Štev. 145 Posamezna številka 20 stotink V trst, v torek 21. lumia 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik xs.ua Izhaja — izvzemšl ponedeljek — v$ak dan zjatraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiskega štev. '20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-niitvu. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovrnl urednik Štefan Godina. — Lastnik konsordj Usta EdinostL — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol Jeta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in upra e 5tev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se račuujo » širo kosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm p3 43 stot. osmrtnice, zahvale, poslani:e in VAtiila po L l.—, o:jl.i5l deria.nii zav>ijv mm po L Z — Mali oglasi po 21 stot. basela, najmanj pa L 2. — Oglas' naročnina In reklamacije aepo3iIjiJo izključno upravi Edinisti. v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega žtev. 20, L nadstropje. — Telefon ureJniitva in uprave 11-57 M Kdor bo pisal zgodovino ruskega bol j s ševizma, bo moral priznati, da so bili voditelji ruske komunistične stranke iz? redno sposobni poli tiki. Priznati j'm bo moral, da so z nena.v2idno energijo in spretnostjo izšli iz strahotne revolucio* narne zmede, ki je ob njihovem nastopu divjala preko cele Rusije. Ruska boljše* viška stranka je bila prva., ki je zanesla v socialne zmešnjave red, vzpostavila na svojem ozemlju državno avtoriteto Ln ustvarila t iVo predpogoj za obnovo Rusije. Voditelji boljševizma so si u* stvariC- vojsko, ki je po svoji organima* siji in svoji disciplini stopila med nrve armade Evrope. Ta vojska je danes po* krita s slarvo. Odbila* je napade vseh vnanjih sovražnikov komunizma in dala Rusiji varne meje. V notranjosti drža* ve je moč boljševiške stranke neome* jena. Komunisti so vrgli ob tla vse svoje nasprotnike, razbili vse sovražne organi* zacije, udušli vsako opozicijo nas^rot* nih strank, osredotočili v svojih rokah vso moč Rusije. Njihova vlada, opira* joča se na rdečo armado, je trdna in neomajna. Najbolj dalekosežne važnosti pa je, da je riuski boljševizem kljub svoji neo* mej eni moči, kjlub svojim zmagam nad vsemi nasprotnimi strankarskimi orga* nizacijami bil ravno v času največjih zunanjih uspehov siijen, da stopa korak za korakom od svojega programa. Pred meseci so komunsti proglasili svobodno trgovino z žrtom. To je bilo storjeno po sklepih občnega zbora ko* munisfcične stranke. Vladni dekret, ki je izšel, je pa bil dalekoeežnejši od sklepa stranke in je raizglasil tudT svobodno tr* ccrvino z industriiskhni izdelki. Človek, ki »ie proi^Čeval konf mistično z ako no* dajo, zasledoval komunistično slovstvo o socializaciji ruske industrije, mora nek oh ko osupniti, ko sliši da dovoljuje dekret svobodno trgovino z industrij* akimi izdelki. Kako je zasebna trgovina z indrustnjskimi iadeikr mogoča, čc je ruska industrija v svoji celoti socializi* rana, če so vsied tega iz industrijskega življenja izločeni vsi zasebni podjetniki. Čc sc nahaja vsa socializirana ruska in* dustriia v rokah celctkupncstr ali točneje povedano v rokah države, morajo biti tudi vsi industrijski izdelki v njenih ro* kah in je vsak:\ zasebna trgovina nemo* goČa. Popolnoma izključeno je tudi, da bi se nanašal dekret na tistai podjetja, ki jih misli prepustiti vlada tujezem* skim kapitalistom. Kajti doslej sc vse te stvari le v načrtu. V Rrs'ii ni bila do* slej prepuščena tujezemskim kapitali* stom niti* ena tovarna. Odkod tedaj ne» na doma zasebna trgovina z industrijski* mi izdelki? Vse nam postane jasno, 2ko vzamemo v roke drug dekret boljševiške vlnde, ki daja Industrijskemu delavstvu pra* vico, da si prisvoji del industrijskih iz* delkov in jih proda kmetom za živila. Kei ni mogla boljševiška vlada prehra* njevati delavstva, ker mu ni mogla nu* <±iti dnevno dovolj živil, je bila prisi* ljena prepustiti delavcem del industrij* akih izdelkov. Omogočila jim je, da jih zamenjajo z kmečkimi pridelki in tako zboljšatjo prehrano. Posledica tega de* kreta je bila zasebna, prosta trgovina s industrijskimi izdelki Ker delavci se--vernih industrijskih pokrajin niso mogli sami hoditi v južne agrarne pokrajine Rusije, je jasno, da so se vrinili med de* lavca in kmeta prelcuipčevalci, da je za* čela cvesti zasebna trgovina, da ie tr* govstvo prišlo zopet do moči in veljave. Trgovski kapitalizem je na podlagi tega dekreta dvignil zopet svojo glavo. 1x tega dekreta so nastale še druge težkoče. Jasno je, da so dclavci tisti'j podjetij, kjer se izdelujejo poljska o» rodja, kakor plugii, kose, srpi itd, z la* hkoto prodajali kmetom industrijske izdelke. Kaj naj napravijo delavci, ki' so na pr. v tovarni za avtomobile? Ali na i kmetu ponujajo stvari, ki jih ne potre* buje? Komunistična vlada ;e morala dovoliti delavcem teh podjetij, da upo* raibljajo stroje, orodje in sru-rovine nod* jetja v izdelovanje predmetov, kil služijo kmetskemu prebivalstvu. Tako sc v tovarni za železniške vozove izdelu* jejo kose, srpi, motike in drugo poljsko orodje. Tako obratovanje je seveJa skrajno neracionelno, skrajno nerodno, počasno, potratno, nazadnjaško. V ta* ki h razmerah morajo priti trgovci do ve* likanske moči. Njih naloga je iskati kmetske odjemalce in naročevati po* tem pri delavcih tisto industrijsko bla* go, ki ga kmetje želijo in zahtevajo. Trgovec je oni mož, ki določa, kaj naj delavci izdelujejo. Njegova naročila so merilo in ravnalo te imđustrijske proiz* vodnje. Trgovec postane gospodar in vo» ditelj* proizvajanja, delavci zagazi j o v njegovo odvisnost. Bistvo sociaHzirane industrije obstaja v tem, da se celo in* dustrijsko življenje uredi po enotnem načrtu, da služi potrebam celokupnosti, 9e podredi gospodarskim nalogam, ki jih določa celokupnost. Najvišji gospodar* ski sovjet ruske komun »fcične republike je doslej vodil rusko industrijo po na* čelih socialističnega gospodarstva. Vsa* ko podjetje, vsaka tovarna, vsak stroj, vsaka delovna moč je morala služiti ve* likemu, enotnemu načrtu, se je morala podrediti potrebam družbe, nikakor pa ne naročilom trgovcev. Imenovani de* kret je zadal socialističnemu gospodar> stvu sovjetske industrije strašen uda* rec, enotnot socialistične proizvodnje je razbita, kapitalistično gospodarstvo prihaja zopet do moči Zgodovinski položaj ruske družbe je komunistično stranko prisilil k tem u* sodnim korakom. Prisilili so jo v to že* lezni gospodarski zakoni, proti katerim ne pomaga nobena moč, noben pogum, nobena spretnost in sposobnost. Kakor hitro so se kmetske množice uprle pro* gTamu komunistov, da naj vlada določa, kaj naj kmetje pridelujejo in kako naj pridelujejo, da naj vlada nadzira in urejuje gospodarstvo posameznih kmetij, se je komunistična stranka srečala s na> sprotnimi silami, ki' jim nž bila kos. Rusko kmetijstvo se nahaja danes v položaju, v katerem je socializacija zem* Ije nemogoča in nasprotuje koristim kmeta. V boju z ruskim kmetom so komunisti podlegli. Kmetje so ustavili dovoz živil, nastala je velikanska kriza v prehrani mest, država je stala pred strašno nevarnostjo. S tem orožjem v roki so kmetje prodrli s svojimi zahte* vami. Proti polit?čnen*H sovražniku ise je mogoče boriti, njega je lahko pobiti, pogum, politična sposobnost in odlob> nost vse premore. Proti krutim rtospo* darskim dejstvom vse to orožje od* pove, pred gospodarstvom se mora u* kloniti najmočnejši in najsposobnejši so* vražnik- iugoslavija Kralj Peter ozdravel LJUBLJANA, 18. Kralj Peter se iz* vrstno počuti. V četrtek je mogel že o* bedovati z rodbino pri skupni mizi. Upravna ureditev Slovenije BELGRAD, 18. Slovenski demokrati so predlagali Pašiču, naj bi se slovensko Prekmurje združilo z Medjimurjem iai skupno priklonilo kaki hrvatski upravni oblasti, najbolje k varaždi/iski. Pašić je pokazal voljo, da ustreže temu pred* logu. Župnik Klekl pri Pašiču BELGRAD, 17. Ministrski predsednik Pašič je sprejel danes župnika Klekla, ki se je po dveletnem zaporu vrnil iz Madžarske- Pašić se je s Kleklom dolgo časa razgovarja.1 o razmerah na Madžar* skem. Ko je žiuipnik Klekl odšel na ko* lodvor, mu je Pašić dal na razpolago avtomobil. Klub občinskih svetnikov v Mariboru LJUBLJANA, 18. Klub občiinskih svetnikov se je tako*le konstruiral: dr. Josip Leskovar načelnik, dr. Anton Je* rovšek, podnačelnik, Vekoslav Filipčič, tajnik. Člani kluba: dr. Leskovar, Anton Krepek, dr. Karel Verstovšek, Fr. Ve* ronek. dr. Anton Jerovšek, Franjo Zebot in Vekoslav Filipčič. £2eka Luka Baroš in Reka — Proglas Reške jugoslovenske strrnke RFIKA, 19. Reška jugoslovenska stran* •ca, ki ima radi italijanskega terorja se* dež v Zagrebu (Gaieva ul. 12), je ob* javila sledeči proglas: V interesu svobodne države Reke sa* me in v interesu dobrega sosedstva s kraljestvom Srbov, Hrvatov in Sloven* cev, od katerega edino moreta naša mala državica in njena luka pričakovati go* spodarstveno rešitev, smatramo za ne* obhodno potrebno, da pade tuka Baroš v popolno suverenost kraljevine SHS. Reška jugoslovensica stranka prote* stira najodločneje proti temu, da se v notranje posle svobodne in suverene reške države vmešava bodisi Italija bo* diši Jugoslavija, ker smatra vsako vple* tanje, naj pride od katerekoli strani, za kršitev njene suverenosti, katero sta ji z rapallsko pogodbo obal kontrahenta brezpogojno priznala. Reška jugoslovenska stranka in vse druge reške politične stranke najodloč* neje zahtevajo, da se ne krši suverena pravica Reke, se svobodno pogajati z drugimi državami glede političnih kakor tudi gospodarstvenih vprašanj, katera se tičejo edinole nje same in nikogar drugega. Protestiramo najodločneje proti temsu, da se Italija nepoklicano vsiljuje za za* ščitnika svobodne države Reke ter da v njenem imenu in za njo sklepa s komer* koli in kakršnekoli dogovore. Zakaj: Italija je z vsem svojim dosedanjim obnašanjem nasproti Reki pred celim svetem jasno pokazala, da ji ni ležeče na »italijanstvu« Reke, ker tega v pra* vem pomenu besede na Reki sploh n!, kakor so dokazale volitve v reško kon* stituanto. Italiji je šlo edino za to, da sc v eni ali drugi obliki vsili za odločujo* čega varuha naše države z namenom da ustvarja vedno in vedno nove gospodar* stvene spletke pa tudi politične težkoče na Reki. Na ta način hoče Italija one* mog oči ti pravilen gospodarstveni razvoj tega nesrečnega mesta ter držati za vse čase v šahu uvoeno in izvozno trgovino kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev čez Reko, katera mora ravno v sedanjem času težiti na Reko kot svoj naravni in edini izhod na morje. Laž je, ako Italija trdi, da ji je šlo za to, da varuje italijanski značaj Reke; zakaj, ako je ?taBjanski značaj mestai na* raven in močan, potem se bo znal že sam varovati. Spričo danes že celemu svetu znane demokratične strpljivosti kralje* stva SPIS in vseh Jugoslovenov bi ta značaj itak ostal nedotaknjen, dasi bi se mi svojega jugoslovenstva in njegovih pravic na Reki kakor enako krepkoga faktorja nikdar ne odrekli. Ako bi prišla luka Baroš v suvereno posest Reke, obe pa pod stvarno varu* štvo Italije in njene neodkrite politike, bi to pomenilo večno zavlačevanje in celo onemogočenje ureditve gospodar* stvenih in političnih odnošajev med Re* ko in njenimi sosedi- Iz tega sledi, da bi ne imele niti -Reka niti Jugoslavija od kakršnegakoli medsebojnega sporaizuma nobene koristi, ako bi tudi Italija imela pravico, sodelovati v upravi reško * bas roške luke kot enakopravni činitelj, ker bi vedno nekaj iztaknila, da nam ustvari kak spor aH obstoječega poostri. Tudi bi po tej pot? na Reki nikdar ne moglo priti do ustalitve notranjega družabne* ga, narodnostno*^oEtičnega lin gosfla* darsvenega položaja. Da ni Trsta in Be* netk, bi se Italija v reške stvari nikoli ne vtikala. V strahu, da bi Reka v po* polni politični m gospodarstveni svo* bodi ter v skladnosti z Jugoslavijo in pototn te z ostalimi državami svojega zaledja delala konkurenco imenovanima dvema mestoma, dosledno rovari, uganja vse mogoče skrajno smešne pajacade ter dela najbolj nespametne skoke, *da bi se prikradla kot enakopravni član v upravo reške države ter vpKvala njene odnosaje s kraljestvom SHS. Kdor fcega ne vidi, ni niti politik niti trgovec niti človek z zdravim razumom. Ako pride Vuka Baroš v popolno su* vereno oblast kraljestva SHS, pomeni to, da bo imelo kraljestvo SHS interes na tem, da gre njegovo blago na Sušak * Delto * Baroš. Čim pa pride Jugoslavij a do te poti, katera zdaleka ne zadostuje niti za deseti del njenega prometa, je jasno, da bo iskala načine, kako bi se s svobodno državo Reko sporazumela v vseh glavnih nerešenih vprašanjih, se bo tudi Reka dobro se zavedajoč svo i e ga lastnega interesa Tada odzvala željam Jugoslavije ter jim šla nsinrot' cio skrajne meje možnosti. Toda to ravno hoče Italija za vsako ceno prepre* čiti. Da to doseže, da doseže svoj grabe* žljiv cilj, ji ni nobeno sredstvo dovolj uimazano, da bi se ga ne poslužila. Ako je rapallska pogodba zajamčila »za večne čase« svobodo i!n suverenost reške državice, kako pride Italija sedaj do tega, da krši od nje ustvarjeno in od Jugoslavije priznano suverenost mesta na najbolj grob, da ne rečemo na naj* bolj perfiden način. S kakšno pravico sploh zahteva Italija ingerenoo na Reki? Ima*Ii tam svoje ozemlje? More*li Ju* goslavija dopustiti, da se naša suvere* nost krši že pri prvem koraku, ko ven* dar dobro ve, da dela Italija to samo zato, da onemogoči sporazum med Reko in Jugoslavijo, oziroma, ker sporazum ne more več popolnoma preprečiti, da s svojo enakopravno ingerenco sporazum otežkočž ter onemogoči njegovo pravil* no izvršitev. Ali hoče morda Italija rc* šiti svoje zločinske sotrudnike na Reki Groesicha in drugove?! Ako osrednja vlada v Belgradu in de* želni vladi v ZagTebu in Ljubljani ta* ko malo za-popadejo važnost in usode* polnost reško * sušaškega vprašanja, za* kaj ne pokličejo strokovnjakov ite teh krajev? Zakaj ne pokličejo na novo iiz* voljene Zanellove vlade v Belgrad na posvetovanje? Zakaj ne pokličejo naše Jugoslovensike stranke, zakaj ne močne stranke avtonomašev Gotthardijeve slav* pine, brez katerih se Reka sploh misliti ne da. Zakaj ne pokličejo na posveto* vanja vodij 10.000 organiziranih delav* cev nai Reki in voditeljev jugosloven* skih narodnih socialistov na Sušaku? Ali misli morda Belgrad, da pozna naš politični in gospodarstveni položaj bo* lje kakor mi sami. Ali pa morda prehaja nerazumevanje političnih krogov v Ju* goslaviji že v kaznivo brezbrižnost ln nemarnost nasproti najvažnejšim živ* ljenskim interesom njihove lastne dr* žave? Ali hočejo merodajni krogi v Ju* goslaviji nas Rečane, zlasti nas reške Jugoslovene in vso zaipadno Jugoslavijo s Sušakom vred odrinit? kakor nekaj popolnoma nepotrebnega??!! Roška jugoslovenska stranka izjavlja na najslovesnejši način: Rečani ne bo* mo nikdar in nikomur dovolili, da krši suvereno pravico naše svobodne drža» vice! Medfiarodne poKtSčne in gospodarstvene dogovore morejo v. imenu svo* bedne države Reke sklepati in pravo* močno podpisovati samo njeni lastni pooblaščenci, ki so reški državljani in katerim je poverjen mandat od zako* nite večine reškega parlamenta ali kon* stituante. Vszk drug dogovor, ki je bil sklenjen za nas, a brez nas, smatramo za ničnega in napeli bomo vse sile, da one* mogočimo njegovo izvršitev, naj bo tu* di s silo. Najodločneje zahtevamo, da pripade* ta Delta hi luka Baroš v celoti in iz* ključno in brez vsakih omejitev kralje? stvu Srbov, Hrvatov in Slovencev, zakaj to zahteva gospodarstvena bodočnost naše male državice. V skupno upravljanje baroške in rc* ške luke z enakim številom ReČainov, Jugoslovenov in Italijanov fci mogli pri* voliti samo tedaj, ako bodo morali biti vsi sklepi upravnega značaja (in samo taki) glede skupne administracije baro* ške in reške luke enoglasno sprejeti ter da bosta imele v slučaju italijanskih spletk in težkoč z italijanske strani svo* bodna država Reka in Jugoslavija neo* porečno praVi*co, tozadevno sklenjeno pogodbo definitivno odpovedati na trt mesece, potem pa svobodno in neo me* jemo razpolagati s svojima lukamai brez vsakršnega vtikovamja s strani Italije. Tudi se ne sme pogodba o skupni upra* vi skleniti za več nego pet let in se sme skleniti samo s pravico trimesečne od* povedi v kateremsiboda s tuča j u in brez omejitev. jerski krščansko*socialni poslanci so se obvezali, da bodo vložili v deželnem zboru predlog, naj se sklep od 1. jiuiija razveljavi. Dasi bodo pangermanisti in poslanci nemške kmetske stranke naj* brže glasovali piotii razveljavljen ju, bo imel predlog večino, ker so socialni de» mokratje slej ko prej proti ljudskemu glasovanju. Raizveljajvijenje sklepa rd 1. junija bi se na ta načrin zvršilo teden dni pred 3. julijem, ki je bil določen za ljudsko glasovanje. Do tedaj se vršijo dalje vse priprave zai glasovanje. Ako pa bo predlog krščanskih socialcev spre* jet, kar se bo gotovo zgodilo, ako ne pride kaj posebnega vmes, se bo glaso* vanje preprečilo vsaj v uradni obliki, k a* kor jo je predvideval omenjeni sklep od 1. junija. To pa še ne pomeni, da- bi bilo s tem preprečeno tudi glasovanje v neuradni ali zasebni obliki, kakor sc je vršilo že na Tirolskem in Salcbur* škem. — J. R. Italija , . j * . , Italijanski senat odobril odgovor na Odklanjamo naj energične je, da bi si, pTestolni govor _ Gioiittijeve izjave lastila Italija pravico malega brodarstva; in ribolova ob obali v reških teritorial*" nih vodah, ker bi to pomenilo pci^gin na* Šega domačega parobrodarstva in bro* darstva kakor tudi propast naših pomor* ščakov ln ribičev. Ako pa Itadijia m kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev kljub vsem našim protestom vendarle ter protr naši volji in pravici skleneta nekaj za nas, a brez nas, izjavljamo že danes, da takih skle* pov in pogodb ne priznavamo za ob* vezne za svobodno drŽavo Reko ter smo pripravljeni, žrtvovati tudi svoje življe* nje za čast in blagor naše ljubljene domačije Reke. Za posledice odklanjamo vsako odgo* vornostll Zagreb, 11. juirrja 1921. Reška jugoslovenska stranka. — Pred* sednik: profesor Benjamin Grohovac. — Tajnik: Dragutin BrkJjačić. — Odbor* nik: Spasoje Ferlan. ČehoslovaSka Sklicanje čehoalovaške zbornice PRAGA, 20. Ker so razne polit3Čne stranke izrazile željo, da bi se sklicala zbornica, se bo otvorilo 24. t. m. poletno zasedanje. Čehoslovaško s madžarska pogajanja PRAGA, 20. V petek, 17. t. m. so se v Pragi v finančnem ministrstvu otvorila pogajanja z madžarskimi delegati*. Na prvem sestanku se je določil spored raz» govorov in se je sestavilo šest posebnih komisiji. Glavne točke pogajanj bodo sledeče: obratna,1 izročitev depozitov v obeh državah državljanom druge drža* ve, rešitev vprašanja ooštne hranilnice, ureditev obratnih dolgov, vprašanje za* varovanja in vprašanje pravne pomoči v finančnih zadevah. Kari von Habsbur«* se bo vrnil? PRAGA, 20. Nemški in avstrijski listi javljajo, da se pripravlja nov poskus Karla von Habsburga, se vrniti na Ogr* sko. Kot dm povratka je bil določen bajie 20. avgust t. 1. Ogrska Ogrska povabljena na konferenco v Portorose BUDIMPEŠTA, 19. Ogrska vlada je bila povabljena, naj se udeleži konfe* renče nasledstvenih držav, ki se sestane 2. julija v Portorose. Ogrska vlada je sprejela vabilo iti bo zastopana na ome* njeni konferenci Avstrija Ljudskega glasovanja na Štajerskem ne bo DUNAJ, 19. Pretekli) teden se je ba* vilo na Dunaju odposlanstvo kr* ščansko*socialne stranke na Šta^er* skem. V odposlanstvu so bili deželni glavar dr. Rintelen, poslanec dr. Giirtler, poslanec dr. GimpeC deželni1 svetnik de* kan Prisching in predsednik štajerskega deželnega zbora poslanec Kolbl. Imeno* vano odposlanstvo je imelo >z vodstvom krščansko*socialne stranke na Dunaju več posvetovanj o političnem položaju, ki je nastal vsled sklepa štajerskega de* želnega zbora, da se bo vršilo tudi na Štajerskem ljudsko glasovanje o priklju* čitvi k Nemčiji. Ta sklep je sprejel šta* jerski deželni zbor dne 1. junija in zanj so ghsovali krščanski socialci, panger* man is ti in poslanci" nemške kmetske stranke. Proti predlogu o glasovali vsi socialni demokrat je. Takoj po tem sklepu štajerskega de* želnegai zbora je kancelar -Mayr odstopil in z njim vsa vlada. Kriza, ki je nastala vslcd tega, traja že mesec dni in vsa do* sedanja pogajanja so se razbila, ker je bil sestavi nove vlade še vedno na pot! omenjeni sklep štajerskega deželnega zbora, ki je sedanjo krizo ilz-zval in pov= zročil. Potovanje odposlanstva poslancev krščanskoasoialne stranke na Štajerskem na Dunaj in pogajanja, ki so se vršila pretekli teden, so bila torej v tesni zvezi z reševanjem sedanje krize v dunajski vladi. Pri pogajanjih se je dosegel med Štajerci in dunajskimi krogi sporazum, ki bo imel velik političen pomen. Sta* o socialističnem sodelovanju in o ra* pallski pogodbi RIM, 19. Dames je senat zaključil raz« pravo o odgovoru na prestolni govor. Po predlogu gen. Giordinija, naj se o* meni v odgovoru na prestolni govor tudi spomin na obletnico vstopa Italije v svetovno vojno, kateremu predlogu se je pridružil trudi Giblitti v imenu vlade, je odgovoril ministrski precisednik Gio» litti najprej na pripombo senatorja Bettonija, da se danes preveč misli na ureditev financ. Giolitti je dejal, da si ni treba delati iluzij o fitaančnem položaju. Če se je primanklja^j 14. miljard znižal na 4 miljardc, je to zaehjga odločnih in hitrih 'ukrepov obeh zbornic v sporazu* mu z vlado. Toda piimankljaj obstaja še, čeravno so davkoplačevalci doprinesli tako ogromne žrtve, da- se more računati le še na majhne svote. Danes se zahteva od vlade na stotine miljo* nov za uradnike, za zavarovanja proti boleznim in proti brezposelnosti. Vlada torej ne dela nikake napake, ne z g o* spadaiskega ne s finančega stališča, če stavlja v prvo vrsto državne finance. Glede socialističnega sodelovanja v vladi — o kaiterem je senator Albertinl izjavil, da bi utegnilo doprinesti državi veliko škodo, ker socialiisti zanikajo os» novno idejo države in so vedno podpi« rali »revolucije državnih uradnikov« — je Giolitti pripomnil, dai ne more no* polnoma deliti skrbi sen. Albertiniija, Ker sporazum se ne bo iskal z ozirom na to al) ono osebo, temveč na podlagi j a* snega in točnega programa, kf ga bosta morali prej odobriti obe zbornici. S to predpostavko ni nobene nevarnosti za dinastijo. Senatorja Tomassia in De Conpiszt, ki sta se dotaknila točke vnanje poli* tike (senator Tommassia je govoril o črnogorskem vprašanju), je Giolitti pro* sil, naj ne vztrajata pri svojih predlo* gih. »Ko so pogodbe odobrene — je de* jal Giolitti — jih je treba lojalno izvr* šiti po zmislu njihovega besedila, a ko gre za pogodbo, kakor je rapallska, je treba poi-zkušati ustvariti vezi prisrčne« ga prijateljstva med narodoma, ki sta jo sklenila.« Z ozirom na pripombo senatorja Frodeletta je Giolitti izjavil, da drugi (jugoslovenski) pogodbeni stranki nI bilo potrebno zahtevati posebnih jam* štev za sonarodnjake, ki so postali čl a* ni države s staro in čisto civilizacijo, kakor je Italija. Po Giolittijevem poiudarku, da moraio vsi oni, ki imajo vpliv na ljudstvo, so* delovati pri vzpostavljanju družabnega miru, ker meščanska vojna je hujša ne* go vojna s katerimkoli' vnanjim sovraž* nikom, se je vršilo glasovanje o neka* ^erih predloženih tpopravkih odgovora na prestolni govor. Med drugim je bil sprejet popravek senatorja Frodeletta, ki se glasi: »Vi, Sire, ste ponovno omenili1 rimsko tradicijo, po kateri so se združevali brez nasilja v celoto ra/zlični režimi. Zvesti tej tradiciji sprejemamo s prostodu* šnostjo omikane države drugorodne skupine, katerih vključitev v nove meje kraljestva smo .imeli pravico zahtevati vsled neovrgljivih naravnih vzrokov in neizogibne potrebe varnosti, ter izraža* mo istočasno zaupanje, da se bo posto* palo z isto prostodušnosti o tudi z na* šimi sonarodnj aki, ki so bili priklopIj eni k drugi državi. Nedavno pogodbo moramo lojalno spoštovati, ona pa ne mo* re uničiti stoletnih vezi spomina.« Nato je bil sprejet odgovor na pre* stolni govor v celoti. Italijanska zelena knjiga o rapallski pogodbi RIM, 20. Minister tza zunanje zadeve je predložil danes zbornici »zeleno knji* go«, ki vsebuje diplomatske listine ka» tere se nanašajo na sklenitev rapallsko pogodbe. — Zeiena knjiga vsebuje 101 listino. Prvi dve listi'ni vsebujeta por<*» čilo o sejah med ministrom Scialojo in gg. Pašičem in Tmambičem, ki so se vr* šile maja meseca 1. 1920 v Pallanzi. '.z teh listin je razvidno, da so jugosloven* ski zast^-niki zahtevali takrat kot mejo Wilsonovo črto; Italiji so priznavali su* Biran It »ELJIINTOST« rercnost nad Reko, toda zahtevali so % ase suverenost nad luko 13 ar ose m in ni i železnicami; dalje so zshtevali vse kvar* tierske in dalmatinske otoke brez izjeme, predlagali so avtonomijo za Zadcr in zahtevali, naj Italija prizna priključitev .Crne gore h kraljestvu Srbov, Hrvatov En Slovencev. Dne 15. maja je minister V Trstu, dne 21. junija 1921. V kateri je naznanid predstojeći začetek ki sem jih bil predložil jaz vrhovnemu svetuj pogajanj z Jugosloveni iti dejal, da se i v Londonu. Turška hoče svojo gospodarsko in j Gornja Šiaiila politično neodvisnost. bodo vodila v zmislu popustljivosti, to« da z odločnim namenom, da se žago* tove ItaHji njene naravne meje. Dne 4. novembra je markiz Imperiali brzojavil i«z Londona, da je Lloyd George spOTa* zumno z lordom Cunzociorn brzojavil v Scialoja naznanil, da so pogajanja vsled j Belgrad v zm'slu italijanskih želja. Ena? tedanje krize v italijanski vladi odgo* ko je javil tudi grof Bonin iz Pariza dena. Dne 28. junija 1920 je brzojavil \ glede Francije. Dne 10. novembra je' pr{ posvetovanjih med francoskim prof Sforza itelijanskemu zastopniku v j Sforza. brzoj svil Giolittiju, da je vsled nistrskim predsednikom Brundam m tfelgracta, da presoja Itabja jaoransko I odločnih italijanskih zahtev Trumbić Lord Curzoncin znatno zbližal Po zaid* vprašanje zelo z: ' * * * * -t log biti v skrbeh slovenov. Dne Lord Curzon gradu priporočala Francija Pogajanja o vzhodnem vprašanju — Zavezniki bodo posredovali v Atenah in Csrigradu PARIZ, 19. Uradni krogi zatrjujejo, da sta se francosko in angleško stališče mi* ?rof Sforza brzojavil itailT^ .ccmu za-itopniku v Belgradu, da je angleški t>o* »lanik v Rimu vprašal pri italijanski vladi pojasnila glede D'Annimzijevih priprav za pohod v Črno goro in Alba* nijo. Sforza je tudi obvestil zastopnika v Belgradu, da ga je Tmmbič obiskal v Spat in da mu je on pribor očal, naj ju* goslovenska vlada odvrača vse nastope, ki bi mogli pokvariti dobre odnosa je med obema državama. Dne 21. julija je grof Sforza brzoj avil iz Rima i talij an* ske-mu zastopniku v Belgradu vsebino tvojih pogovorov s Trumbićem v Spai. Poslenik Imperiali je brzojavil 28. julija 1920 v Rim, da je Lord Curzon izjavil, da prepušča Italiji in Jugoslaviji, naj sc neposredno sporazurnete, lin da nima na* mena posredovati. Dne 18. septembra je dobila vlada brzojavko iz Belgrada, v kateri je bilo rečeno, da je belgrajska vlada pripravljena se zopet pogajati. Minister za zunanje stvari je opozoril v odgovoru, da se pogajanja moTajo vršiti v Italiji in da Italija, zahteva pred vsem resno mejo na suhem kot neobho* dno državno potrebo. Grof Bonin Lon* gare jc brzojavil 22. septembra iz Pa» riza grofu Sforzii vsebfno pogovora, ki ga je imel z Millerafndom. Millerand je takoj odobril stališče Italije glede meje pri Snežniku in je poslal v Bel^rad br* zojavko, v kateri je zagovarjal italijaj*. eko zahtevo. Tudi minister Ley£ues je izjavil grofu Bcninu Longareju, da hoče pokazati svoje prijateljstvo nas/preti Ita* liji ne le z besedo, temveč tudi z dej a* njem, kajti francoska vlada bi rada dela, da bi bM tss spor rešen. Da septembra je pr?šla brzojavka iz Del* grada, ki je naznanjala, da je belgraj* ska vlada proti temu, -da bi se nogajania ^v Italiji, ker se boji incidentov. Grof Sforza je odgovoril, da je vsak in* cident izključen in da vstraja pri svo= jem predlogu, da naj se pogajanja vr* šijo v Italiji. Dne 22. oktobra je grot Sforza brzoiavfl ital. poslanikom v Londonu in rarizu, da namerava nova--biti Juigoslovcsie k direktnim pogaja* n'em, in je prcs-'S, da. naj to &poroče an> gleški oziroma pariški vladi. Obenem naj izrazijo željo, da naj bi se Jugosloveni Kos podpisana in minister omanjih stvari je | složni glede vprašanja, kako se je treba to naznanil diplomatskim zastopnikom zadržati nasproti zaveznikom. En del je V ^ pom,darja!joc, da je s to|Za 0dpor do skrajnosti, drugi pa je za škode pogodbo doseženo uedmjcnje demone; sporazum. Oba ministra sta se strinjala v njenih popolnih mejah m da se je v temf da se v Mali Aziji' odločitev ne ustvarila podlaga za vzajemrno sodelo, more dose5i z oroljem in da je prišel vanje z Jugoslavijo Ze.ena knjiga vse,|čas,za posredovanje velikrh držav. S tem buje besedilo pogodbe, podpisane v;bi se preprečilo, da bi se položaj ne po Rapallu prot* povrnitve Habsburzanov | slišal, kar se bo sicer gotovo zgodilo, ako se začne grška, ofenziva. Francozi Poljaki se organizirajo za nadalnje borbe BERLIN, 19. Iz uradnega vira javljaš jo, da se po krajih, ki jih držijo vstaši, ustanavlja vedno več vstaških čet. Po? ljaki so baje oplenili mesto Guttsvitz. Opomin nemških indnstriclcev medza= vezniški komisiji KATTOWlTZ, 19. Splošna zveza rus daiskih podjetnikov je izjavila, da je medzavezniška komisija edina v stanu ima ona edina za) to Zveza je tudi iz j a? rezniška komisija odgo> kodo, ki jo bo imela ru* industrija. Zveza zahteva popol? no oeško-dnino in bo predložila medza* vezniški komisiji natančen seznam vse in besedilo odloka o imenovanju komi* sij za izvršitev rapallske pogodbe. Kon* eno so 'objavljena poročila jraziiih za^ stopnikov v inozemstvu, ki javljajo, da je sklenitev pogodbe naredila povsod dober vtisek. Odgovor italijanske zbornice na prcstoh.1 govor. RIM, 19. Tozadevna komisija je že sestavila odgovor na prestolni govor, o katerem se začne te dni razprava v zbornici. V odgovoru se izraža zadovoljstvo, da zaene grška so za to, da bi se izvajali sklepi london* eke konference m da bi se poslala na vzhod mednarodna komisPja, ki bi dolo* čila, komu se imata prisoditi Smima in Trakija. Angleška in francoska vlada sta od zadnje nesrečne grške ofenzive vedno razpravljali o tem vprašanju in tako je tudi- prišlo do sedanjih pogajanj. Pri novem posredovanju bi se vpošte* vali zadnji turški vojaški uspehi. Upa* v oagovoru se izraza zadovoljstvo, da ie - • j ; i_ , r .—1----- rT kralj o tvoril XXVI. zakonodajno skupščino s f. ^ dsi boStf £Ttci\e Angora poslu, pozdravom prvih zastopnikov novih pokrajin. pameti. Uradni krogi so prepri* Mir, ki že pristaja v Italijo — pravi odgovor čani, da se besta Briand in Lord Curzon — obljublja starodavnemu in novemu ljudstvu, pobratenima v naravnih mejah, plodonosno soživljenje in vsak kulturni napredek. To je, v popolnem skladu z obrambo svobode in pravice na svetu, cilj hude vojne, to nagrada zu doprinesene žrtve, to plod zanikane zmage. pogajala tudi o vprašanju Gornje Šle zije. Listi se obširno bavi jo s sedanjimi pogajanji med Anglijo, Francijo in Ita* lijo im naglas a j o, da se zdi da je An» Italija, pravi odgovor, ki je sedaj gotova ghja voljna popuščati nasproti Tursk* svojega obstanka, bo sodelovala pri delu za Angleška vlada je pripravljena prepu* odstranitev vzrokov za spore, s tem da bo stiti Turški vso Anatolijo, dočim bi se prinesla v mednarodno življenje zmisel za smimsko vprašanje rešilo na ta način, zmernost in pravičnost. Zbornica bo vložila da bi. postal ves vilajet (okraj) nekaka vse svoje moči, da odstrani hude vojne posle-; avtoilomna država. Londonski krogi u> dice. Udocfrava načrt za omejitev upravnega' i t , . j , i aparata, ki je v neposredni zvezi z vpVašanfem se bo pO tej poti dosegel kon zam- obnevitve državnih financ. S posebnim manjem bo zbornica sodelovala z vlado pri i izdajanju zakonodajnih ukrepov glede delovnih vprašanj. Končno se izraža v odgovoru zadoščenje jjlede besed v prestolnem govoru, ki vsebujejo poziv na disciplino in na slego. Zbornica bo morala pomagati vladi v vzpostavljanju notranjega mira, ki se more deseči edinole potem »razerežitve duhov in rok« in potom priznanja, da ima samo ena socialna oblast pravico obsojati in kaznovati. Fašisti ic nemški poslanec Toggenburg. MILAN, 20. Spor med fašisti, oziroma faši-stovskim poslancem Giunto in nemškim poslancem Toggenburgom je znan. Toggenburg, katerega je Giunta globoko užalil, je odklonil izpraznitev pozvali na takojšnjo roškega. 24. oktobra je pcslaniik Bonin brzoja* vil, da mu je g. Leygues odgovoril, da bo deloval v zahtevanem zaiiislu. Lev* gues mu jc izrazil svoje zadovolistvo zaradi zopetnega začetka pogajanj. 31. oktobra je brzojavil grof Sforza pariškemu in londonskemu poslaniku glavne točke italijanskega programa rs pogajanja. Istega chze sta izročila nos!-/ nika Boniai in markiz niku poročilo g. uioii upanje, da bodo zavezniki učinkovito posredlovaH v Belgradu, da se doseže oni pomirljM mir, ki je fedi v interesu Evt. Londonski poslanik je brz^ja* vil 1. nov. 1920, da ga je lord Curzon vpra-šal za točne podaifcke o ital+isnskih zahtevah, ker «e ne more obvezati na posredovanje, preden ne spozna ve3 načrt. 2. nov. 1920. je javil grof Bonin iz jt anza. ga je g. Millerand zacoto^ vil o svoji vroča želji, da bi pri'do sporazuma, in. je tudi izrazil dvom, da bi se moglo v NVashingtonu o^ekati zahtevani meji na> Snežniku. Londonski poslanik je brzojavil dne 4. novembra vsebino svojega pogovora z Llovdom Ueorgejem. Ta mu je izjavil, da polaga veliko važnost v utrditev italijansko, angleškega prijateljstva- Dne 4. nov je poslal grof Sforza vsem evropskim po* slanistvom in v \V as h in g t on okrožnico, poravnavo spora potom dvoboja, ki se protivi njegovemu verskemu prepričanju, in prepustil stvar razsodišču. Poslanec Giunta je sedaj poslal o tej zadevi listu »Popolo d'Italia« pismo, ki se glasi: »Doznavam iz listov, da se grof To^genburg igra nesporazumljenja in čen sporazum z Angoro. Ako bi pa an* genska vlada, ne hotela sporazuma, tedaj bi zavezniki Grško finančno podpirali v njeni borbi proti Turkom. Vsled popuščanja angleške vlade je prišlo med Anglijo in Francijo, katerih mnenji o vzhodnem vprašanju sta šii precej narazen, pri pogajanjih do popol« nega sporazuma. Uradni krogi potrju* jejo, da sta se Lord Curzon in Briand zedinila, da sc ponudi najprej Grški in potem tudi Cari'gradu posredovanje zi>> veznikov, in dogovorila sta se tudi glede skupnega koraka Francije, Anglije in Italije. Glede nekafterih točk, v prvi vrs Sti o odredbah, ki jih bo treba ukrenit:, ako se posredovanje zaveznikov od* kloni, 6e razprava še nadaljuje. Lord Curzon je pripravil besedilo navodil, ki se pošljejo angleškemu, francoskemu fn italijanskemu poslaniku v Atenah. Carigrajska vlada protestira proti ob* streljevanju turških mest ob Črnem morju CARIGRAD, 19. Turška vlada v Ca. rigradu je poslala medzavezniškemu ko* mesarju noto, v kateri protestira proti temu, da so grške vojne ladje obstreljc* vale mesta Sasun, Sinope in Ineboli^. To obstreljevanje je povzročilo veliko škodo. Ista nota protestiral tudi proti ■mobilizaciji turških državljanov, ki se nahajajo na ozemlju, katero ima v ro* kah grška vojska. Incident med francoskimi in turškimi četasni CARIGRAD, 19. Vsled nekoliko spo* rov med francoskimi in kemalistovskimi četami, se je francoski bataljon, ki je bil že dve leti v Zonzultagu, kier se naha* jajo rudniki francoskih, družb, umaknil iz omenjenega mesta. Rusija Slučaji kuge in kolere v Rusiji RIM, 18. (S.) Po zanesljivih vesteh iz Hclsingsforsa so se poj svili na Krimu in v Bobrynsku pri Minsku začetkom me* seca maja slučaji plučne kuge. Kuga se je baje pojavila tudi v Moskvi1, kjer je bilo tudi nekoliko skičajev kolere. februarja 1921. ukaz, naj aretira kakih 50 najvidnejših oseb, ki so se udeležile bitke na Beli Gori. Vse te osebo bi sc bile morale izročiti vrhovnemu sodiAču, toda za ta predpis se zmagovalci ni«»o brigali, temveč so imenovali posebno so* dišče, v katerem je sedelo tudi nekol&o tujcev in ki je bilo slepo orodje v Lic* chtensteinovih rokah. In res so bile vse aretirane osebe tudi obsojene. Smrtna obsodba je bila predložena cesarju Fcr* dinandu in ta jo je tudi potrdil. Cvet tedanje češke dežele je bil s tem izročen krvniku. Dne 21. junija 1621. je b.lo napravljeno v Pragi posebno morišče, na katerem so padle ena" za drugo žrtve habsburškega maščevanja. Med njimi je bil'^ nekoliko slavnih pisateljev, juri. stov, državnikov in drugih veljakov. Naj se on?eni le zdravnik Jcsenskv vsled njegova značilne izjave, s katero jc umrl. »Nič ne de — je vzkliknil — pri* šel bo že čas, ko bo Ferdinand m o* raj delati pokoro za svoje grozovitosti...« Od takrat je mii'nilo 300 let. Posledice avstrijske zimage na Beli Gori so bile strahovite, češko ljudstvo, ki jc imelo že v oni dobi razvito kulturo in je bilo dalo svetJu velike može, je bilo potiisnje* no v mračno nazadovanje in črno su» ženjstvo. Spomin na tolike žrtve pa se ni mogel izbrisati iz čeških src, ljudstvo ga je obhajalo 300 let skrivaj in v stra* hu. Ali končno so se uresničile proroške besede zdravnika Jesenskega. Dan Ferdi* nandove pokore je napočil. Češka je zo» pet svobodna in neodvisna. Čehoslo* vaško ljudstvo pa po pravici slavi v mu« čenikih, ki so pred 300 leti padli po ' Ferdinandovo sekiro, kot prve med naj« slavnejšimi žrtvami, ki jih je zahtevala njegova zopetna osvoboditev in trajna os amosvo j itev. »male v@sti raža svoje versko čustvovanje kot vzrok proti; Briand je ta navodila bnzojavno sporo J____ • _ Ti__1 _ _______ " I "f _ •__ \V/ _ 1 I__•__ 1 . • ^ • I ff 1 V f rv* « T ^ /tli J Z ^m MM T . . ■ « » 2 ~ ^ — _ dvoboju. Poslancema Tinelu in Walterju, ki sta me obiskala in mi podala prisrčno izjavo, da se je njuni prijatelj vedel vedno najboljše nasproti Italijanom, sem odgovoril: »Bo že tako. Grof To^^enburj? je kot Nemec gotovo častivredna oseba, toda kot bivšega avstrijskega ministra in voditelja gornjeadiške pan- rom žalitve in klofute 1 Pri nas se gotovi ljudje imenujejo »strahopetci«. Bekir Saari beg o svoji misiji. RIM, 20. Bekir Sami beg je dal nekemu so-trudniku agencije Štefani sledečo izjavo: Mo- Angleški rudarji pripravljajo splošno stavko po vsej Angliji — Vlada neod* nehljiva LONDON, 19. Rudarski urad je skic* nil, da pošlje vsem delavskim zvezam, ki razpravljajo o vprašanju plač, poziv, naj se združijo z rudarji, da začnejo vsi skupen nastop za dosego skupnih za* htev. Hodges je izjavil, da bo ta pred«: log lahko dovedel do splošne stavke, ako se bodo vse druge delavske organi? zacije strinjale z rudarji. Tajnik rudarske zvetze je obvestil mis n istrskega predsednika Lloyda Georgesa o izidu glasovanja glede vladnih pred? logov, pri katerem so se rudarji izrckF za nadaljevznje stavke. V odgovoru na tozadevno pisano je Lloyd George po* čil grofu Sforzi. Italijanski minister za novil dosedanje ponudbe angleške vla- zunanje zadeve je sporočil potom do* slanika Boninai Longarisji, da odobrava omenjene sklepe. Vsled tega bodo za? vezniški poslaniki v Atenah napravili v naj krajšem Čaou skupen korak pri erski vladi. Naglaša se, da ta skupni korak zavez? nikov pri grški vlaidi nikakor ne pome* ni, da so zavezniki priznali kra.\ja Kon* stantina. Grška se bo pozvala, naj pre» pusti rešitev vsega* vprašanja zavezni* kom. Turkom se bodo stavili takšni predlogi, daJih bodo prav lahko srprejeli. Ako bi pa Turška ne hotela sprejet?, bi ral sem odstopiti, ker kemalistovska vlada ni . « .j . . , , , , odobrila francosko-turške pogodbe. Spora- lmeh V6l zavezniki proste roke, da bodo z um med turško in Italijo ni še bil na dnevnem redu pred angorsko skupščino. Vsled tega bo jazen italijanskih listov v tem oziru ni upravičena. Angorska vlada mi je naložila, naj grem v Rim, da se bom pogajal o vprašanjih, medsebojnih odnošajev med obema deželama. Verjetno in skoraj gotovo je, da angorska skupščina ne bo razpravljala o italijansko-turškem sporazumu, preden se jaz zopet ne povrnem v Angoro. Ni mi nič znano, da bi vlada imei** namen poslati v Evropo še druge misije. Še le postopali, kakor bodo zahtevali njihovi iaatereai. Govorili so tudi o Gornfi Šleziji. PARIZ, 19. Pri popoldanskem sestanku je bil govor o Gornji Šležiji. Bilo je sklenjeno, da naj medzavezniška komisija proučuje vprašanje meje. Za podlago bodo najbrže veljali predlogi grofa Sforze. Bilo je tudi dogovorje* no, da se bo vrhovni svet sestal v Boulogne- Proletarijatn v Trst« grozi poguba! Zadn; »Emancipazione« razpravlja v dalj§em Članki o brezposelnosti v Trstu. Med drugim piše »Bli žamo se popolnemu propadu vse neiziner ne moči prolelariata.« List vprašuje, kdo j< temu kriv ter ugotavlja, da je »Camera del Lavoro italiana« priselila semkaj vse polne nesposobnih delavnih meči, kar je bilo v veliko gospodarsko škodo dežele. Dobre delavce so odganjali, ker so jih imeli na sumu, da sc bcijševiki. Tako so Trst — italijanizirali Erczposelnost je postala skoro s]?lo'na. Ni vsem tem je kriva zavratna politika »zvez« bojevnikov«. »Camere di lavoro italiane«, kapitalistični razred, in pa civilna in voja&i oblastva. Delavci, ki so bili Še ostali, odhajajo sami radi nasilnosti, ki jih morajo trpeti, '"i c o delavstva tehtajo na najsrarootnej?.' način. Ladjedelnica pri sv. Reku se bliža radi pcassajkanja dobrih delavcev krizi. P'avžr > Skednju so mrtvi. Na trgu imamo tisoče in tisoče brezposelnih, katerih družine zahtevajo kruha. Erancipazione meni, da je še možna rešitev. Proti »zvezi bojevnikov« naj se postavi z veza vseh tvornih sil! Sprejmejo naj se zopet kvalificirani delavci, ki so bili odpuščeni iz političnih razlogov in radi vsiljevanja faši-stovskih elementov, ki so menda že dovol oškodovali delavstvo in tudi industrijalce. Na' se temu izmučenemu mestu povrne normalna življenje! Kruha in dela našim očetom in sinovom, vsem nam, ki imamo sveto pravico dc življenja, četudi smo »italijanski državljani, osvobojeni izpod tujega jarma.« Cas jc, da s« uveljavi pravica delavstva proti tistim, ki priznavajo delavcu le — dolžnosti! Slavospev tržaški trgovski in obrtni zbornici. O priliki volitev svetovalcev v tukajšnjo trg. in obrt. zbornico je priobčila nedeljska »Era Nuova« članek, ki je slavesrev zbornici in njenemu delovanju. Cujtel »Trgovski zbornfcl je v najvišjo čast, da je v dol£l dobi premirja krepko sodelovala pri prooro^fu našega pristanišča in naše trgovine. Reči se more, da js sedanji položaj izključno njeno delo!« Prijeli smo se glavo. Le najhujši sovražnik zbornic« bi mogel napisati tak slavospev! Sedanji položaj da je izključno njeno delo! To se pravi valiti vso odgovornostjo za najstrašnejšo gospodarsko krizo, ki jo preživlja naše mesto na trgovinsko zbornico. Vse oči vidijo, kako je vse trgovsko življenje v tem mestu zastalo, vse prebivalstvo čuti na svoji koži hude posledice tega zastanka, vse gleda s strahom v bo-t, dočnost, vse kriči po odoomoči! In ista »Era« ske čete so vdrle v do tedaj svobodno jc ge pred par dnevi klicala obupno: »Rešimo rrago. Trst!« in je videla rešitev edino le v prosti Posledice poraza na Beli Gori so bile ; luki! Hitro, hitro! — je klicala. Sedaj pa slavi Zla Češko Stržihovite. Vse politične SVOJ trgovsko zbornico in ji šteje v največjo čast, boščane so bile uničene v enem mahu in |sar »veljavno delovala« na tem, da je prišlo nad deželo se je usula brezobzirna str a* j stania! ™ ,bi hoteli vedeti le, s kakimi hovlada zmagovalcev, ki je zadobiIa !"ut^,.1s!01racr,0da)ni ^iV^l v ^ovski zbor- de, t. j. 10 mlljonov funtov kot podporo za izravnanje plač. Ta podpora pa bi ve» ljala samo do 19. junija. Spomin teškim miMm Danes 21. junija 1921. obhaja čehoslo-vaški narod spomin svojih mučenikov, ki so pasdli ravno pred 300 leti" kot žrtev habsburške strahovlade, ki je razsajala na- Češkem po nesrečni bitkJ na Beli Gori (8. nov. 1920). Zadnjf samostojni in neodvisni češki kralj se je z 20.000 vo« jdd spopadel nedaleč od Prage s 30.000 vojaki tedanjega habsburškega cesarja Ferdinanda. V začetku se je zdelo, da bo Čehom sreča milaj, toda končno je zmagala premoč in habsbur* namen poslati v Evropo še druge misne. Se le —------ """"" —~— * ----- uuniuua iauuuuai ■ i .l^,^,,-)! "i , v Rimu sem čital v listih, da pride v Evropo »ur-Mer po 10. juliju. Lord Curzon zapusti svojo najodumejšo obliko v nečlove* J j^Vj1^ £ fi^^SJSrf irflskTiS^T^ »Miki Incnf K amil •«««•*« m« J T J«. L.i_? ____1__1 J____g- L- pri trdni naravi, je bil včeraj prisiljen, da s« obleče v — zimsko suknjo. Če bo šlo vreme lako naprej, bomo morali zanetiti peč, se greti pri toplem ognju in čitati »Slovenske ve-černice«! Eja efz alainl Prejeli smo: Ko sem te dni o- biskal mestne trge sem če3to čal branjevke in branjevce, ki so ironično vsklikali: Danes se bo prodajalo E;a eja alala! In res! Prva dva dneva po nastopu fašistov so bili trgi malone prazni. Kmetice in branjevke trdijo, da se bo stvar vedno ponavljala, če se nc vzpostavi red, da bo na trgih zapovedoval le uradni organ in ne podivjana in neodgovorna mladina. Govoril sem z možem Istranom đema iz Izole. Ta mi je rekel: Meščani menijo, da si z grahom delamo miljone. Pomislite koliko nas stane kopanje, sajenje, otikanje in nabiraniel Kdor nima svojcev, da mu delajo, ne pokrije niti stroškov. Govoril sem z Kraševko in ji rekel, da so črešnje predrage. Odgovorila mi je, da so res drage. Pomislim pa naj da mora biti zelo pridna žena da nabere 30—40 kg na dan. Potem pride izguba enega dneva za prines, potni stroški in pa neznosna draginja vsega, kar mora kmet kupovati v mestu. Kakor vidite prinaša kmet v Trst blago le zato, da dobi nekaj slabih lir, — katere pa gotovo pusti v mestu. To se sliši vse drugače kakor grožnje gospodov, da pojdejo sami rekvirirat na kmete! — Opomniti moram še, da se je le prišli iz siare ju ... naj sname jo cenike! Tako mi poročajo očividci. Sr.m pa sem videl kritičnega dne, ko so se črešnje prodajale na trgih po 60 vinarjev, da je branjevec ob Oberdankovi vojašnici vogal Coroneo imel Še cb 2. uri popoludne na čre-šnjah ceno L 1.60! — Opazovalec. Otroška prireditev v Brrkovlish. Predstava, ki jo je priredil minolo nedeljo popoldne v Barkovljah učiteljski zbor s šolskimi .otroci, je uspela naravnost krasno. Vse točke —-pevske točke in oba prizora — so izvajali otroci s presenetljivo točnostjo in gotovostjo. Par točk so morali ponoviti. Občinstvu sc je izražala radost na licih, ko je videlo, kako lepo se vzgaja mladina. Kar obsipalo je s polivalo te mlade pevce in igralce. Udeležba je Jbila ogromna. Velika dvorana Narodnega doma je bila premajhna. Še enkrat tolika bi morala biti, da bi bili vsi udobno stali v njej. Vsa čast in priznanje mladini in njim, ki jo tako lepo in smotreno vzgajajo! Od Sv. Jakoba. Tudi Sv. Jakob je oživel, čitalnica je vprizorila preteklo nedeljo dobro uspelo komedijo »Pri belem konjičku« in v kratkem, kot se širijo glasovi, namerava nastopiti s »Snegulčico«, katera bo gotovo privabila mnogo našega zavednega občinstva iz vseh krajev mesta k Sv. Jakobu. Dovoljujemo si staviii nekaj vprašanj, in sicer z ozirom na oder. Pred nedavnim Časom se je pripravljala naša Čitalnica, da si nabavi nov oder. Kolikor je meni znano, so bili načrti že v rokah in pripeljan je bil tudi les za stavbo. Agitirati se je tudi že začelo za eventuelno podporo s strani našega občinstva. Posebno se je zanimal za stvar neki g. nadučitelj, kateri je že imel na razpolago denar za prve stroške. Vse predpriprave so bile v teku. Manjkalo ni drugega nego začeti z delom. Nenadoma pa je cela zadeva utihnila in izginil je tudi les, ki je bil svoječasno na dvorišču Del. kons. društva. Mogoče so bile krive okolščine in politične rabuke, toda utihniti se ne bi smelo tako nenadoma. V imenu več ljubiteljev gledališča prosim dotične činitelje, da objavijo, kam je šel denar in kako daleč se je v delu napredovalo. Naše občinstvo, katero je bilo navezano na Narodni dom, je ostalo z njegovim požigom brez kulturne zabave. Naša Čitalnica bi bila edina, katera bi mogla nadomeščati s svojim gledališčem deloma to izgubo. Tudi občinstvo se bo za tako narodno in potrebne stvar zavzelo in marsikateri bo položil svoj »dar narodu na altar«. Vnovič prosim one gospode, ki so imeli zadevo v rokah, da obvestijo javnost o napredovanju tega dela. Še v eni stvari bi bilo potrebno, da se opozori gosp. režiser dram. odseka Čitalnice. O-tvoriti bi se morala nekaka dramatična šola za novince in vprizoriti bi se morale le eno ali pa dvodejanke, dokler se ensemble ne pripravi za kaj večjega. Obenem naj se vzame ▼ ozir obsežnost odra. Zato naj se prirejajo samo take igre, v katerih bi nastopalo malo oseb. Diletant-novinec si ne more tako dobro zapomniti gestikulacije in nastopa in ga dolga vlo£a utrudi. Pričakujem, da bo naša Čitalnica vzela te moje vrstice v pretres ter nas kmalu razveselila z pričetkom dela pri odru ter s tem postavila nov temelj našemu narodnemu napredku v Trstu. — Šentjakobčan. Narodna noša. V nedeljo zvečer sem se vozil z vlakom proti Podbrdu. Že iz radovednosti človek nagne glavo večkrat skozi okno železniškega voza, — a danes sem bil vesel in v enomer gledal skozi okence lepi slovenski svet. Torej ni čudi, da sem na marsikateri postaji, pomolil cel prednji del telesa skozi okno. Ko na postaji K. spet vlak postoji, vidim na peronu nekaj slovenskih deklet, ki so zrle proti vlaku in najbrže koga pričakovale. Bile so oblečene v lepo slovensko narodno nošo. V trenotku ko jih opazujem, prihiti neki orožnik k njim, ter jih z izbuljenimi očmi ogleduje. Ker nisem bil mnoogo oddaljen, sem sli*vi njegovo godrnjanje; mogoče je tudi premišljal, po katerem zakonu je prepovedano oblačiti slovensko narodno nošo, ali pa je razmišlja!, na podlagi katerega zakona bi se dale aretirati. — Tudi dekleta so ta kmalu opazile. O prav nič se niso ustrašile. Ko so videle, da se jih je od spredaj dovolj nagledal, so napravile kakor na povelje »čelom zad«, in mu dale na-daljno priliko opazovanje. Slednjič so z vzklikom: »Jaz sem ga že sita« odhitele iz postaje. Čudno js mrmral orožnik za njimi. Pridružilo ss mu je še nekaj tovarišev. Vlak je zapiskal in šel dalje. — Potegnil sem spet glavo v voz, naslonil se in premišljal o veliki Italiji. Zraven mene je sedel Italijan in čital »Pic-colo*. Zdajci je odložil časnik — razširil noge, visoko pljunil črez drugo klop in zamrmljai: »Paese dei ladri!« — Ne vem zakaj je tako rekel..... ..Popotnik. Sncgulčica pri Sv. Jakobu. Katero otroško srce ne vzkipi radosti, ko sliši ime te priljubljene čarobne bajke. Domišljija naših malih najde v tej bajki, vse prikazni, ki si jih predstavlja v svojih mladostnih sanjah. Mlada, od hudobne mačehe zasledovana kraljičina, dobri junaški kraljevič, ki jo zasnubi, majhni dobrohotni škratje! Kako zažarijo oči naših otrok, ko slišijo to ime. Kako bodo veselja žarela obličja naših otrok, v nedeljo 26. t. m., ko bodo v dvorani Del. kons. društva videli žive, pravcate škrate na odru. Videli bodo, kako škratje rešijo ubogo pregnano Sncgul-čico. Občudovali kraljeviča s svojim sijajnim spremstvom; jezili se nad hudobno mačeho, skratka: nudilo se bo našim otrokom vse, kar si tako živo predstavljajo pri čitanju te prekrasne bajke. — Predstavo priredi šentj. Čitalnica. Omenjamo zraven tega, da bo sodeloval pri predstavi kriški orkester. ^— Obeta se nam prvovrstna predstava. — Odbor. Kras. Nedeljski izlet »Glasbene Matice« na Štjak je privabil lepo Število članov in članic ter prijateljev — med njimi vrle planince — našega Iga glasbenega zavoda v Trstu. Negotovo jutranje vreme je ostrašilo marsikoga, da je ostal doma. Toda poznejša neprisiljenost in prisrčnost zabave je popravila nasiale vrzeli. Iz Štanjela se je napotila četa črez livade in gozdiče na Štjak, ki je nad vse zanimiv, ker nudi krasen razgled daleč okrog po primorski zemlji. Ljudstvo nas je sprejelo ljubeznjivo in prav po domače. Gostilničar g. P. hotel je izletnike Še posebej počastiti s tem, da nam je postregel v lastni kleti s pristno in res izborno domačo kapljico. Od tu je peljala pot v Branico, kjer je bilo iz prijaznosti pripravljeno kosilo na vrtu znane, narodne Čehovinove hiše. Preskrbljeno je bilo, da je bil vsakdo kar najbolje postrežen. Tu je zapel — z balkona — dovršeni kvartet »Glasbene Matice« pod veščim vodstvom g. nrof. Sonca več pesmi, med njimi ljubko koroško narodno »Dečle to mi povej« ter globoko, čustveno Funtkovo »Zaprto sreč«. Upamo, da bodemo kmalu imeli priliko zopet slišati te krasne skladbe. Med prepevanjem slovenskih in hrvatskih pesmi, se je vračala vesela družba v Štanjel nazaj, odkoder se je povrnila z večernim vlakom v Trst zadovoljna, da je zamogla preživeti tako lep dan sredi našega zavednega in prijaznega primorskega ljudstva. — X. Šentjakobski pevski zbor »Ilirije« ima danes zopet svojo pevsko vajo za moški in mešani zbor v navadnih prostorih ob 20ih. Ker se bliža nastop, se prosi za polnoštevilno udeležbo. Podpieaai vljudno vabitn vse gosp. nadzornike Delavskega kons. društva pri Sv. Jakobu na važno sejo, ki se vrši, danes zvečer ob 10. uri v društvenih prostorih. Ker je zadeva jako važna, prosim naj nihče ne manjka. Načelnik. Iz tržaškega iivllsrsls Nosne sence na deln. Preteklo noč so vdrli neznani nočni abstinenti v mlekarno v ulici delle Acque št. 4 ter sdnesli 40 steklenic vina in 35 steklenic likerja, da uničijo človeštvu škodljivi alkohoL Lastnik trpi 1000 lir škode. _ Klobučarica, ki je last Bonaventure Riz- zo, v ulici della Scalinata št. 14 je bila preteklo noč obiskana od neznanih odjemalcev, ki so se naložili; s klobuki in odšli. z novim blagom. Ni bila radovednos' kriva, kaka blago je pripeljal, še manj kaka jc nova moda, pač pa, kaj je nove ga po svetu. Ko jim Petelin pove, da b( nove vlade kmalu konec, so raznesli možje po j sani veselo novico in ženske pri čipkanju so jo tudi razširjevale. In zgodilo se je, da rudarji niso več take spoštljivo na ulici pozdravljali novih gospodarjev in pri delu se je opazila neka kljubovaJnost. To so Francozi kmalu opazili in izpraševali po vzrok? ter so kmalu zvedeli, da je Petelinovo poročilo provzročilo tako vedenje. Por vabijo ga v I. nadstropje uradne hiše pri »črnem orlu«. In slaba se mu je hodila. Ni so ga dolgo izpraševali: sodba je bila sklenjena in takoj se je pričela eksckucija. Na stolu ležeč je prejemaj Petelin prisoj ene udarce s šibo. Tega ni pričakoval in položaj mu ni ugaijal. A ko jc šiba le preobčutljivo govorila, si je dajal duška z vzdihi in klici' tako glasno, da so se ljudje začeli zbirati na glavnem trgu in povparševali, kaj to po* meni. Po opravku se je ravno takrat vračaj mestni kapelan Matej Kršmanec. Njega obstopijo ljudje in vpraSajo, kaj vse to pomeni. On jim pa mirno in resno odgovori: »Petelin poje, drugo vreme ^o«. Ljudje so razumeli in se razšli, vmalu se je uresničilo. Matej Kršmanec e šel iz Idrije za župnika v Gor. Lo"a* "ec, kjer je 74 let star umrl 3. oktobra 1856. v svoji hiši »nri fajmoštru« (se* laj hiša De Gleria v Sp. Logatcu). 1. oktobra so prišli avstrijski ulanci v drijo. Vodil jih je nadporočnik pL Dubrowski. Par dni pred njim so iz<*i* aili vsi francoski uradniki proti Vipavi in Benečiji. Veliko vojakov iz Idhrije in okolice se je po raizsulu francoske arma» de povrnilo zopet domov. Nekateri so bili na Bavarskem ujeti, naijveč pa na italijanskem okrog Verone in reke Piave. Pomanjkanje živil in izostala plača rudarjem in uradnikom sta povzročila strašno bedo v Idriji. Župnik baron Ravber je poročal na višje mesto, da ljudje za lakoto umirajo, radi prepičle hrane niti zdravila ne pomagaio. To je potrdil tudi kirurg Reichel, a šele sredi leta 1814. so se vrnili normalni časi. Po hudi vojski so bile vedno strašne posledice, (Dalje prih.) Mo? z „mrtvim možem" Profesor dr. A. De MicheH je mož, ki ni treba, da ga našim čitateljem še po* sebej predstavimo. Naši učitelji pa tudi naša deca ga prav dobro poznajo po Ijudskošolskih čitankah, ki jim jih je pred leti podaril za Miklavža. S tem si je skoval na polju šolske literature sla* vo, ki ji ne najdeš para daleč naokoli. Bil je nekaj časa tudi ravnatelj realke in gimnazije v Idriji, a se je moral po raznih neprilikah in nezgodah, ki jdn tu ne bomo odkrivali, povrniti na ukaz šol* skega oblastva zopet v Trst, kjer je po* rabil svoj dopust najbrž za to, da je pre* nrišljal v bodočem razvoju našega šol* stva. Sicer bi ne bil povedal svojih mi* sli v »uradnem« tržaškem listu »11 Po* polo di Trieste«. Ta list se je namreč vrgel v zadnjem času z nekako nc*no skrbjo na idrijsko šolo, njene profeso* rje in učence, ki jih je obdelal s svojo običajno vestnostjo in po svoje tako vsestransko, da ne bodo imeli drugi tr» žaški listi vsaj za dogleden čas nič več dela z njimi. Vrsto teh temeljitih član* kov je g. dr. A. De Micheli vredno za* ključal z dolgim pismom, ki ga pa zaradi nujnosti drugega gradiva ne moremo objaviti v celoti. Podali bomo tedaj le nekaj odstavkov, to pa zato, da spozna naše čitateljstvo, kak je prav za prav mož, ki mu je vlada bila poverila vod* stvo* edine naše srednje šole. To pismo pa osvetljuje pisca še iz neke druge strani Mož se je, vsaj kolikor je nam znano, postavljal ^ovsod z nekako na* klonjenostjo do Slovencev, ki j*h je ho* tel baič celo osrečiti v novih razmerah z visoKoletečim šolskim načrtom. Kak* šni so bili ti načrti* nam povedo slede* če njegove misK: Za danes naj rečem »amo, da so od* krfti članki Gina d'Angela,*) ki so čast* ni za tržaški fašizem, končno odkrili •J Glavni urednik omenjenega lista. italijanskemu občinstvi?, da je problem slovanskega šolstva Julijske Benečije eminentno nacionalen, da ga je treba rešiti čifriprej in sicer radikalno, brez obotavljanja in strahu. Idria docet. Ju* posloveni lahko zahtevajo ne samo 9 vrst srednjih šol v Trstu, Gorici, Puli in Pazinu, kakor so že storili, ampak sto vrst in nss tudi lahko razveseljujejo s svojimi znamenitimi spomenicami; kaj nas bri^a! Ne čudimo se nič. Potmamo jih predobro. Ostali so v vsej zgodovin: vedno zvesti sami sebi: napadajoči, pre* tirani, nasilni. Je v njih neko nesrečno nesoglasje med čustvenimi iti razumski* mi zmožnostmi po katerih se razliku* jejo od vseh civiliziranih ljudstev Evro; pe. Oni so še politično nezreli in njih čednost je nehvaležnost do vsakogar. Po treh letih naše zasedbe, po vseh žalostnih izkušnjah, ki smo jih Lmeli do sedaj, moramo vendar spoznati, da je mir v naži pokrajini odvisen od tega važnega problema. In z2to morajo v z|b devo slovanskega šolstva Jul. Benečije poseči -pred vsem Italijani Trsta, Istre in Goriške in še le potenn Jugosloveni. Napaka, velika napaka je, pogajati se z Jugosloveni kot enak: z enakim. Njih se bo lahko samo poslušalo, toda zadnjo besedo bo treba prepustiti italijanske* mu ljudstvu Jul. Benečije. Slovanske srednje šole se bodo smele ustanoviti-?Ji nanovo odpreti le tam, kjer ne bodo žalile italijanskega čuta. Italija se ni zastonj vojskovala in zmagala! V Trstu, Puli, Gorici in v Pazinu nS mesta po mo* jih mislih za slovanske šole. Tudi1 ne smemo reševati vprašanja v razmerju s številnostjo jugoslovenskega ljudstva Jul. Benečije, ki je ponajveč kmetsko ljudstvo in brez civilizacije, ampak ^ re* šiti ga moramo v razmerju s številom ljudstva cele Italije. Štirideset miljonov Italijanov je treba, da postavimo na* sproti 400 ali 500 tisočem Jugoslove* nov! Nedostojnost in nemarnost slovan* sJta — plemenske karakteristike! — ne morejo in ne smejo omejevati svobod* nega in širokega razvoja italske civiliza* cije v vseh velikih cbmorsJdh in ceHta* sirili središčih. Nasprotno morajo Jugo* sloveni končno občutiti, da diha nied njim? dih novega življenja, dih, Id jih morai priklicati k dolžnosti in jim od* vzeti njih staro mržnjo in ki jih mora prepričati; da so vstopili v veliko ita* lijansko družino in da so sedaj avstrijski časi minuli. Vsako žalitev je treba tedaj zavrniti, vsak poskus bedastega rovare* nj a v škodo našemu narodu je treba hi* tro odbiti. Vzgled velja. Velja tudi po* gum, ne pa slabost. M>, pravijo, nimamo mož, ki bi bili zmožni razumevati dušo Jugoslovenov in njih težnje. In to ie res. Malo nas jc ki komaj, ločimo Slovence od Srbohrva tov. Se manj nas je, ki poznamo njih jezike. Vseeno! Vkuda mera poskrbeti za to. Treba je ustvariti Italijanom po* goje, da se bodo mogli v najkrajšem času žrtvovati v korist države. Potrebu* jemo štipendije v učne namene, a ne za Jugoslovene, ampak za Italijane. Potre* buiemo vseučiliških fakultet, kjer naj učijo Italijani in ne Jugosloveni. Po« trebno je, da se postavijo kot vodje ju* goslovenskih srednjih šol Italijani. Pred* log člankarja, da naj se podeli eno učno mesto na idrijskih srednjih šolah profe* sorju*beguncu iz Dalmacije, ne pride v poštev za slovenske šole, amnak za srbohrvaške. Dalmatinskega profesorja, ki se ni posebej učil slovenščine, .ie bodo učenci razumeli, zksti oni nižjih razredov ne, niti se ne bo mogel spora« zumeti s profesorji v konferencah. Dalmatinski profesor bo pa dragocen ele* ment na srbo*hrvaskih srednjih šolah. Treba je končno pacati in vlada nai bo o tem prepričana po zadnjih dogodkih, da je treba ustvariti za jugoslovenske šole posebno komisijo, v kateri morajo bitč zastopana italijanska vodstva juqo» slovenskih srednjih šol Jul. Benečije. Ne smejo se prezreti, kot se je zgodilo pri Svetovalnem odboru! Na čelo tega širokega gibanja pa nai se postavi spo* soben mož, seveda Italijan, ki ne pozna samo dušo teh ljudstev, ampak tudi njih različne jezike, običaje in šc^kc zako* ne, ki so bili doslej v rabi, ter končno tudi lačiteliske zbore. Da se ne bi pa te moje opazke, ki sem jih napisal le v blagor naroda in šole, zdele sumljive, se proglašam že danes za »mrtvega moža«. Kot prepričan zagovornik poštenega medsebojnega sporazuma med Italijan^ in Jugosloveni, zaradi katerega se nisem strašil niti nepriljubljenosti, in kot pro« učevaJec slovanskih stvari -fejavljam po žalostnih dogodkih v Idriji, ki so mojo dušo do skrajnosti ranili, odkrito, da čutim zdaj samo še eno: oditi1... Toda preden odidem, hočem še enkrat opozoriti na važnost tega vprašanja, ki je po mojih mislih nacionalno vprašanje, tedaj važno vprašanje. * * • To bi bile tedaj točno prevedene mi* sir, ki jih je podal prof. De Micheli v svojem pismu. Ozirali smo se samo na one stavke, ki se neposredno tikajO na* šega šolstva v Primorju. Vse drugo ne more širše javnosti zanimati, zato se s tem ne pečamo. Gospod profesor se je sicer proglasil za »mrtvega moža«, a mi tega ne moremo prav verjet?, ker vemo, da^ »mrtveci« molče. Ker pa je ta »mri* vec« v tem slučaju izjemoma enkrat go* voril in ker je govoril o rečeh, ki morejo in morajo nas kot italijanske državija* ne zanimati, zato hočemo na te misli •mrtveca« nekoliko odgovoriti. Začni* mo kar od kraja. Poklon fašizmu (tržaškemu, namreč) nas ne zanima, ker je v teh časih mo* deren in zaleže lahko vsakomur, ki ima srečo v življenju. Mi te sreče nimamo, zato ne delamo takih — poklonov. Je preveč tradicije v nas, kakor pravi ne* koliko nižje naš cenjeni nasprotni, namreč: »Jugosloveni so ostuli v vsej zgodovini zvesti sami sebi: napadajoči, pretirani in nasilni.« S tem stavkccn je hotel p'i'sec menda dati svojim mislim; neko znanstveno * zgodovinsko podiajio: ter tako opreti ves svoj spis na neko avtoritativno plat, ki ji' gre brezpogojna vera. Pa so mu že pri prvem koraku zmanjkala tla, ker je pozabil, tb. je £o* voril v enem stavku prej o j posloven* skih šolskih zahtevah, ki moTajo pome* niti vsakomur, naj bodo še tako pretil rane, nekaj v najvišji' meri etičnega, ker pomeni vsakemu narodu žeja po kul* turi in civilizaciji resno stremljenja po izpopolnjevanju od slabšega k boljše* mu. Ozadje temu stremljenju je nekaj! lepega, česar nikakor ne moreš spraviti v skladje s strastmi, ki jih ozratdujejo besede: napadajoč, pretiran in nasilen. Kdor meša te pojme, rd izobraženec, še manj pa znanstvenik. Še huje se je pa zaletel g. profesor v naslednjem stavku, kjer govori o ervili*-z^Tanih ljudstvih Evrope i*n končno irtgo* ravlja, da smo Jugosloveni politično nezrel narod in da smo vsakomur za vse nehvaležnL O civilizaciji si'cer moremc imeti vsak svoje pojme, vendar je nuj> no potrebno, da izhajajo vsi iz enega izhodišča. Mi, ki poznamo tudi vse ci* viHizirane narode Evrope in ki spadam« po piščevem mnenju še med hanbare, bi nikoli ne trdili, da so zahteve na šol* skem polju, pa naj so še tako preti'rane, znak necivilizacije in politične nesrelo* sti. Take trditve prepuščamo raje dhiLV gim. Kar je po naših natzor'JSi zriatk noči* vilizacije, je na pr. kratenje najsvetejših narodnih pravic ukaželjnemu ljudstvu, posebno pa na šolskem polju. Kot znak posebne politične nezrelosti pa smatra* mo živinsko in nesmiselno uničevanje narodnega gospodarstva s požigi in po* boji od demagogov pod žganih mns. To so pojavi, ki jih nismo nikoli v.Ueli v našem narodu, pač pa drugje. Gospod profesor govori o naši veliki nehvaležnesti. Ker pa nas hoče v lju* bežni, ki je v n^em vzplam+e'a, r>o >^te* meljitem« proučavanju naše narodno duše, nr.ših običajev in naše lovi* ne, naučiti hvaležnosti, zato razvije v vseh naslednjih odstavkih nekak _ pro« aram, ki bi prinesel to čndežmo našo preobrnite v. Program obst2.,:a v kmttkih besedah v tem: O jugoslovcnf&em škA" stvu na Primorskem naj odločajo naje prej Italijani, potem šele Jugosloveni. Pravzaprav le Italijana,-ker nimamo tu dveh enakih vrednot, ampak eno kul* tu.rno in civilizirano in eno nekulturno in necivilizirano. Slovarske sc^e naj se ustanove le tam, kjeT ne bi žaHe it&> lijanskega čuta, kajti ta bi bil lahko užaljen že s tem, da bi bili Italijani pri* siljeni po svoji, tolikokrat opevani zgo* dovinski misiji dvigniti ljudstvo iz neci* viitzacije in nekulture v svetlo ozrač|je zapadnoevropske omike. Gospod pro* fesor, kje je tu logika, kje jic tu akribija strokovnjaka, ki mora sijati iiz vsake njegove besede, izgovorjene in zabi* na. In tako, mislimo, bo odločala vscb.» na tudi pri kulturnem vprašanju, ln ker smo že pri vojni, »fa«6trechtu«, evo nadaljni recept za civilizatorno delo. Slovani so nedostojni1, zato pest v lic;, da bodo občutili d?h novega življenja, ki jih obkroža, da se zavejo svojih dolžnosti in tudi tega, da je Avstrija minula. (Uboga Avstrija, koliko časa. boč še plašila po tržaških ulicah!) Po^ucn in bič veljata, slabost pa ne! Vidi se, da je pisec hodil pridno v avstrijsko šolo, katere posledic še dih italske civil>zaci; je ni mogel odpihniti z njega. Od teh splošnih opazk prehaja naš gospod nasprotnik na podirofcnc&ti. Tu prevladuje zopet skraini pozitivizem Vse šolstvo jugoslovenfško mj se prota* vi pod neposredno nadzorstvo ItaVLja« nov. Štipendije Italijanom, vseučilišk« docenture Italijanom, vodstva na jugo> slovenskih srednjih šolah ItaMjanom, profersorska mesta na istih šolah I ta* lijanom, vodstvo v nadzorovalniKi šob skih komisijah Italijanom itd. Pri vseh teh točkah nam prihaja na misel le eno vprašanje: Kaj pa naj dela jugoslo* venski element, če naj ostame vse za Italijane? Eh, evo odgovor'! Tega pa pošljemo nazaj na kmete, da mu bočno potem lahko spet očitali necivfJizacijo! In s tem bi bil šolski prograim^ našega gospoda nasprotnika izčrpan! Tako bi zapadnoevropska civilizacija opravila svoje veliko delo in pomela z balkansko necivilizacijo. Porečete, da smo s svo:im člamkom prešli iz resnosti v neresnost. Res je! A tega nismo zakrivili mi, amp?k naš go» spod nasprotnik, ki je v resn ti neresen. Bolje bi bil storil, da bi ne bil govoril, kakor delajo »mrtvi mož?e«. Tako si je s svoiimf besedami prisluži dvomljive lavorike. V tem se ne more kocr.ti z njim noben učenjak na svetu. Odsev njegove slave nam bo svetil v bodočih, morda težkih dneh in nam bo čaral v dušo dobro voljo. Pa prav zares' Satirik« Stran IV. »EDINOST^ ? i rsta, ano £i. junita im. Vesti iz Istre Sožalje. Jugosloveni iz puljskega okraja izražajo spoštovani družini umrlega drja. Kure-liča svoje iskreno sožalje. Ker srno popolnoma odrezani od vseh prometnih zvez, smo Šeie sedaj izvedeli prežalostno vest, ki nas je globoko presunila. Učiteljska skup*lina u Matnljama. Učiteljsko društvo za polit- kotar Volosko-Opatija obdržavat će dne 23. juna o. g- u 3 sata poslije podne u pučkoj školi na Matuljima redovitu skupštinu uz ovaj dnevni red: 1. otvorenje skupštine; 2. priopćenja predsjedništva; 3. izvještaj o prilikama nastalim u društvu nakon razgraničenja; 4. izbor delegata za glavnu skupštinu »Zveze« učiteljskih društava; 5. rasprava o uredjenju škola u kotaru; 6. even-tualije. — Odbor. Vesti iz Goriške Poroka. V Gorici se je poročil v soboto dne 11. junija Anten Marušič, poštni nadofici-jal z gospodično Anico Rožičevo iz Podgore. Iskreno čestitamo. Društveno delovanje. Tu pa tam hočejo v naše liste vtihotapiti napade na razna društvene prireditve po deželi, češ da se ne vršijo v narodnem duhu, da so komunistične itd. Mi moramo proti temu zavzeti jasno stališče. Če se debi v kaki vasi oseba, ki zbira mladino, jo uči igrati, moramo pač priznati, da je tako bolje, kot da bi fantje isti čas pova-sovali aii pili, in kulturno delo se vrši vseeno. Če kak komunist na tak način zvabi mladino v svoj krog, je to čisto naravno. Zakaj se pa naši ljudje ne zganejo? Smo % ta. to, da se povsod oživijo društva, ustanovijo pevski in dramatični odseki in vrši naj se poštena tekma brez surovosti, kjer je le mogoče. To bo naiomu ljudstvu le v prid. Seveda: brez surovosti. Nismo pa zato, da bi naši listi blatili In napadali delavne ljudi radi tega, ker mi nič ne delamo. Mi smo vedno za kulturne prireditve in če jih že iz gotovih razlogov nočemo priporočati, raje molčimo. Ožigosajmo samo surovost, kjer se pojavi. To pa Drez pardona. Vsi moramo resno stremiti za tem, da se ljudstvo izobrazi in kulturno $e bolj povzdigne. Škodo na njivah delajo vojaki, artileristi, ki gredo na vojaške vaje preko polja proti Vrtojbi. To se ponavlja dan za dnem. Kmetje so se prišli ie parkrat pritožit. Kakšen uspeh bodo imele te pritožbe za bodoč«, ne vemo. Želimo le, da tudi vojaška oblastva nekoliko pazijo na to, da ne bodo vojaki teptali truda drugih ljudi v prah, to zahteva že civilizacija sama na sebi in so se taka dejanja obsojala kot nekaj grdega že v srednjem veku. To je tem lažje preprečiti, ker vemo, da tu ne gre za hudobijo, ampak za lahkomiselnost Nesreča. V ul. Cermg se je podrl zid. oder pri neki hiši, ki jo popravljajo. Pri tem se je neki delavec težko ponesrečil in težko, da o-stane pri življenju. Piepeljali so ga v bolnišnico. — Pri tem moramo omeniti, da se zgodi nenavadno veliko nesreč ravno pri zidanju hiš. Ni prvi slučaj, da se je podrl zidarski oder, ki jih postavljajo zelo malomarno brez veščakov, in pri tem povzročil večjo ali manjšo nesrečo. ¥@sti iz Notranjske Ucseetna prepoved. Mestno županstvo v Postojni objavlja to-le: Razglas. Glasom sklepa občinskega zastopa z dne 5. junija t. L naznanja se, da je zabranjeno plesati in popivati po privatnih stanovanjih, najsibodi po dnevu ali ponoči. Podpisano županstvo bode kaznovalo vsa-kega gospodarja, kateri bode kaj takega do-rolil v svoji hiši oz. stanovanju. — Mestno županstvo v Postojni, dne 9. junija 1921. št. 955/21. — Izredni komisar: Jos. Dovgan. K temu se to-le pripomni: Po nekaterih krajih te občine je čudna navada, posebno v predpustnem času pa tudi med letom; imenujejo jo »tepežnica«. Fantje in dekleta se zberejo v kaki bolj prostorni hiši. Oni dajo za pijačo, te pa za jedačo: kruh, meso itd.; matere jim pri tem pomagajo. Potem najamejo godca, ki rad pride, saj ga dobro plačajo; lačen in žejen pa tudi ni. Tako se vršijo te plesne zabave Yčasi cele dneve in noči. Tako se previdno izognejo dovoljenju od pristojnega oblastva, ki da tako dovoljenje gostilnam le proti plačilu. Ali je to mladini v čast in korist, o tem ni težko soditi onemu, ki v resnici ljubi mladino in jo hoče varovati gmotne in moralne škode. Iz Ilirske Bistrice. Nerazumljivo nam je, da so med nami pametni ljudje, ki vendar ne znajo pravilno presojati sedanjega položaja. Ali jim je morda skrb za lastni žep skalila pogled, da ne uvidijo, kako škodljivo je za naš narod, če omogočujejo naselitev tujerodnemu življu. Ali ne vedo, da nam more zrasti v najkrajšem času Čez glavo? Ali niso nič slišali, kaj delajo Eašisti v Postojni? Ali vedo, kako volilno komisijo nam je tam naprtila na rame desetorica laških volilcev? Ali nam ni ta volilna komisija odjedla dve stotine glasov? Ali ne vedo nič, da so po Istri radi petorice italijanskih o-trok v nekaterih krajih popolnoma italijanske ljudske šole? Vse te in še druge dobrote nas Čakajo, ako se bo priseljevanje k nam po naši krivdi tako nadaljevalo! Ali nam niso še ne dolgo od tega radi nestrpnosti kakega uradnika odstranili na železniški postaji slovenski napis? Vprašamo zato bivšega starosto Sokolov in včasi navdušenega Čeholjuba: kateri Čeh bi bil v njegovem položaju Nemcem, ko so še bili gospodarji dežele pomagal do obstanka v češkem kraju? Ta njegov nelepi vzgled je našel že posnemalce v Trnovem, kjer dobe baje največ po zaslugi svojeČasnega deželno-zborske^a kandidata z novo parno žago tudi nove italijanske naseljence. Razumeli bi taka dejanja prej, a ne razumemo tega več v današnjih časih! — Ne zavedate se li gospodje, kaj provzročite s svojim postopanjem, kako slabite našo odporno silo, kako razveljavljate naše žrtve s tem, da omogočate sovražniku dostop v naše vrste? Ustvarili nam bodete razmere, radi katerih vas bomo tako gotovo kleli, kot 3o kleli stari Grki svojega Efijalta. Postojna. Kakor po vsej Italiji se je tudi ▼ Postojni praznoval zgodovinski dan ustav«, 5. juni Ker meščani niso razobesili italijanskih zastav, so bili fašisti tako razljuteni da so vdrli v hišo narodnega poslanca g. Lavren-čiča, med tem ko je bil s svojim sinom odsoten, ter šiloma razobesili italijansko trobojnlco raz okno njegove obednice. To so storili spričo njegove soproge grozeč ji, da jo pretepejo s palicami, ako jo odstrani. Pred odhodom so Ca se oklofutali služkinjo. Ko se je vrnil stn g. avrenčiča domov in zvedel za nezaslišano početje, je takoj napravil ovadbo in dobil je stražo dveh orožnikov v hišo. Čez noč je pa zastava skrivnostno zginila, tako da še straža ni zapazila tistega duha, ki je postavil lestvo na poslopje in strgal zastavo; kričavi fašisti so postali kar na enkrat duhovi. Po mestu so pa nalepili letake v laščini na prvem in v slovenščini na drugem mestu a pozivom na meščane, kateri se glasi dobesedno takole: »Italijanska zveza bojevnikov v Postojni. Meščanil Danes 5. junija 1921 se praznuje po vsej Italiji z veliko slovesnostjo obletnica razglasitve ustave, katero je izdal kralj Karel Albert v letu 1848 za celo Italijo, katera je povzdignila državo v prosto, močno in napredujočo. Tudi tukaj v Postojni italijanski meščani niso mogli ostati indiferentni, in v prvi vrsti naša družba, ki je straža one nove Italije, ni mogla ostati tako brezbrižna, da ne bi slavila ono pot vstajenja, katero je sledila naša do movina. Danes se moramo še bolj združiti v svetem imenu te Italije in se radovati, da- se z živahnostjo zagotovi, da moremo na najboljši način, klicati v spomin ta zgodovinski dogodek, ako prav smo v najbolj oddaljenih kr* jih te velike domovine. Meščani 1 Tudi v ta kraj je prišel naš čas: oni Čas da se složno združimo v eno zvezo, pod isto zastavo, za isti ideal. Evo nas torej k Vam! Mi pridemo z najboljšimi predlogi odkrito srčnega in bratskega sodelovanja in Vam že limo pomagati za skupno blagostanje. Oboroženi z našo zdravo, jasno in hrabro mladostjo, se zavezujemo razviti pravo in energično delo v svrho napredka teh krajev, ter Vas poživljamo za Vaše sodelovanje. Bodite pravični in povsem odkritosrčni, ker ne zahtevamo ničesar drugega od Vas. Opustite ono nepravo pot, po kateri Vas vodijo nekateri zlobneži ker niso le samo pijani proti-narodnega mišljenja, in ki ne iščejo drugega kakor da uničijo s hujsknjem Vai mir, Vaše mišljenje, kakor tudi iščejo pogub« naše Italije rojen« za prostost iz pol milijona mrtvih in iz neizčrpljivega vira hrabrosti, slave in bo le« ti. Od tega dne morate biti vsi z nami, s teir, da se upre te z Vašim plemenitim mišljenjem proti tej sodrgi slabomislečih, ki Vas silijo s svojo hinavščino k spletkam in malodušnosti Mi z našimi ideali za domovino in človeštvo; za našo sveto zastavo trobojnico, prisegamo da smo pripravljeni odgovarjati pravičnosti s pravičnostjo nasilnosti z nasilnostjo Politične nasprotnosti, strahopetnosti, orožja netakerih brezvestnih meščanov, ne bodc mogla zatreti v nas oni sveti plamen, ki nas vodi in nas vzdržuje močne. Naš program, naše geslo, naše delo, ki s r hitro razvija s povzdignjeno glavo pri svetlobi solnca napram nasprotniku, se združi v er sam izrek: Italija! Naša zastava, ki bode vedno plapolala, ka tera pozna vse lepote naše domovine kakoi tudi vse naše nesreče — je trobojnica. Toraj v imenu Italije, pod okriljem njen« zastave, z vero in gorečnostjo, pričnemo oc danes naprej naše delo; oni, ki deli z nami odkritosrčno naše mišljenje in ki hoče s hrabrostjo vzdržati lastno prostost, naj se pridruž: našemu programu, naj nas obvesti o svoji pridružitvi da ne ostane podjarmljen od nepravt propagande ki jo vodijo gotovi elementi, plačani od naših sovražnikov. Majhno število velja za veliko: Postojnčan k nam! Živela Italija! Odbor. Planina pri Vipavi. (Izlet pevskega drušivr »Štanjel«.) V nedeljo, dne 12. junija je nas po častilo 30 pevcev in 6 pevk omenjenega pev skega društva. Občudovali smo mogočne spe ve. V resnici Štanjel, »biser Krasa«, se sme pr pravici ponašati s takim zborom. Med petjen so se vrstili nagovori in napitnice in tud tužne Istre nismo zabili. Nabrali smo zanj< 98 L. Vrhpolje pri Vipavi. (Zgubljen denar.) Dne 6 junija, ko je bila tukaj ravno sv. birma, jt zgubil neki gospod denarnico z znatno svotc lir. Najditelj naj odda najdeni denar v župni šču, tembolj, ker je zgubljena svota za tužn< Istro nabrani denar. Sv. birma v vipavski dekani ji. Od 5. do 17 junija je bila v tukajšnji dekaniji, in sicer * Vipavi, Vrhpolju, Št. Vidu, Lozicah, Podragi Gočah, Budanjah, Colu in v Podkraju sv. birma, deljena po goriškem nadškofu dr, Sedeju Birmanih je bilo blizu 2000 otrok. Posebnr prijetno je presenetila nadškofa, sedaj edinege jugoslovenskega škofa v Jul. Benečiji, krasnr podoknica, ki so jo napravili ložiški pevci pot* vodstvom gospoda Edvarda Žvanuta. Želeti bi le bilo, da bi se botre udeleževale takih slovesnosti v naših lepih in slikovitih narodnil" nošah. Narodne odseke vipavskih občin, kateri Še niso pobrali denar za »obrambni sklad«, prosimo, da naj to store Čim prej. Svote se pošlje jo posojilnici v Vipavi. Istotako naj pobirajr sedaj za uboge istrske žrtve. Tudi ta denar se vloži v dotične hranilne knjižice v Vipavi. Za-upništvo M. Festa di siatuto — praznik ustave — praznovat, je bilo naročeno vsem šolam. Prej dajte nam okušat dobrote in pravice, ki ji!' jamči ustava vsem državljanom, potem šele zahtevajte od nas, da proslavljamo ustavo. Učiteljstvo sodnega okraja Vipava se ulfud-no vabi na prijateljski sestanek, kateri se bo vršil v četrtek 23. t. m. ob 10. uri donoludne v Vipavi pri Hrovatinu. Pomenek bo važen. Crešenj je letos obilo po vipavski dolini. V ŽAVLJAH se proda hiša s 5 prostori, hle- en Una Prej so lepe svotice dobivali posestniki zanje! Ljubljana, Zagreb, Gradec, Dunaj, Beljak in Celovec je prej slastno zobal goriške čre-šnje, a sedaj — ni nobenega izvoza. Italija, odpri vsaj enkrat že tvoje oči in tvoje meje. POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 740 Gospodarstvo Občni zbor Podružnic« Kmetijske in Vrtnarske goep. Zadruge ▼ Klancu je bil v nedeljo od oblastva preprečen; vrši se zato prihodnjo nedeljo, 26. t. m. z istim dnevnim redom in ob isti uri. Odbor Matice. Občni zbor Podružnice Kmetijske In Vrtnarske gosp. Zadruge v škofijah se v nedeljo 19. t. m. ni mogel vršiti, ker je zastopnik Matice čez noč obolel. Občni zbor še vrši v nedeljo, dne 26. t. m. ob istem času in z istem dnevnim redom. Člani, ki so prišli v nedeljo na občni, „ ___ . , , „ . . , zbor se tem potom vabijo, da se ga udeležijo **.,Frch™e tkronc ve* kfot , f?*1 vom, obdelanim zemljiščem ki meri 6700 m*, za L 36.000. Hiša v Škorklji, 6 stanovanj (po 2 sobi in kuhinja) eno stanovanje prazno, 300 klaftrov obdelanega zemljišča za saldo ceno L 20.000. Kremser, Via Carducci 28, telefon 6-60. 1019 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad. 553 KROJAČNICA Avgust Stiifar, ul. S. Francesco D'Assisi št. 34. 111. nad. j«t erina dobrnznana krojač ni ca v Trstu. 23 tudi prihodnjo nedeljo. Odbor Matic.e. Ne^rcd-; za prireditev novih vinogradov in travnikov. V zmislu oporoke pok. preč. g. f.upnika Ivana Marije Martelanca iz Prošeka, ki je volil Tržaški kmetijski družbi v ta namen svoto K 1000.—, se razpisujeta dve nagradi po 200 lir, ki se bosta podelili onim naj-3iromašnčjšim vinogradnikom proseske župnije, ki bi si hoteli prirediti lastnoročno nev vinograd na ameriški podlagi. Razen teh dveh se razpisujeta še dve nagradi po 100 lir za one živinorejce iste župnije, ki bi si hoteli prirediti nov travnik. Pismene prošnje z redno obvezo za lastnoročno izvršitev vseh tozadevnih del in z označbo kat. pare, kjer bi se imel prirediti vinograd oziroma travnik, naj se predložijo Tržaški kmetijski družbi do konca tega meseca. Stavka v belgijskih premogovnikih vsled znižanja mezd. V premogovnikih pri Quare-tfnanu in Quesnesu je 11.000 rudarjev vsled znižanja mezde ustavilo delo. kupci. Albert Pcvh, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 POZOR! POZOR 1 se proda v Ljubljani krasna, moderno zidan* VIL/ z vsem konfortom, centralno kurjavo. — Istotako prijazna VFLA s krasno iego na Gorenjskem — V jako prometnem kraju na Kranjskem popolnoma nova davkov prosta trlnadstropnahiSa.ki ne podlega stanovanjski naredbi. V pritličju velik trgovski lo-ai in velika skladišča, v 1., II. in III nadstropju pa krasna moderna stanovanja. Resnim reflektantom fotografije In načrti na razpolago. Vpraš.nja pod šifro .VILA In HIŠA* na Aloma Company d. z o. z^ Ljubljana (Jugoslavija), (i62> • • • • Borzna pdroiHa, Tečafb Trst, dne 20. junija 1921. Jadranska banka . • . ...........300 Cosulich..................322 Dalnatla Geroiimlch . • . , • Ubera Triestina • • • Lloyd • Lus-dno M.irtlnolich Oceani« . Premuda Tripcovich Ampelea . •••••••••••• Cement Ualmstla . .......... Cement S pa lato Tuja vala!* na tr^afteai trftt Trst, dne 20. junija 1921. 273 131A 472 1625 810 189 546 370 330 590 340 34® avstrijsko nemške krone . češkoslovaške krone . • dinarji........ lejl...... . . . . n arke •••••••• dolarji . ..... iraneotki franki . . • • švicartki fr.inki • angfežki fuiti papirnati . mgleiki funti, zlati . . napol coni ... . . • • • • • 3.--3.2* 27. — 2« - M.- 53.- 30--30.r,0 28.50— 79 50 19.15- 19.33 160.-161-- 32«.— 330. -74 - 74.50 53.- «7. - 73-73 50 AvtonMa ena THMMOIRO-RsKgi (Ksntrlda) Kov dii-:vnl urnik zs po!e?ni čas: Odhod Iz Trsta (trg Oberdan) 1. redna vožnja ob 7. uri. 2. recina vožnja ob 15. uri. Prihod v Trst iz Reke (trg Oberdan) 1. re na vožnja ob 11.50 uri. 2. redna vožnja, ob 19.50 uri. Odhod Iz Reke (meja) 1. redna vožnja ob 7. uri. 2. redna vožnja* ob 15. uri. Prihod v Karitrido iz Trsta 1. redna vožnja ob 11.50. uri. 2. redna vožnja, ob 19.50. uri. Od 20. t. m. se bo tarifa na celi črti in za v^e rsdne vožnje znižala za 20 odstotkov sedaj veljavne tarife Koncoslonirani prevoznik (rte aiUSBPPE LUCCKI - tiha iMm v prodaja v sodih kakor tudi v steklenicah v veliki ali majhni količini, po zmerni ceni :: postaja Puia. :: Vzorri z navedbo cene se pošljejo na željo. Tfvirau za Hu&GBjt žgiaja, Fasaso w\ Pu!L NULI O Ci LASI se računajo po 20 stotiuk beseda. — Na^nanjŠa pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotiak beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plaća polovično ceao. HIŠA s tremi prostori in vrtom se radi selitve ugodno proda. Pojasnila Fabio Se-vero Št. 27. 1040 ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Mazza Garibaldi 3 (pvi Bsrriera) y registrovana ziidr. z neomejenim jamstvom ul. Fler Lui^i da Pal^strina It. 4, 1. v strelama hranlias vloga cd t 1 MJ:' Navadne vloge obrestuje po 4 Vk U2ČJ2 £3 fi02050?a. j Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune - F'osoja t hranilne pušice na dom. - Renlni davek plačuje j iz svo ega. Osje pOS&lila po rajugodnejših pogojih na vknjižbe, na oseDno poroštvo, na zasta/e vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemšl nedelj in praznikov od 8 (to t* čevljarski mojster y itailSsora, Stalni iti il sprejme 2-3 čet'lJnrskG pomažnlKa za Um 493 moško In žensko tlela. maom Plača po prvi mariborski tarifi khs pa. Posojilnica o Po oddaja v najem M t Ja Nastop po dogovoru. Natančnejša pojasnila daje Posojilnica v Podgradu, Istra. m Največjo Izbero daril za birmo dobre samo v trgovini Plazza Garibaldi Št. 3, (prej Baniera) ,'RIDNA hišna dobi takojšnjo službo v vili, oddaljeni 5 minut od tramvajske postaje Belvedere. Pojasnila daje Mass. Tenze, Via S. Lazzaro 19, zaloga papirja. 1047 IVA MIZARSKA pomočnika sprejme takoj v trajno delo Franc Čelan v Postojni. 1039 ALEKARNA v Hrušici pri Podgradu v Istri odda takoj avtomobilnemu podjetju vsakda* nji prevoz mleka i zHrušice v Trst. Ponudbe naj se takoj pošljejo naravnost Mlekarni v Hrušici pri Podgradu v Istri. Ista proda dva tovorna avtomobila Saurer in Fiat 18 BLR. 1046 GOLDINARJE, krone in srebro plačam veC kot vsakdo drugi. Solonicchio, via del Olmo št 3, III. 1045 ii$A z vrtom se proda v Tržiču na Gorenjskem. V hiši Je vodovod in električna luč. Ponudbe na upravništvo pod št. »>500«. 1042 ^OKOČNA in jedilna soba izdelani pred vojno, se prodata. Boccaccio 7, polunadstropje desno. 1043 3LIZU GRLJANA se je zgubila belorumeno lisasta lovska psica, ki čuje na ime »Dolly«. Ima velike čez oči segajoče obrvi. Dobra nagrada. Najditelj naj jo privede ▼ »Vilia Nives«, Miramar. Telef. Št. 3960. 1041 ZLATO IN KRONE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, via S. Francesco 15, IL S24 Kdor želi imeti krasno sliko po nizki ceni, naj se obrne samo na FGtOšrcflftl! zavod DAGOEHRE Corso l-itiorio Emonuels it. 39 -- Razglednice od 10 lir naprej -- POŠiŠTVA knplte nailažje notom realitetne pisarne KAROL MBZNHC, Celje, hI. Dolgepclj« Slav. 3. Krasno posestvo ; 300 oralov, /3 gozd Vt ekonomija, hiša z 10 sobami, pohištvo, 20 glav živine, 7 konj, svinje, velik inventar, cena okoli 5(0.00^ Lir. Parni mlin in parna laga, gozd in 1250 m8 drv, pri žagi 2 hiši, ve ik inventar, Vollgatter 50o.< 00 Lir. Veliko ključavničarstvo na stroje, v mestu za 100.O 0 L. Krasno posestva, 64 ocalov, pri Celju, lepa hiša, 6 sob, gospodarsko poslopje, 14 glav živine, inventar L 200 000. Kmetijska posestvo vsake vrste, trgovine, gostilne, trgovine, z gostilno, tovarne, mlini, hiše in vile. (459 Vsilita partija belega In Črnega vina se proda po konkurenčnih cenah znamka „MEN" Glavni zastopniki FRATELLI FIHZ2 Trst, via Tin tore 5 Telefon 1164 ABSOLVENT trg. tečaja, zmožen slovenskega, nemškega in deloma italijanskega jezika, želi vstopiti kot praktikant v kako podjetje v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Mladenič« na upravništvo. 1030 MLADI prašički, 7 tednov stari, dobre pasme, se prodajo pri Sv. Mariji Magd. Zgornji. Via Camoanelle št. 546. 1033 SOBA s hrano se išče v Divači. Ponudbe v torek v hotelu pri postajL 1024 /ELIK SEMENJ za konje, govejo živino, prašiče in razno kramarsko blago se vrši v Divači dne 26. vsakega meseca. — Načelni-štvo občine Divača. 1044 POPOLDNE prosta, izvežbana v vseh pisarni--MiK iščem sHzbe. Ponudbe pod: »Popoldne« na upravništvo. 1000 V2BJI K£t T 2m Gostilničarji je lahko pokusijo v Kettejevi kleti. NB. Najmanjša količina od 56 litrov iT po L 1.3C liter. 477 Zastopnik EeTJavista. LjuMlansKa Kreditna !mi!m| Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Celje. Bomrtle, Gorica, Sara]., JpBlJnl. fcritor Ptuj, Delniška lisnica R 50.000.039. tesemi R 45.B33.Q30 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3',// BWfflMj,i« na žiro-rzunne proti 37. °™l3«3JJ Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj - borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 obs o'ete iz VSLE s 3 sobami, hlevom, kletjo in prostorom za stiskanje sadja itd. l/t ure oddaljeno od Celja, v krasni legi, zraven 8 oralov travnikov, gozda, njiv, sadnega vrta in vinograda itd. se takoj proda za L 40.000. Pojasnila daje Alolz Fabjan, Celje, Cankarjeva ul. 4, Slovenija. 874 sprejema tte na temne knjižice, žira a ulo£s po3 nsjiM w Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji mm& Celje, DuMK, Kotor, Kranj, LjuD- Uffiin, Mor, KetKsulf, Opatija, Snrajeuo, Spli!, i\M\l Mm Za treh Trst, Klen. Posloene zu2z2zwseial uealnil Kraji u tu- In Inozsinsf ua