\ 2 ·········- 196.7 ..... ZVEZE GEODETSKIH INZENIRJEV IN GEOMETROV SR SLOVENIJE BILTEN ZWZE GEOD:EWSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE Leto 1967 Ljublj2na,september 1967 Št. 2 Vsebina: 8tr8J:1 l. nazgovor z direktorjem Geodetske uprave 2. Zapisn:Uc 9. redne seje sekretariata Zveze GIG Slovenije 3. Zapisnik l. seje predsedstva Zveze GIG Slovenije 4. Eongrns Zveze GIG Jugoslavije bo leta 1968 5. 12.mednarodni kongres geometrov bo v Londonu septembra 1968 6. Geodetska uprava SRS: Iz 11Informacije o problematiki in bodočih nalogah geodetske službe v SR Sloveniji 11 7 • IIiro Dešman: Poročilo o delu komisije za geodetska vprašanja pri republiškem odboru Sindikata gradbenih delavcev Slo- venije 1 3 7 9 11 13 s. Stanlw Bahovec: Posvetovanje geodetskih strokovnjakov SE:. Slovenije 19 9. Zorko Ukmar: O osnutku zakona o katastru komunalnih naprav in objektov 2.3 lo. Tor.1až Banovec: Motorizirani nivelman v Nemški demokratični :;.~epublild 24 11. r,eter Šivic: Fotogrametrično snemanje prometnih nesreč 26 12. Infon11acij e: a) SI!. Bosna in Hercegovina je sprejela Zakon o geodet- skem zavodu b) zvezna geodetska uprava je samostojni upravni organ 30 13. Obvestila uredniškega odbora •1Biltenat1 - Pregled izdatkov za Bilten št .1/63 0 Naročnina za 11Bilten;1 z;a leto 1967 Sodelujte tudi vi'.'"V 11Biltenu11 • Izda.la: zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije U:;.•ednišld odbor: Fratlce Bratkovič, Ivan Golorej, Anton r:ošil1 , Stanko Majcen, Franjo Uudl, Marjan Smrekar. J.l±ispevke pošHjajte na naslov: Stanko Majcen, Geodetska 1.l.prr~va SRS - Ljubljana,Cankarjeva 5/III Po naročilu objavljamo v Biltenu: oglase, razpise in podobnoo - 1 - RAZGOVOil Z DIREKTORJEM GEODETSKE UPlli-1. VE SRS Zveza GIG Slovenije je prosila direktorja Geodetske uprave tov. r:ilana na- prudnika, dipl.ing.geodezije, da nam odgovori na naslednja vprašanja: l. vprašanje: Znano nam je, da je -o- 1·1Informaciji o problemat:!Jci in bo- doči_h nalogah geodetske službe v SI~ Sloveniji 1,., ki jo je sestavila geodetska uprava 2ms, razpravlja.l odbor za socialno politiko in konnmalni'. vprašanja izvršnega sveta skupščine S11 Slovenije, Prosimo vas, če naj lahko sema11::.te z razpravo :i_n sklepi seje navedenega odbora izvršneg8, sveta. 2. vprašanje: Kakor vemo, pripravlja geodetska uprava Si.1.S teze oziroma osnutek zakona o geodetski službi. Ali nam lahko poveste, kdaj bodo te->-_,teze oziroma osnutek izdelane in darie v javno razpravo in alj_ nam loJ1lw izdate kako posebnost v zvezi s tem zakonom? J. vprajfanje: Često se v geodetskih krogih razpravlja o organizacij:~ geodetske službe in področju dela geodetskih upravnih organov in delovnih organizacij • I(akšno je vaše nmenj e o teh vprašanjih ? 4. vprašanje: V tem letu je bilo organiziranih več sestai1kov zveznega o,"iroma republiškega značaja, kjer so obraV11avali pro1Jlematiko geodetsl;:ega Šolstva. Lli naril lahko poveste vaše mnenje o problemih geodetskega Šolstva in kach0 ov ? Ha postavljena vprašanja je tov. direlctor odgovoril naslednje: 1, Vl)rašanje: "Informacijo 71 je obravnaval odbor izvršnega sveta za sodialno politiko in komunalna vprašanja na svoji III. vedni seji. Po poro- čilu geodetske uprave so v razpravi sodelovali: predsednik odbora in podprE?d- sedn:~k izvršnega sveta tov. Hafner, člana izvršnega sveta tov. Lubej in tov. Vadnjal te1' prejšnji in sen.anji republiški sekretar za urban::_zeEJ tov. l~J'.'Ž:'.Č­ nik in tov. Lipič. V razpravi so bila poudarjena naslednja rnnenja: - geodetsl~o dejavnost je potrebno obravnavati kot osnovno prostorsko panogo; - poudarjeni so bili že doseženi rezultati pri izdelavi prostorskega plana Slovenije; zakonsko se mora urediti celoti~a materija geodetske dejavnosti in posebej obrEwnavati zemljiško in davčno politiko; - ra::;č::_stiti je treba odnos do zvezne zakonodaje. Nadalje so bili na vprašanje članov odbora obrazloženi odnosi v zvezi z ope- rativnim izvajanjem del ter vodenjem in vzdrževanjem evidenc med geodetskimi, urbanističnimi in kom1.U1alnimi delovnimi organizacijami ter geodetsko upravno službo. Ha podlagi razprave je sprejel odbor naslednje zaključke: l. Odbor se v načelu strinja z '1Informacij 0 1„ in predlogi zal:ljučlrnv. 2. ,;Info1Yi1acija11 naj se dopolni in pošlje v vednost članom izvršnega sveta, ustreznim odlJorom skupščine SRS in občir:slcim slrnpščinam s pripombo, da .. ~ - je ·1Informacijo 11 obravnaval Republiški sekretariat za urbanizem in ocfooJ:' IS zn socj_alno politiko in konrrnialna vprašanja. J. Geodetska uprava pripravi do 15,septembra t.L teze zakom, o organizaciji geodetske službe in teze zakona o financi1'anju geodetskih del. ro obrn,vn:,-• vi tez v odboru se bodo teze predložile izvršnemu svetu in slrn1Jščin:;_ E::t;:: ter o1Jčinskim skupščinam, ter ustreznim strokovnim instit'Lrccijam v :c:::,:3pravo, Osnutke :"alrnnov bi bilo treb.a prj_praviti in obravnavati na odboru IS ze, socia1l10 politiko in komunalna. vprašanja in naseji izvršne~a svetn do konc2. novembra t .l. in jih predložiti skupščini SRS v obre,VJ.1z:vo v decembru t .l. 4, O problemih, posebno o nerešenih vprašanjih, ki so navedem" v ·'InforJilacij:L · :in obravDavc:.na v razpravi, je potrebno informirati zvezni sekretari2.t '°G gospoda:rstvo. ?. • vprašanje: Geodetska uprava pripravlja teze zakona o geodetski sluŽ1Ji. Do lo. septembra bomo končali konzultacije s posameznimi repubJ.išLimi sGlcre- tar~.c,ti, geodetskimi delovnimi organizacijami, gospodarsko zbon1ico, zve:;o GIG in lJOsameznimi občinskimi organi, pristojnimi za geodetsl::e :~,:~deve. ]Tg pod-- lagi konzult,?,cije bomo do 15.septembra predložili pristojnemu odboru IS dokon- čen predlog tez. Nadaljnja pot do sp:cejetja zakona je razvidna iz odgovora. 11, prvo vp:;:ašanj e , Iosebnost:i. v vašem vprašariju so ob1avnavane v odgovoru na 112,slednj e v , vp:c2.13Hi1J e ~ J. vprašanje: Moje osebno nmenj e o področju dela geodetsk_;_h delovnih or- ganirmc:LJ in upravnih organov je enako stališču, podanem v ,;111fort1ccciji··, ali z dru.g;j.mi besedami: področje dela je samo eno - to je izdehwe., obdeL:wa, vc:,- d:;:Ževanje in skrb za reprodukcijo (v smislu uporabe) geodetsLih osnov in do- kui:,1entv,cije za potrebe nacionalnega programiranja, ozirom2c njecovih izraznih elomentov, to je ekonomskih in prostorskih programov, načrtov :'_n p1'oje1'~tov. G:ir.e le zc:,, edino možno delitev dela, po lmte1°i spada proizvajc11je kot rezults.t uporabo znanosti in tehnike v področje delovnih organizacij. Heprodukcija teh dosežkov je pn v smotrni uporabi rezultatov delovnih organi- '.7,acij z:'I. potrebe planiranja, programiranja, projektiranja, obdavčenja itc1., za 1: '.l0 morajo preko praV11ih inštrumentov skrbeti upra,V11i orgcmi ta:co na območju l'epublike :.:ot občine, Tako je sl~lenjen krog, katerega prekinitev povzroči deformacijo z vsemi svojioi negativn:'_rni posledicami, to je v manjših učinkih delovanja celotne st·rolce. Vs2. odstopanjL1, od tega načela so lahko le predhodnega pomena. 4, vprašanje: ?ri vseh razpravah, ki jih omenjate, je govo,.'a o številu potrebnih 1;:sdrov in številčnem odnosu med kadrom s srednješolsLo in visoko iz- obraz;bo. I'o 1Y1Jern j1e treba pred tem odgovoriti na vprašanje o lil=u, ki ga poti,e- bujemo. Današnja potreba in perspektiva zaposlitve zahtevata p1°ofil geoc;etslrnc,,:;, stroLoV11jalca, ki bo znal me:riti, inventarizirati stanje v proston1. (ne projek- t:;:c,atj_) :i-11 ki bo pasivno obvladal jezik ekonomistov, da bo zne.l rezultate c;eodetsl:e inventarizacije posredovatj_ v ve1°igi sodelovanja naslednjemu, to jo služb:·. plc.:niranja. - 3 - Z A P I S N I K 9. redne seje sekretariata zveze GIG Slovenije Seji, ki je bila dne 12.maja 1967, je prisostvovalo 5 članov sekretariata in predsednil.dnelcaterih komisij Zveze (tov. Janez Obreza, France Bratkovič, Ivan Golorej, Emil Gostič, Marjan Jenko, Stanko Majcen, Marjan Smrekar, Vlado Vid"' mar) in 1 član nadzornega odbora (Jože Senčar). Dnevni r e d • . l. Poročilo predsednika Zveze GiG Slovenije o delu strokovne organi- zacije; 2. Poročilo o najnovejših predpisih s področja urbanizma in komunale; 3. Priprave za predvideno posvetovanje o katastru komunalnih naprav, lci bo v Splitu oktobra 1967; 4, Poročilo o šolstvu: a) študijski progr8Jll FAGG b) dopolnilno izobraževanje 5. Razno: a) občni zbor ljubljanskega društva GIG b) seja predsedstva zveze GIG Slovenije c) skupščina zveze GIG Slovenije d) Bilten zveze GIG Slovenije Ad 1) Predsednik zveze GIG tov. Obreza je obvestil sekretariat o delu v času od zadnje seje. Ugotovil je, da se je delo sicer normalno razvijalo, ven- dar se opaža, da se je terenska sezona že začela. V tem času je bil sestanek dipl. komunalnih inženirjev, kjer se je razpravljalo, v katero strokovno organizacijo bi se bilo najbolje vključiti. Do odločitve komunalcev za vključitev v Zvezo GIG ni prišlo, ker je želja predhodno rešiti vprašanja v zvezi s pooblastili, področjem in koristmi komunalnih inženirjev. Sestanka se je udeležil tudi tov. predsednik. Ponovno je bilo ugotovljeno, da občnega zbora ljubljanskega društva še ni bilo. Poudarjeno je bilo, da je delo v ljubljanskem društvu popolnoma zamrlo, lcer so vsi Člani odbora bili neaktivni. Zadnji občni zbor je bil že aprila 1963 in bi tako naslednji moral biti že po enem letu, vendar ga še do danes ni bilo. Predsednik se je udeležil tudi sestanka o učnem načrtu geodetsko-ko- munalnega oddelka FAGG. Sestavlja se nov učni načrt zaradi prehoda od stopenjs- kega na kontinuirani študij. Pri tem so bile ponovno razprave o liku geodet slrnga oziroma komunalnega strokovnjaka. Dokončnih stališč na tem sestanku niso spre- jeli. V okviru komisije za geodetsko problematiko pri sindikatu gradbenih delavcev se je razpravljalo o problemih v zvezi z delom, osebnih dohodkih in drugih problemih geodetskih delovnih organizacij. Komisija je razpravljala tudi o integraciji geodetrurih delovnih organizacij, pri čemer je prevladovalo mišljenje da je to dolgotrajnejši proces, ki je pa tako aktualen, da je potrebno o tem res- neje razpravljati. · - 4 - Ad 2) Tov. Majcen je poročal o naslednjih zakonih: a) o regionalnem prostorskem planiranju; b) o urbElnističnem planiranju; o) o lcom1..malnih delovnih organizacijah, ki opravlj&-jo komunalno dejavnost posebnega pomena. vsi navedeni zakoni neposredno zadevajo geodetsko stroko in službo. Prisotnost geodezije tako pri regionalnem prostorskem lrnt pri urbanističnem planiranju je nujna, bodisi v direktnem operativnem sodelovanju pri določenih delih samega pla.niranja oziroma da preskrbi potrebne geodetske osnove in drugo prostorslrn dokumentacijo, ki je za ta pl:miranja nujno. potrebna: a) pri gei.onalnem prostorskem planiranju bo sodelovanje geodetov nujno predvsor:1 pri inventarizaciji prostora in pri izdelavi zavarovalnih ukrepov za rezer- viranje površin ter pri zagotovitvi potrebnih geodetskih osnov v merilih 1:5000 do 1:25000. Regionalno prostorsko planiranje je neprekinjen proces, kar ,3ahteva, da 1::0 njec;ovi dokumenti stalno usklajujejo z novim stanjem. To pa nujno zahteva formiranje službe regionalne geodetske dokumentacije v republiki in občini. b) Enako kot pri regionalnem prostorskem planiranju z,a republiko velja pri urbanističnem planiranju za občino, Tudi tu bo potrebno sodelovanje geodetov pri inventarizaciji prostora občine in pri določitvi namenske rabe površin ter nji.h rezervacije. Nujno bo potrebno izdelati ustrez..ne geodetske osnove zo, potrebe izdelave urbanističnih in zazidalnih načrtov v merilih 1: 500 do 1: 5000. I(ot v republiki je tudi v obč--Lni potreben dokumentacijski center, ki bi najbolje deloval, če bo pri geodetskih občinskih upravnih organih. Zakon o urbanističnem planiranju govori tudi o zakoličenju, kar je delo geo- det slcih strokoV11jakov. Zakoličenje lahko opravlja tista organizacija, ki jo občinska skupščins. zato pooblasti. V zakonu je pooblastilo, da izda republiški sekretar za. urbanizem obvezno strokovno rnetodološlco navodilo za izdelavo urbanističnega programa, urbanis- tičnega načrta, zazidalnega načrta ter lokacijske dokumentacijo ter v spo- razumu z geodetsko upravo SRS natančnejše določbe o vsebini in merilu geodet .... sldh osnov in o zakoličenju. o) Zakon o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena,določa, da za geodetske zadeve pristojni občin,­ slci upravni organ vodi kataster komunalnih naprav v skladu.s posebnim zakonom. Komunalne delovne organizacije pa vodijo kataster svojih naprav. Zakon tudi predvideva, da morajo komunalne delovne organizacije vsako spremembo glede naprav, ki se evidentirajo v katastru komunalnih naprav prijaviti geodetske- mu občinskemu upravnemu organu najpozneje v JO dneh po izvršeni spremembi. V zvezi z gornjimi zakoni bo geodetska uprava SHS organizirala v juniju strokovno posvetovanje, na katerem bo govora o nalogah geodetske službe pri tej dejavnosti. Geodetska uprava sns izdeluje oziroma je naročila izdelavo naslednjih predpisov in navodil v zvezi z navedenimi zakoni: "'zakon o katastru komunalnih naprav; - strokovno navodilo o izdelavi katastra komunalnih naprav; - navodilo o vsebini in merilu geodetskih osnov in o zakoličenju; - strokovno navodilo o izdelavi in vzdrževanju regionalne prostorske dokumentacije. 5 - O vseh zgo:-c1 aj navedenih predpisih in navodilih se bo razpravljalo na no.vede- nem posvetovanju. Ad 3) V ol:tobru verjetno 2o. in 21. 1 bo v Splitu simpozij o lmto.st:cu komu- nalnih naprav, ki ga organizira Zveza GIG Jugoslavije. Na prii)l0avljalnern ses- tanku v Beogradu je bil zadolžen za glavni referat tov. Senčar Jože, direktor z,:1.voda z,, izmero in kataster zemljišč Lju.bljana. Pripravljeni bodo še ko:cefera,•- ti, venclar se danes še ne ve kakšni, ker so rep. zveze GIG nap:-c1 0Šene, da pri- pravijo posameZJ.1e koreferate, Na sestanku je bilo govora o tem, da bi posL:u};c.::,li pridobiti koreferate za, teme o dopolnitvi učnih načrtov na srednjj_ šoli in f,:,,- ku.lteti, ki bi obravnavali kataster komunalnih naprav oziroma problenatil:o re- gistracije komunalnih naprav v regiji. Ugotovljeno je bilo, da je postalo področje registracije komtumlnih naprEW iz- redno aktu2.lno, kar nam dokazuje vrsta sestankov in posvetov2,nj v tej zvezi. Zvezna geodetska uprava je 0rganizirala sestanek z vsemi republišl:imi geodetsLi- mi up:..1 av,::i,;::1::i_ ter z občinskimi geodetskimi upravnimi org2ni iz glo;,mih mest :ce- publilce. Ho. tem sestanku je bilo govora o zakonskih in tehniČnib predpisih, ki bi bili potrebni za izdelavo katastra komunalnih naprav in o vsebini tega lw,Jrn.- stra. Geodetska uprava SRS z2.stopa stališče, da za to področje ni potrebne zvezne zakonodaje niti zveznih tehničnih predpisov. Zastopniki iz ostalih republik po. so bili v glavnem nuwnja, de, so zvezni predpisj_ potrobni. :erevB.- dovalo je nmenje, da mora kataster komtu1alnih naprav, ki gc, vodi geodetsl:i občinski up:;.~avni organ, registrirati komun2,lne naprave s koo1°c1inr"tnui x, y in z ter pl1 erezom posameznih komunc,lnih naprav. ]?odolžni profi1i koi:nmo.lnih nc,1irav naj bi pa ne bili sestavni del tega katastra. Svet za komunalno in stanovru1.j sko gospodarstvn pri g0spoda11 ski zbornici Sr?.3 je organizir~,l te dni posvetovanje, na katerem je bi1o govora tudi o regJ.s-crs,- ciji kmnm1alnih naprav. Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, d::.,, b11 ez urejonegc:, katastra komunalnih naprav ni smotrnega urblmizma. Govorili so tudi o zbirnem katastru, to je li:atastru, ki bo pri geodetskem ob- činsLem up11 .c'.vnem organu. Na posvetovanju, ki so se ga udeležili. tudi :l)redsto,v- niki geodetsl:e službe, je bilo ugotovljeno, da se je to področje dosedaj zane- mo.rjalo in da bo potrebno te pomanjkljivosti čimprej odpraviti. Zveza grc,dbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ,prireja v začetku j1..miJn tega let~1, posvetov[mje o koounalnih napravah. V okviru tega posvetovanja bo inel tudj_ tov. Jože Senčar referat u registraciji komunalnih nap11 0.,v. Verjetno bo nn teill posvetovbnju sodelovala tudi geodetska· uprava SRS z osnutkoil1 zakona o lrn.t2- st:;:-u kou1..1112,lnih naprav. Ad 4) a) '110v. Jenko Marjan je obširno poročal o sestavi novega učnega načrta za geo- detsko-lcomunalni oddelek na F!LGG v Ljubljani. Do sestave novega naČl"ta je priš- lo z2,radi tega, ker se ukinja stopenjski študij. Ponovna uvedb.s, kontinuirane- ga študijn nujno zahteva spremembo dosedanjega učnega n2črta. V zvezj_ s sesta- vo noveg2 .. učnega načrta pa se je začela načelna razpravo, o liku geodet sl:eg0, oz. kouunalnega strokovnjaka. Zadnja leta se je učni načrt geodetsl:o-lrnm1..m2,l- neg2, oddelka večkrat menjal, vendar je ne glede na to bilo diplomantov r;eo- detsl:e smeri vedno mo,uj, medtem ko se je število diplomontov v komlmalne sne- ti VGČalo. v razp:t'avi je bilo ugotovljeno, C:h je potre 1Jno geode~ sl~enm st :rolrnvn~ ~ku tuch znanje iz urb211.izw.a, nekatere predmete, kot so geof1z1lw,, č.1,stronorDlJa, rn,te- matičl1a b:1.rtografija, višja geodezija pa bi bilo možno prenesti v postdiplor,1- ski študij. zveza GIG - sekretariat je mišljenja, da 112,j abrmlvent študijo. 1n, creodetslrn-lrnounalnem oddelku obvlada gJodezijo, u1.'bonizem in v 1112,njši meri b v gradbeno projektiranje, predvsem pa nizke gradnje. Studijski proc;rm.t1 no,j l)o tal~o sestavljen, da se v posameznih predmetih snov ne ponavlj2, in c1a se rne111j uporabne predmete prenese v postdiplomski študij. b) Glede na razširjeno geodetsko dejavnost bi bilo potrebno do,ti tudi olJstojo- čemu geodetslcemu strokov.o.jaku dopolnilno izobraževru1je v kal:ršnikoli o1)liLL V razpravi je bilo tudi poudarjeno, dn je tudi učni načrt in p1nogram geodet-• skegc, odseke, na g::€1,dbeni srednji telmični šoli v Ljublj2,"1i potrebno sp1-"ei:1en~i- ti v skladu z obstoječimi in perspektiv11imi nalog[tlJli geodetske dej[i.v110sti. ~ve- ZE\ GIG je tudi mišljenja, da bi bilo lahko dopolnilno izobrc,Žewmje v obliki_ seminC',rj ev. Program za seminarje naj l)i pa izdelala po p1nedhodni a112lizi po- sebna komisija ali geodetska uprava • .Ad 5) a) I~or občnega zbora ljubljanskega društva GIG kljub večkratnim opozarj:::i,njen s strani sekretariata Zveze ni bilo je bil sprejet sklep, da l)o skupno z o1)Čnin zborom Zveze GIG Slovenije. 1)) Sprejet je bil sklep, da bo seja predsedstva Zveze GIG Slovenije l;:onec j1mi~1a t. l. p11 edhodno pa bo sklican sestanek sekretariata 2',veze za pripravo dnevnegs redo,. c) Sprejet je bil sklep, ds, bo skupščina zveze GIG Slovenije po 1w11ČSJ.1i glc.V11i teJ:'enski sezoni nelcako v mesecu septembru-okto'bru. d) ro sklepu zadnje seje ..:::ekretariata je bil v začetku aprila rszposl211 150 delov- nim organizacijam in organom v Sloveniji, ki zaposlujejo c;eodetsl::e strokov- 11j2J~o, dopis i11 naročilnica zn lcolelctivno naročnino za 11EtŠe gl8silo BiltG11. Do sedB,j se je le 35 naročnikov naročilo na 81 izvodov Biltem,,. Od obstoječih čistih geodetskih institucij v Sloveniji se je do sedaj- 11::1,ročilo na Dilton le 1:-5 ',;, lrn,l' nikakor ni zad•vcljivo. Poudarjeno je bilo, do. je t11 eb2, začeto d:cije nadaljevati z osebnimi stiki, lcer dosedanja naročilo., ne Z['.,gotavljajo izdaje 4 številk Biltena letno. - 7 - ZAPISNIK l. seje predsedstva zveze GIG Slovenije Seji, ki je bila dne 29.junija 1967, so prisostvovali: Janez Obreza, Emil Gostič, Marjan Jenko, Janez I'~obilica, Jo~e Scmča,r, Marjan Smrekar, Jurij Šimunac in Ivan Urh. D n e v n i ~ e d 1, Poročilo o delu sekreta1:iata zveze GIG Slovenije 2, Poročilo o delu komisij zveze GIG Slovenije J. Poročila zastopnikov podružnic 4, Predlogi za organizacijo Zveze GIG Slovenije 5. fredlog za novi odbor zveze GIG Slovenije 6. nazno ,\.d 1) Predsednik ZGIGS tov. Janez Obreza je po pozdrn,vnih besedah, s kateriu::. je še posebej pozdravil zastopnike, podružnic iz l':aribora j_n !~J.'2,njs. ( wstopnil:i podružnic iz Ljubljane, Novega mesta, Celja, Lopro, :·n Nove Gorice se niso udeležili seje) podal poroČj_lo o delu zveze GIG Slovenije o ;~iroma njenega selG.0 etariata v zadnjih dveh letih. Ugotovil je, da so je obšin10 in večl:rat govo:cilo o problematiki geodetske strolce in službe. nctivno smo sode- lovali tudi pri razpravah, lci jih je organizirala ZGIG Jugosh:v::.je. 'rov. pred- sedn:iJc je 1.)0udaril, da se dobršen del Članstva ne zanima za de Jo naše ,we::c, Še po:tc:,znejša je ugotovitev, da je delo v nekaterih podruž11ic2,L popol::.10L'D zamrlo (Ljubljana, novo mesto itd.) Da bi se to stanje v bodočo i::1boljšalo, jo sekretariat pi7 edvidel, da se odbora ZGIG Slovenije :L11 podrufa1ic2, Ljt1blja1m, ;;d„ ruž:i.ta :,:n v tem bi bilo določeno število ljudi zadolženo za delo ljubljanske pod1"1.7.Žnico. Izdajanje Biltena je ocenil kot eno najvažnejših akcj_j, ki Sl'lO jo uspel:' :,:e2,-· L_zirati, Čeprav Članarina ni bila redno pobrana oziroma Si1loh n~ o::_la pobi"a- na, Zahvnla gre p1~edvsem geodetskim delovnim organizacijam, i:::_ so fj_ne . nčno podprle ::_zhajanje Biltena. z objavo oglasov in lrn:r· so se kolel::t:,_vno nC',:coČ:iJ_,:, na;j'Dj • Ugotovj_tev, da so k delu zveze bili pritegnjeni tudi zastopn:1Jc:_ ::caznih geoc1et- skj_h inštitucij, je ocenjene kot pozitiV11a., saj je to sodelovfil.Lje iuelo ::o:.'ist•- ne :;:'oznltate, rri dolu posarueznih komisij je vgotovil, da je komisija za šolstvo v celot. j_~_:.polnil.':J, svojo nctlogo; komisija zn produktivnost je delala, Lolikor so je zahtevalo, km:1isija za tisk sj_ je-,;elo prizadevala za izhajanje r;.:_1ton8., o. lwmisij8. za znanstveno delo ni delala. Delo Članov sekretariata je bilo v glavnem zadovoljivo, saj so delali vsak po svojih rnočoh, - 8 - Tov. pi~edsednilc je pouda:ril, da se v zadnjih Uvoh letih Že opnžajo po::Hivn:L rezultati velike aktivnosti geodetskih inštitucij. stroka veclno bolj prodira in se uveljavlja, kar je možno ugotovitj_ tudi po nekaterih za::onih, ki ob:;_0 av- navajo pos:;.0 edno ali neposredno geodetsko dejavnost, lmr dosedaj ni bilo obi- čajno, To vsekakor predstavlja za geodetsko stroko precajŠi1jo e,f:'_:;."E1acijo. Geo- detsl:i.', stroka se mo~no otresa dosedanje anoninmosti v raznih doj:wnostih in j:i_:·: postaja enakovreden partner. Da bi pi"j_Šlo do oimtesnejšega sodelovanja med delom sekretaric,ta in podružnic ozirona, da bi bili mectsebojno obveščeni o delu, naj bi podružnice pošilje,le sel~reta:i'.'iatu zapisnike svojih sej, prav tako tudi sekretariat podl"U.ŽnicaE'., Pobiranje Članarine in odvajanje člana:rj_ne tudi ni zadovoljivo rešeno. Skl1 pšči­ na ZGIG f3lovenije naj bi bila jeseni letos. Istočasno naj bi organ::_zirali tu- di družabni večer za člane. !Ld 2) O delu komisije za š0lstvo poroča tov. Earjan Jenlco. L:ornisijc; je bila zelo aktivna. Junija 1966 je organj_zirala Zveza GIG Jugoslavije posveto- vanje o šolstvu v Beogradu. za to posvetovanje je bilo sest2-vlj2no poselno l,01·0- falo. Izvedena je bila ru1keta o vprašanjilt Šolstva, ki je dala dobro rezulto,te. Hadalj e je lrnaisija sodelovala pri razgovorih o problematiki šolstva 11& c;eodct•• sl:i upravi S'.JS, dala pripombe k učnGmu načrtu in programu, ld c;a je dostavL.o, skupnost c;eodet skih šol. Zaključld }Jo svetovanj se povsem ne uj em2.j o ~~ naš in st2,lišče::1 - bistvene razlike so: geodetski strokovnjak naj se sozimnj_ :~ neb:,te- riL1i koim111alnimi predmeti; fotogrametrija naj tudi v srednji šoli dobj_ večji poudarek. Ponovno je bilo ugotovljeno, da mora diplomant goodetsko-konmnal,wga oddellm obvladati geodezijo, urbanizem in delno gradbeništvo. 1Tekatere teo:i'.'etične p1°od- mete (geofizika, astronomija itd.) pa naj bi se poučevalo po :;.0 ec1norn Štl1 diju. Pob0 ebno bi bilo dop0Ji1ilno izobraževanje za obstoječi kader, l:m" 112.j se dose-- Že s seninarji in predavanji. O delu komisije za produktivnost poroča tov. Emil Gostič, ki -L\~;otov~-, 6a lw,Lš- 11::U1 večjih akcij ni bilo. Priponmil je, da so te komisije v nelce,terih drugih republiL:,,b obdelovale geodetske norme in pravilnike ter so pri toa dosegle l'.::o- ristne izsledke, ki jih v praksi že upo:rabljajo, Morda ne bi 1Jilo odveč kaj ;Jo-• dobnega napraviti tudi ·p1°i nas. Lom:Lsije, zo, tisk se je predvsem angažirala pri i~;dajanju Bj_ltern=1. y letu 1966 sta i,:;Šli dve dvojm_ številki, a v letošnjem letu ena številka. ~~r:'_ izck,jrmju D ltona je no,jtežji problem zagotoviti dovolj finančnih sredstev, V lEqtl.1_ 1966 se jo 118. Bilten naročilo vsega skupaj 14 posameznikov in 2 orgo.:nizar,j_ji, lrc,l" je p:;:edstavljalo 2Š. 400 Sdin dohodka, medtem ko so stroški za o'iJe števj_lld '.:'JE-· šali 129.708 Sdin. Pot:cebna sredstva so prispevale geodetske oi'c;ani:;c.cije 7, objavo oglo.sov in novoletnih čestitk. za leto 1967 se je naroč:'.lo /4-0 or6anize,- c:i_j, k::,l" Pl"edstavlja 232,500 Sdin dohodka. S temi sredstvi bo nožno i'.::;dr:.,t~- 2-3 šte,r:_11ce. Pogrešajo se prispevki o delu podružnic in nasploh o pi'oblerx:tiLi. s terena. Blago.jniško poročilo za dve leti je podal tov. Gvido Brifah, 32,ldo junija 1965 je bil 64.669 Sdin, dohodkov je bilo 385,600 Sdin, izdatkov pa 4lt1,.873 Schn, tako da immno danes 35.396 Sdin, - 9 - .1• c1 J) O delu mariborslce podružnice poroča tov. Janez I:01:Jj_lica. Slmpšči- 110 so imeli junija 1966 in majs. 1967. Razpravljali so o 1"eorgm1i'.7,i:wiji kc,tastl"a in o drugH1 aktualnih problemih geodetske stroke in službe. Sodelovali so pr::. sp~.'ej eillc'i.llju urbc.nističn.oc;o.. načrta Bari bora, za kar so imeli posebno komisijo. Govorj_li so tudi o problematiki urbanističnega in regionc.lnega pla11:i.r211ja. ~\ktiV11ih sodelavcev pri delu podružnice je malo. Potrebno bi bilo, d2, bi se nedsebojno (podružni.co.. - zveza) več obveščali o delu. Za Go11 f:mjslrn poroča tov. Jurij Šimunac. Ugotovil je , da skupščine ni bilo že 4 leta :i.n c18. praktično ni nobene organizirane dejavnost več. l'l1 edlaga, cb se priklj t1.Čij o le lj ublj ru1ski podružnici. Delo v ljubljanski podružnici je tudi popolnoma zamrlo, saJ Je bil zo,dnj i občni zbor že leta 1963 in kljub večkratnim pozivom' setretariata zveze še ni bil sLli- cm1 ponovni občni zbor. 1~c1 4) Z namenom, da se čimbolj poživi delo Zveze, se ;)1·ectl2g2, c.k so seki0 et211 io.t Zveze GIG Slovenije poveča ze. 3 člane, l:i bi bili zndolženi ,~a delo ljublj.:.1,nsko podružnice. Ta podružnica naj bi zajela tudi vso Gore;·,j sl:o j_n Do- lenj slrn. :.o.zen tega naj bi obstajale podružnice v Mariboru, Celju, lTovi Gor:Lci, in morda še v Kopru. Za predsec1n:Lke podružnic je treba izbrati agilne ljudi. Tudi v l)odoče je treba posvetiti izdajanju Bilteno. ustrezno slG1 lJ, LeJ7 je to edinc1, vez ~ našim Člaiwtvom o delu in problemih zveze stroke in službe, znto je potrebno izdnjanje Biltena obdržati. Sklone se, do, naj skupščina razpravlja o zvišanju člmmrino 112, loo [)din no- sečno. ..d 5) ro daljši razpravi so sestavljeni predlogi zc,, seli:I'etariat, č',o, nacborni odbor in zo. predsednike posameznih komisij zveze tot t.ll.cl:i. z.a odbor ljublj2nske podružnice. Ti predlogi bodo predloženi sl~upščini zveze, :,:i bo predvidom2, v septembru t .l. Ld 6) 2o. oktobra t.l. bo v Splitu sirnpoziJ o komunalnih no.pro.vo.h. Ob tej prib.ki naj bi priredili izlet v Split. KONGTIES ZVEZE GIG JUGOSL/WIJl~ BO LETA 1968. ~:1'edsedništvo Zveze GIG Jugoslavije je decembra 1966 sklenilo, lla bo Longi'OS ZGIG Jugoslavije leta 1968. Osnovni vzrok za tako odločitev so spremenbo, do katerih je prišlo v organizaciji, ftmkcfoniranju in nalogah strolrn in 1,aš0 zve:c,e • O vseh teh problend.h, oceni sta.nja in bodočih nalognh JuOi'c", dati svojo r-inenjo Či.nš:i.1°Ši krog geodetskih. strokovnjakov, kar je možno doseči sa,mo nn lrnn[:;ro su. - lo - rredseclstvo ZCHG Jugoslavije se je Že začelo ukvarjati z začetnii11i organisa- cij ski111.i vprašanji. Ustanovljen je začasni 01~ganizacijski odbor, 1Tadalje je že sestavljena skica dnevnega reda, po kateri se predvideva del~_tev prog:carno, kong1~esa v t1°i dele: .',) :'Jtrokovna problematika ( 2 dni) B) .. '.azpmva o vlogi in nalogah Zveze v novih pogojih ( 1/2 dneva) C) Slmpščina zveze (1/2 dneva) I'od točko c'c) so mišljene tri vrste tem in to: A-1) Organi2,acija službe - predpisi in norme - vloga in perspektive stroke v nadaljnji izg1~adnji države /'..-2) IzHoritev in merjenj - metode, instrumenti, odkritja - uporabna geodezija v drugih strol:ah - osnovna geodetska dola "\.-3) ~:)rodvl:tiV110st dela - kadri in šolstvo - znanstveno raziskov2.lno delo V točti }J) naj bi se razpravljalo o: - organizaciji zveze nalogah zveze in o načinu za njihovo i:~:.. vršitev - o Članih in Članarini - o izdajateljski dejr.vnosti. V ol;:v7_ru same skupščine Zveze ( točka C) bo govora o statutu Zveze in isvolj e- ni bodo 01'gani Zveze. Zveza GIG Jugoslacije se je obrnila na Zvezo GIG Slovenije s prošnjo, da ji pošljemo v zvezi s predvidenim kongresom: - i~111011j e o predlogu dnevnega reda - predlogo 7,a dopolnitev dnevnega reda - p1'ec1loge, kaj bi bilo potrebno obdelati v posameznih točkah d:nevnoga rada kate:.'e tene bi obdelala Zveza GIG Slovenije in ka'.tere posamez- ni člani - kdaj bi b:i.le končane posamezne teme - kaLšno pomoč pričakujete od 7,veze GIG Jugoslavije - kakšno pomoč lahko damo 1 da bi bil kongres Čim uspešnejši (r:1ate:rialno in drugo) ; i ! i i J t f 1 :J 1 1 - 11 - ali bi bile posamezne geodetske organizaciJe pripravljene materialno hi z obdGlavo posameznih tem sodelovati pri organizaciji kongresa. :,:'rosimo vse geodetske orga11izaoij e in organe kot tudi posamezne geodetske strol::ovnjake, ki so pripravljeni lmkor koli $Ode lova ti pri 112,slednj em kon- gresu ZG:CG Jugoslavije, da nam to takoj sporočijo. Prav tako prosimo z.s, pripombe in sugestije k osnutku programa kongresa in k drugim vpro,šanjo;~,, l:i jih je posredovale, ZGIG Jugoslavije in j j_h zgoraj na vaj arno, 12. MTIJDN!:.RODNI KOlWHES GEON[6'TROV BO V LONDONU SBI'T}~r:;:3:~. 1968. V no,slednj eD podajamo v kratkem strokovni program 12. mednarod11ega kon,2:rosc, geometrov v Londonu. V obsežnem progn:1111u bodo vse komisije obdelale strokoV11a poročilo, :i.n st:co- lrnv1111 dela: Skupina L (komisije 1, 2 in 3) Bodočo ,1elovno področje poklica; izobraževalne zahteve; nadaljnje izob1°2,Že- Vffilje z.c-, poklicno delo s pomočjo strokoV11e literature. ;:il~upina B (komisije 4, 5 in 6 ) Znanstveni razvoj n8 geodetskem, lmrtografskem, topografske,n, inženirsl:o- tehničnen, hidrografskem in rudarslrnfil področju ter uporaba te toL.nil~e zc, uspešno izrabo zemljišč. Skupina C ( komisije 7, 8 in 9) Gospoda,rjenje in urejevanje zemljišč; plm1ira11je in razvoj v pospešeno nasc- litvenil1 obraočjil:q izboljšanje življenjskih razmer v L1estih z upo:c:.1bo :ia :.z- :m bo zn::mj 2, .~~eodet skih inženirjev. nazp1°ave o posebnih temah spodaj navedenih področij se lahko predložijo v p1°istojnih komisijah. l. :3e%.nje st1mje in delovanje v poklicu geodetskega inženirja. Eedrn21°oc1no sodelovf'nje. Medsebojno priznavanje diplom. Poklicna r,101"nla. ;~torilnost l)il'Oj ov. 2. Izobr2,z1Ja (standard; tečaji; praktična izobrazba). Izobrazba geodotsk:',h inženirjev za urbanizem, Izobrazba geodetskih inženirjev z2 j_nžonirslce g:re,clnj e. Mednarodna izmenjava študentov. 3. StrolrnV11a literatura za geodetske inženil0 je. Ti.eferati in objave. Biblio- grn,fije. Tehnični slovarji. - 12 - 4. Planinci.nje lrn.1.etijskih področij. Izboljšanje agr0,:rne struktm0 e, Iat8.strske in zerulj:Lšlrn~lmjižne meritve. Posebna poročilo, in ra_islmve. 5. nater'1fl,tilm in metode izmere, Elektronsko računanje in avtomatizacijo.. 110- vi 1°asvoji v fotogran1Gtriji, .Metode meritev. tontrolo. Telmični posto1)ki v km:rtog1·2fiji. Instrumenti in orodja, 6, 1J.1ženirske meritve, Meritve za industrijske zgradbe. Rudarsko., merjenja. Hidrografska merjenja. Navigacijske in vesoljske meritve. I11strur1J.e11ti in oroclj e. 7. Haroc.b.10 ekonomsko planiranje. Zemljiški p:r:oblomi v planir2,:nju. Valori'.:;acijr, zer:1ljišča. Stanovanjska politika. Politika relwnstrukcij mest. 8. Osnove urbanističnega planirBnja, Načrti za velemestng po.dročjo.. ~'rnj e:;ti ZD, rekonstrukcijo most. Nova mesta. Elrnnomsld. aspekti 1)_l0 ejanja prostora. -:_'la11i1·1:n1j e rnkreacij skih področij. 9. I~otode ocenjevanja zemljišč. Tendence narascanja vrednosti ~~m1lj:i_šč. Cenit- ve zemljišč pri obnovi mest. Cenitve pri elrnpropriacijL m~ononslrn annli•',o zazic1alnih načrtov. Možnosti uednarodnih investicij, V času lrnngi·esa bo tudi razstava, Zvezo, GIG i';lovenije je pripr2vljena organizirati skupinsko ekskrci·zijo nB ta l~onGres, L::'. lJi naj trajal z ogledom važnejših evropskih mest, sl:oz,i ko.tera bi se lJOt ovulo , kakih 6 dni, }'rosiHo vse e;eodet slrn strokovnjake, ki bi bili pripravljeni udeležiti se te elrnkurzije, da nam to sporočijo do konca oktobra t .l. Hkrati pa tudj_ prosimo za vaiJe suc;ostj_je o načinu in 1Jrogramu vključno s številom dn:' lrnlitor naj potovr-mj o tl0aja. Vsše neobvezne prijc,ve in pripoube pošiljajte na naslov: ZVEZ}._ GEODETSLIH rnŽ:EI:UD_J}N }-1'T G:2rn,~-:~Trtcv SLOVENIJE 1JUBLJANA,Ca11karjeva 1/III - (tov.Brifah) - 13 - Geodetska uprava sns Iz '1InfoJ_·nacij e o problematiki in bodočih nalogah geodetsl:e službe v SR Slo- venijF, ki je bila poslana Izvršnemu svetu skupščine SRS in občinskim skup- ščinam, p0vzemamo naslednje: G E O D E T S K E S L U Ž B E _________________ ___,__ -- -~ D~ružbeni plan razvoja SR Slovenije v letih 1966 - 1970 opredeljuje vlogo geo- detske službe in ji da1)le ustrezno mesto. l'rogn:uniranje in planiranje je ena n-jbolj odgovornih družbenih naločš. Strn- kovnim in upravnim službam, ki delujejo pri načrtovanju razvoja, je obstoječe stanje pi~ostora osnovno izhodišče. Izdelava in vzdrževanje evidenc obstoječe­ ga, fi:,;ičnega stanja v prostoru je osnovna naloga geodetske slt1-žbe. Za ekonomsko p,resojo programiranja urbanističnih in regionalnih pla21ski>, sldSb je izhodj_ŠČni podatek valorizacija, kateri je podlaga kompleksna lmtastrn,c~_ja, le:'_ inventar:'_zira stanje in objekte v prostoru. Geodets;.ca služba že opravlja splošno katastracijo, le delno v obliki zeraljiške- ga katastra, ki je kljub svojim pomanjkljivostim vzorčni primer i,rventarizacije in valo:dzacij e zemljišč in omogoča določitev prispevka iz k1~1etij slce dejavnosti in lci,stn.inskih ter ostalih pravic na zemljišču. :::Legionalno-načrtovalne L"J urbanistične službe ter konrunalno fsospocl_grstvo zah- tevajo od geodetske. službe v Sloveniji splošno tehnično dolam1entacijo, ki ob- sega i0 a:·,en zemljj_Šl:ega katastra Š(c) naslednje katastre: - katastei" objektov; - lmtaster površin; - Lutastei· d0jav11ostii - kataster omejitvenih faktorjev v prostoru; - in di'Ugo elemente regionalne dolrrunentacij e. Za območje mest in mestnih naselij so potrebni poleg teh še drugi katastl"::_: - lmtaster :z;gradb ter stanovanjskih in poslovnih prostorov; - katastei' podzemnih in nadzemnih komunalnih naprav in napeljav; - katastei· objektov in naprav splošne kolektivne komunalne pot:;~ošnje; - lmtastel" cest in trgov; - kato.stei" zelenic in parkov; - J_n ch'l.13:e elemente urbanske dokwnentacij e t :,:"a določene načine obdelane katastre imenujemo splošno tehnično dol:uDent:::,,c::_jo ki dobiva, generalizirana in grafično prikazana, oblifro urbanskih ~;_n reg::.onal- nih atl2sov. Geodetsk2-, služba mora smotrno organizirati izdelavo vseh vrst lw.tastrov :i.n jih vzdrževati. - 14 - Zbiranje, obdelava in vzdrževanje podatkov obstoječega stanja sl;:u~x:,j z ob- stoj eČj_ni prot:sramskirni in projektnimi materiali omogoča sp1°e1uljavo tel111ič"rn j_n 0l:0110E1slce realizacije programov in s tem signalni sistem, ti :)~:avoč2.sno opozarj,,. 112. eventualno nastopajoče neravnovesje elementov v prostoru. Popol~- na talco :i.nenovana regionalna in urbanslm dokumentacija je osnovo, ZEl. ::.0 acione,l•- 110 Gospodarjenje v prostoru družbeno političnih skupnosti ii1 njihovih ope:;_"o,- tivno-tehničnih institucij, Geodetsk2 služba je v obliki občinskih upravnih organov organizad_j sko ra:3-· vita nn področju cele Slovenije. rTjen dosedanji obseg dela no. področju evi-· denti:mnjD, t ,j. vzdrževanje zemljiško-knjižnega stanja, se rč:.ZŠiri tw, kon- pleksno lcatastracijo; arhiviranje in vzdrževanje vse projektne prostorsl:e do- L:tJs,1el1'to,cij e na območju občine spremeni to službo v upravno-strokovni Ol"[(C31 občine vziisomn republike, ki daje vse grafične in številčne podatke 01Jstoje- čeg2. stanja, potrebne pri presoji investiranja družbenih sredstev. B - U K_R E_P I _ZA NADA L J NI RAZVOJ geodetslca uprava SRS zadrži status samostojnega republiškega upravnega orgr,- na ze. geodetske zadeve pod nadzorstvom republiškega sek1°e+.r.i.ric_ta 2;a urbanj_- zomt s pod110Čja: - i2;rneri tve zemljišč - izdol2.ve splošno-tehnične dokur1.1entacij e: kataster zemljišč, lw,tnster ko- 1111..111:1,lnih m,prav, kataster zgradb, registracija prostorskih or,1ojitev in pro- jel:tov. V njeno področje spade.: f',rhiv:'..n:mje geodetskih podlog in arhiviranje regionalne prnstorsk0 dol:wnen- t::i,c::_joi proc;1'0,E1iJ.'Cl1jSJ geodetskih del; skro ZG razsiritev, dopolnitev in spremembo zakonov in pred1,isov; icNc,jcmj o l)Oli tike financiranja preko zakonskih osnov za finm10il0anj e in zdruŽGv8l1je republiških in občinskih sredstev, potrebnih za J.'enlizo.cijo predvj_denih planov; - izvcjzmje inšpekcije nad geodetsko dejavnostjo. ,. ) c·bv_, U ) C.:.nG,: ObčinsLi geodetski upravni organi imajo status samostojnega upJ:',~vneg,1, orga- i1.a. Sedo,nji upravni organi občine, pristojni za geodetslte zo.deve, :e2zši:djo svoj predmet poslov1.mja od vzdrževanjv, izme:, itve in zemljiškega lmtc1,str,=1. ne. vzc1r- ŽeVQ.i.'lje ostalih katastrov in evidenc. V njihovo področje spada: izvaj:'.nj e upravnih nalog pri izmer:i.tvi zemljišč in izdelovanju splošno- telmične dokumentacije; - 15 - vzc1:cževo . nje izmeritve zemljišč in vzdrževanje splošno-telm~_čj_1e c:_olrnnent::1,- dje; m·hiv:i.rn,njo podatkov izmeritve ~emljišč in splošno-tehnične doklm1entacije ter ioc;dajanje podatkov; - sestcvo, letnih in srednjeročnih programov del; - strokovni nadzor. c) Geodetske delovne organizacije: Goodet 9ke delovne orgru1izacije izvaJaJo operativna dela in poslujejo kot deloV11e organizacije po načelu dohodka. II. ZLI:OITOD:'~JA IN FIN.\.HCIH.ANJE /~akoni I ld. o braV11avaj o prostor, postavljaj o geodet slco službo v novo vlogo, zc, ka:;:' d211es nir-12mo pro,V11ege. okv:.ra, :;_,otrebnoj~J sprejeti:_ 1) Z:t,.ROlif O GEODETSI':I SLUŽBI Temeljni zakon 15/65 obraV11ava geodetsko· službo zgolj z vid:'..to, zemljj_Škego, katnstr.:c., Širokega področja službe ne obrovnavajo nobeni prec:p:i.sL '.,::-,r2,di povez2,ve ,;; drugimi zakoni, ki obravnavajo prostor, in za zagotovitev uspoš~- neg2 :i.zvo.j2nja teh zakonov, je nujen zakon, let bo zajemal: a) vsebino in naloge geodetske službe - v povezavi z vsebino in določbo.mi: Teneljnog,-:,, zakona o izmeri tvi zemljišč in zemljiškem katastJ'.'l.J. Zakonc1, o katastru komunalnih naprav Zakone, o :cegionalnem pleniranju ZD,kono. o urbanističnem planiranju Z2J~o110, o prispevku za uporabo mestnega zemlj išca ZoJ;,onc, o varstvu pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečam:. in ost&lL1:;_ predi-.iisj_, ki obravnavajo prostor. b) Ol0 G2,11j_zncijo geodetske službo - upravne zadeve, inšpekcij2s, odnosi do občanov in delovnih organi zaciJ , vzdrževro1.j e podatkov, dohu;1entacij ski ceffb'::_, pooblastila itd. c) clopoln:'.lne določbo - v zvezi z: izmeri tvij o zemljišč zemljiškim katastrom splošno tehnično dokumentac:.j o evidenco družbene lastnino, 2) Z JiOl'T O FIN1\NCIR:lTJU GEODETSFIH DBL DO LE'rA 1970 Izdelavo. geodetskih osnov se je do sedaj fir.e,ncirala iz vs2J:oletneg2, re- 1mbl~~šLega proračrn1a. Smotrna izdelava načrtov in kart za potrebo plo,n:'.ranj:,, J:)l0 ojel:tirn.11jzi, in i'.Najanja v: - 16 - regionalnem in urbanističnem načrtovanju, komunalnem gospodarstvu, lanetij stvu in gozdarstvu, rudarstvu in geoloških raziskavah, vodnem gospodarstvu,energetiki in prometnih rešitvah in uporaba načrtov za upravne,statistične, šolske in premoženjsko-pravne zadeve zahteva takojšnjo izdelavo programa del za obdobje 1958 - 1970 in zagotovitev stalnosti financiranja z načelom združevanja sredstev: a) republika sofinancira: - izdelavo karte 1:5000 in 1:10.000 z združevanjem sredstev iz federacije i11 gospodarstvo,; - izdelavo načrtov 1:500 - 1:2000 in splošne telmične dokumentacije z združe- vanjem sredstev iz občine in gospodarstva; - izdelavo zemljiškega katastra in obnovo klasifikacije z združevanjem sreu- stev občin; b) Republika ~~nancira: - arhiviranje in vzdrževanje regionalnih geodetskih osnov in dokumentacij. Opomba: Na osnovi Temeljnega zakona 15/65 so federacija in nekatern republike že sprejele zakone o financiranju del iz njihove pristojnosti. III. ŠOLSTVO, KADRI, RAZISKOVAINO DELO Fakulteta mora še naprej izobraževati geodetske strokovnjake s lcomunalno- urbanistično usmeritvijo; odnos med gradbenimi, komunalnimi in urbanistič­ nimi predmeti mora prilagoditi ustreznemu profilu strokovnjaka - organizator- ja v novi kvalitetni vlogi geodetske službe. Takoj je treba začeti obravnavati šolanje srednjega kadra na srednji tebnii3lci šoli, upoštevajoč: vključevanje avtomatizacije pri izvajanju geodetskih del, ki na eni strani direktno reducira število strokovnjakov, na drugi strani pa zahteva višjo stopnjo izobrazbe. Vso skrb je treba posvetiti študijskemu delu in zagotoviti njegovo financiranje. Tem nalogam bi se moral posvetiti Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. .. 17 .• ,C) Z A K __ L. J _Q_Q.JLI a) Geodetska sluioa na~i se v nasledn;jem obdobju vključi v programsko iz- vajanje del 9 ki 1c,0 vezana na pravočasno izdelavo in ažurno vzdrževanje geo- det sldh podlog kot osnov,• za. j zde lavo prostorskih načrtov in projektov. b) Izmera, ki se danes po svoji klasični v-sebilli v reprodukcijskem smislu uporablja l0 v zc@ljiško•knjižne namene, se mora po vsebini in obsegu opra- viti. tako, da ja m)?,U8. vzporedna izdelava splošne tehnične dokumentacije v obliki ~'.'egiona.lnih j.n komunalnih atlasov. strokovno in ekonomsko je edi- no racionalen t.s.k nauin izde7.ave, c) V repubJišJrnm merilu se kot začetek repuhliške dokumentacijske službe pri Geodetski upravi o r:muj e cent er 7,JJ. arhiviranje splošne tehnične doku- mentacij s rnp-lbUš"k:ega 11 egio11all1ega prostorsl1:ega plana. Obseg dela občin­ skih geodetsk:'..h uprs.vnih organov se raz.širi_ na vzdrževanje prostorske do- kumentacije o bc.'.i.no, d) GeodetPJka upraYa. naj v smislu i.nfo:rmacije in zbranega gradiva ze. rešitev probleimtH:e in u1:editev poslovanja geodetske službe pripravi predlog rep'cl.-- blišlrnga zako,m o geodet s:d oluŽbJ .. , e) Potrebno je sprejeti repLJ.bliški zakon o )'j;uancirru1ju geodetskih del za ob, dobje 1963 ... J.970. f) Večini ,3odenjega kadra je potrebno dop0Jx1ilno strokovno izobraževanje. Komunalno, geodei;::;lce in{,enirjA~ ld so sa tak8no področje službe Že izobraženi, je treba ,~c,posli·ci na u3tr::;7„11ih do:iovnih mE:stih, g) Sistem stroJ··wrri.11 pr,:'.·1iJ·1il::ov je treba nad0412stiti s sodobnimi standardi i ld bodo jam{:ili pot:\ ~;no enot.:1.ost i.n ekonomslco utemljeval:L zahtevnost pred- pisaq Miro Dešri~2x1. POROČILO O DELU KOMISIJE ZA GEODETSKA VPRAŠANJA PRI REPlJB-· L1ŠIIBM ODBORU SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE Komisija S3. gsodet sl<:2, vp:raša.r1ja pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev jo aktivno do11c1,la do za:'ietka terenske sezone, V jesenskih in zim- skih meuec:ih pa bo ne.d8.ljevala svoje delo,, Komisija je obn.J,·,[)avaJ.a: a) gibanje z2,;poslenih geodetskih strokovnjakov v geodetskih delovnih orga- nizacijah, -18 - b) predvidena zaposlenost novih kadrov v letu 1967; c) gibanje osebnih dohodkov (povprečje); d) doseganje realizacije; e) sistem nagrajevanjai f) zaključki. Gibanje zaposlenosti za dobo 1962 - 1966 v geodetskih delovnih organizacijah, kot so: geodetski zavodi Ljubljana, Ma- ribor, Celje, AFOS :in zavod za urejanje ianetijskih zemljišč Ljubljana, je bilo v letu 1962 zaposlenih 216 ll 1963 It 210 II 1964 H 195 il 1965 IV 185 11 1966 ti 160 V letu 1967 ornenj ene delovne organizac:LJ e ne predvidevajo velikega zaposlo- vanja novih geodetskih strokovnjakov. L) Gib..3:11)e osebnih dohodkov v letu 1965 in 1966 Povprečni osebni dohodek v letu 1965 (velja za iste delovne organizacije kot pod točko a) znaša 857 ,47 Ndin, v letu 1966 pa 953,84 Ndin. Z osebnimi dohod- ki, ki jih imajo geodetski strokovnjaki v omenjenih delovnih organizacijah, se lahko primerjajo z gradbeno operativo, ne pa s projektantskimi delovnimi organizacijami. Doseganje realizacije (velja za iste delovne organizacije kot pod točko 110, 1,). V letu 1965 je znašala skupna realizacija 5,498.484 Ndin v letu 1966 je znašala skupna realizacija 5,278.374 Ndin. Če primerjamo število zaposlenosti, ugotovimo, da znaša realizacija na eneg2, zaposlenega v letu 1965 29.721 Ndin, v letu 1966 pa 32.990 Ndin. Da se obstoječe stanje popravi, je potrebno: a) ugotoviti zaintereseiranost družbe za geodetska dela; b) urediti sistem finansiranja geodetskih del; c) pravilno družbeno vrednotenje geodetskih del; d) pravilna delitev del po posameznih delovnih organizacijah (specializacija po možnosti integracija); e) enotno formiranje tržne cene ( določiti geodetske standarde). Komisija je nadalje sprejela sledeče sklepe: l. Forsiro,ti je treba izdelavo zakonov v geodetski stroki, kjer naj bo uza- konjeno glede geodetskih podlog, pooblastil, sestava deloV11e organizacije, ki je pooblaščena izvajati samostojna geodetska dela. 2. V teku letošnjega leta naj se forsira izdelava pravilnika in strokovnih na- vodil o izdelavi tehnične dokumentacije. i - 19 - 3, Pričeti je treba z načrtnim sistemom dopolnilnega strokovnega izobraževanja glede nove nc,loge (trenutno se predlaga sistem predavanj). 4. Izdelati je treba študijo o integraciji, ki. naj zajema organizacijsko ob-· liko del. orgcmizacij e in sistem delitve dohodka. Člani komisije predlagajo, naj bi v začetni fazi delovne organizacije med se- boj poslovno in telmično sodelovale. Prav tako so člani komisije izdelali poročilo s temo: .iprispevek geodezije slovenskemu gospodarstvu;,. Stanko Bahovec J'OSVETOVANJE GEODETSIITH STROKOVNJAEOV SR SLOVENIJE V dneh 28. in 29. junija 1967 leta je geodetska uprava SHS priredilo. v Ljubljcmi posvetovanje delavcev geodetske stroke, ki so se ga udeležili pred-· stavnilci geodetskih upravnih organov, geodetskih delovnih organi:;,acij ter ustc.1.-· nov z geodetsko dejavnost;jo iz vse Slovenije. Na posvetovanju so bili navzoči tudi ,·,astopniki republišlcega sekretarfrta zc. urbanizem , zvezne geodetske upra- ve, geodetske uprave SH f-,rbije, Hrvatske in Avtononme pokrajine Losova in Vie~ tohije. Na posvetovanju so bile obravnavane naslednje zadeve: - regionalna prostorsko. dokumentacija, lmtaster komunalnih naprav, zakoličevanje ter vsebina in merilo geodetskih osnov v zvezi z izvajanjem zo.lwna o urbanističnem planiranju. 1;ot uvod v posvetovanje je direktor geodetske uprave sns, potem ko je pozdravil navzoče, prebral Referat o vlogi i.n nalogah geodetske službe pri regiono.lnern in urbanističnem planiranju, iz katerega povzemamo n1.1slec1nje po- glavitne misli: V obdobju intenzivne urbanizac;i.je, v katerem živimo, je pred geodetsko stroto važna naloga, da sistematično spremlja procese v regionalnem in urbanističnem razvoju. Doseda,nja zapostavljenost prostorskih vidikov in po. dejstvo, da urbc,nistični načrti niso upoštevali gospodarskih, infrastrukturnih in demografskih tolrnv so- cialnega področja, ki zaradi takih pomanjkljivosti ne predstavljajo svoje prave vrednosti, so bili nemalokrat celo povzročitelji napačnih lolmcij naselij, nes- kladnosti v kapitalni izgru.dnji in neekonomskih investicij sldh vlaganj kako1· - 2o - tudi neupravio.enega uničevanja kmetijskih površin. Prostorsko planiranje je v bistvu vodenje zemljiške politike, lokacijske politike in politjJce zava- rovanja družbenih koristi ter problematike strokoV11ih služb. Omenjene ključ­ ne naloge terjajo brez dvoma drugačno vlogo in drugačno sodelovanje geodet- slrn stroke, terjajo pa tudi nove kvalitete v njenem delu. Geodetske podloge se rabijo za najrazličnejša projektiranja prostorskih re- šitev. Seveda sodobne geodetske podloge izboljšujejo samo grafično kvaliteto projektiranja, medtem ko njihova najdragocenejša vrednost leži v usklajenost:i. projekta z načrtno zasedbo prostora. Kvaliteta planiranja ne sloni sa.;.10 nG grafičnem prilmzovanju, temveč tudi na poznavanju in obdelavi vseh t:.st::.h elc•- inentov, ki so neobhodno potrebni za smotrne planske odločitve. V 311 Slovenj.ji je geodetska služba organizirana v občinskih upraV11ih organih. Lahko trdimo, da je na področju zemljiškega katastra ta organizacija Že slrn- raj dovršeno razvita, za ostala področja kompleksne katastracije pa jo je po- trebno ustren10 dopolniti. Spremljanje pravnih in predvidenih posegov v pros•~ tor naj 1Ji spremenilo zemljiško-katastrsko službo v upravno strokovno službo občine oziroma republike, ki bo razpolagala z vsemi grafičnimi in mm1er:"cČniu1i podatki L zičnega in predvidenega stanja v prostoru. Šele s tako organizac. jo bi geodetska služba resnično postala dejanski in popolni gospodar prostora. Naloge geodetske službe, ki se v njenem razširjenem področju poste,vljajo pred geodetske strokoV11jake, niso majhne. Brez spremembe dosedanje miselnosti prj ljudeh, brez spremenjenega načina gledanja in obravnavanja problemov v c;eodet- skih deloV11:i.h organizacije,h in v upraV11ih organih ter brez pospeševanja no- tranje del:i,tve in integracijskih procesovJdelovnih organizacijah, j~.h bo težko uresničitio I'reobrazba geodetskih upravnih organov iz dosedanjih Čisto uradniš- kih enot v aktivne činitelje s samostojnim posluhom za razumevanje širših druž- benih teženj je nujna. Izboljšanje učinkovitosti javne uprave na vseh ravneh od republike do občin, večja mera strokovnosti in operativnosti, ter samostojno p:cogramiranj e dela naj bi bila družbena reforma v geodeziji. V uvodu posvetovanja so govorili tudi diroktor zvezne geodetske uprave kakor tudi dosedm1ji in sedanji republiški sekretar za urbanizem Tov. Blagojevic je predvsem p01 .. {daril potrebo po integriranju vseh geodetskih del v geodetskih upravnih organih, katerih področje se mora rar,•- š:i.ri tL Geodetske podatke še premalo uporabljajo. Meni, da je vsa vprašanja razširjene dejavnosti geodetskih organov službe potrebno reševati z ustreznimi zakonskimi predpisi, bodisi zveznimi ali pa republiškimi. Prit om pa poudarja, da geodetske službe ni treba reorganizirati, temveč jo.samo učvrstiti in us- posobiti za opravljanje njenih razširjenih nalog s predhodno rešitvijo prob- lemov in zadev, ki že od osvoboditve naprej trkajo na vrata geodetske službe Jugoslavijo. Republiški sekretar za urbanizem tov. Drago Lipič je dal priznanje delavcem geodetske stroke, ki je ena redkih strok, katere organizacija v celo- ti pokriva. območja vseh naših republik. Posebej pri prostorskem planiranju so pomoč in izkušnje geodetov neprecenljive. V nadaljnjem izvajanju so je držal temeljnega izhodišča, po katerem je tudi prostor podrejen principom gospodarske in družbene reforme, s katerim se torej mora racionalno gospodariti. 3 tem na- menom je bil tudi nedavno v SR Sloveniji sprejt zakon o regionalnem prostorskeu -- 21 - planiranju in zakon o urbanističnem planiranju, ki geodetski službi odrejata popolnoma novo vlogo, Namreč vlogo, da poleg dosedanje fu_nkcije registratorja stanja prevzame tudi dolžnost aktivnega in ažurnega vzdrževanja celotne dolcu- mentac:i_je prostore Za opravljanje te naloge pa je prvi pogoj, da se vse iz- meritve in podloge, ki so vezs,ne na kataster zemljišč, spravijo v tako stanje, da bodo mogle zadostiti potrebam gospodarstva, : stočasno pa tudi nadaljevati z izmeritvijo vključno z izdelavo osnovne državne karte, ker so potrebe po karti nujne. Dosedanji republiški sekretar za urbanizem tov, Ermin Kr·ŽiČnjk je poudaril, da se rastoče potrebe komunale in urbanizacije? katerih pričo sP10 v zadnjem desetletju 1 zvabile na prizorj_Šče urbanizem, ki zahteva od geodetov sodobne podloge, ne pa sarno njihovega pasivnega spremljanja stanja. V naši novi družbi mora geodetski liftelavec postati aktiven sodelavec dogajanja Y pros·- toru in ustvarjanja novega stanja v njem, To posvetovanje je sklicamo ravno zaradi tega, d8- se dogovorimo o novih konceptih in vlogi stroke, ki je v pogle- du zemlje sicer že jasno opredeljene,, niso pa še vgrajeni v njen koncept prav tako važni ekonomski momenti na zemlji. , Tov. Kržičn:,Jc se je dotalmil tudi vpra.šanja k;::i,tastra komunalnih naprav in pou- daril potrebo za njegovo čimprejšn~jo uvedbo, kajti ze urbanistično planiranje je konnmalni kataster prvi pogoj. V zvezi z regionalno prostorsko dolrnmentacijo 1 ki je bila obdele,na v posebnem referatu, je bila navzočim obrazložc:m.a potreba , vsebina in n;:1,Čin izdelave in vzdrževanja t.~ dol-0,':nentacij e. Poti·eba te dokumentacije izhaja iz družbenega plana razvoja SR Slovenije v letih 1967-1970, iz resolucije o iz- vajanju gospodarske pol i. tike v letu 1967 ii1 iz zakona o regionalnem prostorskem planiranju. Vsa omenjena izhodtšč2 narekujejo neodložno in tako prilc1,gojeno registrirn,njc) fizičnega stonja v prcstoru, ki bo omogočalo izdele,vo 112,jrazlič-~ nejših p:cav11.j_h aktov za smotrno uporubo in urejanje prostora. To pn lJo možno doseči le v p1°irneru real112ga prostor:Jkoga plana 1 za katerega iz,delavo je potreb- na regionalna dokl,cJte11caG.i,j;_: 0 pr~J;:a,~.)van;h,, obstoječega fizičneg2, stanja v pros- toru, možnj_l1. in p:cedvidenih TJOSegov v pr·osto1", kakor tudi raznih prostorskih omejitev. Ha osnovj_ geodetske invents.rizacije st811ja bo omogočena izdel::wa :c0 nz- nih p11 ec;ledov in atla:::·ov (h:omtm2lnih--urbanskih atlac;w itd), katastrov in i~c- gistrov te1" pTegledov in prikazov za najrn,zličnejše potrebe 1 kar vse p1~ec1st:~_vlj p1°ostorsko do:aunentacijo o boine. JJrostorska dokumentacija občine se i:;:;deluj e :i.J.1 vodi v občini se tud::_ r2,b:i. pred- vsem za občinske pot1°ebe, io1edtem ko p:1 rabi republilm samo določene generali- zirane podatke iz te dokumentacije, zaradi talrnj šnjih in neodložljivih pot:reb po podatkih republiške prostorske dokumentacije za sestavo republiškega prostorskega plana je za območje naše republike že z1Jral geodetski zavod Ljubljana potrebne podatke, ki bodo potem preko vzdrževalne službe pri občinskih geodet slcih organih preverjeni in dopol- njeni. Za izdelavo in vzdrževanje prostorske dokrnnentacije je pripravljen osnutek pri- ročnika, sprejeti pa bodo tudi ustrezni zalrnnski predpisi in izdBJ1.a strolrnv11a navodila. Potem ko jo bil pojasnjen pot"'len i.n namen ter organizacija regionalne prostorske, dokumentacije, so se obrir1.mavalf:t posamezna vprašanja s področja njene izdelave in vzdrževanja ter inventarizacije kmetijskih in gozdnih površin, - 22 - V novi in razširjeni koncept geodetske službe je poleg regionalne prostorske dokumentacije treba vključiti tudi urbansko dokumentacijo, v sklop katere spada tudi kataster komunalnih naprav, katerega vzdrževanje je v SR Sloveniji na osnovi zakona o komunalnih delovnih organizdcijah, ld. opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena, dano v pristojnost občinsldlr geodetskih upravnih organov. Povečano delovno področje organov naše službe zah- teva tudi nove predpise, od katerih je temeljni predpis 1·,zakon o katastru komu- nalnih naprav 11 bil obravnavan na tem sestanku. nazprava je pokazala enotno stališče glede nujn0sti uvedbe tega katastra in do večine določil predloženega osnutka zakona, na posamezna njegova določila pa so bile izrečene tudi nekatere pripombe, iz katerih so bili razvidni različni pogledi na posamezne probleme. Predvsem niso bila enotna stališča o izdelovalcu katastra komm1alnih naprav, o prikazovanju podolžnih profilov komunalnih vodov i o komunalnih napravah kolektivne potrošnje in o valorizaciji kommalnih naprav. Geodetski upravi SRS in republiškemu sek1°etariatu za urbanizem bodo prj_pombe j_n mišljenja iz razprave o osnutku zako:t:.a o katastru komunalnih naprav in istočasne razprave o tehničnem postopku za izd;:;lavo in vzdrževanje katastra komunalnih naprav koristne pri dokončni pripravi ustreznih zakonskih predpisov. Glede na praznino, ki se v geodetski stroki že dalj časa čuti v pomanj- kanju praktičnega navodila za izvajanje zakoličb, je geodetska uprava SHS pri- pravila .:Navodilo o vsebini in merilu geodetskih osnov in o zakoličenju v zvezi z zakonom o urbanističnem planiranju11 • Z objavo zakona o urbanističnem planiranju v začetku tega leta je priprava ta- kega navodila postala še posebno nujna, zaradi česar je njegov osnutek bil ob- ravnavan na tem posvetovanju. ]Jo obrazložitvi vseh poglavij, ki jih navodilo vsebuje je bilo razvidno iz raz- prave, da obstajajo različna stališča do vsebine navodila in načina ureditve posameznih vprašanj. Posamezniki so še prav posebno pozornost posvečali določi~ lom navodila kot so: geodetske podloge za izvajanje zakoličb; vnašanje novj_h elementov v karto 1:5000; parcelacija zemljišč znotraj in izven zazidalnih ob- močij, numerično prenašanje objektov na teren, vsebina in sestava zapisnj_lm o 7,akoličenju, kontrola in nadzorstvo pri izvajanju zakoličb, zaračunavanje stroš- kov in drugo. Po končani razpravi o tem navodilu se je direktor geodetske upnwe SRS vsem nde- ležencem zahvalil za sodelovanje na posvetovanju, na katerem so se obravnavala važna vprašanja geodetske stroke in službe in jih pozval naj vsak po svojih mo- čeh prispeva k čimprejšnji realizaciji na tem posvetovanju zastavljenega koncep- ta, , - 23 .. Zorko Ukmar O OSNUTICV ZAKONA O KA.TAS1rFlU KOl\/IUliIAUTIH NAPIULV IlT OBJEI~OV Z osnutkom zakona o katastru komunalnih naprav j_n objektov, ki ga je po številnih in obširnih po svetovanjih pripravila geodetska uprava s:1s, so podane čvrste osnove za javno razpravo o tem katastru. Razprava bo nedvo- nmo podala še nove momente 1 ki jih osnutek ni zajel, in bo osnova za izdelavo predloga zakona, ki naj bi ga obravnavala skupščina SR Slovenije predvidoma Š8 v tem letu, Na področju evidence o obstoječem stanju komrnmlnih naprav in objek- tov ni bilo do sedaj nmogo napravljenega, Samoinicfo.tiV11e priprave tega ka- tastra v posameznih mestih so zelo poziti'viie, venda:r nezadostno usklajene in nesistematične. Nujna je torej intervencija družbe, da se to področje dejav- nosti uredi s predpisi. Izhajajoč iz spozne.nja o neodlo1:Sni potrebi po uvedbi stabilne evidence na tem področju, je skupščina SR Slovenije že v družbenem planu razvoja v letih 1966-1970 do:1..očila, da se za naselja uredijo katastri komtmalnih nap::cav in objektov in dr,, se sprejme ustrezen zakon. Poleg tego, je z zakonom o lrnmtmalnih deloV11ih organizacijah že dana obveza vodenja tega katastra tako pri deloV11ih organj.zacijah kot pri občinskem upravi1ern o:cgarm za geodetske zadeve. Zo.radi prej navedenega bo predlagani zakon le n;1,daljevanje že začete družbene inte:rvence na področju evidentiranja stanja komtmalnih na- prav in objektov. Kataster komunalnih naprav in objektov bo ena od evidenc v sistemu kompleksne evidence o fizičnem stan:ju v prostoru, ki ga tvorijo zemljiški lm„ taster, kataster komunalnih naprav in kataster zgradb. J\Ta podlagi tega sistema evidenc bo možno z generaliz,acijami vz,postaviti 2,a mesta in naselja kompleksno dokumentacijo o fizičnem stanju v prostoru., oblikovano v ustreznih urbanskih atlasih. Osnutek zakona o katastru komrn1alnih napni,v in objektov bazira na naslednjih glaV11ih postavkah: l. Kataster komunalnih naprav in objektov je zbirna tehnična evidenca o vseh komunalnih napravah in objektih (omrežje voduvoda, kanA,lizacije, energetski vodi, telekomunikacijski vodi, cestišča uL.c, pločniki, parkir,1i prosto:ci, semaforji in podobno) • 2. Kataster komunalnih naprav in objektov se vodi samo za mesta in na:e:elja, ,;~1, katera je določeno, da se izdela urbanistični oziroma zazidalni načrt, V ostalih naseljih in na območjih i:wen naselij se ne bo vodil zbirn:!. kataster, temveč se bodo obstoječe komtmalne, energetske in telekomtmilrn,cij ske napra• ve registri1°ale samo v načrtih in ka1-tah iz,meritvo zemljišč, po postopL:u, le'. je določen za izmeritev v veljavnih zakonskih predpisih. 3. Vsaka komuna1l1a do lovna organizacija, lci opravlja dejavnost posebnega dl'UŽlx,- nega pomena, vodi kataster o svojih napravah na celotnem območju, na lcatarem so te naprave. 4. I(atastor komunalnih naprav in objeldov in katastri 1 ki jih vodijo komunalne delovne 01·ganizacije, se morajo opirati na obstoječo izmeritev zowljišč - 24 - (načrti, oslonilne točke) in na zemljiški kata,ster ter morajo biti usklaje- ne glede tebničnega postopka pri izdelavi in vzdrževanju. Da bi se to doseg- lo, se pooblašča geodetska uprava SR Slovenije, da o tem izda ustrezna rn:.i,- vodila. 5. Izdelavo zbirnega katastra komunalnih naprav in objektov opravlja le delov- na organizacija, ki je ustanovljena za izmeritev zemljišč (geodetsld zavodi, geodetska podjetja). Rigoroznost tega določila izhaja iz izkušenj, ld so po- kazalo, da je samo geodetska delovna organizacija v stanju hitro opravitj_ taka dela. 6. Vzdrževanje zbirnega katastra kom1.malnih naprav in objektov opravlja občin~ ski 11prav11i organ, pristojen za geodetske zadeve. Postopek vzdrževanja tomdji na geodetskem načrtu novega stanja, ki ga komunalne in druge delovne or·g211i- zacije prj_ložijo prijavi o nastalih spremembah. Zaradi tega je vzdrževanjG lo vris in vpis sprememb v operat katastra komunalnih naprav in objektov. Vse- kakor bodo primeri, da bo moral občinski upravni organ za geodetske mdeve izvajati tudi terenska dela po naročilu komunalne organizacije, če ta, ne raz- polaga s potrebnim geodetskim kadrom, 7. Občinskt upravni organ za geodetske zadeve je dolžan izdajati prepise in pre- rj_se iz operata katastra komunalnih naprav na zahtevo interesentov. Izdaja podatkov se opravi po splošnih predpisih, ki veljajo za dejavnost upravnih organov. Poleg tega jG občinslci upravni organ dolžan dati kormmo,lnim delov- nim organizacijam kopije geodetskih načrtov za potrebe vodenja njihovee;a ka- tastre],. Tomaž Banovec MOTORIZIRANI NIVELMAN V NEMŠKI DEMOiffiATIČNI REPUDLIKI 26.7.1967. je prof. Peschel iz Dresdna predaval približno JO ljub- ljanskim geodetom o motoriziranem nivelmanu. f!arna 1mn ima razvito mrežo preciznega nivelmana v približni dolžini 20 .000 km. Ostale socialistične države im-2j o tega še več. Samo v SZ je tnldh nivelmanskih poligonov za skupno dolžino 400 .000 lan, l':,::ed leti so si socialistične dežele formirale skupen konzord.j, ki je dolŽf.m tudi na geodetskem področju reševati skupne probleme geodetske stroke v soci- alističnem to.boru. Nemška demokratična republilm je tako provzeln nalogo moder- nizirati in ekonomizirati precizni nivelman. Po temeljitih premislekih so prišli do motoriziranega n:Lvelmana. Bistvene novitete pri takem postopku so: ! 1 j Izključitev vseh nivclir;j ev z libolan:Li. in uporaba kompenzacijskega nive- lirja KONI 007, Firma garantira za KONJ 007 natančnost (m ~-;: O, 7 nun na lan, medtem ko se pr:'L dobrih niveli:r·jih z občutljivim~_ lihe~ami doseže tudi (ms'. 0 13 mm/lan. Pri pazljivem delu s KONI-j em pa so tudi v klasičnem •· peš n~velmanu doseg-- li natančnost (m -;:::,. 0,3 mm/km. Seveda pa je bila hitrost dela proti inštru- mentom z libelami 0 do 50 % večja, Tako je dober operater z nivelirjem ICONI- dosee;el povprečno hitrost 1, 5 km na uro, natančnost pa v večini lJrimerov ni presegla natančnosti (m :z~: O ,3 nnn/lan, o Prevoz obeh lat jn instrumenta je popolnoma izključil pešačenje in celotno storilnost dvignil na 2 1 7 do J,0 km na uro ali skora.j podvojil efekt. Ta rezultat so dosegJ.j_ na 220 km poizkusne;n poligonu in dosegli nat011čnost (m ~ 0,36 1mn/km o Najnovejša in najzanimivejša jo brez dvoma 111otorizacijo, nivelmana, ki bist-0 veno vpliva na dvig eko:norničnostL Dodatna op:rema stane 150.000 Edin in vključuje v glavnem; 3 motorna vozila serijske proizvoclnj e TJlABJU~T, 1d so ustrezno predelana, a samo tob.ko, da so po m3,lenlrnst:ni predelmrj labko takoj uporabna še za dr'Jge geodetske ali ci vil:ne ns.loge; dvoje ustreznj_h ogrodij z9, 110Šl1jo in postnvl;jrn1je lat; računsk:i. stroj namesto ziozka - z::q1isnika; števce, ld točno rner;ijo :'.',i.zc]·;._J.jo ru9d voq,j_li in Jo.tami; ročne'ro,dijske postaje z~. sp.::irc1,zumov2nj0 t(,r nelcaj manjših delov in inštru- mentov. Avtomobila, s ka·~or.i.1n, vo,~jj ,) l':1ti. sca oprem7.j ona s posebno pripi0 avo, ki na mehaničen naČiJ1 pnložj_ 11c,);e vr,~:;e i1cbo ter jo tudi nekoliko ;:;,:i,bije s lrnnsta:tno doziranimi udn,rci. '/ ,orl;i.kr'J.no let?;o jili postavlja r:: posebnim vzvo- dom. zasuk na mestu je omogočc,m :z.a 180° s po1nocJo posebnega vzvoda. }'o končanem odčitan.ju se po pcrnelJDH11 Š!rn.rj:,n-tern prenosu lata dvigne in nekoliko položi 1 da je možen takojšen ur2milc, Človc:~ v avtomobiJ.u oploh ne :i_zstopi 1 ker vse te operacije opravi iz av~a. Avto za instrument v kombj izvedbi je prirejon tako, da mu za ccc1 40 cm iz- vlečejo streho, da je vizura. p:rns-~d in d1.., gs. ffb•el1::i, ščiti pred soncem in dežjem. V dnu avta so odprtine zet spušč.::n1je j_nstrunenta na zemljo. Avtomobila z latami potrebujeto. samo enega, 0lov0ka, ld je istočasno tudi voznik. Avto z inštrumentom pa ima ra?,en opazovalo.<,, ,'ie Šoferja 1 torej, skupaj šteje eldpa 4 ljudi. . Zaradi hitr-"ga .cleJ o, in st,:c1,lnega opazov8.nja je potrebno operaterja večkrat razbremeniti 1 znto da. z13J1~eYJja Jrnlego,, ld je do tedB,j skrbel za lato. Zato je v takih primerih dobro, da oc, tuc1i ljudje, ki skrbe za late, geodetski strokovnjaki. To je bJl skop opis PJ:'iprave in postopka. Zanimivo bo vedetj_ odgovo-- re na sledeča vprašanja: - 26 - l.) Kako vpliva težak promet in vibracije motorjev na natančnost? Predavatelj pravi, da bistvenih vplivov niso mogli opaziti, pač pa da so začuda opazili močno sistematično napako, ki pa se je izenačila vedno z niveliranjem v obeh merah. Načelno pa se danes tako ali tako s preciznim nivelrnanorn izogibajo prometnim ulicam. 2.i) Kako so reagirali na to novost strokovni kolegi? V začetku so bili vsi zelo skeptični in so govorili celo o šarlatanstvu. Ko pa so na javni mednarodni demonstraciji prilrnZ,č;Lli delo in elconorničnost, so se vse države oziroma njihove geodetske službe odločilo za talcojšno na- bavo vsaj po enega kompleta. Ruski geodeti, ki so sami poizkusili, so do- segli n=1,tcU1Čnost m e< 0,27 :tnrn/lan. o:">-<· 3.) Kje so to modernizacijo že uporabili? Še preden se je dresdenska fakulteta temeljito pozabavala s temi proble•- mi, so motorizacijo v nivelmanu s pridom uporabili v gravimetriji, ki jo tudi opravljajo z inštrumenti v avtomobilih. Kot kaže, bodo prav ti stro- kovnjaki razen geodetskih služb najbolj toplo pozdravili to pridobitev. POVZETEK: Motorizacija in avtomatizacija v geodeziji kot kaže sploh nimata meja, saj kot kaže skoraj ni prirodne oziroma tehnične vede, ld bi tako hitro sledila avtomatizaciji. Vprašamo se lahko, ali bi tak nivelrnan pomenil revolucijo tudi pi~i n2s. Verjetno bi za jugoslovanske zahteve zadoščala ena ekipa, saj bi bila njena letna zmogljivost cca 5.400 km, kar pokrije jugoslovanske letne potrebe. Pri tem pa moramo upošt·evati tudi razdrobljenost naročil in razne republiške in druge meje. Zadeva pa bi postala na vsak način interesantna pri večjih geodetskih naročilih v afriških deželah. Peter Šivic FOTOGRAMETRIČNO SNEMANJE PR0MEJ:NIH NESREČ Kmalu po letu 1930 se v literaturi po.javijo prvi opisi dokumenti- ranja situacij, nastalih ob prometnih nesrečah, na fotografski oziroma foto- grametrični način. Izdelani so bili prvi točni načrti objektov in okolico De sreče z \7ildovim specialnim instrrnnentarij em. Do danes se ta pribor ni bist- veno spremenil niti v snemalni stereokameri z bazo 40 oziroma 120 cm na stativu, ki ga je mogoče dvigniti do 2, 5 m, niti v instrumentu za izvrednotenj e - avto- gi~afu. Iz ])rimernega števila posnetih stereoparov je možno dobiti točen načrt v merilu 1:10 ~ 1:200. Za snemanje in izvrednotenje je potreben primerno šolan kader. Ves postopek je precej dolgotrajen. t l ' f • \ l 1' l J i - 27 - Ponekod v svetu so ta za današnji čas p1·ezanmdni} prezahtevni in predragi postopek opustili in se vrnili tj'-, kjer smo mi kar ostali, k izdo- lavi skic rm podlagi nekaj na terenu :z, ročnim trakom izmerjenih podatkov. Seveda pa je taJca dolrnnwntacija nezanesljj.va, pomanjkljiva in tuJi prepočas na. Današnji promet, ne le tisti izletniški in priložnostni, ampak vse nujne osebne vožnje in tovorili promet, je dE1J10s že tako obsežen, to,lrn vsako- dneven, bolje vsalcosekunden, da je postal del nas samih. Ta del področja tel·- nike smo sprejeli, senčna stran pa nas vedno znova zaboli le ob nesrečah, posledicah in težavab; poleg sočutja čutimo krivdo, ker še daleč ni storjeno tisto, kar je naša do1žnost. Nevarnosti 1 ki jih promet prinaša s seboj, še ne obvladamo v zadostni merL :ervi korale k rešitvi te naloge je nujno, raz- rešitev dveh problerriov: l.) spoznavan~i e neva:mosti in 2.) hitro in efPktivno posredovanje ob nesrečah. Obo, problemri sta v osnovi povezana, saj spoznamo nevarnost prav s tem, čo 12.hlrn rn:10,lizirrnno potek in vzroke tor posledice nesreč. ,S telmizacijo in moden:iizacij o sodobnege, postoplca pri dokumentiranju prometnih nesreč so približamo ruožnosti r-ešovanja omej1j onih problemov. Osnovna vodilna misel je najti način, kako v čimkrajše1i1 č2su čim­ bolj verodo::::tojno in notančno 1·egistrirati stanje, nastalo ob prometni nes- :reČj_, in obonem ·cudi omogočiti takojšnjo odstranitev ovir, ki :00 z nesrečo nastale na cestiš::;u. I'rav te ;~o rnnogokn1t direkten ali indirekten vzrok novii;1 nesreča111. Haztresenih predmetov ni mogoče odstraniti, dokler varnostni organi ne odpravijo svojih 1,te~1 itov„ Še večkrat je daljši zastoj na cesti indirelden vzrok novi1·1 nesre0am. Zgc sti tev prometa, kolone, slaba volja, nervoza in ZR- muda kot posledica ovir na cestah so često vzrok novim težkim prometnim nesre- čam. Iz točne, verodostojno in vsakomur rn,zwnljive dolrumentaci.je so d2, sklepati na potek in ve0krn,t tudi vzrok nesreče, Nazo:ma slilca položaja po nesreči je tudi lailrn ob prjmerni ra.·z.lagi do ko.z in pojasnilo o nmogih okoliš- činah, ki so nesrečo povz1·0Č:i_le, Dobra slika bi omogočala najboljše spozna-- vanje nevarnosti 1 ne le kot opomin, temveč lrnt telmični fenomen, kot razmnljiv pouJc in r,asvet" Iz navedenega sledi, da pride v poštev le fotografija kot ,,red- stvo dokumentacije 1 in sice:r talca 1 ki bo omogočala nazorno razpoznavcmj e in točno rnerj en;i e; torej fotoplan ., načrt in nazorna slika obenem. Zamudno in pomanjkljivo E1erjenje i.n skicilanje na kraju nesreče bi tako odpadlo. ro pd- mernern slikanju 1 ld ne zamudi dolgo, bi bilo možno cestišče takoj usposobiti za p1°omet. S primerne visine napravljen strogo vertikalen posnetek, nc:L lmterei:1 bi se upodobUi dve po položnju določeni (izmerjeni) točki, bi ŽG direktno dal zahtevano sliko v c~oločenem merilu. V praksi tak idealni primer ni lahko izvedljiv jn bi bil potreuen zahteven in obsežen instrurnentarij tak, ki bi omo[;oČil na primerni vLJini točno in stabilno naravnanje snemalne ko.mere. Te- mu se je mogoče :i.zogniti tako, da toleri:mmo poljubno ( seveda v določenih me- jah) nagnjen po::metek 1 ki go, s posebnim inštrumentom -- redrese:.rjern rnzpačimo oziroma preslikamo ali prerišemo v načrt s polj~1bni121 konstantnim rne1·:Gom po celem pom1.otku. 28 - V t0oretični raziskavi najrazličnejših možnosti, pri cemer je bilo vedno treba upoštevati zahteve po točni, zanesljivi, verodostojni in razumljivi dokumentaciji ter realne sposobnosti kadra 9 ki bo za izvajanje potreben, sem pri aplikaciji za praktično izvedbo nale_tel velil:okrat na te- žave. Treba je bilo izbrati tisto, kar najbolj ustreza vsem zahtevam in je možno napraviti ali dobiti. Da bi se izognil pretiranim mrtvim kotom~ je bilo treba kot praktično izvedljiv sprejeti le način snemanja, ti je blizu vertil:alnemu posnetku, da pa bo kljub temu zajeto čirnveč terena, je nujen širokokoten objektiv, Zeissov rimali redreser11 lrnt instrument sa i,;- vrednotenje nruu daje Široke možnosti, lci jih žal ne moremo popolnoma izrabi- . ti. Snemall1a kamera naj bi imela slikovni format 4 x 4 cm ( Čimvečj a slik2o, tem jasnejša in boljša projekcija ali preslikava) ter slikovni kot 'olizu 90°. To bi nam omogočilo zajeti veliko polje na enem posnetku. Kamera mora imeti polavtomatski transport filma, kar omogoča več zaporednih posnetkov, ne da bi jo bilo treba snemati z visokega stativa. Seveda ni potrebno omenjati, dn mora biti l::valiteta objektiva visoka in mora aparat delovati. takorekoč s 100% točnostjo, saj bi po slikanju in odstranitvi slikanih objektov ob neuspe- lem posnetku ostali brez vseh podatkov. Izbira dostopne in ne predrage snemalne kamere je bila težka. Japonska kamera Yashica je sicor ideall1.::,, le njen format filma in slikovni kot sta premajlmo,. Edina trenutno dosegljiva kamera z avtomatskim transportom filma je ruska 11 Leningrad11-(format 24 x 36 1mn, c = 28 illi11), K tej kameri je možno dodati tudi širol-rnkotni objekti v Leica ( c = 21 nllll) • Razpoložljivemu aparatu je bilo torej treba prirediti izpolnitev drugih zahtev. Minimall10 polje, ki ga je treba zajeti na enem posnetlm,naj bo vsaj 12 do 14 m. To je zahtevalo snemalno višino 10 - 12 min postavilo problem konst:rulccije sttltiva za snemanje s te višine. Jasno je bilo, da pride v poštev le stativ, ki ga bo mogoče preva- žati v avtu in ga llo lahko hitro sestaviti. Vablji\~e so pnevwatične in podob- ne nvtomatske ali polavtomatske konstrukcije, vendar so težke za transport z osebnim avtom. Izpopolnitev v tej smeri naj ostane zaenkrat še stvar razmi- šljanj. Za prototip je izbrana najenostavnejša in najcenejša izvedba tri- nožnega stativa iz aluminjastih palic. Iz cevi dolžine 1,5 m laluco 3 ljudje hitro sestavijo tudi 12 m visok stolp, ki je dovolj trden, da s kamero in flešem v vrhu kljubuje tudi vetru, Ker se dviguje navpično, zanj tudi niso ovira Žice no..d cestiščem in predmeti na cesti. Enostavnc,jša bi b la rešitev s sestavitvijo nosilca v obliki Črke Ana tleh in dvig te s škripcem, Vendar bi v veliki večini ne našli dovolj prostora za sestavitev in dviganje takega nosilca. roleg stativa - trinožnika je bilo treba izdelati tudi nosilec ka- mere in fleša ter oskrbeti proženje na ctaljavo. Proženje z olelctriko je pred- stavljalo dokajšno težavo, ker je sprožilec pri aparatu 111eningradi 1 zelo trd, saj zadržuje tudi vzmet za transport filma. Elektromagnet, ld ga napaja 12 voltni avtomobilski akm11ulator, sproži aparat s popoh10 gotovostjo. Ker je ]:)otrebna 100 '% gotovost, da je slika po.sneta, je poleg akustičnega signale,, ki spremlja expozicijo, vedno tudi fleš v kontaktu z·aparatom in njegov blisk potrJuj e e:-q)ozicijo. Pri snemanju s serijskim fotoaparatom se ni mogoče iz.og- niti redresirm1ju s pomočjo 4 oslonilnih točk. - 29 - I1Ierj enj e razdalj podnožišč stativa sicer ni zamudno in se da tudi zelo točno opraviti, a je skupno s postavitvijo 4. oslonilne točke le zah- tevnejša naloga, iz katere lahlco izvirajo napake ob merjenjut pri izdelavi skice in zapisovanju. Postavitev kakršnihlcoli drugih fiksnih standardnih signalov je po eni strani težja (prostorsko), kot je po drugi strani nmogo enostavnejša. Morda je najenostavnejša v postavitvi in izvedbi km1strukcija z eno zložljivo 6-metrsko lato in 4 verižicami z markami. Štiri marke se lahko hitro postavijo s položajno točnostjo+ 2 cm v kvadrat. Poizkusno snema:.o.je je dalo lepe in zadovoljive rezultate, Skoraj brez vaj ,3 smo uspeli postaviti stati v s kamero v višino 10, 5 m in napraviti vrsto posnetkov v pribliŽino 15 min. Če upoštevamo, da smo dobili v tem času kvalitetno in verodostojno dokumentacijo, je čas res kratek. Po redresirnnju posnetkov v načrt v merilu 1:50 ali 1:25 je pri- merjava razdalj, merjenih na terenu in na fotoplanu, pokazala maksimalna odstopanja do 6 cm, kar znaša v procentih izraženo 0,75% merjene dolžine. Meritve na projekciji, kjer ni napake v skrčku fotopapirja, pa dajo napako, manjše od 0,5 9~. Postopek od latentne slike na filmu do fotoplana poteka v labora- toriju in časovno ne igra bistvene vloge. En redreser, s katerim ravna pri- učen restitutor, zadošča lahko potrebam velikega področja. Par posnetkov napravljenih v medsebojni razdalji cca 40 cm, je možno tudi po normalni povečavi opazovati pod zrcalnim stereoskopom in na stereomodelu res detajlno proučiti situacijo. ])ravilno posnet par omogoča razpoznavanje tudi najmanjših detajlov. Izpopolnitev postopka in instru:mentarija je možna še v več smereh, posebno če bi se odstopilo od zahteve po serij skern fotoaparatu kot sner.1alni kameri. Izdelava posebne kamere bi bila sicer draga, bi pa redreser L1-hlco zamenjal nmogo cenejši malo prirojen fotopovečevalnik. Možno bi se bilo tudi izogniti redresiranju s pomočjo oslonilnih točk. Izdelava lahke, na avto montirane konstrukcije za dvig kamere na višino 10 m nam, bi poenostavila snemanje in bi 2 človeka lahko opravila vsa dela. Uporabnost takega instru:mentarija bi bilo mogoče razširiti tudi na druga področja, predvsem na arheologijo. - 30 - I N F O R M A C I J E SR BOSNA IN HERCEGOVINA JE SPIIBJELA ZAICON O GEODETSKEM ZAVODU. Zakon o geodetskem zavodu ureja položaj obstoječega geodetskega zavoda v skladu s temeljnim zakonom o zavodih. Izmeritev zemljišč in zemljiški kataste:c ki je osnov110. dejavnost zavoda, zakon proglaša kot dejavnost posebnega druž1Je•· nega pomena. Iz tega izhajajo zakonska določila, da so v upravljanje zavoda vključeni tudi predstavniki družbene skupnosti, način njihovega vklju.Čevanjc.1, in zadeve, pri katerih sodelujejo. Zakon predvideva soglasnost predstavnikov družbene skupnosti pri delitvi dohodka na del za osebne dohodke in skupne po- trebe delavcev in na del za razširjene materialne osnove dela in razvoja z1c1-, voda. Sprejemanje statuta je vezano na potrditev Izvršnega sveta. Nadalje za- kon tudi določa, da je republiška geodetska uprava organ, ki nadzoruje zakoni- tost dela zavoda. ZVEZNA GEODETSKA UPRAVA JE SAIWOSTOJNI UPRAVNI ORGAN, Z zakonom o zveznih upravnih organih, zveznih svetih in zveznih organizacijah (Uradni Ust SRS št. 21/67) je določeno, da je zvezna geodetska uprava samo- stojni upravni organ, torej nad njim ne opravlja več nadzorstva zvezni sekre- tariat za finance, kot je bilo to do sedaj. navedeni zakon tudi določa, da opravlja Zvezna geodetska upravo, zadeve, ki se nanašajo na izmeritev in kataster zemljišč in njuno vzdrževanje. Skladno z določili gornjega zakona je zvezna skupščina imenovala za direktorja zvezne geodetske uprave dosedanjega direktorja tov. Vasilje BLAGOJEVICA. OBVESTILA UREDNIŠV-BGA ODBORA "BIIJ.!1ENA 11 :Pregled izdatkov za 1vBilten11 št. 1/67. Izdana številka 1/67, ki je obsegala 32 strani v nakladi 350 izvodov je stala: l. Nakup matric za tipkanje ••••••••••• , •••• , •• , ••• 72,80 Ndin 2. Plačilo tipkanja matric •. , ••••••••••••••••••• , • 135, 00 ;; 3. Haznmožitev na ciklostil, vezava, obrezovanje in l)Et p i 11 • • o • • • • • • • • • • • • • • • t> • • • • • • • • • o • o • • • • • • 6 4 5 ' J 8 11• 4, Razpošiljanje HBiltena 11 143,60 ii - 31 - NATTOČNINA Zlc 11BI1TEN" ZA LETO 1967. Že v zadnji številki smo vas obvestili, da--fe-po--sidepu 8,redne se;je seicretariata Zveze GIG Slovenije uvedena zo. leto 1967 kolektivna naročnina. Istočasno smo sporočili, da smo poslali naročilni­ ce vsem organizacijam in organom, ki zaposlujejo geodetske strokovnjoJ:,:e in v tej zvezi prosili geodetske strokovnjake, da podrrejo našo alccijo pri svojih deloV11ih orgonizacijah in organih, da se čimprej naročijo na Bilten. Kolegom, ld so to storili se najlepše zahvaljujemo, Vendar moramo žal ugotoviti, da od- ziv na naš poziv ni zadovoljiv. Do sedaj je namreč naročilo 11Bilten11 40 orga- ni'.:;acij in organov ,in to: - 22 geodetskih občinskih upravnih organov od skupno 42 7 geodetsldh institucij od skupno 9 11 negeodetskih delovnih organizacij, Mislimo, da je :Jtanje nezadovoljivo. Saj je navedenih 40 orga.11izacij in or- 1':'.:anov naročeno na 105 izvodov 17Biltena11 1 kar zagotavlja dohodel, 2.325,00 Ifdin, s katerimi bo možno izdati le dve do tri številke, 'onoV110 px'osimo geodetske strokov11jake za sodelovanje. Posebno prosimo tisto geodetske o bčinslce upra,me organe za geodetske zadeve in geodetske inst j_ tucij e, ld se Šs niso naročile na naše glasilo, da to storijo cimprej, kajti le tako nam bo možno izdati predvidene štiri številke Biltena. Pokažite svojo Člo.nslrn in strolrnV110 znvest s tem, da se naročite na H:Silten:, zveze GIG Slovenije ! SODELUJTE TlJDI VI V 11BI1TENU 17 ! Želi1110 1 da bi bila vsebina u13ilte11a 1; Čir;12ani- 1r.~vejša. To pa bo možno doseči, če bo krog sodelavcev ;,Biltena11 večji. Zaradi tega prosimo tudi vas za sodelovanje. Dobrodošli so vsi prispevki, ki posredno ali neposredno zadevajo geodezijo. z veseljem bomo objavili drobne vesti v rubriki ·1Inforrnacijen. Pošljete nam lahko tudi različna vprašanja, lci ce nana- šaj o na geodetsko službo in stroko. Če vam ne bomo mogli odgovori tj , borno vpra-· šanja posredovali pristojnim organom oziroma organizacijam. Posebno prosimo vse podružnice, da nas obveščaj o o svojem del v .•