Voščila, Oglasi 2 Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 Tretja stran Vsebina MŠ Gorenjski klanec Promet po novem izmenično enosmerno ........ 5 Besedičica Osnovnošolci z izvirnostjo v domišljijski svet ............... 8 8 BR Osrednja knjižnica Mozirje V družbi pisca kriminalk Avgusta Demšarja ............... 8 Osnovna šola Nazarje Muzikal o najstniškem prijateljstvu izpod peresa Katje Gruber ........................ 9 9 Društvo upokojencev Nazarje Nove članice sekcije Vrba dajejo nov zagon in energijo za delo ................. 12 Društvo upokojencev Mozirje Izobraževalni dogodki koristni za občane vseh generacij ............................ 12 Gornji Grad Pestra izbira daril na adventnem sejmu ............. 16 16 Glasbena šola Nazarje Vid Kavtičnik o vztrajnosti in predanosti ..................... 16 Rečica ob Savinji Pisanje ikon je tudi meditacija ......................... 18 Veseli december na Lepi Njivi 16 Razvedrilno druženje več generacij ..................... 18 EP v alpskem smučanju Prve stopničke Nejca Naraločnika ....................... 19 Cestni kolesar Tilen Finkšt Tudi prihodnje leto v dresu Adrie Mobil .................................. 21 18 ISSN 0351-8140, leto LIV, št. 52, 30. december 2022. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 2.10 EUR, za naročnike: 1.89 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.000 izvodov. Vsak konec je nov začetek Cenjeni bralci in bralke, s tem uvodnikom se poslavljam od vas z mesta urednika Savinjskih novic. Na tem mestu bi moral napisati dolg seznam ljudi, ki se jim hvaležen za svojo kariero, vendar prostora ni dovolj, da bi naštel vse. Zato bo bolje, da razložim razloge za to odločitev. Rad imam ta posel, saj je bil osrednji del mojega življenja zadnjih trideset let, a biti urednik in novinar nikoli ni bila moja edina identiteta. Identiteta je namreč to, kdo smo in kako ravnamo z drugimi, ne zgolj to, kaj počnemo. In kdo sem jaz? Sem oče dveh hčera, stari oče vnuka in treh vnukinj ter mož čudovite žene. Sem radoveden in odprt, navdušujejo me zavzeti in sposobni ljudje. Vedno stremim k odličnosti, sem strpen in verjamem, da imamo vsi enako pravico do življenja, ne glede na to, kako izgledamo, od kod prihajamo in koga imamo radi. Rad preživljam čas v gibanju, občudujem naravo, rad se počutim koristen. Sem vztrajen in včasih premalo potrpežljiv. Všeč mi je, če se drugi zaradi mene počutijo dobro. Rad imam temno čokolado in panakoto. Moja najljubša barva je temno modra. Verjamem v spremembe in napredek in da vsaka podrobnost šteje. Sem realen optimist in verjamem, da so ljudje dobri, četudi kdaj počnejo slabe stvari. Moja strast do posla je v preteklih letih terjala veliko mojega časa, ki sem ga preživel stran od tistih, ki jih imam najbolj rad. To, kar sem delal do sedaj, ne gre več skupaj z mojo željo, da bi bil boljši mož, oče in stari oče. Energija, ki je potrebna, da si odličen v poslu, zahteva osredotočenost in predanost. Željo dosegati poslovne rezultate je premagala želja spremljati vnuke, kako rastejo, nanje prenašati svoje vrednote in imeti čas, da jim lahko pomagam vstati, ko padejo, in da jih poslušam, ko me potrebujejo. Verjamem, da to znam in zmorem in da lahko na ta način pomagam tudi drugim. Moj največji dosežek? Verjamem, da šele pride. Verjamem, da je treba gledati naprej, pogled nazaj ne more spremeniti ničesar. Veselim se odkrivanja neznanih poti in novih izzivov. Jutri pripada tistim, ki se trudijo danes. Hčerka Nastasja bo kot nova urednica imela vse možnosti, da z odlično ekipo, na katero sem najbolj ponosen, preseže tisto, kar smo skupaj dosegli mi. Hvala, ker ste mi dovolili, da sem tri desetletja delil pot z vami. V zadovoljstvo mi je bil vsak delček te poti in upam, da ste bili zadovoljni tudi vi. Srečno! Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Tatiana Angioi, Franjo Atelšek, Marijan Denša, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Šukalo, Peter Udir, Primož Vajdl, Peter Weiss. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 3 Tema tedna POGOJI BIVANJA GOSPODINJSTEV Zadovoljstvo visoko, bo takšno tudi ostalo? Ob koncu letošnjega leta je državni statistični urad (SURS) objavil najnovejše uradne statistične podatke o stanju v državi. Po pregledu stanja na področju življenjskih pogojev odraslih in otrok ter zadovoljstva z življenjem je mogoče zaključiti, da so bile zadnje ocene anketirancev precej optimistične, zadovoljstvo s pogoji bivanja in finančnim stanjem gospodinjstev pa visoko. Pri tem velja opozoriti, da gre za podatke, zbrane za leto 2021, ki se lahko v letu 2022 spremenijo. FINANČNI POLOŽAJ DRUŽIN ZADOVOLJIV Kot lahko razberemo iz statističnega pregleda SURS, je bilo za številna gospodinjstva leto 2021 opazno boljše od prejšnjega leta. Delež gospodinjstev, ki so ocenila, da so s svojimi dohodki mesec preživela brez težav (lahko oz. zelo lah- 87 % slovenske povprečne neto plače je znašala povprečna neto plača v Zgornji Savinjski dolini v letu 2021. LETOS NA RAČUN CEN MARSIKAJ DRUGAČE Letošnje leto je bilo leto cenovnih sprememb, številne podražitve so stroškovno močno obremenile proračune gospodinjstev. Hrana je bila novembra letos skoraj za 17 odstotkov dražja kot decembra 2021. Za skoraj devet odstotkov so se podražile gostinske storitve in nastanitvene storitve v hotelih. Ker Slovenci skoraj sedem odstotkov družinskega proračuna namenimo restavracijam in hotelom, ta strošek ni zanemarljiv. S PLAČAMI POD REPUBLIŠKIM POVPREČJEM V Zgornji Savinjski dolini je v letu 2021 povprečna mesečna neto plača dosegala dobrih 87 odstotkov slovenskega povprečja. Najboljše plače so izplačevali v občini Ljubno (96,2 odstotka povprečne plače v Sloveniji), najnižje pa v občini Rečica ob Savinji (77,5 odstotka). PETINA GOSPODINJSTEV V SLABIH STANOVANJSKIH RAZMERAH 99,5 m² je povprečna uporabna površina stanovanj v Zgornji Savinjski dolini, v Sloveniji znaša 83,3 m². STANOVANJA VELIKA, ZATO VEČJI STROŠKI V Zgornji Savinjski dolini ima stanovanje v lasti manj prebivalcev kot je državno povprečje, vendar pa je povprečna uporabna površina zgornjesavinjskih 2021 Občina ko), se je dvignil na 28 odstotkov, delež tistih gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki težko oz. zelo težko preživela mesec, pa je padel na 20 odstotkov. Nepričakovane izdatke v znesku 700 evrov si je lani lahko privoščilo 72 odstotkov gospodinjstev. Tudi enotedenske počitnice izven doma si je lani lahko privoščila večina gospodinjstev (80 %) tri odstotne točke več kot v predhodnem letu. Opazno rast stroškov smo v letošnjem letu beležili tudi pri stanovanjskih stroških. V letu 2021 sta bila dva odstotka gospodinjstev v Sloveniji brez primernega ogrevanja, kar je najmanjši delež, odkar SURS spremlja ta podatek (od leta 2005). Še vedno pa se petina gospodinjstev ukvarja s slabimi stanovanjskimi razmerami, kot so na primer puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji, trhli okenski okvirji, trhla tla ... Gornji Grad Ljubno Luče Mozirje Nazarje Rečica ob Savinji Solčava Družine z otroki (skupaj) 459 542 300 842 543 456 110 1 otrok 2 otroka 3 otroci 4 + otrok 238 297 160 447 290 234 63 164 193 109 314 198 174 35 47 43 24 72 45 34 10 10 9 7 9 10 14 2 Vir: SURS stanovanj (m²) precej višja od tiste v državnem merilu. V Sloveniji le-ta znaša 83,3 m², v naši dolini pa 99,5 m². Največja stanovanja po uporabni površini so v občini Solčava (108 m²), najmanjša, a še vedno nad državnim povprečjem, pa v Nazarjah (92,5 m²). Večja površina prinaša večje stroške in dražje vzdrževanje. Večje finančno breme je že opazno, saj je povprečna rast stanovanjskih stroškov v prvih 11 mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani znašala slabih 15 odstotkov. ZA OTROKE VEČINOMA DOBRO POSKRBLJENO Kljub skrbem, ki jih gospodinjstvom povzročajo naraščajoče cene in vse višji stroški življenja, je za veliko večino otrok v Sloveniji dobro poskrbljeno. Za skoraj tri četrtine otrok (74 %), starih do 15 let, so v 2021 starši ali skrbniki ocenili, da je bilo njihovo splošno zdravstveno stanje zelo dobro. To je za 4 Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 Tema tedna, Oglasi deset odstotnih točk več kot v letu 2017, ko je SURS prav tako zbiral te podatke. Tudi dostopnost dobrin, kot so obutev, oprema za zunanje aktivnosti, igrače oz. igre in knjige, je po oceni anketirancev zelo visoka. Otroci so jih imeli na voljo v 98 odstotkih oz. igrače/ igre za notranjo uporabo v 99 odstotkih gospodinjstev. MANJ OTROK VKLJUČENIH V PROSTOČASNE DEJAVNOSTI Se je pa od leta 2014 za devet odstotkov zmanjšal delež gospodinjstev, v katerih so vsi otroci redno obiskovali plačljive prostočasne dejavnosti, kot so glasbena šola, športne ali druge aktivnosti. Kot kažejo podatki, večinoma ne zaradi finančnih ampak drugih razlogov. Kljub dobrim življenjskim pogojem otrok (zdravje, materialna preskrbljenost) se vedno manj parov odloča za velike družine. Leta 2011 je bilo v naši dolini 76 družin s štirimi ali več otroci, deset let kasneje je bilo tako velikih družin le še 61. Največ tako velikih družin je bilo leta 2021 na Rečici ob Savinji, in sicer 14. Tatiana Angioi GRADNJA KOLESARSKE STEZE ČEZ GORENJSKI KLANEC Promet po novem izmenično enosmerno Država v okviru projekta kolesarskih poti s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj širom Slovenije gradi kolesarske povezave. Ena izmed njih bo tudi ob republiški cesti Ljubija–Gorenje, preko Gorenjskega klanca, ki je zavoljo zahtevnosti del pod popolno zaporo. Slednja naj bi se sprostila z novim letom. je povzročil nejevoljo domačinov, ki ob prometnih konicah težko pridejo do svojih domov. TEŽAVE Z DOBAVAMI IN NESOGLASJA Z LASTNIKI ZEMLJIŠČ Izvajalec bi moral z deli zaključiti do 1. decembra, a se je na trasi pokazala vrsta zapletov, ki so onemogočili izvedbo v predvidenem roku. Najprej so se po- uravnavali semaforji. Slednji so že postavljeni in delajo, zaenkrat še neuradno. Benjamin Kanjir CESTA GORNJI GRAD-KAMNIK Čez Črnivec spet po obeh voznih pasovih Po tem, ko je plaz odnesel del zelo pomembne prometnice med Gornjim Gradom in Kamnikom pod prelazom Črnivec, je sanacija potekala zelo hitro. V sredo, 21. decembra, je za vse, ki so vezani na službo, šolanje ali druge obveznosti na kamniški strani, prišla odlična novica, da je cesta ponovno odprta za ves promet. Kjer je bil potreben največji poseg z odstranitvijo dela hriba, mora izvajalec dodatno utrditi teren. (Foto: Benjamin Kanjir) POPOLNA ZAPORA ZARADI ZAHTEVNOSTI GRADNJE Gradnja je zelo zahtevna, tako zaradi obsega del kot zaradi nevarnosti na gradbišču, zato je bilo potrebno uporabiti popolno zaporo ceste. Pričakovano se je s tem pojavila slaba volja uporabnikov te prometnice, ki se dnevno vozijo v Šaleško dolino na delo, in ostalih voznikov. Zaradi zapore je sedaj bistveno povečan promet na relaciji Ljubija-Letuš-Šmartno ob Paki-Gorenje. Več prometa je tudi na cesti skozi Lepo Njivo proti Šoštanju in v nasprotni smeri. Nekateri vozniki, kljub večkratnim policijskim kontrolam, za skrajšanje poti uporabljajo cesto skozi Slatine. Povečan promet na omenjenih cestah javile težave z dobavo materialov, ki se uporabljajo za gradnjo, nato pa so se pojavila še nesoglasja z lastniki zemljišč, kjer gradnja poteka. Kljub dogovorom in podpisanim soglasjem namreč posamezniki sedaj zavirajo gradnjo z dodatnimi zahtevami, večinoma želijo dodatne škarpe in podobno. Na delu gradbišča, kjer je bil potreben največji poseg z odstranitvijo dela hriba, se je pokazalo, da je potrebna dodatna utrditev terena. To bodo izvedli z jekleno mrežo, ki je že naročena. NA DVEH MESTIH IZMENIČNO ENOSMERNO Gradnja ves čas poteka, z novim letom pa bo promet do zaključka projekta na dveh mestih urejen izmenično enosmerno. To pomeni, da ga bodo Foto: arhiv občine Gornji Grad Dan kasneje so stekle avtobusne povezave in s tem je bila bistveno razbremenjena cesta čez Tomanovo planino, ki so jo nekateri vozniki uporabljali v času zapore ceste. Promet čez Črnivec sedaj poteka normalno po obeh voznih pasovih. Skozi gradbišče bodo še nekaj časa postavljeni znaki za delo na cesti, omejitev hitrosti je 40 kilometrov na uro. Na Občini Gornji Grad so navdušeni nad izvajalcem del, podjetjem Brlec, ki se je res izkazalo tako pri sanaciji plazu kot pri gradnji ceste. Štefka Sem Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 5 Gospodarstvo, Oglasi RAZVOJNA AGENCIJA SAŠA, SPOT SVETOVANJE SAVINJSKA Spoznali smo Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu Razvojna agencija SAŠA d.o.o. izvaja celovite podporne storitve za potencialne podjetnike in podjetja v okviru Slovenskih poslovnih točk. SPOT svetovanje Savinjska sestavlja sedem konzorcijskih partnerjev, ki s svojimi aktivnostmi pokrivamo celotno Savinjsko regijo. Na leto izvedemo sedem izmenjav dobrih praks s podjetniki iz različnih regij in se povezujemo v mednarodne mreže podpornih institucij z namenom pridobivanja novih informacij, ki so pomembne pri svetovanju podjetnikom, predvsem pri širjenju na mednarodne trge. KROVNA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA KOROŠKIH SLOVENCEV 16. decembra smo se podjetniške svetovalke SPOT Savinjska udeležile predstavitve Slovenske gospodarske zveze v Celovcu. Slovenska gospodarska zveza je nadstrankarska krovna gospodarska organizacija koroških Slovencev. Ustanovili so jo leta 1988 gospodarstveniki in člani prostih poklicev iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. POVEZOVANJE GOSPODARSTVENIKOV IN GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Namen zveze je povezovanje slovenskih gospodarstvenikov in gospodarskih organizacij, podpiranje gospodarstva na Južnem Koroškem, svetovanje pri podporah EU, pospeševanje podjetništva, pospeševanje skupnega Alpsko-Jadranskega gospodarskega prostora, informiranje članov o gospodarskih in davčnih zadevah ter consulting pri čezmejnih gospodarskih dejavnostih med Avstrijo in Slovenijo. VEČ KOT 300 ČLANOV IZ ALPSKO JADRANSKE REGIJE V Slovensko gospodarsko zvezo je včlanjenih več kot 300 članov iz alpsko jadranske regije, ki prihajajo iz vseh panog gospodarstva. Dejavnosti zveze so med drugim organiziranje srečanj, Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 izobraževalnih in informacijskih sestankov, strokovnih šolanj, tečajev in ekskurzij, nato realizacija raznih EU projektov, pomoč pri ustanavljanju novih podjetij ter povezovanje gospodarstvenikov z obeh strani meje. Svetovalke SPOT svetovanje Savinjska pred vhodom v poslovne prostore Slovenske gospodarske zveze v Celovcu Kot so izvedele svetovalke, so Slovensko gospodarsko zvezo ustanovili leta 1988 gospodarstveniki in člani prostih poklicev iz vrst slovenske narodne skupnosti na Koroškem. 6 Projekt SPOT je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. TUDI POSLOVNI KLUB Slovenska gospodarska zveza v Celovcu v okviru SPIRIT, javne agencije, deluje kot poslovni klub. Za slovenskega podjetnika predstavljajo prvi stik pri poslovanju v Avstriji. Njihove aktivnosti so: omogočanje rednih stikov med podjetniki, navezave neformalnih stikov med podjetji in vladnimi institucijami, pomoč pri navezavi stikov s potencialnimi poslovnimi partnerji, organizacija poslovnih delegacij ter promocijskih nastopov. Prvi stiki s slovenskimi poslovnimi klubi v tujini so za slovenska podjetja brezplačni. Poglobljeno sodelovanje oziroma konkretno pomoč podjetju pri poslovanju na posameznem tujem trgu poslovni klubi nudijo včlanjenim podjetjem in institucijam. Ana Marinčič, podjetniška svetovalka Iz občin, Ljudje in dogodki Decembra Pred 50 leti POTEGNILI SMO ČRTO POD USPEHI Naše gospodarstvo je v letošnjem letu naredilo močan skok naprej. Za nami je prvo leto uspešnega obratovanja obrata ivernih plošč v Nazarjah, v ostalih obratih te gospodarske organizacije je bila v mnogočem modernizirana dosedanja proizvodnja. Podobne rezultate beležimo tudi v Smreki, v Gradbeniku, v obratih Gorenja in Cinkarne. Naše kmetijstvo se razvija v skladu z našimi dosedanjimi prizadevanji. Močno se je povečal odkup mleka, mesa in ostalih kmetijskih pridelkov. Čedalje več je kmetij, ki jim predstavlja dohodek, ustvarjen iz čiste kmetijske dejavnosti, solidno osnovo za življenje. Pred 40 leti NOVOLETNA POPOTNICA V 1983 Leto, ki je pred nami, bo zanesljivo težko. Marsičemu se bomo še morali odreči. Naš realni standard ne bo naraščal. Odplačati bomo morali veliko dolgov tujini, pa tudi uvoziti najnujnejše, kar potrebujemo, a ne proizvajamo doma. Zato bomo v bodoče prisiljeni mnogo več izvažati, pa četudi na račun slabše oskrbljenosti domačega trga. Začasno ohromljena investicijska aktivnost v gospodarstvu bo povzročila povečevanje nezaposlenosti. Še bolj kot doslej bomo prisiljeni omejiti izdatke za skupno porabo, osebne dohodke pa uskladiti z rastjo delovne storilnosti. MOZIRJE, NAZARJE, REČICA OB SAVINJI Zaključen projekt v dobrobit občanov in življa v Savinji Razvojna agencija SAŠA je pripravila novinarsko konferenco, na kateri so občine Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji predstavile uspešno zaključen projekt odvajanja in čiščenja v porečju Savinje. Projekt je vključeval izgradnjo in dograditev centralne čistilne naprave in izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega sistema v Mozirju. PROJEKT V DVEH FAZAH Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik je povedal, da so zaradi zelo slabega delovanja čistilne naprave v Mozirju brez zagotovljenih finančnih sredstev pristopili k prepotrebnemu projektu. V času priprave projektne dokumentacije so se pokazale možnosti pridobitve sredstev iz kohezijskega sklada. Z uspešno prijavo na razpis so se projekta lotili v dveh fazah. Najprej so zgradili novo centralno čistilno napravo v iztekajo v Savinjo, ne ogrožajo življa v njej in ne povzročajo težav ostalim uporabnikom reke. POMEMEBNO SOFINANCIRANJE EU IN DRŽAVE V sklopu projekta so na kanalizacijsko omrežje priključili 177 prebivalcev aglomeracije Mozirje. Zgradili in dogradili so več kot 2,3 kilometra kanalizacijskega omrežja ter skupno 2639 prebivalcev priključili na centralno čistilno napravo. Skupna vrednost celotnega projekta je znašala več kot 4,2 milijona evrov. Navedeni znesek vključuje upravičene in neupravičene stroške projekta, torej upravičena sredstva s strani kohezijskih skladov, državni prispevek in lastna sredstva vseh treh občin. Projekt je potekal v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Sofi- Pred 30 leti POGLED V MINULO LETO 1992 Gospodarske razmere v občini so zelo kritične. Pričakuje se, da bosta le dve podjetji zaključili poslovno leto 1992 pozitivno, dve s pozitivno ničlo, druga pa z rdečimi številkami. Vzrokov za takšno stanje je več. Med objektivne štejemo zlasti neizdelan ekonomski sistem, za katerega je kriva republiška vlada in sedanji parlament, visoke bančne obresti, ki presegajo vse razumne meje, visoke »davčne« obremenitve, izguba jugoslovanskega tržišča in prepočasno preusmerjanje našega gospodarstva na zahodna tržišča. Med subjektivne vzroke štejemo pomanjkanje razvojnih programov v podjetjih, šibko zasedenost s strokovnimi kadri, nizko produktivnost in slabo organiziranost z nizko motiviranostjo zaposlenosti. Pripravila Tatiana Angioi Predstavniki občin Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji so predstavili uspešno zaključen projekt odvajanja in čiščenja v porečju Savinje. (Foto: Mladen Blatnik) Lokah, ki sta jo sofinancirali tudi občini Nazarje in Rečica ob Savinji, v drugi fazi pa so dogradili kanalizacijski sistem v Mozirju. Centralna čistilna naprava po besedah Suhoveršnika deluje odlično, kar potrjujejo tudi ribiči in kopalci v reki Savinji. ZA OHRANITEV REKE SAVINJE Nazarski župan Matej Pečovnik je poudaril, da čistilna naprava v Lokah pri Mozirju opravlja funkcijo čiščenja odpadnih voda iz kanalizacijskega omrežja vseh treh občin, sodelujočih v projektu. Občine z gradnjo kanalizacijskega omrežja in omogočanjem priključevanja gospodinjstev na to omrežje skrbijo za okolje, s čistilno napravo pa so poskrbeli, da prečiščene odpadne vode, ki se nanciran je bil s strani Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republike Slovenije. ŠE VEČJI PROJEKT ŽE PRED VRATI Ob tej priložnosti je bil informativno predstavljen nov skupni projekt, v katerem sta v manjšem delu vključeni še občini Ljubno in Gornji Grad. Gre za prenovo in dograditev vodovodnega sistema Letošč. Po pridobitvi idejne zasnove projekta in odločitvi, katera varianta je najbolj primerna, je bil izveden razpis za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma več gradbenih dovoljenj. Izbrani izdelovalec je Esotech, ki bi naj dokumentacijo izdelal v 18 mesecih. Štefka Sem Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 7 Šolstvo, Organizacije SREČANJE OSNOVNOŠOLSKIH LITERATOV BESEDIČICA Osnovnošolci z izvirnostjo v domišljijski svet Mozirska izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je v sodelovanju z zgornjesavinjskimi osnovnimi šolami pripravila druženje mladih literatov in likovnih ustvarjalcev pod naslovom Besedičica. Gostitelj 19. omenjenega srečanja je bila Osnovna šola Rečica ob Savinji. Z njim so v četrtek, 1. decembra, obeležili »Ta veseli dan kulture« in rojstni dan našega največjega pesnika Franceta Prešerna. 12 LIKOVNIKOV IN 42 PISCEV Na natečaj se je prijavilo 12 likovnikov in 42 ustvarjalcev proze in poezije, nekateri Slavist in literarni ustvarjalec Nejc Robida (desno) je strokovno ocenil dela osnovnošolcev in pohvalil njihovo izvirnost. (Foto: Marija Šukalo) so svoja dela tudi predstavili. Tako so obiskovalci ob poslušanju zgodb imeli priložnost stopiti v svet domišljije, v katerem domujejo različni junaki, skrivnostni zapleti in izpovedi najbolj skritih občutij. STROKOVNA OCENA NEJCA ROBIDE Literarna dela je strokovno ocenil slavist in literarni ustvarjalec Nejc Robida. Zapisovalec zgodb, slavist, računalniški zanesenjak in glasbenik je v pogovoru razkril, kaj je vse tisto, kar ga na različnih področjih navdušuje. Slovenščino je poučeval tako v Sloveniji kot tudi v Nemčiji in Srbiji. Danes kot raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko razvija programe za lektoriranje, v prostem času pa tudi sam kaj napiše. TEMATSKA RAZNOLIKOST IN IZVIRNOST Ob prebiranju osnovno- šolskih del je pohvalil njihovo tematsko raznolikost. »Presenetile so me nove metafore, nove besedne zveze in izvirnost. Prijetno sem presenečen nad dejstvom, kako nekaj, kot je pravljični junak Martin Krpan, lahko modernizirate in ga postavite v današnji čas,« je med drugim izpostavil Robida in pohvalil vse avtorje, ki so si upali javno nastopiti. AVTORJI NAJZANIMIVEJŠIH ZGODB PREJELI ZAHVALE Pozdravne besede so ustvarjalcem in gostom namenili ravnatelj Peter Podgoršek, vodja mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tatjana Vidmar in podžupan Občine Rečica ob Savinji Ivan Kramer. Avtorji najzanimivejših zgodb so prejeli spominska priznanja. Marija Šukalo OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE V družbi pisca kriminalk Avgusta Demšarja Ob Tednu splošnih knjižnic je Knjižnica Mozirje svojim članom pripravila literarno poslastico. V družbo bralcev je povabila mariborskega pisatelja Avgusta Demšarja, ki je s serijo romanov Primeri inšpektorja Vrenka navdušil ljubitelje detektivskega žanra, njegova dela so zelo brana tudi med člani mozirske knjižnice. Z ljubitelji kriminalk se je Demšar, ki je s pisanjem začel šele pri 42. letih, srečal v prostorih zbirke Aleksandra Videčnika. KRIMINALCEM KAZEN, BRALCU KATARZA Cenjeni pisec kriminalk, ki je svoj prvi roman Olje na balkonu izdal leta 2006, do danes pa si prislužil že štiri nominacije za književno nagrado kresnik, je v Mozirje prišel v družbi urednika svojih knjig, publicista Nina Flisarja. V pogovoru sta se dotaknila Demšarjeve 8 pisateljske poti, aktualnega družbenega dogajanja in priljubljene televizijske kriminalne serije Primeri inšpektorja Vrenka, posnete po njegovih literarnih delih. Demšar je pozornost na literarnem prizorišču pritegnil ne le zaradi odlično zapisanih kriminalnih zapletov, ampak tudi zato, ker v njih odpira družbeno aktualne teme in podaja natančno analizo slovenske sodobne družbe. Kot je avtor dejal v pogovoru, v njegovih delih kriminalci dobijo zasluženo kazen, bralec pa s tem možnost katarze, ki jo v realnem svetu kriminala doživi zgolj izjemoma. KMALU ESTONIJA IN DRUGA SEZONA TV SERIJE V nastajanju je tretji del njegove trilogije Vodnjaki, zadnji roman nosi naslov Estonija. Gosta sta zbranim razkrila tudi to, da v začetku prihodnjega leta na TV Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 zaslone prihaja druga sezona kriminalistične serije Primeri inšpektorja Vrenka. Pred pogovorom je oba literata in vse, ki so jima prišli prisluhnit, pozdravila direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Petra Širko Poljanšek. V nagovoru je izpostavila veliko priljubljenost Demšarjevih knjig med bralci mozirske knjižnice, saj je bilo od vseh osemindvajsetih izvodov avtorjevih knjig v knjižnici takrat izposojenih dvajset. Tatiana Angioi Pisatelj Avgust Demšar (desno) in urednik Nino Flisar sta obiskovalcem dogodka pripravila zanimiv pogovor o kriminalnem žanru in njegovi umestitvi v slovenski prostor. (Foto: Tatiana Angioi) Ljudje in dogodki, Šolstvo V SPOMIN Andrej Ajdič 1937 - 2012 Pred dnevi je umrl Andrej Ajdič, akademski slikar, grafik in kipar. Rodil se je leta 1937 v Laškem in se po nižji gimnaziji, ki jo je obiskoval v Celju, izučil zlatarske obrti. Nato je obiskoval ljubljansko šolo za oblikovanje. Leta 1961 je diplomiral na dunajski Akademiji za uporabno umetnost, po končani akademiji se je vrnil v domovino. Že v letu pred diplomo je kot študent imel prvo samostojno razstavo na Dunaju. Na prvi skupinski razstavi v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani je sodeloval že dve leti prej. Skozi leta je razstavljal po evropskih in svetovnih mestih, z izjemo Azije. Ajdičeve stvaritve hrani več svetovnih muzejev in galerij, med drugim tudi Muzej Albertina na Dunaju, Biblioteca Civica v Milanu, Nacionalna biblioteka v Washingtonu, Vatikanski muzej, Muzej sodobne umetnosti Beograd in Galerija Motte Genova, njegova je tudi več kot šest metrov visoka bronasta skulptura Vstajenje v romarskem Medžugorju. Andrej Ajdič je bil leta 1983 izvoljen za člana L'Accademia d'Europa, leta 1991 pa mu je dunajska akademija podelila častni naziv Magister Artium. Zadnja štiri desetletja je živel in ustvarjal v Zgornji Savinjski dolini. OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Muzikal o najstniškem prijateljstvu izpod peresa Katje Gruber Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje s solisti se je v nazarskem domu kulture predstavil z muzikalom NPZ – Najboljši Prijatelji za Zmeraj. Avtorica besedila in glasbe za zgodbo o odraščanju, pristnem prijateljstvu in vrednotah je zborovodkinja Katja Gruber, pri plesnih koreografijah pa ji je na pomoč priskočila vsestranska umetnica Tanja Pečenko. pokazali še Gaja Kopriva, Inja Rožič in Amadej Kolenc. ZGODBA, POLNA ČUSTEV IN SMEHA Zgodba, prežeta s čustvi in humorjem, govori o pravem prijateljstvu, odpuščanju in iskrenosti - tudi takrat, ko to ni lahko. Glavni igralci so vadili po- podporo pri predstavi pa so k sodelovanju povabili tudi nekatere upokojene učitelje, ki so se z veseljem odzvali. MAKSIMALNO DOBRA PREDSTAVA »Vedeli smo, da hočemo narediti maksimalno dobro predstavo, v kateri bomo uživali najprej sami, ob nas pa se V soboto, 7. januarja 2023, bodo v Domu kulture Nazarje znova uprizorili muzikal NPZ – Najboljši Prijatelji za Zmeraj. NA ODRU PREPLET PETJA, IGRE IN PLESA Na odru nazarskega kulturnega doma se je tako zgodil še en odmeven projekt. »Ideja o našem lastnem muzikalu je v meni tlela že nekaj časa, preteklo poletje pa sem oblikovala zgodbo ter njeno dramatizacijo,« je povedala Gruberjeva. Kot dolgoletna zborovodkinja svoje pevce dobro pozna, zato so bile vloge glavnim igralcem pisane tako rekoč na kožo. Ker je muzikal kompleksna zvrst, je bilo potrebno v 27-članskem zboru najti učence, ki so lahko na odru v celoto povezali solistično petje, igro in ples. V glavnih vlogah se je preizkusilo šest učencev: tri prijateljice Lara Slapnik, Elmina Mešinović in Julija Kotnik, poleg njih pa so svoje pevske in igralske talente kot solisti Mladinski pevski zbor Osnovne šole Nazarje je navdušil z muzikalom NPZ – Najboljši Prijatelji za Zmeraj. (Foto: Barbara Rozoničnik) sebej v okviru izbirnega predmeta Glasbeni projekt, zbor pa se je pesmi naučil na rednih vajah. Ker predstava traja skoraj uro in pol, se je bilo potrebno naučiti tudi zelo veliko besedila. Ob tem gre zahvala Osnovni šoli Nazarje in ravnateljici Vesni Lešnik, ki vedno najde posluh za tovrstne projekte, za tehnično bodo veselja nalezli tudi gledalci,« je o pripravah in sami predstavi še povedala Katja Gruber. Muzikal so si v treh dopoldnevih ogledali tudi učenci nekaterih zgornjesavinjskih osnovnih šol, v Domu kulture Nazarje pa ga bodo uprizorili še enkrat, in sicer v soboto, 7. januarja. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 9 Intervju JON KANJIR, AVTOR OTROŠKIH KNJIG, PROSTOVOLJEC TER LJUBITELJ ŽIVALI IN GORA »Mladi se lahko prihodnosti slepo prepustimo ali pa jo soustvarjamo« Jon Kanjir iz Ljubije je po zaključenem programu predšolske vzgoje z letošnjim letom zakorakal med študente ekonomije. Kljub mladosti je aktiven na toliko področjih, da jih je težko na kratko strniti. Njegova srčnost, pozitivna naravnanost in družbena angažiranost so bile večkrat opažene in mu odprle že marsikatera vrata. Avtor otroških knjig, član društva Hospic ter ljubitelj živali je svoje novo veselje našel v sadjarstvu. Pravi, da ima vsak od nas čudovite talente in darove, le odkriti jih je potrebno. Prav zato je pomembno, da raziskujemo različna področja in odkrijemo dejavnosti, ki nas veselijo. • Si vodja projekta Luka bere. Za kaj gre, kako je projekt nastal? Gre za zbirko poučnih slikanic za otroke. Z njimi skušamo otrokom pomagati pri razumevanju različnih tem, s katerimi se srečujejo, hkrati pa pomagati staršem pri vzgoji. Dotikamo se težje razumljivih tem, kot so resnica, laž, smrt ter čustva, ki jih ob tem občutimo. Projekt sem začel z željo, da bo to moj doprinos družbi, zaradi uspeha prve slikanice pa smo izdali tudi drugo in tretjo, morda kmalu še četrto. 10 • Projekt je postal tako odmeven, da te je pripeljal vse do predsedniške palače? Konec leta 2020 sem predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju poslal izvod moje prve slikanice Tudi Luka nosi masko. Prebral jo je in čestitke skupaj s fotografijo objavil na družbenih omrežjih. To me je res presenetilo in me navdalo s hvaležnostjo. Kmalu zatem sem po pošti prejel še njegovo praznično voščilnico. Leto kasneje sem ob izidu dveh novih slikanic prejel vabilo v predsedniško palačo. Tja smo se odpravili skupaj z ilustratorko Mašo Črešnik in avtorico ene izmed knjig Ano Košir. Po proslavi smo si ogledali prostore, nato pa se v predsednikovi pisarni z njim srečali in poklepetali. Eden izmed prostorov predsedniške palače je otroški kotiček, kjer ima predsednik shranjeno celotno zbirko Luka bere. • Pri slikanici Tudi Luka nosi masko že naslov pove, da je ideja prišla v obdobju novega koronavirusa. Kako je nastala in kakšen je bil odziv? Slikanica je nastala med popolnim zaprtjem države, kar je bil še poseben izziv. Opazil sem, da imajo mnogi ljudje, predvsem pa otroci, težave z razumevanjem nastale situacije. Razmišljal sem, kako bi lahko pomagal otrokom, da bi lažje razumeli pomen nošenja mask, in dognal, da je slikanica primerno orodje za predajo znanja. Z njo lahko dosežem pravzaprav vse otroke v državi, tudi tiste, s katerimi sicer nimam stika. Pri pisanju sem si pomagal s strokovnim znanjem, ki sem ga pridobil s šolanjem za vzgojitelja predšolskih otrok, pri izdaji in kasneje prodaji slikanic pa sem uporabil podjetniška znanja, ki sem jih neformalno nabiral že v preteklih letih pri podjetniškem krožku in v podjetniškem inkubatorju. V mesecih po izdaji sem dobil ogromno odzivov. S hvaležnostjo in zagonom so me navdajale številne zahvale staršev in vzgojiteljev, ki so mi pripovedovali, kako jim je slikanica pomagala pri razlagi nastale situacije. Ker pa je upoštevanje ukrepov postalo tudi politično vprašanje, sem dobil nekaj žaljivk in celo groženj. Vesel sem, da sem zmogel vsak, tudi negativen komentar, vzeti kot spodbudo, da bom vedno delal strokovno in kakovostno ter trdno stal za svojim delom. Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 • Takrat si še obiskoval Gimnazijo Celje – Center (GCC), program predšolska vzgoja. Šola je znana po tem, da nudi podporno okolje angažiranim in ustvarjalnim dijakom. Drži? Izjemno spodbudno srednješolsko okolje na čelu z ravnateljem Gregorjem Delejo je bilo ključ do spoznanja, da se želim družbeno aktivirati in stopiti iz cone udobja in ustaljenih okvirjev. Neizmerno sem hvaležen, da so želje, pobude in ideje dijakov vedno sprejete z veseljem, dijaki pa spodbujani, da zasledujejo svoje cilje. • Z izbiro srednje šole si bil očitno zelo zadovoljen, kaj pa sedaj, ko si študent? S ponosom povem, da je bila izbira GCC ena boljših odločitev v mojem življenju. Na tej šoli sem tako formalno kot tudi neformalno prejel številna izjemna znanja in spoznanja, ki so me oblikovala, gradila in obogatila in me bodo zagotovo vedno spremljala. Pri izbiri študija sem imel precej težav, saj sem se težko odločil za en študij, ko pa me zanima toliko različnih smeri. Izbral sem študij ekonomije, poglobil pa ga bom z usmeritvijo na programu managementa. • Kalil si se tudi kot predsednik Dijaške skupnosti GCC. S kakšnimi izzivi si se soočil? En mandat sem kot predsednik vodil Dijaško skupnost GCC in bil za tem še en mandat član sveta šole. Oboje je bila zanimiva izkušnja. Želel sem se preizkusiti v tej vlogi, predvsem pa v polnosti uresničiti potencial, ki se je kazal v kreativnih idejah, ki smo jih našli v dijaški skupnosti. Predvsem sem hvaležen za priložnosti javnega nastopanja, koordiniranja nalog in zastopanja šole v Dijaški organizaciji Slovenije. Spoznal sem, da je tudi dijaška politika pomembna, četudi se tega večina dijakov ne zaveda. Ob zaprtju šol se je izkazalo, da je pomembno, da se mladi aktiviramo in izrazimo svoje mnenje, saj to pomembno vpliva na našo prihodnost, ki se ji lahko slepo prepustimo ali pa jo soustvarjamo. • Tvojo aktivno držo in trud za lepši jutri so opazili že mnogi, med drugim si postal Naj prostovoljec Mestne občine Celje. Za kakšno priznanje gre? Intervju Na Festivalu prostovoljstva v Celju vsako leto promovirajo prostovoljstvo, predstavijo različne prostovoljske organizacije in izpostavijo trud mnogih posameznikov. Hvaležen sem, da je bil prepoznan tudi moj trud za lepši vsakdan vseh nas. Menim, da lahko vsak doda košček v mozaik lepše prihodnosti. Če te kamenčke dodaja le peščica ljudi, se mozaik težje oblikuje, več ko je doprinosa, bogatejši bo naš mozaik. • Si tudi prejemnik nagrade Fundacije Barbare Celjske v okviru celjskega rotary kluba za nadarjene mlade, ki s svojim delom na različnih področjih izstopajo in dosegajo izjemne rezultate. Kaj ti priznanje pomeni? Hvaležen sem, da se tudi v celjskem rotary klubu zavedajo pomena družbene aktivacije že v mladih letih in zato vsako leto s podelitvijo nagrad spodbudijo mlade, ki se trudijo vsak na svojem področju. Prepoznavanje in ovrednote- pa sem se srečal tudi z izgubo, ki me je vedno zelo prizadela. Hvaležen sem za oporo družine, ker sem tako razvil pozitiven odnos do življenja in smrti. Zavedam se, da imajo mnogi ljudje veliko nepredelanih čustev in skrbi zaradi izgub, s katerimi se niso znali soočiti, zato sem napisal zgodbo, ki otrokom pomaga pri razumevanju izgube in čustvovanja, ki jo spremlja. Zgodbo sem pisal približno eno leto, veliko sem se izobraževal, ker sem želel, da je strokovno korektna in bo v polnosti dosegla svoj namen. • Kako si našel pot do Slovenskega društva Hospic, kjer si tudi član upravnega odbora? Z društvom sem pričel sodelovati eno leto nazaj, ko sem izvedel, da si želijo mojo drugo slikanico Luka premaga žalost umestiti na seznam priporočenega gradiva in jo uporabljati pri delu z žalujočimi otroki. Že prej sem društvo spremljal in razmišljal, kako bi se lahko vključil. Smrti se ne bojim, opa- »Ko opravljam sadjarska dela, uživam, se sproščam in hvaležno gledam na sadove, ki zrastejo.« (Foto: osebni arhiv) nje truda vsakega posameznika se mi zdi zelo pomembno za nadaljnjo motivacijo, zato si želim, da bi znali vsi mi vsakodnevno prepoznavati trud bližnjih tudi v dejanjih, ki se nam zdijo samoumevne. Priložnosti za deljenje veselja imamo veliko, le izkoristiti jih moramo. • Tvoja druga slikanica je ugledala luč sveta oktobra lani in nosi naslov Luka premaga žalost. Tudi tukaj že naslov precej pove ... Že od malih nog sem velik ljubitelj živali. Pri desetih letih sem pričel z rejo kokoši, kasneje še prepelic in valjenjem piščancev. Ob tem sem zelo užival, večkrat žam pa, da mnogi razvijejo močan strah, celo odpor ali zanikanje. Pomagati želim umirajočim pri sprejemanju smrti in žalujočim pri žalovanju. Sem mnenja, da lahko veliko bolj kakovostno živimo, če se ne obremenjujemo s smrtjo. Opravil sem usposabljanje za prostovoljce, kjer sem pridobil precej bogatih izkušenj s področja paliativne oskrbe in žalovanja. • Tvoj nabor dejavnosti je neverjetno širok, v zadnjem času si mu dodal še sadjarstvo. Kaj te je pri tem pritegnilo? Ko so se marca 2020 zaprle šole, sem se odločil, da se bolj resno pričnem ukvarjati s sadjarstvom. Včlanil sem se v Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje, znanje in nasvete sem pričel iskati na spletu, v knjigah, nemalokrat pa tudi pri sosedu, predsedniku sadjarskega društva Alojzu Plazniku. Vedno mi z znanjem, nasveti in navdušenjem priskoči na pomoč in reši dileme, ki se pojavijo med skrbjo za drevesa. Vsako leto zasadim kakšno drevo. Ko opravljam sadjarska dela, uživam, se sproščam in hvaležno gledam na sadove, ki zrastejo. Velikokrat malo v šali, malo pa zares, rečem, da iščem travnik, kjer bi lahko zasadil svoj prvi večji sadovnjak. • Tvoj dan očitno nima zgolj 24 ur. Kje jemlješ energijo in navdih za tako pestro udejstvovanje? Velikokrat si res želim, da bi bili dnevi daljši, pa se mi ta želja še ni izpolnila. Zavedam se, da je vsak svoje sreče kovač, vem pa, da lahko skujem dovolj sreče, da jo delim z drugimi. Zato se trudim življenje čim bolj izkoristiti, ker me udejstvovanje na področjih, ki me veselijo, izpolnjuje, navdihuje in daje energijo za nadaljnje projekte. Predvsem mladim želim pokazati, da imamo odprte številne možnosti, ki jih moramo sami uresničiti. Marsikdo pravi, da nima talentov, v kar ne verjamem. Popolnoma vsakdo ima čudovite darove, ki jih morda še ni odkril. Prav zato je pomembno, da raziskujemo različna področja, ker lahko odkrijemo svoje darove in dejavnosti, ki nas veselijo. • Zagotovo ti tudi ciljev in idej za naprej ne manjka? Pred časom me je k sodelovanju v Založbo 5ka povabila Petra Škarja in mi prepustila vodenje oddelka otroške literature. Zelo uživam, ko prebiram pravljice in med njimi prepoznavam bisere, ki še niso imeli priložnosti, da zasijejo. V založbi ravno te z veseljem izdamo. Kadar mi čas dopušča, pobegnem v hribe, ki me vedno znova navdajajo z občudovanjem, mirom in hvaležnostjo. Ciljev si ne zadajam rad, ker se potem preveč omejim na dosego le tistega cilja, pozabim pa gledati okoli sebe za novimi priložnostmi. Vem, v katero smer želim, po kateri poti bom prišel do tja, pa se prepustim. Prepuščam se toku življenja, ki pelje po zanimivih poteh, kjer ne manjka vzponov, tudi padcev ne, ampak prav zaradi te poti postajamo bogatejši za dragocene izkušnje. Karkoli že bom počel, tako poklicno kot tudi v prostem času, želim, da bo v dobrobit družbi. S svojim delom, znanjem in zgledom želim pomagati ljudem okoli sebe do spoznanja, da je hvaležna drža ključ do osebnega zadovoljstva in miru. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 11 Organizacije DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE Nove članice sekcije Vrba dajejo nov zagon in energijo za delo Želja po sodelovanju, razvijanju in učenju ročnih spretnosti ter ustvarjanju izdelkov je članice Društva upokojencev Nazarje leta 2004 pripeljala do ustanovitve ročnodelske sekcije. Pobudnica in mentorica je bila Ida Kotnik, ki ročnodelke uspešno vodi še danes. Včasih so se posvečale predvsem kvačkanju in vezenju, danes pa ustvarjajo veliko različnih stvari. Mentorica je zelo ustvarjalna, članice pa ji z veliko motivacije sledijo. Na ta način so se že veliko naučile in se še veliko bodo, za kar so ji nadvse hvaležne. NOVE ČLANICE SO SE ODLIČNO VKLOPILE Na delavnicah je vedno veselo. Veliko je čebljanja in smeha, predvsem pa ustvarjanja. 90 spretnih prstov vodi prav poseben ples, katerega posledica so različne mojstrovine. Zadnji dve leti se je rokodel- Na delavnicah je vedno veselo. (Foto: arhiv sekcije Vrba) rolice toaletnega papirja, karton, plastični lončki, pokrovčki … Reciklirajo, kjer je mogoče. Vesele so, da lahko s tem prispevajo svoj delček k čistejši in lepši prihodnosti. V jeseni življenja ne razmišljajo, da bi lahko bile v napoto mlajši generaciji, temveč verjamejo, da so lahko vzor mlajšim, da bodo šli nekoč po njihovi poti. Mlajšim generacijam želijo sporočiti, da je pomembna ljubezen do dela, pa tudi ljubezen do življenja in razvedrila. Tekst in foto: Štefka Sem DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE Izobraževalni dogodki koristni za občane vseh generacij Nazarske ročnodelke so s svojimi izdelki sodelovale na nedavnem Festivalu ustvarjalnosti v Radmirju. kam pridružilo kar nekaj novih članic, ki so se odlično vklopile v skupino. V tem času so se naučile vezenja na papir, naredile so različne čestitke, blazinice za šivanke, čudovite angelčke in rožice iz žice in perlic, angelčke iz volne, različne okraske, adventne venčke in še veliko več. Delo je pestro in zanimivo. Ne samo da razgibajo prste, delajo tudi možganske celice, kar je prav tako zelo pomembno. Pred kratkim so izdelke razstavljale v Radmirju na Festivalu ustvarjalnosti. Ker jim ni vseeno, v kakšnem svetu bodo živeli njihovi potomci, če se le da uporabljajo odpadno embalažo, kot so 12 Večina dogodkov v sklopu letošnjega Tedna Društva upokojencev Mozirje je potekala v Slomškovi dvorani pri mozirski cerkvi. Med drugim so pripravili tudi več izobraževalnih dogodkov, kot sta bili predavanje dr. Karla Gržana in predavanje o demenci. Pater Gržan je polno dvorano razvedril z resničnimi zgodbami, ki so se mu zgodile tekom življenja. Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da se znaš nasmejati in si dovoliš, da se tudi ponorčuješ iz samega sebe, saj je ironija zdravilna za družbo. Na predavanju o demenci so bile predstavljene vse težave, ki jih ta bolezen prinaša. Demenca je vse bolj razširjena bolezen, ki ni ozdravljiva. Za njeno preprečevanje sta zelo pomembni psihična in telesna aktivnost ter uravnotežena in raznolika prehrana. Koristno je, da so naši možgani skozi celotno življenje čim bolj aktivni. Primož Vajdl Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 Po mnenju Karla Gržana je zelo pomembno, da se znamo nasmejati. (Foto: Primož Vajdl) Zgodovina in narodopisje Ob začetkih planinstva v Zgornji Savinjski dolini (1) PETER WEISS V Zgornji Savinjski dolini so domačini v prejšnjih stoletjih zahajali v planine in gore predvsem kot pastirji, gozdarji, drvarji ali (divji) lovci. Zato niso imeli toliko prostega časa in energije, da bi hodili tja gor iskat počitek in celo zabavo. O uživanju ob hoji po planinah ali o veselju do plezanja v gorah iz takratnih časov ne vemo prav dosti: »Skozi Robanov kot na Moličko planino so svojčas priplezali le lovci na divje koze, zlasti pa stari Roban, mož orjaške postave. O Robanu, ki je nekoč priplezal naravnost iz Robanovega kota, je pisal Scherl leta 1878: ‚V prav strahovitih stenah pada Ojstrica v Robanov kot. Tu je plezal Roban iz same prešernosti. Že ob sami misli na to človeka spreleti groza.‘« (Fran Kocbek, Savinjske Alpe, 1926) Z razvojem planinstva v Savinjskih Alpah je nastopilo novo gibanje, ki ga ni bilo več mogoče ustaviti. Sprva res ni bilo množično. Za posameznike je pomenilo iskanje mej dejanske fizične svobode. Na njih se planinec ob iskanju samo drugačnega ali celo že izzivalnega spogleduje s svojo končnostjo ali vzdržljivostjo ali s strahom, varovalom, ob katerem se še vedno da stopiti korak nazaj – da preživi. To pa zato, da se lahko še naprej spogleduje s pretresljivo surovo lepoto, ki je ob gibanju po dolini zaradi naglice ali drugih neumnih razlogov ni mogoče srečati ali opaziti – tista na višinah je res čisto posebna. Planinec ob pogledu na nevsakdanjo razsežnost kdaj tudi divje lepote ostrmi in odreveni. V višjih predelih Zgornje Savinjske doline je bilo prav malo različnih poti in tam še danes brezpotja postanejo izzivalna in zabavna, če le ne ogrožajo človekovega obstoja in zdravja. Na nedoločljivem robu, na obzorju, meji med breznom in nebom, ki ga kdo morda enači z nebesi, nam jezik za opis (negibne, »mrtve«) narave ne služi več, saj lepote ni mogoče opisati, tudi fotografirati, naslikati ali ujeti na filmski trak se je ne da. In če bi vse to še bilo mogoče, v odslikave zaznav ni mogoče vplesti vonjav, vetra, vlage, ki se jo da čutiti, ali sonca, ki lahko boža ali pa je nadležno, zvokov, ki so različni glede na letni čas, na čas dneva pa sploh, občutij, ki so neponovljiva ... V drugi polovici 19. stoletja se je čedalje bolj večalo število tistih posameznikov (z družinami), ki so imeli dovolj prostega časa, da so si vsaj ob koncih tednov in v poletnih mesecih lahko privoščili krajše obiske v krajih, ki so bili dostopni in so pomenili izhodišče za nadaljnje krajše izlete. Pri begu iz mesta (v našem primeru praviloma Celja ali Žalca, tudi iz Gradca, potem ko je stekel železniški promet) so ti kraji pomenili spremembo vsakodnevne rutine. Prvotno gostilniško ponudbo so prizadevnejši gostinci razširili v gostišča, s tem pa so smeli računati na večji obisk in na stalnejši dotok gostov. Ker je bilo gorsko področje za le enodnevne dostope iz Mozirja, Rečice, Luč, Solčave ali Gornjega Grada preprosto preobsežno, so se domači pristopniki s pomočjo tujcev, ki so imeli že več izkušenj, organizirali ter začeli postavljati planinska zavetišča in koče. Sprva so bile te stavbe seveda primitivne in majhne, so se pa glede na obisk in dovolj posrečen položaj na planinskih poteh z leti primerno večale in posodabljale. nemški uradniki z družinami), ki so bili vsi po vrsti prišleki. Razsežnost tega tekmovanja lahko danes le zaznavamo in za slovensko zavedene ni bila brez nevarnosti: nemški državni aparat je lahko bil do slovensko opredeljenega posameznika, nepovezanega z drugimi slovensko čutečimi na vplivnih položajih, neusmiljeno sovražen. Po letu 1850 se je pritisk polagoma vendarle rahljal, slovenske družine v Zgornji Savinjski dolini so postajale gospodarsko močne in vplivne in strah pred nemško stranjo je čedalje bolj plahnel. Okoli leta 1870 so drugod po Sloveniji že prirejali narodne tabore celo s političnimi zahtevami, v naših krajih pa se je narodnostno gibanje kazalo v dokazovanju slovenskosti našega gorskega sveta z gradnjo infrastrukture, torej gostišč po dolini ter koč in poti v planinskem in gorskem svetu. Najbolj zagnani v tistem času so zavihali rokave. Zaradi razvijajočega se šolstva in čedalje večje lakote po vendarle dosegljivem znanju se je večal delež izobražencev, ki so gledali širše, narodno združevalno, v svoje vrste pa so dobivali svobodoljubne dijake in študente, ki so se vračali predvsem iz Gradca in z Dunaja. Fran Kocbek, nadučitelj (= ravnatelj) v Gornjem Gradu, načelnik Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva, je ob koncu leta 1912, pred ravno 110 leti, kot izdajatelj in urednik napovedal že četrti letnik Planinskega koledarja, tokrat za leto 1913. Kratko predstavitev je v Planinskem vestniku podpisal »Dr. T.«, jezikoslovec Josip Tominšek, rojen pri Porti v Bočni, tedaj urednik tega planinskega mesečnika. Ob čedalje globljem narodnem zavedanju Slovencev nasploh je bila tudi zagnanost Zgornjesavinjčanov za dokazovanje in ohranjanje slovenskega značaja Savinjskih Alp ogromna, saj je bilo to njihovo, domače področje, na katerem se je govorilo slovensko. Koče in poti so tod namreč gradili tudi nemško govoreči prebivalci (in le v večjih središčih, kot je bil Gornji Grad, so živeli »Že leta 1874 je Johannes Frischauf osnoval društvo, ki naj bi v Savinjskih planinah postavilo potrebne koče in skrbelo za izgradnjo cest med Ljubnim, Lučami, Solčavo in Logarsko dolino. Leta 1876 je, deloma z osebnimi žrtvami, postavil tri koče: na Korošici, Okrešlju (od 1908 Frischaufov dom) in nad Suhim dolom Frischaufovo (danes razpadla) blizu sedanje Zoisove koče.« Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 13 Za razvedrilo 14 Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 Za razvedrilo Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 15 Organizacije, Oglasi BOHAČEV TOPLAR V NAZARJAH Adventne pesmi pričarale praznično vzdušje Na sobotno dopoldne so pod Bohačevim toplarjem v Nazarjah obiskovalci prisluhnili adventnim pesmim, ki so jih zapele članice vokalne skupine Sončnice. Na prijeten način so tako popestrile dogajanje na kmečki tržnici. Kot so med svojim nastopom povedale pevke, beseda advent izhaja iz latinske besede adventus, kar pomeni prihod. To je čas, v katerem se pripravljamo na božič, čas veselega pričakovanja in upanja. Pojasnile so tudi pomen štirih adventnih sveč: prva simbolizira pričakovanje in upanje, druga mir, tretja veselje (zato je v nekaterih deželah roza barve), četrta sveča pa predstavlja ljubezen. Nastasja Kotnik Sončnice so s svojimi pesmimi pričarale adventno vzdušje. (Foto: arhiv organizatorja) GLASBENA ŠOLA NAZARJE Vid Kavtičnik o vztrajnosti in predanosti Nekdanji rokometaš Vid Kavtičnik se po koncu svoje športne kariere dobro znajde tudi kot predavatelj in motivator. O tem so se učenci in ostali obiskovalci 2. decembra prepričali v dvorani Glasbene šole Nazarje, kjer je pripravil predavanje z naslovom Glasba in šport zahtevata določene vrednote, ki so pomembne pri uresničevanju ciljev. KO VERJAMEŠ, LAHKO DOSEŽEŠ VSAK CILJ Kavtičnik, predan svojem delu, tako nekoč na rokometnem igrišču kot danes, ko stopa novim izzivom naproti, je spregovoril o svoji športni poti in pomenu podpore družine, odnosov v klubu in vztrajnosti, pa tudi o pomenu izobrazbe, predvsem po končani karieri. Motivacijsko predavanje, ki je potekalo v sklopu niza dogodkov ob 30-letnici Glasbene šole Nazarje, je sklenil z mislijo: »Ko zaupaš, tudi verjameš, in ko verjameš, lahko z vztrajnostjo in delom dosežeš vsak cilj.« ŠPORTNA POT, OKRONANA S ŠTEVILNIMI LOVORIKAMI Vid Kavtičnik je junija lani končal bogato športno pot, na kateri je med drugim dvakrat osvojil evropski klubski naslov, kot edini reprezentant pa je sodeloval pri obeh največjih uspehih slovenskega rokometa: srebrni medalji na evropskem prvenstvu leta 2004 in bronasti medalji na svetovnem prvenstvu 13 let kasneje. Barbara Rozoničnik GORNJI GRAD Pestra izbira daril na adventnem sejmu V Gornjem Gradu so letos prvič pripravili adventni sejem, organizirali pa so tudi delavnico izdelovanja lesenih tablic. Na adventnem sejmu se je predstavilo dvanajst lokalnih in okoliških ponudnikov. Sejem je potekal pred in v pritličju Štekla. Na stojnicah so ponujali hrano, pijačo, izdelke iz lesa, slike, kvačkane igrače in naravno, ročno izdelano kozmetiko. Odziv ponudnikov in obiskovalcev je bil zelo pozitiven. Sobotno popoldne je bilo v Šteklu namenjeno kreativni delavnici Ujemi nasmeh, ki jo je vodila Bojana Jug. Udeleženci so ustvarjali lesene tablice z lepimi mislimi, ki so lahko darilo ali dekor. Nastali so unikatni, edinstveni in trajnostni izdelki. Štefka Sem Odziv ponudnikov in obiskovalcev na prvi adventni sejem je bil pozitiven. (Foto: arhiv Občine Gornji Grad) 16 Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 Vid Kavtičnik je spregovoril o svoji športni poti in pomenu podpore družine, odnosov v klubu in vztrajnosti. (Foto: arhiv Glasbene šole Nazarje) Organizacije KUD STOPINJE V CENTRU DNEVNIH AKTIVNOSTI V VELENJU Večer za ljubitelje slovenske besede, pesmi in glasbe Društvo upokojencev Velenje in Kulturno umetniško društvo Stopinje iz Mozirja, slednje z literarno sekcijo Bele stopinje, sta v dvorani omenjenega društva priredili kulturni večer, ki je bil namenjen vsem uporabnikom centra dnevnih aktivnosti. Takšni centri delujejo praviloma v večjih krajih s ciljem, da imajo starejši občani v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi možnost aktivnega preživljanja prostega časa. DOGODKI V CENTRU DNEVNIH AKTIVNOSTI BREZPLAČNI ZA VSE Dogodek je bil s svojim programom pisan na kožo ljubiteljem slovenske besede, pesmi in glasbe. Kot je na začetku povedal podpredsednik velenjskega društva upokojencev Ivo Druks, potekajo v okviru dnevnega centra različni brezplačni dogodki, v katere se lahko vključujejo tudi upokojenci, ki niso člani društva. Tokratno medgeneracijsko srečanje so izvedli pod vodstvom predsednice KUD Stopinje Ivane Žvipelj iz Mozirja, ki je nastopila tudi kot voditeljica in avtorica, v programu pa so sodelovali še pesnica Božena Tanšek in pesnik Stojan Knez iz Velenja, pesnik Janko Rošer iz Ivančne Gorice ter kulturnik Valentin Deželak iz Laškega. V DESETIH LETIH VEČ KOT 300 NASTOPOV Glasbenik in literat Damjan Žvipelj z Ljubnega ob Savinji in mladi člani družine Žvipelj so z glasbenimi nastopi Tajde, Lare in Luka dodatno popestrili vzdušje. Ob kulturnem programu je Ivana Žvipelj predstavila KUD Stopinje, k deluje že deset let. V tem času so izvedli preko 300 javnih nastopov, izdali pa so tudi več različnih publikacij. S sinom Damjanom sta ob tej priložnosti »prebrala« zgodbo za otroke, njegovo pravljico Miška Potepiška. Dogajanje sta instrumentalno »zabelila« še brata Amadej in Adam Kolenc iz Šmartnega ob Dreti. Jože Miklavc Člani KUD Stopinje so upokojencem pripravili bogat kulturni program. (Foto: Jože Miklavc) GORNJI GRAD Ustvarjanje in petje obiskovalce privabila v Štekl V gornjegrajskem Šteklu so pripravili ustvarjalno in muzikalno soboto. V dopoldanskem času je tam potekala delavnica izdelave adventnih venčkov in prazničnih aranžmajev z Marijo Žolger, popoldan pa so obiskovalce ogreli glasovi pevskega zbora Voice Movers z zimzelenimi popevkami. VENČKI ZA ADVENTNI ČAS Cvetličarka Marija Žolger je na delavnici udeležencem pomagala pri izdelavi venčkov iz naravne osnove, dodajali pa Na delavnici so adventne venčke izdelovali tako mladi kot odrasli. (Foto: arhiv Občine Gornji Grad) so obeske in drugo dekoracijo ter sveče. Strokovna pomoč izkušene cvetličarske mojstrice je bila neprecenljiva. Ustvarili so veliko lepih venčkov, ki so jih udeleženci, med njimi je bilo kar nekaj otrok in odraslih, manjkali niso niti moški, lahko odnesli domov. Delavnica je bila za udeležence brezplačna, saj je potekala v organizaciji Občine Gornji Grad. IZVIRNE PRIREDBE »Smo skupina nadobudnih pevcev, ki navdušeno »muva« svoje glasove. Včasih je bil naš moto: »Pojemo za hec, fušamo zares!«, zdaj pa se poved vedno bolj obrača v: »Pojemo zares, fušamo za hec!« Smo mešanih starosti, karakterjev, poklicev in miselnosti, združuje pa nas ljubezen do glasbe, petja ter medsebojno sprejemanje in prijaznost,« so pevci zbora o sebi povedali na dogodku. Zborček, ki je bil več dni na intenzivnih vajah v Gornjem Gradu, je s svojo izvirnostjo poslušalce razveselil s priredbami zimzelenih popevk, tako domačih kot tujih. Štefka Sem Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 17 Organizacije, Oglasi RAZSTAVA IKON NA REČICI OB SAVINJI Pisanje ikon je tudi meditacija Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je pripravilo razstavo ikon. V petek, 9. decembra, je svoja dela v društvenih prostorih na ogled postavilo osem likovnih ustvarjalcev. UMIRJENOST IN SPOŠTLJIV ODNOS DO DELA O njih je spregovorila mentorica Irena Remic, ki se je pisanja ikon učila pri različnih ikonopiscih. Ob tem je poudarila, da se te ne rišejo, vrti okrog podob svetnikov in svetopisemskih prizorov. Posebno slikarsko pisanje zahteva mirno in spretno roko, visoko mero koncentracije, občutek za detajle in potrpežljivost. In vse to je opaziti tudi v razstavljenih delih rečiških ikonopiscev, ki bodo na ogled do konca januarja. BLAGOSLOV UMETNIN Pozdravne besede je gostom in avtorjem namenil predsednik društva Vinko Jeraj. Dogodek je z glasbe- KONCERT VESELI DECEMBER NA LEPI NJIVI Razvedrilno druženje več generacij Člani Kulturnega društva Lepa Njiva so tudi letos ob koncu leta poskrbeli za razvedrilo številnih obiskovalcev. V soboto, 10. decembra, so namreč v večnamenski dvorani podružnične osnovne šole pripravili Veseli december. Razvedrilno druženje, za katerega so poskrbeli tako najmlajši kot tudi starejši akterji, je bilo plesno, pevsko in glasbeno obarvano, s skeči pa so dodali še kanček smeha. POSKOČNA GLASBA IN SKEČI Otroci so pripravili plesne in pevske točke ter instrumentalne nastope, moški pevski zbor pod taktirko Janija Šuligoja pa je odpel zanimiv program. Poskočne ritme so zaigrali harmonikarji Gaš- per in Matic Laznik, Grega Kumer, David Golob ter kitarista Jakob Laznik in Nejc Veber. Za obilo smeha so poskrbeli gledališčniki Lovro Pečnik, Matej Matko, Jonatan Jurkovnik in Anja Goličnik. Svoje igralske talente so pokazali v skečih Pivo in Ljubica. VRČEK PIVA VSTOPNICA V MAGIČNI SVET DOŽIVETIJ Pivska družba je bila prepričana, da je vrček piva vstopnica v magični svet doživetij. Pri vsem tem pa ni šlo brez zapletov in komičnih razpletov. Da je vse potekalo brez napak je poskrbel režiser Primož Vajdl. Večer so zaključili z druženjem obiskovalcev, ki so ga popestrili člani ansambla Abuhi. Marija Šukalo O pisanju ikon je spregovorila mentorica Irena Remic (levo), ki se je tehnike učila pri različnih ikonopiscih. temveč ikonopisec piše zgodbo Marije in Jezusa, obenem pa zapisuje zgodbo svojega čutenja. Omenjeno ustvarjanje je tudi meditacija, je možnost poglabljanja v svoj duhovni svet in spoznavanje samega sebe. Pri tem je potrebna umirjenost, duhovna priprava in spoštljiv odnos do dela. Motivno se svet ikon nim vložkom obogatil citrar Klemen Matk, za otvoritev je poskrbela županja dr. Majda Potočnik. A ker ikone, ki so že zaradi samega zahtevnega postopka izdelave prave umetnine, dobijo svoj smisel šele takrat, ko se posvetijo, je za blagoslov le-teh poskrbel duhovnik Janez Cerar. Tekst in foto: Marija Šukalo EPIDEMIJA COVIDA-19 Rast števila okužb se je ustavila V zadnjem tednu se število okužb z novim koronavirusom v Zgornji Savinjski dolini ni povečalo. V četrtek, 22. decembra, jih je bilo največ v občini Gornji Grad – 42, v občini Mozirje 33, Rečica ob 18 Savinji 21, Nazarje 17, Ljubno 9 ter Luče in Solčava po dve okužbi. Skupaj je bilo po podatkih covid-19 sledilnika 126 potrjenih okužb, teden prej je bila ena okužba več. ŠS Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 Za veselo vzdušje ob poskočnih ritmih so poskrbeli harmonikarji. (Foto: arhiv društva) Šport, Za razvedrilo DRŽAVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH SKOKIH Zajc državni podprvak, ljubenska ekipa tretja Pred začetkom novoletne turneje v smučarskih skokih so se v Planici članice in člani pomerili za najboljše v državi. V moški konkurenci je naslov državnega prvaka osvojil Anže Lanišek, na drugo mesto pa se je uvrstil član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC Timi Zajc. V deseterico se je od članov ljubenskega kluba s 6. mestom uvrstil še Žak Mogel. Jernej Presečnik je bil 18., Gorazd Završnik pa 22. Ekipa SSK Ljubno BTC Zajc, Mogel, Presečnik in Završnik je dosegla tretje mesto. Štefka Sem Timi Zajc (levo zgoraj) je drugi najboljši skakalec v državi, Žak Mogel (desno spodaj) pa šesti. (Foto: SloSki) EVROPSKI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU Prve stopničke Nejca Naraločnika Nejc Naraločnik z Ljubnega ob Savinji se je v švicarskem St. Moritzu prvič v svoji karieri uvrstil na stopničke v evropskem pokalu. S tretjim mestom na smuku je dosegel svoj doslej največji uspeh. Na prvi tekmi se ni odrezal tako dobro, saj je dosegel 25. mesto, v drugo pa je pokazal vse svoje znanje in zaostal le za najboljšima dvema. Štefka Sem Nejc Naraločnik (v sredini) je s tretjim mestom dosegel uspeh kariere. (Foto: osebni arhiv) Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 19 Športnik leta 2022 Dosežki športnikov tako veliki kot spoštovanje do njih Izvedba glasovanja za najboljše športnike in športnice Zgornje Savinjske doline v letu 2022 se z zadnjo številko Savinjskih novic zaključuje. Tudi v 6. izvedbi izbora je možnost oddaje svojega glasu na glasovnicah iz Savinjskih novic in preko spletne strani www.sportnik-zgs.si oddalo veliko število občanov ter s tem dalo usmeritve strokovni komisiji, da 31. decembra izbere najboljše. Rezultati izbora bodo znani na slovesni razglasitvi v torek, 10. januarja, ob 18. uri v športni dvorani v Mozirju. POSNETEK PRIREDITVE PO VSEJ SLOVENIJI Ob pričakovano polni dvorani obiskovalcev in razgibanem programu bo srečanje s športnimi asi za vse pravo doživetje. Športnike in njihove uspehe bosta v vlogi voditeljskega para predstavljala Andreja Petrovič in nekdanji nogometaš, zdaj športni komentator Dejan Obrez. Ker bo celotno prireditev posnela VTV Vaša televizija in bo posnetek kasneje predvajan v mreži lokalnih TV Slovenije, bo dogodek odmeval po celotni državi. Celotno prireditev bo posnela ekipa VTV Vaše televizije iz Velenja. 20 MEDIJSKA VODITELJICA S KILOMETRINO Andreja Petrovič je dolgoletna novinarka in medijska voditeljica: »V medijih sem dejavna že polnih trideset let. Zaključila sem magisterij na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, moj poklic pa je mikrofon, lepa slovenska beseda, živ jezik in spoznavanje ljudi skozi nenehne stike s talenti, kulturniki, podjetniki in tudi povsem običajnimi ljudmi. Moje delo je tudi organizacija in izvedba snemanja spotov za promocijo uspešnih projektov Andreja Petrovič v pogovoru z gorsko kolesarko Moniko Hrastnik na razglasitvi športnikov leta 2018. ter delo na radiu in VTV. Tudi sama sem podjetnica, več kot osemnajst let imam svojo Agencijo za aktivno promocijo, piar storitve in svetovanje na tem področju. Neprestano sem torej v stiku z ljudmi, s sodelavci v radijskem in tv-studiu ter na terenu.« Z MODNIH PIST NA DRUGO STRAN KAMER Kot je še povedala voditeljica iskrivega duha, je svoje znanje na področju komuniciranja sprva pridobivala v uradu župana Mestne občine Velenje, kjer je bila zaposlena kot sodelavka za stike z javnostmi in protokol. Zamolčala nam je, da je v začetku svoje kariere nastopala tudi na lepotnih tekmovanjih in bila uspešna na regionalnih izborih, a jo je kmalu za tem potegnilo na drugo stran kamer, mikrofon pa je postal njen poklicni kolega. POPULARNA NA RADIU IN TELEVIZIJI Njen glas smo dolga leta poslušali na valovih Koroškega radia, zadnja leta pa je popularna voditeljica na Radiu Celje, ob tem pa ves čas zvesta soustvarjalka programa velenjskega VTV studia Rajka Djordjevića. Povedala je, da že dolgo ne beleži več svojih nastopov v vlogi Nominirance za zgornjesavinjske športnike leta 2022 si lahko ogledate tudi na spletni strani www.sportnik-zgs.si in na facebooku. Športnik leta 2022, Šport voditeljice javnih prireditev, saj je tega enostavno preveč: OBOŽUJE VODENJE PRIREDITEV »Delo v medijih je nekaj posebnega. Obožujem pripravo scenarijev, vodenje prireditev. Čeprav delam to že več kot 25 let, imam še vedno »zdravo« tremo. Vedno si v množici ljudi izberem nekoga, ki ga pogledam, se zberem in najdem zaupanje v sebe. Zadnjih dvanajst let je to moj ati, ki je mnogo prerano odšel med angele. Vedno ko stopim pod reflektorje, pomislim nanj in si rečem: »Ati, to je zate.« Nato je vse v meni umirjeno, okrog mene so pričakovanja in ko steče beseda, se težko ustavim. Zato pa imamo scenarij in zato je za kamerami režiser.« NAVDUŠENA NAD NAJBOLJŠIMI ŠPORTNIKI Kot je še povedala, ni huda rekreativna športnica, ima pa rada šport in športnike, tiste najboljše zelo ceni in zanje navija. Navdihujejo jo njihovi talenti in odločnost, da težijo k boljšim rezultatom in da so sposobni toliko odrekanja za visoke cilje: »Slovenci smo lahko zares ponosni, da imamo takšne šampione, svetovne in olimpijske prvake. Nekateri od teh živijo tu med nami, so del naše družbe, zato je delo z njimi in zanje pravo poslanstvo.« Tekst in foto: Jože Miklavc Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. Le taka glasovnica bo veljavna! Glasujem za: Športnik _____________________________ Športnica _____________________________ KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Za zaključek leta zmaga v domači dvorani proti Hrastniku Nazarski košarkarji so za zaključek koledarskega leta 2022 odigrali zaostalo tekmo 4. kroga v 3. SKL vzhod. Na domačem parketu so premagali favorizirano ekipo Hrastnika. Končni rezultat je bil 78:70. Po dobri polovici sezone zasedajo deseto mesto s šestnajstimi osvojenimi točkami. KLJUB ZDESETKANI ZASEDBI ENAKOVREDENI ZASAVCEM Na krilih zmage v Preboldu so varovanci trenerja Mihe Čmera kljub zdesetkani zasedbi dobro odprli tekmo in polčas dobili za tri točke. V tretji četrtini so gostje ujeli priključek in moštvi sta bili pred zadnjimi desetimi minutami poravnani. Rezultat je bil 56:56. KLJUČ USPEHA TROJKE ANDRAŽA ZAVOLOVŠKA V zadnjem delu tekme so Nazarčani s trojkami Andraža Zavolovška tekmo obrnili sebi v prid in se veselili zmage za osem točk. S 27 točkami je izstopal prav Zavolovšek, ki je vse točke dosegel z meti za tri točke. Pred nazarskimi košarkarji je sedaj nekaj premora, na parket se bodo vrnili v začetku januarja, ko bodo gostovali pri ljubljanski Cedeviti Olimpiji mladi. Primož Vajdl CESTNI KOLESAR TILEN FINKŠT Tudi prihodnje leto v dresu Adrie Mobil Za Tilnom Finkštom je zahteven sklepni del letošnje tekmovalne sezone v cestnem kolesarstvu, ki jo je zaključil z zahtevno 1100 kilometrov dolgo dirko po Hrvaški. Ta je potekala v konkurenci elitnih profesionalnih kolesarjev, med njimi je bil tudi zmagovalec letošnje dirke po Franciji Jonas Vingegard. SEZONA 2022 Z NEKAJ ZELO DOBRIMI REZULTATI Tilen Finkšt je, generalno gledano, s sezono zadovoljen, saj je tako sam kot tudi z ekipo nanizal nekaj zelo dobrih rezultatov. Če jih naštejemo samo nekaj: 4. mesto na tekmovanju Trofeo Poreč, 9. mesto na dirki Slovenian Istra, 2. mesto na GP Gorenjska, 6. mesto na državnem prvenstvu, 3. mesto na GP Kranj in 4. mesto na sredozemskih igrah v Alžiriji. CILJI ZA SEZONO 2023 ZNOVA VISOKI V naslednji sezoni znova cilja na visoke rezultate, za katere ocenjuje, da jih bo s trdim delom in veliko odrekanji tudi dosegel: »Po tihem upam, da bo tudi naslednje leto dirka po Sloveniji peljala skozi moje domače kraje. Po zasluženem počitku postopoma že začenjam s treningi in pripravami na novo sezono. Tako kot letos bom tudi naslednje leto zastopal barve novomeške ekipe Adria Mobil.« Vesna Petkovšek Mladi športnik _____________________________ Mlada športnica _____________________________ Ekipa 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Prireditelj _____________________________ Tilen Finkšt se po krajšem oddihu že pripravlja na naslednjo kolesarsko sezono. (Foto: osebni arhiv) Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 21 Oglasi 22 Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 Zahvale, Oglasi Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. Neskončna ljubezen, ki večno žari, se že pred rojstvom dojenčka rodi. Nihče ne presega njenih darov, že s praga jih čutim, ko pridem domov. Neskončna ljubezen je ena sama, ves svet jo kliče: ljubljena mama! (Z. Majhen) V SPOMIN ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mami Anke JURJOVEC 27. decembra minevata dve leti, odkar nas je zapustil 1934 – 2022 z Rečice ob Savinji Alojz POLJANŠEK Hvala vsem, ki ga nosite v srcu in molitvi. Vsi njegovi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami ob njenem slovesu. Iskrena hvala g. župniku Korenu za darovano pogrebno mašo in pogreb, govorniku g. Grudniku, dr. Podkonjak–Panić, patronažnim sestram ZD Nazarje, patronažni sestri Staši Rojten, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Topolšica, še posebej dr. Pečnikovi za vso pomoč pri njenem zdravljenju. MAMIJA, za vedno boš ostala del nas … Vsi tvoji Kratko je naše življenje, kdaj se utrne, ne vem. Smrt pride tiho in tajno, skrita je našim očem. ZAHVALA Ivan DROFELNIK 14. 4. 1949 – 9. 12. 2022 Hvala vsem, karkoli ste dobrega naredili za njega. Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 23 Za razvedrilo 24 Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 Oglasi Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 30. december Sobota, 31. december Nedelja, 1. januar Torek, 3. januar Četrtek, 5. januar Ljubno ob Savinji Dnevi odprtih vrat Muzejskih zbirk Ljubno ob 14.30. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji Smučarski skoki za ženske - uradni trening in kvalifikacije ob 16.00. Zavod Stanislava Gornji Grad Razstava jaslic ob 16.00. Plac pred trgovino KEA na Ljubnem Silvestrske tržnice 2022 ob 15.15. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji Smučarski skoki (ž) - poskusna serija ob 16.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji Silvestrska turneja v smučarskih skokih (ž) ob 16.00. Zavod Stanislava Gornji Grad Razstava jaslic ob 16.00. Plac pred trgovino KEA na Ljubnem Silvestrske tržnice 2022 ob 10.00. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji Smučarski skoki (ž) - poskusna serija in kvalifikacije ob 16.30. Smučarsko-skakalni center Ljubno ob Savinji Silvestrska turneja v smučarskih skokih (ž) ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Ko pride zima ob 9.00. Prostori društva diabetikov v Mozirju Meritve sladkorja in holesterola v krvi, ter krvnega tlaka ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje od 30 do 300 kg. Možno polovice. Dostava. Andrejeva kmetija; gsm 031 509 061. Prodam dva bikca lim, stara 6 mesecev; gsm 041 466 720. Prodam bikca pasma limuzim, cca. 180 kg; gsm 041 825 896. Prodam kokoši in peteline zlati fenix; gsm 070 870 321. Telico brejo 7 mes., LS/ČB, mlečni tip, pašna, zelo dob- rega porekla, prodam. V račun vzamem manjšo pašno telico; gsm 041 324 377. Prodam bikca pasme limuzin, cca 180 kg; gsm 041 825 896. Prodam teličko križanko ČB/ LIM, staro deset dni; gsm 041 51 95 07. Prodam bikca, rj/ls, starega teden dni; gsm 031 393 418. Prodam teličko pasme cika, staro 14 dni; gsm 040 723 865. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 1. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): 2023 26 Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. SKI BOARD SERVIS TEVČ Popravilo pancerjev – klipsne nove, širjenje pancerjev in tudi druge obutve. Prodaja nove in stare smučarske opreme. Možna menjava staro za novo. Novo - brusim tudi nože. tel. št. 041/529-063. Vinko Tevč, Prihova 51, Nazarje. Prodam bikca simentalca starega 10 dni; gsm 041 783 427. Telico ČB, visoko brejo, prodam za 1300 eur; gsm 041 275 892. DRUGO – PRODAM Prodam orehova jedrca; gsm 041 29 44 62. Prodam cepljena drva na paletah, suha, možna dostava; gsm 040 430 080. Treske, suhe, tanko cepljene za podkurit, prodam tudi strojček za izdelavo tresk; gsm 051 355 787. Prodam eno leto star trosed; gsm 031 408 503. Prodam nova alu platišča z zimskimi gumami za MB-GLE, 235-60-18, in brozline in krajnike v paketu po 4 m; gsm 041 783 594. Prodam orehe; gsm 070 744 487. Prodam suha drva; gam 031 698 055. VOZILA – PRODAM Prodam VW golf 2.0 TDI 4motion, letnik 2010; gsm 031 726 849. NEPREMIČNINE V najem vzamem travnik; gsm 031 501 250. Oddam 1,5-sobno stanovanje v Mozirju; gsm 040 344 515. Voščila, Oglasi Savinjske novice št. 52, 30. december 2022 27