8. uri zvečer Mogočni prstan Izven Ponedeljek, 24. » Zaprto. Torek, 25. ob 3. uri popoldne Peterč-kove poslednje sanje. Mladinska predstava .... Izven Torek, 25. n ob 8. uri zvečer Hamlet . . Izven Sreda, 26. n ob 3. uri popoldne Peterč-kove poslednje sanje • • Izven Sreda, 26. »> ob 8. uri zvečer Osma žena Izven Četrtek, 27. Nju Red B Petek, 28. »> Osma žena Red E Sobota, 29. Mogočni prstan Red F Nedelja, 30. ob 3. uri popoldne Peterč-kove poslednje sanje • . Izven Nedelja, 30. »j ob 8. uri zvečer Golobček . Izven Ponedeljek, 31. n Zaprto. Torek, 1. januarja ob 3. uri popoldne Mogočni prstan Izven Torek, 1. ob S. uri zvečer Danes bomo • tiči Izven OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Četrtek, 20. decembra Sevilski brivec Red B Petek, 21. V Zaprto. (Generalna vaja.) Sobota, 22. V Notredamski zvonar .... Red A Nedelja, 23. V Tosca Izven Ponedeljek, 24. v Zaprto. Torek, 25. v Gosposvetski sen Izven Sreda, 26. 11 Aida Izven Četrtek, 27. 11 Janko in Metka. Mladinska predstava Izven Petek, 28. 11 Notredamski zvonar .... Red C Sobota, 29. 11 Tosca Red D Nedelja, 30. n Zapečatenci - Schicchi Izven Ponedeljek, 31. n Zaprto. Torek, 1. januarja Notredamski zvonar Izven Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Priporoča se I B fl V I največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti tvrdka Ua 11IUUUI1 samost.12 : : Modna, galanterijska trgovina in parfumerija M. BARTL, Ljubljana, Stritarjeva ulica 2 Glavno zastopstvo kolonjske vode za Slovenijo Johann Maria Farina, gegeniiber (lem Jiilichsplatz v Kolnu ob Reni. Frkovič i drug Ljubljana, Kongresni trg 9 Veletrgovina čevljev in gonilnih jermenov IG. KLEINM AYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. Prnvtlrn* iVc/n • Edmond Rostand: Ct/rano de Bergerac. Herojska komedija 1 r Ul/ K, lir IZjLU • v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. Franco ka književnost zadnjih 50 let moida ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtipnosti* vznešenosti in sijaju besede tiko tipično francosko, kakor je kostandov „Cyrano“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljub.-zni, usta pre ipevajoča od posmeha nad seboj; lev, ki bi si moge priboriti svet in se ne upa dvigniti oči odžene, Ki jo ljubi evo vam junaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac" je uvr>čen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega .led.ilisča. Začetek ob 8. Konec ob 11. Danes bomo tiči. Veseloigra v štirih dejanjih (osmih slikah). Spisal J. Nestroy. Poslovenil * * * Režiser: O. ŠEST. Plaveč, trgovec v malem mestu............g. Lipah Minka, njegova sestranka in varovanka . . gna Gorjupova Bobek, trgovski pomočnik Matiček, vajenec Zmikavec, hlapec Jera, hišna pri Plavcu g. Rogoz g. Plut g. Sancin gna Rakarjeva Melhijor, hlapec brez službe....................g. Kralj Drugovič........................................g. Drenovec Poskočil, krojaški mojster......................g. Skrbinšek Globočnikova, trgovka z modnim blagom . ga P. Juvanova Jelovškova, vdova...............................ga Wintrova Cvetkova, Plavčeva svakinja.....................ga Medvedova Komar...........................................g. Jan Tina, izdelovalka lišpa.........................gna V. Juvanova Liza, služkinja pri gospodični Cvetkovi . . gna Ježkova Hišnik..........................................g. Kumar Kočijaž.........................................g. Jerman Stražnik........................................g. Cesar Grabež, potepuh.................................g. Terčič Prvi natakar....................................g. Medven Drugi natakar...................................g. Smerkolj Dejanje se vrši pri Plavcu, v malem mestu, potem v bližnji stolici in na koncu spet pri Plavcu. Po četrti sliki daljši odmor. Salon za dame in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar slov. opere in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledališlcih lasulj in potrebščin Začetek ob 8. Konec ob 10.. NJU. Vsakdanja tragikomedija v desetih slikah. Spisal Osip Dimov. Poslovenil M. Skrbinšek. Režiser: B. PUTJATA. N ju......................................ga Šaričeva Soprog . ............................g. Putjata On ......................................g. Rogoz Kostja....................................gna Smerkolj mL Marija....................................ga P. Juvanova Oče.......................................g. Lipah Mati......................................ga Medvedova Pomočnik..................................g. Medven Prvi gospod...............................g. Sancin Drugi gospod..............................g. Smerkolj Dijak.....................................g. Jan Prva dama.................................gna V. Juvanova Druga dama................................gna Slavčeva Hišna.....................................gna Ježkova 1.) Evo pet metrov mojega življenja! 2.) Ozek trak pomladi se je pojavil nad zemljo. 3.) Pisma lahko ožive? 4.) Kakor da zaslutimo smrt. 5.) Bila si kot solnce. 6.) Mama, kje si ? 7.) Je kaj višjega od smrti in ljubezni? 8.) Zvenela je kot roža. 9.) Mrličem je vse prav. 10.) Ona je tu ... z nama . . ! Svetlobna telesa posodila tvrdka ,,Vesta“. Jd“:ike JOS. ROJINA 1 c 1 •• ° ** konfekcije ljubljana in obleke po modi ■ Aleksandrova cesta 3 ... KIRURGI JA- ORTOPEDIJA bandaže, obvezila In pasovi za dame, razni zdravstveni izpiralni Brušenje aparati, varnostni gumi - izdelki Niklovartje BESEDNIK IN DRUG, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 Telefon št. 439 Telefon št. 439 - '4 — Začetek ob 8. Konec ob 11. MOGOČNI PRSTAN. Narodna pravljica z godbo, petjem in plesom v štirih dejanjih (sedmih slikah). Spisal Fran Milčinski. Glasbo zložil Viktor Parma. Kapelnik: g. FR. BAUER. Režiser: A. DANILO. Kraljica belih vil...............................gna M. Danilova Vila Dragomila...................................gna Slavčeva Prva vila, j ,.............gna Juvanova Druga vila, J čuvarice zakladov j................gna Ježkova Tretja vila, I I.............gna .Kramarjeva Prvi škrat.......................................gna Tilka Jezeršek Drugi škrat......................................gna Heda Janc Tretji škrat.....................................gna Rezi Brcar Car Aleš, eno manj nego deseti...............g. Lipah Princesa Viola...................................ga Šaričeva Minister Rioomir.................................g. Skrbinšek Minister Rogoslav................................g. plut Strežaj carja....................................g. Bertok Deveti kralj.....................................g. Peček Minister Mehmed..................................g. Kralj Prvi suženj, \ (.....................g. Terčič Drugi suženj, f zamorca (........................g_ Markič Kraljev sluga....................................g. Kumar Glasnik..........................................g. Danilo Prvi mož iz naroda...............................g. Sancin Drugi mož iz naroda..............................g. Medven Stražar..........................................g. Smerkolj Majka Marta......................................gna Rakarjeva Stanko, njen sin.................................g. Drenovec Kuža Zvestin.....................................g. Medven Muca Liza........................................gna Hillejeva Evfemija, roj. von Prezeltaig....................ga V. Danilova Tonček, ........................gna Gorjupova Tinček, ......................g. Windiš Binček, njeni otroci ............................g. Marn Markec, .................. g. Smerkolj I. Mirkec, ......................g. Smerkolj II. Zakleti mladeniči................................gg. Jan, Medven, Jerman Janičarji, odaliske, narod. Slike: 1. Imenitna kupčija. 2. Zahvala kraljice vil. 3. Čudeži mogočnega prstana. 4. Neprijeten gost. 5. V sovražni oblasti. 6. Potujoči umetniki. 7. Vsemogočna ljubezen. Rešeni. Med prvim dejanjem mimodrama o našem ljubem kruhku. Izvaja baletna šola. Plese aranžiral baletni mojster g. Trobiš. — Deloma nove kulise naslikal g. Skružny. Sodeluje del muzike dravske divizijske oblasti. Začetek ob 3. Konec ob 6. Peterčkove poslednje sanje. Božična povest v štirih slikah. Spisal Pavel Golia. Godbo zložil g. Balatka. Režiser: O. ŠEST. Božični možiček..........................................g. Plut I. Jezušček obdaruje bolnega Peterčka. Peterček..................................................ga Danilo-Balatka Babica. . j . . .........................................ga Juvanova Berač l Čarodej Grča /............................................S' Mamica....................................................ga Šaričeva Mesec, princ lazurni!i dalj.............................g. Lipah Jezušček, Marija, sv. Jožef II. Pri kralju Matjažu. Peterček..................................................ga Danilo-Balatka Čarodej Grča..............................................g. Peček Mesee, princ lazurnih dalj.............................g. Lipah Mamica....................................................ga Šaričeva Kralj Matjaž..............................................g. Danilo Kraljica Alenka...........................................ga Wintrova Kraljična Alenčica........................................gna Mira Danilova Poveljnic telesne straže..................................g Drenovec Prvi vojščak..............................................g. Kralj Drugi vojščak.............................................g. Medven Tretji vojščak............................................g. Markič Vratar....................................................g. Kumar Glasnik...................................................g. Sancin Matjaževi vojščaki in vitezi, paži. III. Sveta noč v gozdu. Pe erček..................................................ga Danilo-Balatka; Čarodej Grča..............................................g. Peček Mesec .... ......................................g. Lipah Mamica....................................................ga Šaričeva Oče Hrast, župan gozdov gorjanskih........................g. Gregorin Čarodejka Bukva...........................................gna Rakarjeva Meglica-Krasotica.........................................gna Ježkova Palček-Strahopetček.......................................gna Gorjupova Jezušček............................................... .. * * * Marija................................................. ... * :i: * Sv. Jožef......................................................... * * * Gašpar, ^ ( ..................g. Kumar Miha, [ sveti Trije kralji '..............................g. Terčič Boltazar, j l........................g. Sancin Angeli, palčki, palčice, gozdno prebivalstvo: drevesa, živali itd. IV, Jezušček odpelje Peterčka k mamici. Peterček..................................................ga Danilo-Balatka Mamica....................................................ga Šaričeva Berač.....................................................g. Peček Babica....................................................ga Juvanova Bog Oče...................................................g. Cesar Peterčkov oče.............................................g. Kumar Jezušček, Marija, sv. Jožef, sv. Trije kralji, sv. Miklavž, svetniki, angeli. Plese naštudiral baletni mojster g. Trobiš, plešejo gdč.: Vavpotič, Japelj in Mohar. — 6 — Začetek ob 8. Konec ob pol 11. HAMLET kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Klavdij, kralj danski.........................................g. Skrbinšek Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja ... g. Rogoz Polonij, prvi komornik........................................g. Lipah Laertes, njegov sin...........................................g. Kralj Horacij, Hamletov prijatelj...................................g. Peček Voltimand, .................................g. Markič Kornelij, .................................g. Kumar Rozenkranc, dvorniki .........................................g. Drenovec Gildenstern, .................................g. Smerkolj Osrik, .................................g. Sancin Plemič........................................................g. Bertok Marcel, \ /.....................................g. Medven Bernardo, f častnika l........................................g. Sancin Frančiško, vojak..............................................g. Smerkolj Rajnold, sluga Polonijev......................................g. Cesar Fortinbras, kraljevič norveški................................g. Gregorin Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja Hamleta. . . g. Terčič Prvi igralec..................................................g. Danilo Drugi igralec.................................................g. Sancin Tretji igralec................................................g. Kumar Igralka.......................................................gna Gorjupova Sluga.........................................................g. Bertok Duhovnik......................................................g. Markič Prvi grobar . . . .......................................g. Plut Drugi grobar..................................................g. Cesar Gertruda, kraljica danska in Hamletova mati...................ga Medvedova Ofelija, Polonijeva hči.......................................ga Saričeva Osebe v igri: Prolog........................................................g. Kumar Kralj.........................................................g. Danilo Kraljica......................................................gna Gorjupova Lucijan, kraljev nečak........................................g. Sancin Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se v Helsingoru na Danskem. Glasbo zložil A. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. OSMA ŽENA. Komedija v treh dejanjih in štirih slikah. Spisal A. Savoir. Poslovenil dr. F. S. Režiser: B. PUTJATA. g. Putjata g. Rogoz g. Danilo g. Medven g. Jan g. Jerman g. Sancin ga Nablocka gna Mira Danilova ga Medvedova Dejanje se vrši v Ostendu in Parizu. Čas: Sedanjost. Toalete g. Rogoza so nabavljene pri tvrdki Drago Sdiwab. Brown . . Hubert . . Marki . . . Cok. . . . Tajnik. . . Matard . . Natakar . . Monna . . Lucienne . Miss Georg — 8 - Začetek ob 8. Konec po 10. GOLOBČEK. Tragikomedija v treh dejanjih. Spisal John Galsworthy. Prevel O. Šest. Režiser: B. PUTJATA. Krištof Wellwyn, slikar..................................g. Lipah Ana, njegova hči......................................ga Wintrova Guinevere Megan, cvetličarka..........................ga Nablocka Rory Megan, njen mož..................................g. Drenovec Ferrand, tujec........................................g. Putjata Timson, bivši kočijaž.................................g. Kralj Edvard Bertley, pastor................................g. Jerman Alfred Calway, profesor...............................g. Gregorin Baron Thomas Hoxton, sodnik...........................g. Peček Stražnik..............................................g. Cesar [......................................g. Bertok Trije nosači j........................................g. Kumar l • • ..............................g. Sancin Prvo dejanje na božični večer, drugo na Novega leta dan, tretje dejanje pa prvega aprila. Vrši se v Londonu. Za dame in za gospode IDošli so novi francoski modeli „POIRET“ Brata Brunskole konfekcija in splošno specialno krojaštvo po meri ■ v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5 o a Centrala slovenskih mlekarn, o a Ima stalno «-S m-* vseh vrst, na-v zalogi o K* <1. A mizno in čajno Ljubljana, Vojaška ul. 10. maslo, mleko na debelo in drobno, ki ga dostavlja o a a o o o Telefon 446. a a a a a a aooaa strankam na dom. o o o o o me, i d. IVAN PERDAN, LJUBLJANA Veletrgovina špecerijskega blaga Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic - 9 — Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11. Notredamski zvonar. Romantična opera v dveh dejanjih (petih slikah). Po istoimenem romanu Viktorija Hugoja napisala Leopold Wilke in komponist. Vglasbil Franc Schmidt. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: O. ŠEST. Archidiaconus notredamski ..................g. Cvejič Quasimodo, zvonar notredamski...............g. Zathey Phoebus, gardni častnik............... • ■ g. Kovač Gringoire, bivši filozof in pesnik, sedaj cigan g. Sovvilski Častnik....................................g. Šubelj Esmeralda, cigansko dekle..................gna Thalerjeva Krčmarica Falourdel........................ga Smolenskaja Cigani, vojaki, duhovni, ljudstvo. Čas: XV. stoletje. Kraj: Pariz. Prva slika: Greve plače. Druga slika: Krčma stare Falourdel. Tretja slika: Ječa. Četrta slika: Pred cerkvijo Notre Dame. Peta slika: Na terasi cerkve Notre Dame. Nove dekoracije, po osnutkih akad. slikarja Bucika, naslikal mojster Skružny. Specialna trgouina damskega in moškega sukna Zaloga belega blaga ^osin B{?0rcič R'e^san^r°ua c-12 PRISTOU & BRICELJ Pivi. najstarejsl specialni stro-kovo-tehnični ateljš za črko-»Ima's »o se najtopleje priporoča za slikale napisov na steklo, LJUBLJANA 'Ovire, IBS, Zid Itd. = Aleksandrova cesta St. 1 - 10 - Začetek ob 8. Konec po 10. TOSCA. Opera v treh dejanjih. Besedilo po V. Sardou napisala L. Illica in G. Giacosa. Poslovenil Cvetko Golar. Vglasbil G. Puccini. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki; cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Vsebina. 1. dej. Konzul Angelotti je ubežal iz ječe in se skriva v cerkvi S. Andrea della Valle. V cerkvi slika Cavaradossi Marijo Magdaleno. Obišče ga ljubosumna prijateljica slovita pevka Tosca. Cerkovnik pride naznanit, da je končno izgnan Napoleon iz Italije in da bo nocoj zato velika slavnost, na kateri bo pela tudi Tosca. Naenkrat pride krvoločni policijski komisar baron Scarpia. Ukaže preiskati cerkev in iz najdenih predmetov sklepa, da je Cavaradossi podpiral Angelottijev ^ beg. Ker Scarpia tudi ljubi Tosco, je vesel, da more upropastiti na ta način svojega tekmeca Cavaradossija. Toda Tosca zagrozi Scarpi. i, da se maščuje. 2. dej. Baron Scarpia večerja v palači Farnese. Povabil je k sebi Tosco. V sosednji sobi mučijo Cavaradossija, da bi izpovedal, kam je ubežal Angelotti. Toda slikar prenaša raje vse muke kot da bi izdal svojega prijatelja. Pride novica, da je pri Marengu zmagal Napoleon. Cavaradossi zapoje od veselja nad to zmago. Scarpia ga veli radi veleizdaje ustreliti, toda reče Tosci, da ga lahko reši, ako se mu vda. Tosca, vsa obupana, to obljubi. Scarpia ji zagotovi, da bo slikar samo navidezno umorjen, da vojaki ne bodo imeli krogelj v puškah in da naj se po strelu Cavaradossi obnaša kot da je mrtev. Tosci da Scarpia pismo, ki dovoljuje njej in slikarju svoboden odhod iz Rima. Tosca zabode Scarpija. 3. dej. Na Angelskem gradu v Bimu. Slikarja peljejo na morišče. S Tosco se poslovi Cavaradossi in oba se veselita veselega snidenja in bega. Vojaki oddajo salvo in odkorakajo. Tosca hiti k ljubčku — toda v smrtnem strahu opazi, da je Cavaradossi res mrtev. Iz obupa skoči v prepad, da se v smrti združi s svojim ljubljenim Cavaradossijem. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Floria Tosca, slovita pevka . . . Mario Cavaradossi, slikar . . . . Baron Scarpia, policijski načelnik. gna Zikova g. Šimenc g. Levar - Popov g Šubelj g. Betetto — Pugelj - Zupan g. Mohorič g. Mencin g. Perko g. Habič ml. Cera se Angelotti . Cerkovnik . . . Spolleta, birič . Sciarrone, orožnik Ječar .............. Pastir................ Godi se v Rimu leta 1800. — 11 — Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Gosposvetski sen. Narodna opera v dveh dejanjih s predigro. Besedilo spisala skladatelj in Franjo Roš. Vglasbil: Risto Savin. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. Dušan.......................g. Betteto - Zupan Bernard, knez Korotana in Kranjske marke..............g. Sowilski Kneginja, njegova mati .... ga Smolenska Otokar I. Premisi, kralj češki . . g. Pugelj Juta, njegova hči................• ga Lewandovska Grofica Andeška...........ga Borova — Ropasova Margareta, njena hči.ga Rewicz-gna Kattnerjeva Mojmir, vitez, Bernardov prijatelj g. dr. Rigo Pastovčan,! f...............g. Debevec Gradekar, J kmeta ^.................g. Banovec Gosti, lovci, ljudstvo, vojaki. Predigra se vrši v sedanjem času, prvo in drugo dejanje na Krnskem gradu in Gosposvetskem polju. Nove dekoracije: slikama Narodnega gledališča pod vodstvom g. Skružnyja. Prolog: Dušan gleda v duhu slavno preteklost svojega naroda na Gosposvetskem polju. Zasanja o Bernardu, knezu Korotana, o Juti, hčerki češkega kralja Premisla, in — stopi mednje in vodi njih usodo. Prvo dejanje: Knez Bernard se zaljubi v Margerito, grofico An-deško. Dušan, ki pozna Margeritino srce, mu svetuje, naj se preoblečen v berača prepriča in preizkusi dobroto obeh deklic: Margerite in Jute. Tista, ki prestane preizkušnjo, bodi kneginja Korotana. Juta se izkaže za boljšo in mu da prstan. Drugo dejanje: Na Gosposvetskem polju pričakuje narod kneza Bernarda, ki bo ustoličen po starodavnem narodnem običaju. V slavnostnem trenutku izjavi Bernard, da je Juta ona, ki si jo je izbral za ženo. In Korotan dobi tako kneza in kneginjo. Dušan pa zaključi: Gosposvetski prestol, znamenje si slave, sile in ponosa! Narod tvoj je večen. V. BEŠTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 - 12 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. AIDA. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Kralj egiptovski.............. g. Pugelj - Zupan Amneris, njega hči..............ga Borova - Refficzeva - gna Sfiligojeva Aida, sužnja etiopska .... ga Lewandovska — gna Zikova Radames, vodja egiptovske vojske .............................g. Sowilski' - Šimenc Ramfis, veliki svečenik ... g. Betetto - Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Aide......................g. Cvejič Sel.............................g. Banovec — Mohorič Svečenica........gna Mišič-Saxova Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Plese naštudiral baletni mojster fl. A. Trobiš. Vsebina: 1. dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita o vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena tudi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu izroči zastavo. Sprememba: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti meč in prosi boga za zmago. 2. dejanje: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem zmagovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo Radamesovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. d e j a n j e: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v Izinem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda njegov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4. dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa in ga skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana Amneris preklinja sodnike. Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames ■m Aida. — 13 - Začetek ob pol 8. Konec okoli 10. ZAPECATENCI. Komična opera v enem dejanju. Spisala Rihard Batka in Pordos-Milo. Poslovenil Al. Peterlin - Batog. Vglasbil Leo Blech. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: O. ŠEST. Jež, župan.....................................g. Levar - dr. Rigo Liza, njegova hči..............................gna Thalerjeva Gospa Jera, mlada vdova........................ga Rewiczeva Gospa Vuga, stanovalka v isti hiši. ... ga Smolenska Jernej, njen sin, občinski pisar...............g. Kovač Zajec, občinski sluga........................g. Zupan Sosed Grivec . . .’......................g. Finko Nočni čuvaj....................................g. Perko Prvak strelcev.................................g. Bogojevič Kraj: malo mesto. Čas: 1830. GIANNI SCHICCHI. Komična opera v enem dejanju. Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šorli. Vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Gianni Schicchi....................................g. Levar Lauretta, njegova hči..............................ga Matačičeva Žita, nazvana „Stara“, sorodnica Buosa ... ga Rewiczeva Rinuccio, nečak Zite.............................. • g. Kovač Gherardo, nečak Buosa..............................g. Mohorič Nella, njegova soproga.............................gna Koreninova Gherardino, njen sin...............................g. Habič Betto iz Signe, svak Buosa.........................g. Subelj Simon, sorodnik Buosa..............................g. Zupan Marco, njegov sin..................................g. Pugelj Ciesca, njegova soproga............................ga Smolenskaja Maestro Spinelloccio, zdravnik.....................g. Perko Amantio plemeniti Nicolao, notar...................g. Debevec Pinellino, čevljar.................................g. Erklavec Guccio, barvar.....................................g. Ribič Dejanje se vrši v Firenci leta 1299. Vsebina. Gianni Schicchi. Florentinski bogataš Buoso Donati je umrl in za njegovo veliko premoženje, ki ga je pokojnik volil fratrom, se vname velik prepir. Gianni Schicchi, z vsemi žavbami namazani premetenec, vso zapuščino prav po salamohsko razdeli: mrtveca da na skrivaj pokopati, sam pa leže v pokojnikovo posteljo in kot falso Donati narekuje testament notarju znova. Vsakemu kaj zapusti, sebi pa seveda največ. Prevara mu izvrstno uspe, dejanje je polno tragikom ičnosti in vse skupaj se konča tako, da ima vsak, česar si želi: s svatbo dveh mladih zaljubljencev. — 14 — FRANC SCHMIDT: Notredamski zvonar. Petnajsti vek. Inkvizicija, strasti, karneval — nad vsem stoje mogočni stolpovi Notredamske cerkve. V središču Esmeralda, od vseh ljubljena radi lepote, vsled svoje lepote pregnana in sovražena. In Quasimodo — preprost junak — in Arhidiaconus, zbičan in razpaljen od strasti. — Romantika. Ciganka Esmeralda reši in poroči iz sočutja od njenih tovarišev na smrt obsojenega Gringoira. Vendar nima s to zadevo njeno srce nikakega opravka, ker ona ljubi Phoebusa, gardnega stotnika, ki jo je nekoč rešil iz zločinskih rok. In ta Phoebus išče samo prilike, da se z njo sestane. Soprog Esmeralde Gringoire prisluškuje, ko se dogovorita o sestanku — pride tudi v tisto beznico — umori Phoebusa, sam pa se vrže v Seino. Tako vstane sumnja na Esmeraldi — in obsojena je na smrt, ker življenje je zanjo brez cene saj Phoebusa ni več. Sele od Arhidiacona Notredamskega, ki jo pride izpovedat, izve da Phoebus še živi — in tedaj zraste zopet ljubezen — in volja do življenja. Arhidiacon naj jo osvobodi. A ta gleda le na svojo rešitev, na spas svoje duše pred strastmi, ki jih razširja Esmeralda — in vidi le v njeni smrti svojo lastno rešitev, oziroma rešitev večnega življenja. In izroči jo krvnikom. Že se pojo pogrebne pesmi, ko jo reši spaka Quasimodo — in jo odvede v Notre Dame — tam je azil in posvetni zakoni ne segajo preko praga cerkvenih vrat. — Vendar volja Arhidiaconova je večja in oblast njegova velika. Kraljev ukaz odreši zakon zaščite v cerkvi — in Esmeralda je izgubljena. Miru pa Arhidiacon le ni našel. Vedno sledi njegovim dejanjem lik Esmeralda — in skoraj odrešenje mu je, ko ga zvrne Quasimodo preko ograje s stolpa. — Pa je pesem končana. Viktor Hugo jo je pravil sicer drugače ~ vendar tudi ta libreto ima svojo pristno dramsko silo in psihološko vrednost. — Od pevca zahteva vsaka vloga igralca — močnega igralca — zato pa je vsaka zase tudi izredno hvaležna. Hotel „SOČA“, Ljubljana Lastnik K. POTOČNIK, Sv. Petra cesta 5 Telefon št. 531 Telefon št. 531 Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo - 15 - MALVOLIO: Med odmorom. Dama, kavalir, kritik in pseudokritik (ki piše samo zato, da dobi prosto vstopnico) — se raztovarjajo na hodniku. Kritik: Ah, ta pavza bo trajala 40 minut! Dama: Hvala bogu, igra je itak zelo dolgočasna. Kavalir: Domač produkt! Kritik: To je dober pisatelj, dragi gospod ... da se je rodil kje drugje . . . Tako pa — moramo udariti po njem — Pseudokritik: Tudi jaz mislim — Kavalir: Samo da bi pavza ne bila tako dolga. To ubija vsako igro. Kritik: Uprava ubija vsako igro! Pseudokritik: Igralci ubijajo vsako igro! Dama: Vi, kritiki, ubijate vsako igro! Kavalir: Bolj ko drugi ubija pisatelj svojo igro! Dama: Kako to? Kavalir: Ker je ne zna napisati. Kritik: To je dobro! To bom porabil — Pseudokritik: Dovolite mi, da jaz to porabim? Kritik: To se mene ne tiče. Vaš list je takointako tednik. Dama: Kdaj pišete vi kritike, pred predstavo ali po predstavi? Kritik: To je skrivnost. Dama: Pa vendar veste že pred predstavo, kako boste pisali. Kritik: Imam svoje stališče. In se ga držim. Pseudokritik: Mi kritiki imamo vedno svoje razloge — Kritik: To baš ne — ali — Dama: Prijateljica sem z neko igralko, ona zna za skrivnost vsakega kritika: to je čudno. Kritik: Kaj naj bo čudnega? Dama: Kako se pišejo kritike. Kritik: Milostiva, za nas je samo eno stališče merodajno: naša vest. Kavalir: Ali — vaša zloba! Pseudokritik: Jaz nisem nikdar zloben. Dama: Preveč ste neumni, da bi mogli biti zlobni. Najugodnejši nakup igrač in primernih daril za Božič in Novo leto pri tvrdki Vaso Petričič nasl. J. Samec Ljubljana, Mestni trg št. 21. — 16 — Kritik: Tega o meni ne morete trditi. Dama: Vi ste perverzno vesten. Kavalir: Mislim, da je mnogo bolje poznati kako dobro stvar kot imeti čisto vest. Tudi jaz imam čisto vest, a zato mi ne bo nikdar prišlo na misel - n. pr. graditi mostove. Kritik: To je zofizem, cenjeni gospod! Kritik ne gradi - Pseudokritik: Da, on ruši! Kritik (pseudokritiku): Dragi kolega, bolje bi bilo, da molčite. To ni vaš podlistek, da bi mogli govoriti neumnosti. (Ostalim:) Hotel sem reči, da kritik ne gradi kamenitih ali železnih mostov, on gradi duševne mostove, ki vodijo iz nepopolnosti v popolnost, iz diletantstva v umetnost, iz neznanja v znanje. . . On kaže s prstom na slabe strani, da se popravi ono, kar je popravka vredno, in da se izmeče ono, česar se ne da več popraviti . . . Dama: A jaz zelo pazljivo čitam vaše kritike: vi neprestano blatite upravo, igralce, avtorje - pa uprava se ne menja, igralci igrajo, dalje, avtorji še vedno pišejo . . . Kritik: To je naša tragedija . . . Pseudokritik: Glas vpijočega v puščavi . . . Kavalir: Pa čemu potem pišete? Dama: Kako to, da se ne naveličate? Kritik: Ali ste se vi kdaj naveličali flirta, lepa gospa? Ali se kvartopirec naveliča kart, ako v igri izgubi? Ali se pijancu ustavi vino, čeprav si vselej, kadar je pijan, razbije glavo? Pseudokritik: Gospod kolega je danes božansko razpoložen. Dama: Vaše primere so malo hrome, dragi gospod! Flirt, karte, vino — to so majhni užitki življenja. Kritik: Mar kritikovanje ni? Kavalir: Kako mislite? Kritik: Ko bi vi vedeli, kak užitek je to! Če takole strgam avtorja, če zmlatim režiserja, če pokvarim intendantu kosilo, če uščipnim kako igralko . . . Kavalir: To je zares užitek — Dama: Vi ste sadist. Pseudokritik: Saj to je, kar je najlepše ... To je krasen poklic. Dama: Rakov poklic. ŠIVALNI STROJI Mundlos ORIGINAL VIKTORIJA, 15 letna garancija. Vse urstB. jedilnega orodji!. Velika zalogo zlatn ne in srebrnine. 3os. Šeiovin-Čuden, UiMjmt. Mesini trg št. a Lepa božična in novoletna darila. Lepa darila za ženine in neveste. — 17 - kritik: Zakaj rakov poklic? Dama: Rak hodi nazaj. Kavalir: Raki ščipljejo . . . Kritik: Vi ste zlobni, milostiva . . . Dama: Zlobna je samo starost brez moči ali mladost, ki nima ugleda — a jaz nisem niti stara niti brez ugleda . . . Pseudokritik: Pa vendar . . . Kritik: Vi merite gotovo name. Samo ne vem, ali smatrate, da sem star ali brez ugleda? Damo: Zame — ima vaša starost ugled. Kritik: Milostiva, vi ste preveč nemilostiva. Rad bi to popravil! Dama: Zakaj? Najbolj interesantna na vas je vaša ujedljivost. Ako se še temu odrečete, kaj naj še ostane od vas? Herkules, ki ga muči revmatizem dvajsetega stoletja. Besni Roland, ki ga peljejo na vozičku na izprehod. Devica orleanska v pokoju . . . (Medtem zazvoni tretjič. Vsi gredo v parter. Nato se začne tretje dejanje.) Kritik (zase, ko sede na svoj fotelj): Ta baba je gotovo zaljubljena v nekoga od gledališča! ();Kaz. list.“ št. 9. 1921.) OSIP ŠEST: In kamor se oko ozre. (Dalje.) Hamburg. Torej tako! Pojdi, Berlin, s spomini, reliefi in portreti v skrinjo. Knjiga prebrana, nazaj na polico. Vzemimo drugo, sedimo v vlak in listajmo . . . Hiti vlak, ne obstoji. Nauen... Iz časopisov spozna človek ime, ne išče po karti, kje se nahaja v resnici . . . Nauen . . . Hiti vlak, ne obstoji. Prav tam daleč, deset, dvajset visokih stebrišč, z žico . . . Žice se ne vidijo . . . Samo slutijo se. Spodaj aparati — brzojavi — brez žice . . . Adio, Nauen . . . CflRTIIM A ^ IMPORT l®' En STOS far- En detall -1« ^!S!iw= Emajlirana kuhinjska posoda Krekov trg 7-8 Prvovrstne kvalitete (poleg Mestnega doma) po konkurenčnih cenah. (jRIČflR & MEJAČ LJUBLJANA, 5EUPNBURQ0Ufl ULICA 3 KNflPueue ULICE- - 18 - Potem ravnina . . . Brez naselbin, polje, polje, polje . . . Žito . . . In potem Hamburg . . . Hamburg . . . Vse ceste, ki vodijo na kolodvore, v vseh mestih, so okrašene tudi s tem imenom . . . Poleg je naslikana navadno barka ... z dimniki. .. Hamburg .. . Amerika ... Pečat internacij onalnosti. Vse, kar je o Hamburgu imenitnega povedati, o njega zgodovini, o njega viteških časih, vse to stoji napisano v Badekerju, Griebensu — in to je literatura vseh literatur . . . Tam so uganjali tudi Slovani svoje špase, pred davnimi stoletji, ko so bili še romarji in popotniki ... In vsa voda, ob kateri so zrastle te severne Benetke, izvira na domačih tleh ... In se izpremeni bog si vedi kako, bog si vedi kdaj v morje ... v morje? No, vendar za mene je morje tam, kjer ni več bregov, kjer je sama voda, voda. Po mestu kanali kot v Benetkah. Tu pa tam spomini na stoletja, ki so vladala . . . Hiše, kaj hiše . . . starčki, ki se jedva še drže ... In Cicerone postane sentimentalen . . . češ, v tej hiši, kaj hiši, hišici, je bila zadeva, podobna Romeo in Juliji . . . Izven kanalov Laba — morje, pristan, luka hamburška. To, kar gledam jaz, je samo odsev onega, kar je bilo . . . Tisoči in tisoči dvigajo, nosijo, tlačijo, sujejo, nalagajo — v zraku plove samo en ton — ton kipečega življenja . . . Tam zadaj Amerika ... In to, pravijo, je samo tretjina tistega, kar je bilo pred vojno . . . Cicerone postane v drugič sentimentalen . . . Jaz tudi, ker vem, da stanejo čuvstva Cicerona denarja. Tudi jaz postanem sentimentalen . . . Ob šestih zapojo sirene in piščali ... V pontonih ... In vse življenje utihne ... O ne, ne utihne, temveč pomakne se v zatišje .. . V St. Pauli ... St. Pauli, mesto vseh barab, lumpov. Ze deset dolarjev dobite v St. Pauli potni list v Permanbucco, s pečati in potrdili vseh meksikanskih konzulov, da ste Meksikanec. V St. Pauli živi internacijonala „na dnu“. Vsi se poznajo, vsi si po-magajo — republika brez zakonov. Vse narodnosti, vsi samo brezdomci, vsi brodolomci . . . Bog vas živi, prijatelji . . . Morda nekoč — bog si ga vedi . . . morda . . . Ob večerih slonim ob ograji „Landungsbriicken“ in se pogovarjam z Ameriko . . . Krog mene prenašajo zaboje, zavoje ... in preklinjajo D • f j-fT/irri in « ^‘n‘ P‘smen‘ papir v kartonu in ma- •* upirnu L/g OZJlTlll pah, umetniške razglednice, vedno J Š E Ki n°Ve' ^n‘ no^ezl’ Poez,je> albumi. Primerna darila Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. za Miklavža, božič, Novo leto. Tu- in inozemski časopisi y 5"c dobe v trafiki v $elenburgovi ulici. — 19 — v vseh mogočih jezikih . . . Slišim roden glas, ki se izraža slabo na adreso matere kolega nosača . . . (Serbus bratec iz Novega Sada) Tam zadaj Amerika . . . S. Frančiško ... Da imam smelost . . . Parnik odhaja čez pol ure — v S. Frančiško ... a jaz imam pogodbo, ki sliši na ime Ljubljana . . . Ljubljana, kje si, teater, kje si . . . jaz sem te zatajil . . . Potem se zažigajo svetilniki . . . Blinkfeuer . . . Prižigajo in ugašajo . . . Prižigajo in ugašajo . . . Vso noč . . . Stojim tam ure in ure . . . Parnik v S. Frančiško je odšel ... In z njim jaz . . . Pozdravljena, domovina . . . ne, ne — Pozdravljen, S. Frančiško . . . Ko se vozim s parnikom po pristanu, gledam vse ono, kar prihaja iz tistih krajev globusa, kamor jaz ne morem ... P. S. F. R. Rdeče bandero . . . Rusija ... Je nedelja, in vse ladje so odele po starem mornariškem običaju praznično oblačilo . . . Odesa, Riga . . . „kje ste ve zdaj? ... Da Rosijska socijalističeskaja federativnaja respublika ...“ Matrozi gledajo v morje... Samo jaz jih pozdravljam... Da zdravstvujet Rusija, kličem . . • otvjet „da zdravstvujet". Tik poleg Japonci . . . „Muzumura Mari". Jaz ne vem, kaj se to pravi — parnik se tako imenuje . . . vem le to, da je „mari“ — morje — to vem gotovo ... Že eno leto leži v Hamburških pontonih — naložil je kapetan preveč robe, in parnik se je tik morja pri Cukshavnu nagnil na stran . . . Parnik so pripeljali nazaj v Hamburg, a kapetana v zapor ... Že eno leto leži „Muzumura Mari“ v Hamburgu . . . Japonci nas pozdravljajo ... Ej, bratci, hotel bi z vami . . . med črešnjeva drevesa, med cvetje . . . med vas, kjer je vendarle doma poezija ... in potresi . . . Potem invalidi . .. Križarke, ki so bile nekoč . . . skeleti . . . Brez oči, brez krmila, brez topov . . . Samo široka prostorna telesa ... Ob straneh „Stappellauf“ . . . Wulkan-Werke imajo gotove ladje, ki čakajo momenta, da splavajo. Hamburg Amerika Linie . . . prostorno življenje . . . Največja luka sveta . . . Danes spomin . . . Ponos Nemštva . . . Ampak ... Vse to je zelo veliko in že živi — negativen znak je le iluzija . . . Danes pa je le tretjina tega, kar je bilo pred vojno. — Tako Cicerone ... in jaz mu verjamem . . . Ampak bo polovica, bo cela — bo več kot cela — ker to, kar je že, se ne da podreti . . . Pravijo, da se vliva mnogo topov — za tiste ure, ko pride čas. (Dalje prihodnjič.) Dobro volj ačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJ UBL JANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunaiska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje Manufaktura „ DANICA" Usnje vseh vrst in najboljše ■ a ; I ■ o n _ 1X r vseh vrst in najboljše kakovosti. Majzelj & Raj se Ij kakovosti. Na drobno in debelo. . . , .. _. • », • . ■* Na drobno in debelo. Najnižje cene. Ljubljana, lurjaski trg 1. Najnižje cene. - 20 - Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. Kavarna, slaščičarna in pekarna | JAKOB ZALAZNIK Ljubljana. Stari trg št. 21 TR-CiOVSKra BRNK/5, o. D. LiuDLjnnn, ŠELEMBURctovn ur., i IZVRŠUJE VSE BnnČnE TRRMSBKCIJE rt/HKOLANTriEJE „ Orient'družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO POVSE uglašovalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta. 43 Modna krojačnica za gospode in dame i J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 mednarodna tranaportna in komiatjaka družba z o.*. Ljubljana, Dunajska cesta stev. 31 — lAarIDor, Rakek, Jetenloe >ss!ov ca brz..j«x ke : .. AdrijHiij.cd- - Tekoči računi: Zadružna gospodarska banka — Interni banski t«*lef<»n št. 7K1 Mednarodni transporti - Prevoz vsakovrstne robe - Vskladličanje roba Komisija Carinsko posredništvo - Transportno oaiguranje — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in zve/e v vseh večjih trgovskih oentrlh tuzcmstva in Inozemstva Založna knjigama Ig. Kleinmai/r & Fed. Bamberg trT° Ljubljana, Miklošičeva cesta stev. 16 /ACDNA.+ TUGCVIN A> /A+ DAA\f ♦IN^CfCS PODE-*- Urejuje Fran Lipah — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.