Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
bolj naravno, kot da' je .povprečen šolnik	Hočemo, da tečaji res služijo pravemu svo«
nekoliko zaverovan v svojo šolo in nekoliko	jemu namenu in ne predvsem za pridobiva»
pristranski ali vsaj tesen v svoji sodbi. Vsa»	nje predpisanega spričevala za uradno kva»
ka javna šokv je ljudska institucija in bi	lifikacijo. Trudimo se od svoje strani resno,
morala biti kot taka zadeva celega naroda,	da opredelimo svoje naloge in svoj delokrog
Ne prihaja nam na misel, da bi osnovno šolo	napram nalogam in kompetencam drugih
smatrali izključno kot svojo zadevo in od»	strok in šol, ker nam je zgolj za stvar in se
rekali vsakemu drugemu glede nje soodlo«	hočemo izogniti vsakim kompetenčnim kon»
čilno besedo — to bi bilo skrajno nedemo»	fliktom, ki bi vezali naše sile in otežkočali
kratsko in tesno stališče — nasprotno je se»	plodno delo. Pričakujemo pa nasprotno tudi
ve samoposebi umevno, da se tudi m; ne mo»	od druge strani, da se uvažujejo naše upra»
remo v svojem šolskem programu omejevati	vičene zahteve in sc nam prizna beseda tam,
samo na osnovno šolo, ampak da moramo	kjer se nam nalaga kako delo.
imeti svoj okvirni program in svoje načelne	Optimisti smo v tem pogledu, da smo
poglede za celotno šolstvo, ako hoč.mo spo»	prepričani, da se najdemo z vsemi onimi, ki
znati in opredeliti svoje speeijalne naloge v	imajo v mislih samo stvar in nič kot stvar
odnosu do celote. Vsako drugo stališče sma»	in da pojdejo naša pota narazen samo tam
tramo kot t.sno in izhajajoče iz mehanič»	in takrat, kadar bomo videli na drugi strani
nega, površnega, neorganskega pojmovanja	prestižne ozire, postranske račune, podreje»
šolskih in prosvetnih vprašanj. Kako naj se	nje splošnega interesa interesom kake
neki za vsako kategorijo šol rešujejo speci»	. majhne skupine. Priznati je treba, da se je
jalna njena vprašanja, preden ni ustvarjena	za izobrazbo učiteljstva od raznih strani
skupna osnova, preden niso jasni medseboj»	marsikaj koristnega storilo, kar niti nismo
ni odnosi vseh vrst šol ter jasna vodilna	vselej primerno upoštevali. Omenjam n. pr.
načela za reševanje šolskih vprašanj v celoti!	tečaje Podmladka Rdečega križa, ki smo jih
Zato naj nihče od nais ne zahteva, da bi	v svojem stanovskem listu komaj omenili,
z veseljem aodelovali, kjer se delajo računi	vendar te besede niso bile napisane brez go»
in načrti brez nas iin ae vendar računa pri iz«	tovega vzroka, ker se vedno še dogaja, da
vajanju na našo pomoč. Kdo nam more kaj	se hočejo razna vprašanja naše izobrazbe za
očitati, ako smo skeptični napram takim na»	posebne naše naloge reševati brez nas in se
črtom ker vemo, koliko se je z nami in na»	nas stavlja pred dovršena dejstva, preden
šimi silami že eksperimentiralo! To velja v	smo imeli priliko izraziti svoje mnenje. Bo»
malih in velikih vprašanjih ter v vseh po»	di, da se je to godilo v dobri veri, vendar
gledih, to velja zlasti tudi gledei tečajev, ki	stvari sami ni v korist in zato. bomo sma»
jih kdorkoli prireja za učiteljstvo — pa bodi	trali za .naprej kot svojo dolžnost, da od»
da so zgolj strokovni. Brez jasno vidne uvr»	krito, brez olepšavanja izrečemo svojo kri»
stitve specijalnih naših nalog v celotni kon»	tiko o vseh takih akcijah in opozorimo na
cept našega dela naj nihče ne pričakuje, da	morebitne pogreške. To smo dolžni povedati
se res z vnemo zavzamemo za stvar. Tudi	zlasti tam, kjer sc. stroški krijejo iz javnih
strokovni tečaji morajo imeti isvojo jasno	sredstev. Odločeni smo uveljaviti svoje mne»
vodilno misel, morajo imeti svoje določeno	nje vselej in povsod, kjer gre za naše zadeve,
mesto v sistemu rajnih akcij za našo iz»	Nič za nas — brez nas!
obrazbo in organizacijo našega javnega dela.	* —c—.
Delovanje ožjega sosveta UJU - Poverjeništvo Liiibljana.
(Poročilo o 4. seji z dne 28. aprila 1929.)
Nič za nas-brez nas!
(Nekaj o prirejanju učiteljskih tečajev.)
Število tečajev, ki imajo namen izobra» žiti ljudskošolskega učitelja za te ali one speeijalne naloge se množi. Ako navedem po njih značaju pedagoške, socijalno»higi» jenske kmetijske, gospodinjske, obrtne, še dolgo nisem naštel vseh, ki so potrebni, da usposobijo učitelja za razne naloge, stoječe v bolj ali manj tesni zvezi z njegovim pokli« cem. Učiteljstvo si želi prilike za spopolni« tev svoje izobrazbe v tej ali oni smeri, 'ker se. zaveda, kako nezadostno v vsakem oziru je znanje, pridobljeno na današnjih učitelj» skih izobraževališčih. Pa tudi drugi činitelji se zanimajo za' nas in skušajo uveljaviti svoje nazore glede bodočega našega poklic» nega izobraževanja, ker računajo na naše sodelovanje pri raznih akcijah in ustanovah /a gospodarski, kulturni ali socialni dvig ljudstva.
Pozdravljamo to zanimanje za nas, toda minili so časi, ko smo nekritično pristajali na vse, kar so drugod sklenili in se čutili srečne pod varuštvom, ki so ga drugod iz» vajali nad nami. Ustvarili smo si svoj pro» gram in imamo svoje lastne poglede na' vsa važna prosvetna vprašanja naroda. Še več — danes smo prepričani da se ne da- v tem pogledu izvesti v širokih slojih našega ljud» stva brez nas nobena velikopotezna akcija in da j. popolnoma zgrešeno, ako bi priča« kovali močne iniciativnosti od drugod ter se zanašali na druge. Zaman iščemo pri nas v Sloveniji kjerkoli kake velikopotezne kon» cepcije za reševanje življenskih vprašanj našega ljudstva. Kje. so oni, ki bi nam lahko kazali pot, ki bi imeli kak celotni pogled na vse probleme in bi reševali špecijalne na» loge v njih organski vezanosti s celotnim našim življenjem? Kje so pri nas duhovni voditelji z ono duhovno avtoriteto, da bi se brez pomislekov lahko izročili njihovemu vodstvu? Kamorkoli pogledamo, srečavamo večinoma ljudi majhnega formata, ki jim ne moremo Is polnim zaupanjem slediti. Kaj čuda, ako prihajamo do zaključkov, da ima» mo v lastnih vrstah nemara več kot v drugih stanovih živih ljudi, ki globoko sodoživljajo današnje čase in vse kar ljudstvo teži, ki se čutijo eno z njim in so pripravljeni zanj žrt» vovati svoje sile, ¡ki resno razmišljajo o živ» ljenskih naših problemih in čutijo globoko odgovornost za svoje' delo.
Zato smo postali tudi samozavestnejši in terjamo z vsem pravom da. se nas tam, kjer naj sodelujemo, kjer se z nami in našim delom računa, tudi vpraša za naše mnenje, upošteva naše predloge in naše želje. In to edino radi stvari same.
Sicer pa niti ne dvomimo, da nam bo so» odločujočo besedo priznal vsak in bo vsak hvaležen za inicijativno naše sodelovanje, komur j. za stvar in samo za stvar. Ne ma» ramo nikjer posegati v delokrog drugih in v stvari, ki nas ne pečejo, ne vodijo nas ni» kjer kaki tesni samostanovski vidiki in pre» stižni oziri, trudimo se vestno, da zastopamo svoje zahteve in postulate v skladu z inte» resi ljudstva in v tesnem naslonu nanj.
Ako nam danes na najvišjih upravnih mestih dajejo priliko, da izrazimo svoje, mnenje in stavimo svoje predloge, tembolj upravičeno pričakujemo, da se tudi drugod uvažujejo naši nasveti. To bo stvari samo v korist. Ali ne bi bilo naravnost absurdno., ako bi se reševala vprašanja naš: šolske iz» obrazbe brez nas in preko nas, ko vendar sami najbolje vemo, česa nam je treba, česa nam dosedanja izobrazba ni dala in v kate» rem pogledu je nedostatnost naše izobrazbe najočitnejša'.
V splošnem je treba povedati, da bi bilo v temelju zgrešeno, ako bi pri organizaciji kakega šolstva imeli strokovnjaki in učitelji dotične kategorije šol edino besedo. Nič ni
Otvoritev
Poverjenik tov. Skulj ugotovi ob nena» vzročnosti tov. Godcev:. sklepčnost seje, po» zdravi navzoče člane in preide na dnevni red.
Tajniško poročilo.
Tajnik tov. Kobal prečita zapisnik 3. seje, ki se odobri in podpiše. Nato je sledila debata o odseku za kontraktualce. Po vse» stranski debati je bil storjen nastopni sklep:
Po konstataciji, da se rešujejo zadeve kontraktualcev s strani pov, UJU in odseka za kontraktualce mnogokrat ločeno, da iz« gleda, kot bi bil odsek, za kontraktualce od organizacije neodvisna in popolnoma samo» stojna organizacija, kar povzroča nespora» zume, izvirajoče iz neinformiranosti enega ali drugega, se sklene imenovati poverjenika tov. Skulja kot zastopnika in informatorja poverjeništva UJU v odseku za kontraktual» ce. Odsek je dolžan povabiti imenovanega k vsaki seji odseka, kjer naj se iskreno po» jasnijo iin odpravijo vsa nesporazumljenja, ki bi mogla kršiti disciplino v organizaciji.
Ob tej priliki je bil razgovor tudi o cd» stopu tov. Mencina. Po pojasnilih, je vzel ožji sosvet njegov izstop na znanje.
Nato je poročal tajnik o preimenovanju naš: univerze, o delovanju okrajnih društev, o likvidaciji okrajnega učiteljskega društva za ljubljansko okolico in ustanovitvi 2 no» vih društev, t. j. za vzhodni in zahodni del. o- poslenih predlogih in o delovanju odsekov pri pov. rje.ništvu, o seji glavnega odbora in stavljenih predlogih in zahtevah, o dopisih Izvršnega odbora, o važnejših osebnih Iza» devah in razpisu uredniških mest pri »Učit. Tovarišu«, »Popotniku« in (»Zvončkiu«. Sklepi:
1.	Nj. Vel. kralju Aleksandru sc odpoš» lje brzojavna zahvala, da je dovolil našemu najvišjemu kulturnemu zavodu naslov »Uni» verza kralja Aleksandra 1.«
2.	V svrho uvedbe enotnih glavnih po» čitnic naj poverjeništvo ponovno opozori pristojne činitelje in prosi nujne rešitve.
3.	Nekateri predlogi okrajnih učiteljskih društev in sklepi šolskoupravnega odseka se predlože konferenci nadzornikov.
4.	Za študijsko potovanje v inozemstvo priporoča ožji sosvet po dva: tovariša iz vsa» ke oblasti.
5.	Za razna reprezentativna potovanja in delegate na kongrese, posebno v inozem» stvo, naj se ustavi v proračunu primerna po« stavka
6.	Kdor hoče imeti od naše organizacije koristi, naj se pri njej včlani. Posredovanja za nečlane se odklanjajo.
7.	Predlogi okrajnega učiteljskega dru» štva za Maribor desni in levi breg se bodo obravnavali pri seji širjega sosveta.
8.	Članek prof. dr. Karla Ozvaida »Di= namsk stran naše duše« se odstopi pedago» škemu odseku na pokrajinski skupščini.
Blagajniško poročilo.
Glavni blagajnik tov. Grum je poročal, da je nadzorni odbor izvršil revizijo. Zaradi nerednega plačevanja članarine jei uprava ustavila liste 8 društvom, od katerih je po» ravnalo svoje obveznosti skoro popolnoma 6 društev. Sedaj dolgujeta še dolnjelendav» sko in marenberško 'društvo. Nato prečita dopis uredništva »Popotnika«, poroča o vpla» čani članarini pri Mladinski Matici in vpla» čanem prispevku a 5 Din zvišane članarine za centralo. Sklepi:
1.	Dolnjelendavsko in marenberško okr. učiteljsko društvo naj se ponovno pozoveta, da poravnata svoje obveznosti napram po» verjeništvu.
2.	Proračun pri »Popotniku« se1 pod no» benim pogojem ne sme prekoračiti.
3.	Odobri se izplačilo po 1000 Din Uči» teljskcmu domu ,v Ljubljani in Mariboru.
Uredniško poročilo.
Urednik tov. Dimnik je poročal, da je prejel od državnega pravdnika 2 dopisa glede pisanja v »Učit. Tovarišu«. Držati se je treba poostrenih odredb zakona o tisku. To naj vzamejo dopisniki in članstvo na znanje.
Pokrajinska skupščinai
Po soglasnem sklepu se bo vršila letoš» nja pokrajinska skupščina dne 20. in 21. ju» .lija v Ljubljani.
Volitve v ožji sosvet.
Volitve v ožji sosvet se morajo izvršiti po predlogu tov. Kislingerja. Ožji sosvet sklene:
V	maju se skliče seja širjega sosveta., ki naj odloči glede načina volitev v ožji so« svet. Pred to sejo> naj pride tudi razpis ured« tniških mest »Učit. Tovariša«, ^Popotnika« in »Zvončka«.
Proračun za leto 1929./30.
Blagajnik tov. Grum 7pričita prorač(un za bodočo poslovno dobo. Sklepi:
1.	Proračun se odobri.
2.	¡Mladinska Matica naj predloži svoj proračun in račun, ki bodi objavljen skupno v računu poverjeništva in »Zvončka«.
3.	Osnuje naj se zopet »Prosveta«, ki naj se krije iz prilog »Učit. Tovariša«.
Gospodarska poslovalnica.
Poverjenik Skulj čita sklepe gospodar« skega sveta z dne 27. aprila 1929. Sklepi:
1.	Ustanovni občni zbor Učiteljske go» spodarske poslovalnice, naj se izvrši pred sejo širjega sosveta, ki bo v maju.
2.	Vse gospodarske ustanove de treba približati organizaciji.
Nova pravila.
Pravila in poslovnik sreskih učiteljskih društev v Sloveniji rfaj se razmnože in poš« lje jo vsem članom ožjega sosveta, da jih pro« uče in pošljejo izpremembe, na kar pridejo v razpravo pri širjem sosvetu.
Samostojni predlogi in niasveti.
1.	Deluje naj se na to, da se vzpostavijo predpisi glede napredovanj, namestilnih ko« misij in disciplinskih senatov.
2.	Stare prošnje, vložene za 'razpisana mesta, naj obveljajo.
3.	Pri nameščanjih učiteljstva morajo obveljati edino le ocena, zmožnosti, službena leta in družinske razmere. Vse drugačne raz« loge odločno odklanjamo.
4.	Na občni .zbor Učiteljskega doma v Ljubljani naj pošlje poverjeništvo zastop» nika, ki naj poda situacijsko poročilo.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, za« ključi poverjenik sejo.
V	Ljubljani, 29. aprila 1929.
Andrej Skulj, poverj. Jos..Kobal, tajnik.
Ure, zlatnine in srebrnine na obroke
brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju
M.JLGERJEV SIN, Maribor
Gosposka ulica 15.
Miroslava Leltoeb / Ljubljana, Jurčičev trg itev. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtiak.
LISTEK,
Po učiteljskem koncertu v Mariboru.
Kje ste naši fantje pevci in naša dekleta pevke, ki ste prisostvovali našemu koncertu v Mariboru? Saj je bilo nas in naših ljudi navzočih nekaj stotic in vendar se nihče ne oglasi v stanovskem glasilu, da bi povedal svoje misli o tem pomembnem dogodku, dasi pretekli dnevi že zaključujejo mesec! Ali je vam vsem zaprlo sapo, ali se je vam posušilo črnilo? Vsako številko »Tovariša«, ki je izšla po koncertu, gledam in obračam, a ne naj» dem niti besedice. In vendar bi bilo treba povedati marsikaj lepo, pošteno in odkrito, kakor se spodobi, pa naj bode 'dobro ali sla« bo. Povedati bi pa morali vi in vc v prvi vrsti, ki ste sami pevci in pevke. Potem bi lahko iznesli svoje misli šele mi, ki imamo »kosmata« ušesa. Molčati je sicer lepo in dobro marsikdaj, a od vas vseh ni lepo in dobro, da molčite sedaj, ko je potrebno, da govorite; potrebno in koristno.
No; če ni drugače, pa naj pišem o kon« certu jaz, ki se' najbrže izmed vseh številnih tovarišic in tovarišev, ki so slišali ta kon» cert najmanj razumem na to vrsto umet» nosti.
Zame je bil koncert pevskega zbora UJU 6. aprila v Mariboru prav razveseljiv dogo» dek iz raznih vzrokov. Koncert je bil naš, učiteljski. To je nekaj, kar je treba podčr» tati. Vsak je ponosen na svojo* lastnino, zla» sti, če j- ta lastnina sad njegovega lastnega dela, truda in žrtev. In naš pevski zbor je vse to v polnem pomenu besede. Največ so delali, se trudili in žrtvovali seveda pevci in pevke same. Na nas vse: druge je prišel le neznaten odstotek teh žrtev, namreč mesec« no 1 D2n, kdor ga' je dal, seveda. Zakaj nc« kateri posamezniki (in tudi nekatera dru» štva!) sodijo še danes, da je ta žrtev za nas preobčutna. Kdor je bil na tem koncertu, ta bode odslej sodil drugače, če ima vsaj tro» hico smisla za stanovsko čast in disciplino, seveda.
Drugi vzrok je ta, da se je učiteljstvo v Mariboru in daleč na okrog zavedalo v polni meri pomena tega koncerta. Posetilo ga je samo v prav častnem številu s svojci, pri» vedlo svoje znance in prijatelje, tako da je
bila prostrana dvorana »Union« skoro' po» polnoma razprodana. To ni majhna stvar, ako upoštevamo, kako so danes obiskane podobne prireditve. V tem oziru je mestno, in okoliško učiteljstvo storilo v polni meri svojo dolžnost z osebno agitacijo in razpro» dajo. Koncert je pokazal, da nismo še tako razrahljani, kakor često mislimo sami o sebi, ampak da zmoremo, še marsikaj, če hočemo, seveda. Tudi upokojeno učiteljstvo v Mari» boru je storilo, kar je moglo. Ali ni to velik plus za današnje razmere?
Koncert je uspel gmotno nad vse priča» kovanje. Moralno pa menda tudi. Saj naše učiteljstvo še ni imelo prilike, da bi se re» prezentiralo širši publiki s kakršnokoli umet» niško prireditvijo v večjem obsegu. Mnogo jih je med nami, ki so dobri in marljivi de» lavci na tem ali onem polju, a ne silijo v jav» nost, zato tudi ta po večini ničesar ne ve o tem. Včasih je pa le potrebno da zlezemo iz svoje skromnosti in da nas svet vidi. In ta koncert jc to povzročil.
Kakšen je bil koncert v umetniškem oziru? O tem bi morali povedati tovariši pevci in tovarišice pevke, ki so na lastna ušesa čuli proizvajanje in ki se kolikortoliko razumejo na moderne struje naše pesmi. Jaz
za svojo' osebo bi bil rad čul vsaj eno ali dve pesmi starega kova. Potem bi naša moderna pesem stopila še bolj izrazito pred publiko. No, pa to j moja osebna želja, ki ni mero» dajna. Ker se pa sam ne razumem na moder» no pesem, zato sem stopil neposredno po zaključku koncerta k dobremu znancu skla» datelju g. Oskarju Devu. On je gotovo uva» ževanja vredna kapaciteta. Pa ga vprašam, kako je zadovoljen s koncertom. Mož mi odgovori: »Zelo, prav zelo. Zlasti pa ženski zbor je nekaj nenavadnega, posebnega, če» sar ni lahko najti.«
Meni je to zadostovalo popolnoma. Kdor pa misli drugače, naj se oglasi.
Nekaj pa stoji. Pevski zbor UJU je tu sebi samemu v čast in ponos, pa tudi nam vsem. Morda še ni danes tak, kakor si želi biti sam s svojim pevovodjem, in tudi morda ne tak kakoršnega si želi večina nas. A je kljub temu in kljub vsem težkočam, katere je moral prebrociiti, faktor, s katerim naša javnost resno računa. In on je naš, popols noma naš. Zato je naša dolžnost, da ga v njegovi detinski dobi vzdržimo v očigled in ponos lastnega stanu, v korist naše pesmi in kulture.	—skt.
ŠE JE ČAS!
Še je čas, da ne cepimo svojih sil,
da rešimo, kar se rešiti da in združimo, kar se združi* ti da.
Še je čas, da se zdramimo iz svoje skrajne letargije zanašanja na druge in delamo z last* nimi močmi.
Še je čas, da prenehamo z golim kriti* kovanjem in besedičenjem, ter pričnemo s pozitivnim delovanjem.
Še je čas, da uvidimo skrajno bedo učiteljskih rodbin, njihovo deco in sirote brez strehe in varstva, lastno organizacijo brez lastnega doma.
Še j|8 čais, da vplačamo Učiteljskemu domu v Ljubljani dolžne de* • leže oziroma, da se pri njem včlanimo.
Še je čas, da vpogledamo v račune Učiteljskega doma in se prepričamo o poslovanju zadružnega načelstva.
Še je čas, da se odločimo, udeležiti sc občnega zbora Učiteljskega doma v Ljubljani, vršečega se 8. majnika ob uri v Ljubljani.
Gorje mu, ki se zanaša, da sc ob trp* lj-'Uiy- in uspehih drugih borcev da mirno uživati tu* je sadove in trikrat gor j. mu, ki sebično zavira kari* tativno delovanje svoje last* ne stanovske organizacije!
J. L.
— Vsa šolska upraviteljstva, k a*
tera niso še plačala, niti vrnila okrog božiča prejeto knjižico »Narodn. pravljice iz Prekmurja«, II. zvezek, prav lepo prosi Učiteljski dom v Ma* riboru, da to store sedaj. Naj s. ta mali znesek ne-vleče še v drugo leto! Posebno izterjavanje p.v vzame mnogo časa in truda. Torej prosimo!
Narava Vas kliče,
da preživite Vaš prosti čas v gozdu ali na polju. \ gorah ali na morju, da sc navdušeni za to bivanje čim bolj pozdravite.
V svojem navdušenju pa ne pozabite na najvažnejše, pripraviti in zagotoviti si bla* g jdcjni vpliv bivanja v naravi s krepčilno hrano, ki kr.pLtelo, ne da br ga utrudilo z nepotrebnim balastom in ki n. veže telo na stalne dnevne obroke.
Izpijte zjutraj za zajtrk iz Vaše termo steklenice na potovanjih in na izletih sko» delico
m
ki ima zelo dober okus, j,, lahko prebavljiva in predstavlja koncentrirano hrano iz naj* boljših naravnih jedi. Ovomaltine se hitro pretvarja v zdravo kri, ki ustvarja telesno in duševno delavnost.
Dobiva s. v vseh lekarnah in drogerijah zavitek po 18'50 Din.
Zahtevajte, sklicujoč se na ta list, brez* plačne vzorce od
Dr. A.WANDER d. d.
ZAGREB.
Splošne vastl.
PROSLAVITEV DESETLETNICE SLO* VENSKEGA ŠOLSTVA V MARIBORU.
Letos poteka deseto leto, odkar sc je preosnovalo naše šolstvo zlasti na severni meji in pa v vseh večjih gospodarskih in kulturnih centrih mariborske oblasti.
Preosnova našega osnovnega in meščan* skega ¡šolstva v teh ikrajih je bil tako važen in pomemben zgodovinski dogodek da po desetih letih ne moremo in tudi ne smemo iti kar tiho preko njega.
Doba desetih let ni dolga, zlasti ne v po* vojnih razmerah, ko smo komaj sledili na* iglemu tempu raznih dogodkov. Prevrat je naše kraje osvobodil fizično, oborožena sila jim je nudila varstvo, promet prehrano. A ¡kljub vsemu temu še: nismo bili resnično svobodni, dokler smo imeli povsod ob meji, v vseh večjih krajih, .posebno pa v Mariboru in njegovi okolici še nemške osnovne in me* ščanske šole z nemškim, naši naciji in dr* žavi nasprotnim učiteljstvom. Šele reorgani* zacija šolstva jc ustvarila temelj za pravo duševno svobodo ter uverila naše ljudstvo — pa tudi njegove nasprotnike -— da smo korenito pretrgali s suženjsko preteklostjo, da smo postali in hočemo ostati resnično svobodni. To je bil mejnik, ki smo ga zasa*_ dili globoko v duše mladine in odraslih ne z orožjem in silo, ampak z ljubeznijo in delom do nove, ravnokar iz morja krvi in trpljenja porojene naše države.
Zato je docela umestno, da se po desetih letih spomnimo vseh onih težkih, a vendar tudi lepih dni, ko smo ustvarjali novo dobo svojemu narodu in svoji lastni državi, ko smo začeli oblikovati novo pokolenje za no* ve razmere. Prav je da po desetih letih pre* gledamo še enkrat s kritičnim očesom ne sa* mo oni pomemben začetek, ampak tudi ni* daljevanje tega dela od takrat do danes.
Za to desetletje moramo sebi in javnosti položiti račun, bilanco z vsemi plusi in —-minusi. Šele nato nam bode mogoče začrtati smernice za delo v bodočnosti v dobrobit naše šole, naroda in države.
Da pa bode to mogoče, zato se priredi v Mariboru veliko slavnostno zborovanje vsega osnovno in meščanskošolskega učitelj* stva mariborske oblasti. Bližnja sreska dru* štva, katerim dopuščajo prometne razmere, se udeleže tega zborovanja korporativno. Posebno bi bilo želeti to zlasti od vseh ob* mejnih učiteljskih društev. Pričakujemo pa, da bode slednje učiteljsko društvo maribor* ske oblasti zastopano vsaj po četvorici ali petorici delegatov. Saj ni menda niti ne ene* ga društva, ki bi ne imelo povoda praznovati take desetletnice. Zelo umestno bi bilo, da se zborovanja udeleži vse učiteljstvo, ki je ob prevratu prevzelo, -ali pa pozneje delo* valo na nekdanjih osnovno in meščanskošol* skih ponemčevalnicah.
Slavnostno zborovanje slovenskega šol* stva v Mariborski oblasti se bo vršilo na bin* koštno soboto, dne 19. maja 1929 dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani v Narodnem domu v Mariboru po- sledečem dnevnem redu:
1.	Otvoritev. (Otvori ravnatelj meščan* ske šole Drago Humek.)
2.	Slavnostni govor.
3.	Govori zastopnikov društev.
4.	Sklep.
Ob dvanajstih skupne kosilo-.
Popoldne izlet v Pobrežje in prijateljski sestanek. Društva naj določijo govornika, ki naj se pripravi na 5—lOminutni govor. Bin* k-o-štna sobota je za vse prost dan. Kdor se udeleži skupnega obeda, na j se prijavi: Ant. Skala, Koroščeva 5. Obed bo poceni. Pred* sedniki društev naj čimprej javijo udeležbo. Društvene zadeve bodo društva lahko obrav* navala pred "ali po skupnem zborovanju v prostorih Narodnega doma.
Prosimo, da prihitite ta dan v čim več* jem številu v naš Maribor.
— Iz poverjeništva. Dne 30. aprila sta odpotovala v Beograd tovariša poverjenik Andrej Skulj in urednik Ivan Dimnik na sejo komisije o načrtu zakona o narodnih šolah. Kdaj bodo končane seje, nam ni znano.
Vtisi ekskurzije na Dunaju.
(Iz referata prof. Minke Skabernettove pri Društvu učiteljic v ¡Ljubljani.)
Dunajske šole so verna slika novodobne politično in kulturno reformirane Avstrije. Prejšnja fevdalno absolutistična habsburška monarhija je postala čez noč demokratična država, nov duh je zavel, vodstvo so pre* vzeli ljudje prežeti z globokim socialnim ču* stvovanjem do najširših ljudskih plasti. No* ve razmere so ustvarile nove potrebe, vedno občutneje se je kazalo, da je treba vzgojo prihodnje generacije temeljito izpremeniti in usmeriti v smislu novodobnih teženj.
V dosego tega namena so se z vsemi si* lami lotili reforme prosvete. Dunaj kot sre* dišče je prevzel to nalogo in se ni zadovoljil samo s korenitim preustrojem šolstva, tem* več je sporedno s tem zap-očel velikopotezno akcijo z gradnjo velikanskih stanovanjskih poslopij za široke mase, s preureditvijo šol* skih poslopij, z ustanovitvijo otroških zave* tišč in zdravilišč.
Zato je bilo na programu poleg hospita* cij na osnovnih in meščanskih šolah tudi ogledovanje novih socialnih naprav.
Inicijator šolske reforme, drugi predsed* nik m. š. sv. O t t o Glockfl je v svojem uvodnem govoru poudaril, da mu pomeni delo za današnjo šolo zgraclbo boljše bodoč* nosti. Namen te šole naj ne bo samo, mla* dino opremiti s trajnovrednim znanjem,
—	Učiteljski dom v «Zagrebui, Iki je bil po odloku upravne oblasti odvzet Udruže* nju Jugoslovenskega učiteljstva j. sedaj prešel po odločitvi državnega sveta končno 22. pr. m. definitivno v posest jugosloven* skega učiteljstva.
—	Vaeslovanski učfteljski kongres v Po* znanju se vrši 11.—14. julija. Na tem -xon* gresu bo definitivno ustanovljeno Vseslo* vansko učiteljsko udruženjc. Podrobnosti glede pota in višine potnih stroškov bodo javljene pravočasno. Kdor se hoče udeležiti kongresa, naj javi to poverjeništvu UJU v Ljubljani.
—	Ob priliki slavlja 601etnice ptujskega učiteljskega društvs dne 8. maja bo ob 10. uri slavnostno zborovanje- v Društvenem domu. Slavnostnega zborovanja se udeleži tudi brmoško- učiteljsko društvo. Dnevni reti zborovanja: 1. Otvoritev zborovanja in pozdravi. 2. Zgodovina ptujskega učiteljske* ga1 društva. Referirá tov. Musek. 3. Referat tov. poverjenika. Po zborovanju se vrši v Narodnem domu banket; a ob 'A 19. uri j. v Društvenem domu koncert Pevskega zbora UJU iz Ljubljane. Soglasni sklep zadnjega zborovanja je, da se vsi člani društva ude* leže vsega slavlja ter se pričakuje, da bo vsak !mož*beseda.
—	Nsš pevski zbor bo izvajal na svojem koncertu ob priliki proslave ptujskega uči* teljskega društva v sredo 8. t. m. ob 18Y¡. uri v Društvenem domu v Ptuju najlepša in - najnovejše 1 skladbe Adamiča, (Kogoja. Škerjanca, Papandopula- in Stolzerja. Na programu je tudi več krasnih, harmoniziranih narodnih pesmi. Predprodajo vstopnic im.ita upravit. deške in dekliška osnovne šol. v Ptuju.
—	Stalnost v državni službi. Ministr* stvo prosvete je z odlokom O. N. br. 19.236 z dne 16. marca 1929 odločilo, da j. v smi* slu čl. 14. urad. -zakona in po razsodbi Drž. sveta Br. 26.855 z dne 25. avgusta 1926 (tuk. P. br. 8420/1—1926) potrebno za priznanje stalnosti učiteljem 2 '(dve) '.leti državne službe. — Z ozirom na to odločbo ministr* stva prosvete se torej ne šteje v predpisano službeno dobo za stalnost privatno in kon* traktueilno službovanje, na kar je opozoriti učiteljstvo in v bodoče strogo paziti na to ob predlaganju prošenj za stalnost v drž. službi.
—	Prizivna razprava. Na tožbo Rado* slava Knafliča- proti poverjeniku UJU An* dreju Skulju se je vršila dne 30. aprila t. 1. pri celjskem okrožnem sodišču prizivna raz* prava. Radoslava Knafliča- je zastopal odvet* nik d'r. Kalan iz Celja, poverjenika Skulja pa odvetnik dr. 'Oton Papež iz' Ljubljane. Poverjenik Andrej Skulj je bil oproščen.
—	Uporaba šolskih knjig v I. in II. raz* redu. Ministrstvo prosvete je izdalo ponov* no naredbo, da- se ne sme- v prvem in drugem razredu osnovne šole uporabljati razen abe* cednika in čitanke nobena druga učna knji* ga. Proti onim učnim močem, ki se ne bodo držala te odredbe se bo postopalo po zakonu.
—	Napredovanji; učiteljstva v položaj ni plači, odpošiljanje prošenj. Ministrstvo pro* svete je z odlokom O. N. br. 24.308 t dne 27. marca 1929 odredilo: 1. da ni treba po* šiljati ministrstvu urgence za napredovanje v položajni plači, ker je to napredovanje iz* ključna pravica ministrstva, ne pa poedinega uradnika kot n. pr. povišica osnovne plače. 2. Prošnje za napredovanje v položajni plači naj odpošljejo neposredni starešilne nadre je* nemu oblastvu šele z Idnein, ko je dotičnem-u po zakonu mogoče napredovati (čl. 1. Ured* be o razv-rstavanju).
—	Uradnliški zakon. Glede sestave no* vega uradniškega zakona je nastal v delu. trenotno- zastoj, ker hoče vlada najprej v podrobnostih izvesti novi zakon o vrhovni državni upravi. S tem zakonom bo izvedena temeljita reorganizacija in bodo ukinjene ter deloma preurejene posamezne državne ustanove. Na podlagi teh sprememb se bo šele nato moglo definitivno fiksirati in sta* tuirati stanje uradništva pri pcsam.zniii uradih in ustanovah. Novi uradniški zakon bo na podlagi tega stanja definitivno rešil uradniško vprašanje in uredil tudi mat.r:* jalni položaj uradništva.
temveč ji vzbuditi predvsem veselje do du* ševnega dela, ki ne bo prenehalo z izstopom iz šole, ampak ji bo ostalo še dalje in jo vzpodbujalo k samoizobraževanju. Vedra sa» rpodelavnost, radostno doživljanje ter za* vestna podrejenost naj bodo temelj današ* nje šole. Vzgojiti hočejo generacijo-, ki bo z razumom, delavnostjo in idealizmom zgradila nov boljši svet,	i
Tako reformo izpeljati v povojni dobi, je bilo silno težko. Dunajska občina si je postavila kot prvi cilj izboljšanje telesnega in gmotnega položaja otrokom in učiteljstvu. Socialne ustanove skrbe za matere v blago» slovljenem stanju, nadzorujejo zdravstveno stanje otrok v predšolski in šolski dobi, skr» be za prehrano dece, izdajajo profil-aktične odredbe proti tuberkulozi.
Izboljšanje socialnih razmer je .tvorilo pogoj za uspešno in dobro šolsko reformo. Prejšnja šola učilnica, ki jo je večkrat pre* veval duh militarizma, se je umaknila novi šoli, prežeti z duhom demokracije in paci* fizma.
Ministerijalni svetnik F a dru s je pre« dava! o provedbi šolske reforme. V naučno ministrstvo je bilo poklicanih 33 strokovnja* kov, zastopnikov vseh vrst šol. Po določe1* nem načrtu so pre-orijentir-ali v nove smeri dunajske učitelje, ki so se lotili dela z ve* liko vnemo. Ustanovilo se je 600 učiteljskih delovnih zajednic, ki so jih vodili specialisti. Učitelji so otvorili 156 poizkusnih razredov za pouk po delovnem principu, izdali so tri strokovne liste, priredili nešteto predavanj
— Izvenšolsko delovanje učiteljstva.
Ministrstvo prosvete je izdalo -sledečo od* redbo: Ministrstvu so znani slučaji, da ji-pojmovanje učiteljevega izvenšolskega delo* vanja spremenjeno v brezobzirno težnjo za postranskim zaslužkom. V tej težnji so pre* vzeli razni učitelji na svojo osebo veliko število- dolžnosti v raznih prosvetnih in kul* turnih društvih in prejemajo za to honorar v denarju ali v naturi. Dogaja se tudi, da se zahtevajo take nagrade tudi od ustanov, ki so namenjene učencem in so za delo v takih učitelji obvezni že po svojem poklicu in po zakonu. Radi tega se odreja: 1. Učitelji ne smejo prevzeti zase večje število dolžnosti izven šole, nego se morajo te dolžnosti raz* deliti enakomerno na vse učitelje. 2. Izven* šolske dolžnosti ne smejo v ničemer ovirati rednega šolskega dela. 3. Od ustanov, ki so namenjene učencem, ali onih, ki v njih so* delujejo učenci, se ne sme zahtevati nikakih nagrad (niti v denarju, niti v drugi obliki). — Šolski nadzorniki bodo o priliki nadzoro* vanja ugotovili odnošaje v te j smeri in ¿»odo postopali po zakonu proti vsakomur ki se ne bo ravnal po tej naredbi in stvar potom prosvetnega oddelka javili ministrstvu pro* svete.
—I L j ubl j,ana=Zagreb*Betogiiad!!! Vs e m
šolam in učiteljstvu! Naše' šole do sedaj Še nimajo potrebnih stenskih slik ki bi jih uči* teljstvo- z velikim uspehom lahko uporabija* jo- pri zemljepisnem pouku. Posebno pri* manjkuje slik. krajev naše domovine. Zato si je nadela Umetniška Matica tudi to na* logo', da bo izdajala stenske slike za naše šole. Vse stenske slike bodo umetniško do* vršene. Kot prvo- serijo takih stenskih slik bo izdala Umetniška Matica slike Ljubljane-, Zagreba in Beograda. Slike bodo v formatu 65X93 cm, kot so običajne stenske slike za šole ter bodo seveda izvršene v barvnem ti*
in konferenc, 'ki naj bi poglabljale izobrazbo učiteljstva. Vsak šolski okraj je dobil na po* sodo 60 del modernih pedagogov, da jih je učiteljstvo prečitalo-. Pri sestavljanju sploš* no veljavnega učnega načrta za osnovno šolo -so delale delavne zajednice vseh 13 okrajev v soglasju z večino dunajskih učite* Ijev in roditeljev, ki so jih pridobili refo-r* matorji za novo šolo. Sodelovanje roditelj* skih udruženj je važen faktor pri preustroju dunajskega šolstva. Za nadaljnjo- izobraže* vanje osnovno* in meščanskošolskega uči* teljstva so obnovili pedagoški institut, ki je imel 1925. leta 126 slušateljev, sprejetih v redni študij, ustanovili so centralno knjiž* nico, ki ima danes že 80.000 najboljših strokovnih knjig in blizu 300 revij.
Nagel razvoj šolske reforme je povzro* čil potrebo, izpremeniti odredbe, ki se tičejo polaganja učiteljskih izpitov vsaj do tiste dobe, ko bo vprašanje učiteljske izobrazbe definitivno reš.no. Posebno pažnjo so obr* ni!i_ na reformo 'izobrazbe učiteljskega nara* ščaja in nadaljno izobraževanje učiteljev. Za današnjega učitelja ni dovolj, ako obvlada poklicne znanosti, pedagogiko in njene psi* hologične, estetične, kulturno*filozofične, go* spodarske in državoznanstvene osnove, vpo» gled mora imeti tudi v vsa kulturna torišča, v duhovna, umetniška, gospodarska in poli* tična stremljenja, šele potem more sodelo* vati na vzgoji. Učitelj naj ne bo samo vzgo» ji te 1 j otrok, on bodi vzgojitelj naroda v kra» ju, kjer službuje. Radi teh nalog stremi uči* teljstvo po visokošolski izobrazbi.
sku. Te slike bodo izvršene v e-naki kvalitet! kakor drago inozemsko blago. Zakaj podpi* j rati drage inozemsk. tvrdke?! Umetniška Matica, ki ni nikako trgovsko podjetje tem> več društvo za propagando naše sodobne j umetnosti, bo temu odpomogla. Če bodo šo^.-pridno naročale te slike, bo izdala kasneje kot drugo serijo Bled. Split in Cetinj.. Ta» koj ko bodo slike izšle bomo šole obvestili o tem. Vsekakor pa ne bo cena ene slike presegala 30 Din! (Iz inozemstva naročeno slično blago stan. en izvod 60—100 Din!!!) Vendar pa prosimo že sedaj, da se prigla* šajo šole- kot prednaročnice, seveda z nikako obveznostjo. Toliko- da vsaj približno vemo, v kakšni nakladi bomo tiskali. Zadostuje -dopisnica z vsebino: Obvestite me z ofe-rti takoj, ko izidejo Vaše stenske slike za šole!
lOdbor.
—	Majniški izl.iti, prijave za vožnjo po železnici. Po § 16. c) železniške tarife d.o II. za' prevez ,potnikov itd. so posamezna šolska vodstva dolžna vsak izlet ali ekskurzijo pri* javiti odhodni železniški postaji najmanj 24 ' ur pred rednim odhodom dotičnega vlaka. Direkcij - državnih železnic v Ljubljani ; je sporočila-, da nekateri zavodi prijavljajo j izlete šele na predvečer za vlake ki odhajajo : sledečega dne zjutraj. Zato opozarja, cla je najkasneje do 12. ure prijavljati izlete za vlake, ki odhajajo naslednji dan.
—	Kočevsklo okrajno učiteljsko društvo. Stari in novi dolžniki se smatrajo še nadalje j za člane, kakor hitro poravnajo svoje obvez* ; nosti in ako sami ne prijavijo svojega iz* ; stopa. — Odbor.
—	Kaj prinaša novi finančni zakon. Ena najvažnejših odredb novega finančnega za* kona je v členu 76., ki pravi, da vse določ* be dosedanjih finančnih zakonov, kolikor se ne nanašajo na izvršitev proračuna, in
Enotnost v nalogah učiteljstva sploh za» hteva tudi enotnost v njegovi izobrazbi na vseh stopnjah, tako za učitelja osnovne, me* ščanske, nižje srednje, višje srednje in vi* soC-ce šole.
Z obsežno delavnostjo s predavanji in tečaji, ki jih je odredila naučna oblast, z ustvaritvijo učiteljskih delavnih zajednic in počitniških tečajev, z ustanovitvijo poizkus* nih in hospitacijskih razredov, z ustanovit* vijo obsežnih knjižnic in novih revij, s pre* osnovo dunajskega pedagogija v pedagoški institut mesta Dunaja v zvezi z njegovim psihologičnim institutom in podobnim so se« znanili in navdušili učiteljstvo za nove smeri na pedagoškem polju in tako ustvarili po* goje za razvoj novega učitelja in z njim tudi nc-ve šole.
Razne politične izpremembe v državi so napredovanje na reformi učiteljske izobraz* be sprva ovirale, vendar se je reformatorju Glocklu posrečilo, da je izdal osnovni načrt tozadevnega zakona.
Popolna reforma se za enkrat .ne bo mo* gla izvesti v polnem obsegu, -ker je zvezana s prevelikimi stroški. Za prehodno dobo je našel dunajski mestni svet ta izhod, da je na r*.dagoš'kem institutu lotvoril učiteljske te* čaje vseučiliškega značaja, ki trajajo 4 se* mestre. Pedagoški institut ima nalogo, pri* praviti učitelje za osnovne in meščanske, oziroma za obče srednje šole, za specijalne in obrtno*nadaljevalne šole in mora skrbeti tudi za nadaljno izobraževanje' že nastavlje« nega učiteljstva.	(Dalje prih.)

so veljale do 31. marca t. 1. ter jih ta zakon ni izamenjal, prestanejo veljati s 1. junijem t. 1. Vendar pa bodo veljale tudi za naprej vse tiste odredbe prejšnjih finančnih zako» nov, kolikor so bili z 'njimi »spremenjeni, razveljavljeni in dopolnjeni postoj.eči v za* koni, kakor tudi vse naredbe, pravilniki itd., izdani na njih temelju. V praksi znači to, da bodo n. pr. še naprej veljale vse odredbe dosedanjih finančnih zakonov, ki se tičejo uradniških vprašanj, ker je ipač bil s temi odredbami spremenjen uradniški zalkon sam. Tu pridejo v poštev n. pr. določbe o prestanku pravice do predujmov, do podpor uslužbencev, ki postanejo nesposobni za službo pred pridobitvijo pravice do pokoj« nine itd. — Velike važnosti je tudi čl. 73., ki se glasi: V kolikor so ali v kolikor bodo v razsodbo državnega sveta razveljavljena rešenja o napredovanju državnih uradnikov in uslužbencev, se ne bo zahtevalo povra» čilo (preveč izplačane (razlike in a uskižben« č.vih prejemkih zaradi napredovanja, a do dne izrečene razsodbe. Doslej so se često namreč dogajali slučaji, da so moraili' dr» žavni nameščenci vračati znatne vsote, ker so bilia1 rešenja o njihovem napredovanju na« knadno (razveljavljena od državnega sveta, dasi njih samih pri tem ni zadelai nobena krivda. S to določbo je storjen važen korak k izgraditvi pravne sigurnosti -državnega Tiameščenstva in njegovlih prejemkov. Po členu 60. se lahko na vs.v mesta državnih uslužbencev (tzvaničnikov in služiteljev), postavljajo poedinci kot dnevničarji. To določilo ne velja za organe policijske straže in detektive, za osebje pravosodne straže, za zvainičnike in služite!je ptt stroke1, za cestne mojstre in zvaničnike finančne kon« trole. Njihovo dnevnice se bodo izplačevale iz kreditov določenih za osebne prejemke navedenih stalnih nameščencev.
—	Šolska reforma na Čehoslovaškem. Prosvetni minister dr. Štefanek je zaključil anketo o šolski reformi, ki je trajala pet dni in na kateri je govorilo skoraj 200 govorni« kov. Minister je karakteriziral bistva ankete in rtsumiral njen izid. Večina govornikov se je izrekla za 5razredno osn. in tej priklju» čeno 3razredno mešč. šolo. O predlaganem podaljšanju šolske obveznosti do 15. leta bo treba šele posebej razpravljati. Glede pred« loga enotnih šol je zavzela večina govorni« kov odklonilno stališče, dočim se je izrekla za ohranitev dosedanjih meščanskih in sred« njih šol na istih sedežih. Na vprašanje gle« de organizacije srednji šol in klasičnih je« zikov na srednjih šolah se je izjavila anketa popolnoma jasno, da je za ohranitev seda« nje dvojne podlage, to je gimnazije in re« alne gimnazije, da se s tem ustreže različni nadarjenosti dijaštva. Razprave o vprašanju strokovnih šol (obrtnih, poljedelskih itd.) so pokazale, da se k«te lepo razvijajo. Za za« koniti obstoj obrtno«nadaljevalnih šol se vr» šei priprave.! Glede zrelostnega fizplta na srednjih šolah je bila večina udeležencev mnenja, da naj ostane' v današnji obliki v veljavi; le par govornikov je bilo mnenja, naj se deloma izpremni, nikakor pa .m od« pravi. Celotna slika ankete je da naj osta» ■rtejo osnovne, meščanske in srednje šole nu» dalje, reformirajo ali izpopolnijo pa naj so samo obrtna, trgovske in nadaljevalne šoie.
—	V četrtek 25. aprila je dokončal svojo trnjevo zemsko pot, tih in skromen a zvest' naš tovariš Anton Maslu, šolski uprav, v Turju nad Dolom pri Hrastniku. Črna usoda ga je pred ¡par leti pregnala z rodne kraške zemlje v naše zelene hribe. Letos je priromal h kraju svojih službenih let in živ« ijenskih moči. Stopil je v igrenko pdsluženi pokoj — takrat je poslednjič zamahnilo po njem — in zrušilo se je življenje trpina. — V soboto popoldne smo ga spremili na ljub« ljanski božji vrt, kjer je končno našel svoj ozki domek pokoja. Naj počiva' v miru!
Učit. društvo za laški okraj.
—	Učiteljem perutninjarjem in kuncerej« cem. Da se dvigne perutninarstvo in reja kuncev, se je ustanovil pri Kmetijski družbi odsek za perutninarstvo in* kuncerejo, čigar pravila so bila priobčena v 4. letošnji številki »Kmetovalca«. Med naloge odseka spada snovanje rejskih središč, prirejanje razstav, posredovanje pri nabavi jajc za valjenje in plemenskih živali ter strokovni pouk. Gla« silo mu je zaenkrat »Kmetovalec«. Udnina znaša 20 Din. Pravi člani morajo biti tudi udje Kmetijske družbe. 2e letos bo razstavit odsek na velesejmu prve 4 dni perutnino, zadnje 4 dni pa kunce. Perutninarstvo in ¡k-uncereja sta prav interesantni panogi, ki sta pa pri nas še v povojih. Kakor je bilo treba pri sadjarstvu določiti sadni izbor, ravno ta« ko bo treba po izkušnjah določiti plemena perutnine in kuncev, ki so res dobičkanosna in za naše kraje primerna. Plemena se dajo tudi izboljšati s smotreno izbero in primer« nim križanjem. Da se prepreči plemenenje v sorodstvu bo treba osnovati rejska središča, odkoder se bodo dobivale plemenske živali in jajca za osveženje krvi. Kako zanimive naloge! Mnogo učiteljev se peča s perutni» narstvom in kuncerejo, saj sta to poleg čebe» larstva edini panogi živinoreje, kjer se more učitelj praktično udejstvovati. Te in tudi druge, ki imajo veselje' in primeren prostor, vabimo, da pristopijo k odseku Naloge, ki jih ima odsek, bo težko izvrš;l brez moč« nega kadra nesebičnih in inteligentnih sode« lavcev. In kje je takih več kot med učitelj« stvom! — Ivam Stupica, šolski uprav. Sv. Pe« ter, načelnik odseka. Alfonz Inkret, šolski uprav., Sinkov Turn član odbora.
—	Slovenska .Matica objavlja: Zaradi nastalih tehničnih zaprek bo mogoče začeti /j razpošiljatvijo letošnjih knjig takoj po ne« delji 12. maja. Ker prihajajo še vedno vpra« sanja, ali je pristop za letos še mogoč in ker poročajo poverjeniki, da si obetajo po izidu
knjig še nadaljnjo pridobitev novih članov, je morala Slovenska Matica te okoliščine upoštevati pri določitvi naklade; zato je pri« stop še mogoč. Članarina' za 4 knjige (dve znanstveni in dve leposlovni) znaša 50 Din.
—	Občni zbor Učiteljskega doma v Ljubljani. Prosvetni odeielek v Ljubljani je dovolil z odlokom z dne 26. aprila t. 1. P. br. 4028 članom zadruge »UčiteljsKi dom« 8. ma« ja t. 1. odsotnost od Službovanja, da se lahico udeleže občnega zbora. Kdor še n; podpisal pristopnice, ni član. Izvzeta so društva: kamniško, kranjsko, laško in litijsko, ki imajo zaradi društvenega zborovanja itak prosto.
—	Jurjevo in Učiteljski dom v Maribora. Čudna zveza, kaj ne? In vendar je. Blagaj« nik Učit. doma v Mariboru namreč ni bil letošnjega jurjtvega prav nič vesel. Mesto da bi mu bil prinesti kaikšnega »jurja« za Učit. dom, se ta dan pri njem niti s paro ni oglasil. To je bil namreč prvi dan od novega Leta, ko tov. blagajnik, ni prejel nikakega na« kazila od poštne hranilnice za Učit. dom! Vendar je tudi to značilno in obenem razve« seljivO'. Saj .kaže, da vlada med učiteljstvom dosti zanimanja za Učit. dom in da imajo funkcijonarji dovolj posla. Lahko bi ga bilo pa še več, ko bi se vsi tai^o oprijeli dela in žrtev za Učit. dom, kakor to stori lepa ve« čina naših tovarišev in tovarišic.
—	Abiturijentkam! Na.dekliški osnovni šoli v Kamniku potrebujemo do konca šol« skega leta nadomeščujočo učiteljico.
—	Mariborski abiturijenti 1899.! Za pro« slavo 301etnice naše mature vabim vse tova« riše, da prijavite svojo udeležbo, naznanite eventualne predloge in soglašanje' v tem, da se snidemo letos v Mariboru na Vidov dan zvečer. Čas je ugoden, ker nam je še tudi drugi elan na razpolago za eventualen izlet. Vse podrobnosti pozneje. Prijave naslovite podpisanemu na III. deško osnovno šolo Ma« ribor. L Lukman.
—	Izrememba naslova. Za H in je p. Struga ne velja več ta naslov, ampak Hinje pri Žužemberku.
—	Dr. Rus: Prva pomoč. Ker je bilo po« vpraševanje po tej knjižici splošno in jako veliko, je oskrbel oblastni odbor Podmladka Rdečega križa sedaj ponatis, vsled česar je knjižica vsem šolam zopet na razpolago. Šo« lam, ki so jo že naročile, a jim je oblastni odbor ni mogel poslati, se bo dostavila v pri» hodnjih dnevih obenem z dr. iBevkovimi »Zdravilnimi rastlinami«. Ostale šole naj jo naroče takoj, saj je nepričakovani uspeh prve izdaje najboljši dokaz za njeno potre« bo in kvaliteto. — Oblastni odbor PRK v Ljubljani.
—	Zvišanje uradniških plač v Italiji. Mi«
nistrski svet v Italiji je sklenil, da se zvišajo plače vsem uradniškim (kategorijam, deloma za 25 odstotkov. Največje poviške dobijo najvišji uradniki po fašističn, m načelu, da mora več dobiti oni, ki več da in ki ima večjo odgovornost. Deloma gre za to, da bodo uradniki dobivali staro plačo z draginjskimi dokladami, ikd so bile črtane, ko se je moral zadnji državni proračun spraviti v ravmo« težje. Manjše zvišanje plač nižjih uradnikov se utemeljuje s tem, da jim je bilo takrat manj/ odtegnjeno. Zvišanje plač velja tudi za armado. Posebne doklade dobijo uradniki z velikim številom otrok.
—	Strogi pn idpisi za obleke v 'Italijainskih Šolah. Rimsiko prosvetno ministrstvo je raz« poslalo na vsi» prefekte in njim podrejene šolske referente okrožnica, ki se peča z za« devo oblek učiteljic in aičenk. Prosvetni mi« nister opominja še enkrat vse činitelje, ki imajo vpliv ma šolo, da morajo učiteljice in učenke nositi ihrila, ki segajo čez kolena, da morajo biti obleke zaprte do vratu in da morajo segati rokavi prav do zapestja. To v.lja posebno za nižje razrede. Za višje raz» rede se dovoljujejo nekatere olajšave, ven» elar pa je zabranjen kakršenkoli dekolte, ki ugovarja občutkom dostojnosti in žali nrav« nost.
—	Vseučiliški itečaji za roditelj©. Mnoge ameriške univerze prirejajo tečaje, v katerih se udeleženci pripravljajo na pravilno izpol« njevanje 'roditeljskih dolžnosti. Sprejemajo so očetje in matere, ki se seznanjajo z det» sko psihologijo, z zdravstvom in temelji zdrave pedagogike. Prihajajo s svojimi mal« t-ki, katere oddajajo v ¡zborno urejeno' oskr« bovališče. Tu se Toditelji prepričujejo o uspehih strokovnih vagojevalcev in imajo priložnost, praktično opazovati, kaiko veli« kega pomena je za otroka vzgoja v prvi mla» dosti. To je vprašanje, ki se' v Ameriki z za» nimanjem proučuje in že danes je večina psihologov mnenja, da je v otroku ustaljena podlaga za smer njegovega življenja, še pre« den vstopi v šolo.
Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH.
Opozarjamo na oglas Oblačilnica za Slo« verni jO, Ljubljana, Miklošičeva o: sta 7, ki ob«
stoja že 10 let in ni identična z nobeno drugo novejšo Oblačilnico v Ljubljani, dalje na to, da ona ne pošilja potnikov cenjenim stran» l am na dom.
Skrbna mati ne daje otrokom prave ka« \e, temveč jim kuha redno ŽIKO. Ve, da je ŽIKA izdelana iz rženega slada, ki je kot hranilo neprecenljive vrednosti za rast člo« veka.
Odrecite siei kajenju, ker dim kvari za» — Le, če vzamete za pranje SCHICH« IOV »RADION«, lahlko kadite brez slkrbi.
Dr. G. PICCOLI - lekarnar v Ljubljani
priporoča pri zaprtju in drugih težkočah svojo preizkušeno
želodčno tinkturo
Naročila točno po povzetju.
Moj mož sme kaditi
pere sam !
Mladinska Matica*
—mm Vsem cenj. poverjenikom! Ker je ■rok za nabiranje zaključen, ne moremo upo« števati več nobenega morebitnega naročila. Sporočamo to, da prihranimo vsem zamud« nikom nepotrebne pisari je.
Ponovno pa opozarjamo vse poverje« nike, ki so poslali denar, a ne sporočili naro« čila, cla to store takoj, ker bomo sicer morali za vposlan denar ekspedinti le odgovarja« joče število nevezanih izvodov. Iz nakazila samega ne more namreč uprava uganiti, kak« šni izvodi se naročajo.
Zadostuje dopisnica z natančno navedbo broširanih in vezanih izvodov.
—mm Mnogo naročnikov je nakazalo za broširane serije samo po 10 Din, namesto po 10-50 IDin. Prosimo, da se nam diferenca takoj dopošlje, ker bomo sicer eikspedirali sorazmerno nižje število knjig.
Diference naj se nakažejo po poštnih položnicah, ki jih dobite pri vsakem pošt« nem. uradu. Nakažite pa denar na ček.'račun štev. 11.153. Nad besedo »Položnica« pripi« šite pa »Mladinska Matica«.
—mm Nabiranjja naročnikov za Mlad in« sko Matico je zaključeno. Knjige so šle v tisk. Upamo, da jih dobe vsi naročniki naj« pozneje do 15. junija v roke. Dosegli smo preko 18.600 naročnikov. Zasluga za ta uspeh gre predvsem onim šolam, ki so se že lansko leto odlikovale z visokim številom naročnikov.
Natančna statistika ¿a vsako šolo v Slo« veniji posebe, ki jo bomo sukoesivno priob«-čevali, bo to nazorno pokazala. Danes naj ugotovimo le to, da' je še vedno 180 šol, Iki niso prijavile niti enega samega .naročnika, ki niso spravile skupaj niti 10'50 Din za šo« larsko knjižnico.
A tudi od ostalih šol je komaj tretjina zastopana z res lepim, višini otrok primer» nim številom. Iz tega sledi, da bo v bodoče najvažnejša naloga [Mladinske Matice, pre» pričati predvsem večino slovenskega učitelj« stva o potrebi dobre mladinske literature. Povsod namreč, ikjer je učiteljstvo vztrajno hotelo, so se dosegli sijajni uspehi. Vse pa» sivne šole zvračajo krivdo po večini na rev« ščino staršev. Statistika bo neovrgljivo do« kazala1, da ta izgovor ne drži. Če bi mogli sestaviti statistiko tudi /f>o razredih^ bi se važnost in skoraj edino odločujoč faktor učiteljeve osebnosti pokazala še v jasnejši luči. Mladinska Matica ima za bodočnost še •ogromne, neizčrpane rezerve. To je tudi naj« boljša garancija za njeno nadaljno delo.
FOTO-flPflRflTE kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik
LJubljana, Stari trg 9.

I
pravi mlada gospti Mi ca. „Ne škodi, če so zastori malo zakajeni, ko se pa lahko takoj operejo. Ne mučim se s pranjem, ker vse to opravi RADION čisto sam."
i
Varuje perilo!
Pevski zbor UJU učiteljstva.
—pev. Koncert v Ptujfu bo v sredo 8. t. m. ob 18Yt. uri v Društvenem domu. Tečaj bo v torek 7. t. m. ob 20. uri v Glasbeni Ma« tiči za mešani zbor. Apeliramo na pevoe, da bodo vsi točni. V Ptuj se odpeljemo z oseb» nim vlakom v sredo 8. t. m., ki odhaja1 iz Ljubljane ob 12. u>ri 13 min. in prispemo v Ptuj nekako ob %18. Med prihodom in kon« certom bo torej malo razpoložljivega časa. Iz Ptuja se odpeljemo ponoči ob 2. uri z brzovlakom in smo v Ljubljani ob 5. >uri 16 minut. Kdor želi ostati v Ptuju tudi še na pravnik, .dobi vozni listeie za povratek do Ljubljane. — Odbor.
Naša gospodarska organizacija.
—Jg Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini. Občni zbor zadruge se je vršil dne 27. marca 1929 v Celju. Bilanca o stanju za« družnega premoženja koncem leta 1928. iz« kazuje: A. Imetje: Vrednost nepremičnin po odpisu 48.604"24 Din vrednost inventarja po odpisu 6322'03 Din, vrednost perila po od» pisu 8999-67 Din, naložen denar 5195*60 Din, vrednostni papirji 1100 Din, poštna hranilni« ca 69293 Din, delež pri Zadružni Zvezi 50 Din
—	skupaj 70.964-47 Din. B. Dolgovi: Deleži 48.500 Din, izposojila 10.000 Din, rezervni zaklad 11.276-33 Din, dobiček za> 1928. leto 1188-44 Din, skupaj 70.964-47 Din. Onim za» družnikom, ki se prijavijo do ikonca meseca maja 1929, se izplačajo 50% deležne obresti.
—	IN a Dolu, dne 24. aprila 1929. — Načelstvo.
Naša omladina.
—uč Proslava treznpstne idieje na ljub« ljaniskem učiteljišču. Pretekli teden je bil vsled odredbe prosvetnega ministrstva dolo« čen za propagando treznostne ideje' po vseh jugoslovenskih šolah. Ta propaganda se je vršila deloma z oficijelnimi predavanji, de» loma pa tudi x uprizoTitvijo primernih slav» nostnih akademij, ki jih je priredila trezna šolska1 mladina po lastni inicijativi. Takih je bilo v Ljubljani kar tri; priznati pa mo« ram, da mi je od teh najbolj ugajala sicer najskromnejša, a tem pomembnejša zato, iker so jo uprizorile ženske, ki so stale do« slej bolj v ozadju glede piotialkoholnega gibanja čeprav se jih najbolj tiče; saj so ženske tiste mučenice, ki so morale ln še morajo največ trpeti pred alkoholovim so« vragom. Abstinenčna organizacija kolo »Da« niča«, ki obstoja na ljubljanskem ženskem učiteljišču, nas je preteklo soboto razveselilo s prav lepo uspelo prireditvijo. Nastopil je najprej orkester naših učiteljiščnikov, ki je pod vodstvom br. Havlička z vervo odigral
slovensko slavnostno koračnico. Nato je po* zdravila številno občinstvo z daljšim govo* rom s. iHameršakova, (predsednica tola in za> njo so se vrstili ljubki solospevi, igra na klavirju in vijolini, recitaciji, jubilejna ko« •račnica (trio kola Komensiky*Vake>n, Havli* ček, Lenščak) in končno .zopet orkester. — Izmed pevk, ki so vse prav dobro odpele svoje pesmi, je občinstvu najbolj 'ugajal na* stop gdč. Va'jde Lovšetove, hčerke dobro znane slovenske pevke»umetnice. Slavnostni govor je imel prof. dr. Robič, Iki je ,podal našemu učiteljskemu naraščaju predvsem smernice, kako naj nastopa mlad učit«elj*ab* stinent med narodom. Vsi nastopajoči so želi za svoja proizvajanja obilo zasluženega priznanja, le to mi ni bilo všeč, da so neka* teri menda neabstinenti izražali svoje pri* znanje prehrupno. Tudi to naj bo dostojno in zlasti ob takih ¡prilikah naj pokaže naša mladina' vsekako več resnosti. Sicer pa mo* ram priznati, da jc sedanja trezna mladina v treznostnem tednu pokazala toliko 'resno* sti in energije, da si od nje lahko obetamo mnogo lepših in boljših dni za naš narod.
R. Horvat st.
Kronika.
Dr. A. Gosar je imel v »Slovencu« kon* ono besedo, v kateri je iizvajal:
I.
Žal moram konstatirati, da je kritika mojega članka »Uradniško vprašanje«, šla .stvarno popolnoma mimo mojega članka. Kritiki so tolkli po nekih namišljenih mojih predlogih, ki jih nisem nikjer napisal in so pobijali, česar sploh nisem trdil. Vse ono pa, kar moji kritiki mislijo, da je treba nujno zagotoviti državnemu uradništvu, to se da po moji -zamisli prav tako dobro in še bolje uresničiti, nego je to možno v sedanjem si* stemu.	•
Najprej nekaj splošnega! Samo po sebi se' razume, da v svojem članku nisem niti hotel, niti mogel zajeti uradniškega vpraša* nja v celoti. Ni res, da »gledam v uradni* škem problemu le kompleks vprašanj, ki s© tičejo gmotnih odnošajev med državo kot delodajalcem in1 državnim nameščencem kot delojemalcem«,. Res j t' samo, da sem se v svojem članku, 'ki je bil itak že dolg, nujno omejil predvsem samo na >eno, v tem pri* meru gmotno stran tega vprašanja.
Popolnoma se strinjam s konstatacijo, da je »dobro plačano, socialno ¡ugledno, za starost in bolezen preskrbljeno uradništvo stvar eminentno državnega interesa in- ne samo vprašanje javnih nameščencev ter pro* blem gospodarskega in socialnega značaja.« Toda to je zame in menda za vsakega člo* veka, ki je imel kdaj z državno upravo le nekoliko vfč stika, tako jasno in samo po sebi razumljivo, da mi tega pač ni bilo treba posebej naglašati.
Prav tako se mi je zdelo — in tu mi bo vsak objektiven čitatelj gotovo pritrdil — nepotiebno posebe podčrtavati notorično bedo našega državnega uradništva. Danes ni čas pisati članke, z agitatoiičnega vidika. Dani s gre !e za to, da vsak, kdor more, po* skuša po svojih močeh pripomoči 'k čim pravil ne jši rešitvi aktualnih javnih zadev, ka-* kršna je tudi uradniško vprašanje.
Zato je bil in mogel biti pravi moj na* men — tudi to mi bo vsak objektiven čita» tel ¡ priznal — očividno le»ta: Pokazati gmot* no stran službenega odnosa državnih name» ščencev v taki luči, da bo vidno njegovo pravo stanje in vzroki tega stanja. To je namreč prvi pogoj, če hočemo pričeti tudi to stran uradniškega vprašanja uspešno reševati.
S tega vidika je članek pač lahko prav razumeti. Le poglejmo: Trditvi, da je danes državnega .uradništva neprimerno več, nego ga je bilo pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, menda $ndar ne bo nihče ugovarjal. Prav tako pa tudi nobena trditev in nobena, pa naj si bo še tako razumljiva želja ne spravi s sveta dejstva, da se mora zaslužek in so* cialni položaj vsakega nekoliko številnejšega stanu nujno odmerjati v skladu z občimi živ* ljenskimi pogoji. To je prav tako neovrglj:» vo dejstvo, kakor je nesporno, da stoje plače državnih 1 nameščencev danes ' znatno pod tem nivojem.
Če je to .»gospodarsk,o*materialistično« naziranje res že tako zastarelo, da ne velja niti v modernem kapitalističnem svetu, po* tem bi jaz dal vso oblast g. Erjavcu, da oŠ» meri in zagotovi uradnikom in n. pr. tudi že delavcem t.ajno take1 dohodke, ki bodo pre*' segali pravkar označeno mero! Kako hva» kžni bi mu bili izato!
Toda pustimo šalo! Če je res potrebno, naj pojasnim to z, resničnim zgledom. — V času inflacije so v Avstriji uredili plače na» meščencev na podlagi indeksa. Vsak. name* ščenec s stalno plačo je prejel ob mesecu popolnoma breiz ozira na stvarni kurz de* narja, toliko plače, da si je mogel nakupiti vsega toliko, kot pred inflacijo. Odlične gl.i* ve, teoretiki in praktiki so trdili, da je to edino pravilno in uprav vzorno. Življenje pa je reklo: Ne! In nekega dne nameščenci niso več .prejeli plač po indeksu! Zakaj ne? Eno* stavno zato ne, 'ker ni bilo več sredstev za* nje. Inflacija pomeni namreč, da država več troši nego ima .stvarnih dohodkov. Država pa pomeni tu približno isto kot družba. Z. drugimi besedami1: Inflacija pomeni obubo* žanje družb'.,. Jasno pa je, če postajajo vsi skupaj, kot celota vsak dan revnejši, potem ne more noben količkaj številnejši stan za* držati trajno, svojih p(rvotnih dohodkov. Tako je in tako bo vse dotlej, dokler bo krajček hlebčka manjši od krajca, ki ga la* hko odrežeš od velikega hleba.
Sliono s trditvijo, da je nemogoče, da bi država, ki ima pa,r stotisoč nameščencev, vsakemu, ki odsluži pri nji dve, tri leta, tudi že priznala popolfSo stalnost v službi. To je po mojem mnenju prav tako jasno, kakor se na drugi strani ne da, 'utajiti, da v današnjem sistemu že okroglo deset let vobče nimamo uradniške stalnosti. Ali naj tudi še to raz* ložim in dokažem? Ne, vsakemu, kdor misli, so to dejstva, n.ujn«a 'dejstva in ne morda le slučajne neprilike.
Če pa, je tako, potem ne more biti naša naloga nič drugega, kot da iščemo izhod, da iščemo tako rešitev, ki bo v čim popolnejši meri ustrezala resničnim življenskim prili* kam.
(Dalje prihodnjič.)
Stanovska organizacija UJU
Vabila:
= NOVOMEŠKO UČIT. DRUŠTVO
bo zborovalo v sredo 8. maja 1929 ob 10. >uri dopoldne v Žužemberku. Poleg običajnega dnevnega reda referat tov. Hrovatove o »so* cialni vzgoji«. Tovariši(ice), ki reflektirajo na voz. iz Novega mesta, naj se do 5. maja javijo tajniku Menardu.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LA* ŠKI OKRAJ zboruje v sredo 8. maja 1929 ob 8. uri skupno s kranjskim in litijskim učitelj* skim društvom v Ljubljani — bela dvorana hotela Union.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA ISREZ MURSKA SOBOTA zboruje dne 11. maja 1929 v Pečarovcih. Na dnevnem redu je po* leg običajnega dnevnega reda tudi predava* nje o dunajskem šolstvu. V svrho preskrbe obedov naj se udeleženci prijavijo po dopis* niči tov. Berdonu. — 'Odbor.
Poročila:
+ KONJIŠKO UČITELJSKO DRU*
ŠTVO je zborovalo dne 7. marca 1929 v Ko* n j;cah
I.	Situacijsko poročilo. Učiteljstva v okraju je 66, članstva 63, navzočih >52. t. j. 82%. _
Tov. predsednik pozdravi navzoče, po* sebno novo vstopivšo članico gdč. Kraševec iz Vitanja, spomni se tudi tov. Rupnika, učitelja v pok. v Vitanju, ki je v preteklem mesecu umrl. V znak počaščenja vstanejo vsi raz sedežev.
Došli dopisi so se prečitali in obravna»
vali.
Zapisnik zadnjega zborovanja se pre* čita in odobri.
II.	Filozof K. Stancer iz Maribora je pre» daval o psihotehnični metodi. Govoril je o pomenu in znanju tujih jezikov ter pripo* ročal v ta bamen najnovejšo metodo Ro* berta Mertnerja. Predavanje je bilo zani* mivo, kar pričuje tudi, da se je več tovarišic in tovarišev nabavilo knjige te metode.
Pogovorilo se je, kako se imajo došli šolski listi enotno in pravilno izpolniti.
Tov. Malensek, referent pri prosvetnem referatu sreskega poglavarja je dal navodila in pojasmia o šolski 'upravi.
Glede pregleda in sestave domoznanske snovi vseh šol v konjiškem okraju se sestavi odbor, v katerega so bili izvoljeni: tov. Rot* tova, šol. uprav, v Konjicah, tov. Brglez, šol. uprav, v Čadramu in tov. Fridl, šol. uprav, pri Št. Jerneju. Tovariši upravitelji, ki še spisa o domoznanski snovi niso predložili, naj to store čimprej in vpošljejo, da se zadeva do koncem šolskega leta lahko uredi.
Da se bodo imeli vsi člani učiteljskega «društva glede učiteljske Samopomoči v evi* denci in da se nečlane, posebno mlajše to* variše in tovarišice vzpodbuja k pristopu, jim da potrebna pojasnila itd., se določi za poverjenika za konjiški okraj tov. Božidar Gselman, šolski upravitelj v Tepanjah.
Sprejeli so se sledeči predlogi:
1.	Predlog šolskih upraviteljev, navzočih pri zborovanju konjiškega učiteljskega dru* štva dne 7. marca 1929, k okrožnici UJU, poverjeništvo v Ljubljani z dne 21. januarja 1929, št. 572, ki govori o pritožbah, da šolski upravitelji ne podpirajo delovanja tovarišic pri dekliških 'krožkih in da jih celo ovirajo v njih nesebičnem stremljenju.
Odobravamo in priznavamo vsako stvar* no izvenšolsko delovanje tovarišic, zato od* klanjamo pavšalne lekcije in epozoritve s strani poverjeništva v taki obliki, kakor je iznešena v označeni okrožnici, smatrajoč, da so očitki osnovani le na osebnih nesporazum* ljenjih lokalnega značaja. Radi tega smatra* rao pravilnejše, da se v vsakem slučaja, kje«r se čuti inicijator pokreta oviran od sta* rešine, sporna zadeva razpravlja predvsem pri 'domači učiteljski konferenci, odnosno pri zborovanju domačega učiteljskega dru» štva, eventualno pred društvenim razsodi» ščem, nikakor pa naj ne dobivajo take »afe* rice« splošnega značaja in naj ne zahtevajo pri centralnem stanovskem vodstvu origani* zacije razpravljanja dragocenega časa in de* lovnih sil — vrhu tega pa obremenjajo orga* nizacijski sklad z nepotrebnimi okrožnicami.
2.	Pri vsakem zborovanju naj se stavi na «dnevni red razmotrivanje važnejših doš* lih Odlokov. Referent prosvetnega referata sreskega poglavarstva pa naj poda pripombe fn pojasnila o šolski upravi.
Rešila so se nekatera vprašanja iz vpra» šalne skrinjice.
+ UČIT DRUŠTVO ZA OKRAJ SLO* VENJGRADEC je zborovalo 10. aprila 1929 v Sloven.jgradcu.
Statistika: Število učiteljstva v okraju 45, članov v društvu 40 (niso včlanjeni 4 upok. i.n 2 a'kt. učiteljici), navzočih 33 (82\5%).
Situadijsko poročilo: Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnjega zborovanja se je razpravljalo o došlih dopisih; sklepi ozi* -orna predlogi sledijo.
*PREČITAJTE!!! d
Od 22. aprila do 15. maia
J. GROBELNIK
LJUBLJANA * MESTNI TRG 22
Vam nudi dobro blago po sledečih cenah: Kamgarn Športni ševiot Couvercoat
po Din	89
„	99
„	109
„	130
„	150
„	180
„	199
po Din	52
„	60
„	72
„	85
„	98
„	120
..	155
po Din 85 „ 110 „ 135 „ 150 „ 180 „ 220
Angleški štof najfinejše kvalitete od Din 260 do 350
Foulard po Din 75 Creppe de Chine enobarvni in rožasti od Din 110 naprej
Pralno blago
Molinos po Din	7'80
Belo blago po „	7*90
Tiskanine „ „	9'—
24 Cefiri „ „	10'—
27 Oxfordi „ „	12'—
36 Klot „ „	17-—
Damsko volneno		
Poplin po	Din	45
Kasha „	99	75
Modno „	»	80
Ia plašče „	y>	120
Rips	99	150
Couvercoat	99	160
Svile
Umetne po Din Rožaste „ „ Tkane „ „
Svilene rute od Din 48 do 105 / Zastori / Žepni robci ===== Preproge / Predposteljniki =====
Razen tega pa popolnoma zastonj:
pri nakupu volnenega blaga do 400 Din — 6 robcev, „ „	„	„ „ 1000 „ — ostanek
za otroško obleko. Pri večjem nakupu pa po dogovoru ===== do 10% vrednosti. ==^==
Oglejte si!
Prepričajte se!
Izvenšolsko delovanje: Ta točka se jo radi pičlega časa preložila na prihodnje zbo* rovanje.
Samo izobrazba: ia) Sledilo je predavanje o psihotehniški metodi v svrho agitacije na* bave tozadevnih knjig za priučenje tujih je» .zikov ((Robert Mertner) po1 visokošolcu g. Karlu Stancerju; več tovarišev(ic) je nato na* ročilo tozadevne 'knjige za priučenje« raznih jezikov, zlasti francoščine.
b)	V velikih počitnicah se vrši manif. poučno potovanje slov. fer. učit. po Bolga» riji. Glavni poverjenik UFS, tov. Mrovlje, povdarja važnost takega potovanja in vabi učiteljstvo k obilni udeležbi; pripravljen je dati vsa tozadevna pojasnila.
c)	Poročilo referenta samoizobraževalnih krožkov je izkazalo aktivnost vseh treh krožkov.
Slučajnosti: Pov. S. Š. M. gorenjega dru* štva, tov. Fran Vrečko, je razdelili tozadevna knjige ter vzpodbujal zlasti mlajše učitelj* stvo k pristopu.
Določil se je čas, kraj, vzpored prihod* njega zborovanja, ki se bo vršilo v soboto 8. junija v zvezi majniškega izleta v Kotljah.
Sklepi, predlogi in resolucije: a) Glede. PRK: Odkrito moramo priznati, da na mno* gih šolah PRK samo životari v dokaz, da bi bila potrebna reorganizacija PRK, pri kateri bi sodelovali tovariši(ice), ki delujejo že delj časa pri PRK. V glavnem sestoji delovanje PRK v prisilnem pobiranju članarine in da se odpošlje od vsake prireditve 50% dobička glavnemu odboru PRK. Zato se pa prirejajo igre itd. brez okrilja PRK, da odpade 50% znesek. — Izveštaj pro 1927./28. je netočen: marsikatera šola je več storila kakor šole«, ki so v izveštaju, a niso navedene. — Obl. odbor PRK se naproša, da piše v nadalje vse na šole naslovljene dopise v »manj ostrem« tonu, kajti zadnji dopisi sigurno ne vplivajo dobro na intenzivno delovanje.
b)	Glede Juig. Mat.: Želeti bi bilo, da bi se odpravilo nabiranje, jaje za Jug. Mat. (sa* mo denarni znesek!); to iz vzgoj.nega stališča.
c)	Glede okrožnice, objavljene v »Učit. Tov.« št. 22. z dne 10. jan. 1929 v zade\i Mlad. čtiva se je sklenilo sledeče.: Sestavita naj se dva odbora v Ljubljani in v Mariboru, ■ki naj pre«udarita vprašanje vsestransko — tudi iz mater, stališča — in naj stavita kon* kretne predloge., o .katerih se naj potem raz» pravlja na društvenih zborovanjih.
č) Glede pri.zivov proti kaznovanju strank radi neopravičenih šolskih zamud se je sklenilo prositi oblastni šolski odbor ma* riborske oblasti v Mariboru, da naj ta ne vzame prepozno vposlanih prizivov proti ka* znovanju strank radi neopravičenih šolskih zamud v pretres, temveč jih naj brezpogojno zavrača. — Istočasno se sklene prositi na* slov, da naj deluje na to, da kaznovanje strank radi neopravičenih šolskih zamud zo* pet prevzamejo sreski poglavarji, ker oni imajo izvršilno moč.
d)	Glede, nagrad tajnikom krajnih šol* skih odborov: Oblastni šolski odbor maribor* ske oblasti v Mariboru se naproša, da izenači svoje tolmačenje glede nagrade tajnikom krajnih šolskih odborov na en.orazrednicah s tolmačenjem, kakor je v ljubljanski oblasti, tako da pripada tajn«ilkomi=iipmviteljem na šolah z 1 do 100 otrok 50 .Din mesečno, pri nad 100 otrocih pa mesečno 70 Din. To proš* njo podpiramo:
1.	Delo tajnika v mariborski oblasti je» isto kakor v ljubljanski — isto delo isto pla» čilo.
2.	Delo upravitelja na enorazrednici je lahko večje kot upravitelja na dvorazrednici, ker se moraj.o le ti pripraviti na pou'k za 4 različne oddelke, dočim imajo na dvoraz* rednici le 2 različni stopnji v enem razredu. Drugič j«e tudi admin. delo lahko večje. Saj obstojajo enorazrenice z nad 90 otroci, do* čim so možne dvorazrednice s 60 do 70 otroci.
3.	Razmere v krajih z enorazr. so obi* čajno manj povoljne kakor v krajih z več* razrednicami in so učitelji v takih krajih že itak v slabšem položaju. Ker tudi ni drugih dejanskih vzrokov, ki bi upi avičevali orna* lovaževati delo na enorazr, naj se enorazr. ne zapostavljajo, ko govorijo vse okolščine v njihov prid in jih ne loči drugo, kot težav* nejše delo in beseda »enorazrednica« od drugih šol.
4.	Res je sicer, da prizna ui'edba izrecno upraviteljem*tajnikom na dvo* in večrazred* nicah nagrado, a če se je. smatral Oblastni šolski odbor ljubljanske oblasti kompetent* nega da tolmači to določbo, kakor jo je, te* daj ni dvoma, da pripada ista kompetenca tudi oblastnemu šolskemu odboru maribor» ske oblasti.
e)	Glede nagrad zal vzorne šolski- vrtove šolskih upraviteljev se naproša kom. obl. sa* mouprave marib. obl. v Mariboru, naj po* vzroči, da bodo imeli pravico predlagati na* grade vredne šolske upravitelje šolski nad* zorni,ki, ki imajo itak priliko ogledati si šol* ske vrtove ko nadzorujejo šole.
f)	Glavne počitnice: Velike počitnice v mariborski oblasti naj so izenačijo s počit* nicami v ostalih oblastih z vzrokom, ki ga je že objavil tov. Mrovlje v »Učit. Tov.« v članku »O nameravani uvedbi jesenskih po-čitnic v mariborski oblasti«.
g)	Učit', dom v Ljubljani sc naproša«, 3a odgovori na vsako zaželjeno informacijo vsaj tekom par dni.
+ UČIT. DRUŠTVO ZA SREZ MUR* SKA SOBOTA je zborovalo v soboto, dne 6. aprila« 1929 ob 9%. uri v državni osnovni šoli.
Tovariš predsednik. je otvio.ril zborova» nje «ob napovedani uri z običajnim pozdra» v,om. Obžaluje, da je udeležba bolj srednja (navzočih 50). Prav iskreno pozdravi novu vstopivši čla«nici Vukan Valerijo iz Ženavlj in Šprager Danielo iz Tišine. Omenja tudi,

da nam je škodovala dolga zima na šolskem polju. Izostali so pedagoški krožki, delo v šoli in osnutek za razstavo ob sklepu leta. Nato pozove tovariša tajnika da prečita za» pisnik zadnjega zborovanja.
Tovariš predsednik poda situacijsko po» ročilo. Manifest Nj. Veličanstva kaže bo* dočnost naše domovine. Vsak bodi na svo* j.m mestu, zlasti učitelj, da se naše idealne želj', izpolnijo in zašije narodu v naciona!» nem in kulturnem smislu bodočnost, ki bode prinesla zadovoljstvo in srečo jugosloven» skemu državljanu. Stali smo vedno na stali» šču, da se šola depolitizira in to stališče za» vzemamo tudi danes. Z v naše delo zahte» varno tudi pošteno plačilo. Naš poverjenik je v t.m storil svojo dolžnost ter je predlo» žil naše zahteve ministrskemu predsedniku. Obeta se nam novi šolski zakon ki bode skladen s predloženimi elaborati iz 1. 1926. Tovariš tajnik prečita uvodni članek »Učit. Tov.« od 31. jan. 1929,
Iz referata tovariša Avgusta Požegarja o Jano Komenskem podajam vodilne misli: važnost materinskega jezika pri pouku, — važnost pouka v .iealijah - misel o efektiv» nosti pouka in nastop IKomenskega proti verbalizmu.
Tovariš predsednik se zahvali predava» "telju za lepo izbrano temo ter koncentrično z referatom poda sam njegove vtise z Du» naja. Vodi nas po vseh modernih učilnicah dunajskega' mesta v spremstvu reformatorja Glöckla in znanih kapacitet Nad najlepšim domom in nekdanjim gradom avstrijskega vojvode se blišče zlate, pomembne črke: Wer die Kinderheime baut, reißt die Ker» kermauer nieder. O pouku bo tovariš pre» daval na prihodnjem zborovanju.
Raznoterosti: D loči se zborovanje vseh štirih krožkov, in sicer za dan 11. maja v Pečarovcih.
Učiteljstvu se priporoča za člana oce» njevalne komisije tov. Gabrijelčiča in An» tauerja.
Prosi se oblast, da preneha s kazenskim premeščanjem v Prekmurje, ker nas s tem ponižuje.
K debati o omalovaževanju učiteljstva v Prekmurju so se oglasili razni tovariši ter iskali vzroke v tem ali onem. Gotovo pa je, da niti učiteljstvo niti javnost ni zadostno poučena o- požrtvovalnem d'.lu prekmurske» ga učiteljstva.
BLgajnikovo poročilo je izpadlo radi bolezni tovariša Štublja.
-f KRANJSKO OKRAJNO UČITELJ» SKO DRUŠTVO je zborovalo dne 6. aprila 1929 v šoli v Šmartnem pri Kranju. Učitelj» stva v okraju je 152, organiziranih 123, na» vzočih 64, t. j. 52%.
1.	Situacijsko poročilo. Po otvoritvi zbo» rovanja se predsednik spominja 6. januarja, ko so se s tem dnem naše politične razmere popolnoma predrugacile. Učiteljstvo po» zdravlja kraljev 'korak, ki mora voditi do ozdravljenja nezdravih razmer, katerim je bilo izpostavljeno zlasti učiteljstvo. Ono ho» če delati v duhu kraljevega manifesta ter gojiti miroljubnost v prvi vrsti v svojem šolskem okolišu. Z zadoščenjem poudarja, kako' je bila smer, ki jo jie zavzelo učitelj» stvo, ko je vrglo razne partizanske okove, prava. Pripravlja pa se tudi pot velikemu slovanskemu učiteljskemu udruženju in med» narodni učiteljski federaciji. S tem se pribli» žujemo velikemu cilju človečanstva.
Dalje poroča o deputaciji glavnega od» bora UJU pri merodajnih činiteljih v Beo» gradu Učiteljsko udruženje uživa velik ugled. Dela se za izboljšanje našega materi» jalnega stanja, zakaj nezadovoljen učitelj ne more vzgojiti zadovoljnega naroda. Krivica se ne bo godila nikomur. Kdor pa dela nc» mir, tega država ne bo plačevala.
Zanimivo je bilo poročilo o seji ožjega sosveta in glavnega odbora. Pri slednji se je obravnaVal predvsem šolski zakon ter so se napravili važni sklepi. Slovenski zastopniki so zahtevali da poučuj verouk veroučitelj. Nadzornik naj postanei tisti, ki izkaze spo» sobnost v službi. Zastopniki v krajevnem šolskem odboru naj bodo tisti, ki so šoli na» klonjeni.
Tajnik poroča o došlih dopisih. Daljša debata je bila pri dopisu radovljiškega okr. učit. društva. Sklep: Učiteljstvo želi, da se vrnejo v organizacijo izstopivši člani, a preko dosedanjega postopanja društvo ne mor«* iti. Dalje časa se je razpravljalo o naredbi o uči» teljskih dopustih, 'katero sproti tolmači sre» ski prosvetni referent.
2.	Predavanje o davkih. Predaval je dav» čni upravitelj g. Tajnik. Strokovnjaško in nazorno je podal različne vrste davkov; ob» enem nam pa dajal sproti nasvete, kako naj ljudstvu pomagamo in tolmačimo, kar samo ne razume.
Radi nedostajanja časa so ostale točke, dnevnega reda odpadle. Sprejeto je bilo 5 predlogov glede nameščanja, disciplinarnega postopanja, intervencij, verouka, upokoje» vanja.
Pletene spomladanske kostume, lumberje, jumperje, telovnike, nogavice l.t.d. izdeluje najceneje tvrdka
FR. M. ROZMAN, Ljubljana, Židovska ulica 7.
Naročila v najkrajšem času. Vedno najnovejši vzorci.
+ PTUJSKO UČIT. DRUŠTVO je zbo» rovalo dne 8. aprila v Ptuju.
Situacijsko poročilo. Ker je bil tov. pod» predsednik zadržan, je podal kiatko situ» acijsko poročilo tov. predsednik. Da se mar* ca ni vršilo sklenjeno zborovanj, so bile vzrok vremenske neprilike. Po prečitanju dopisov poda kratko sliko dela naših tova» rišev v Izvršnem odboru v Beogradu. Uči» teljstvo je bilo s poročilom zadovoljno. Do» takne se imenovanja dr. Lončarja ter topio priporoča tovarišem delo za Mladinsko Ma» tico. V nastali debati so izkušeni tovariši po» dali nekaj navodil za uspešno nabiranje na» ročnikov za Mladinsko Matico.
Pristopilo je na novo 6 članov.
Učiteljstva je v okraju 148, članov dru» štva je 139, udeležencev pri zborovanju je bilo 94, t. j. 67'6%.	i
Tov. Rusjan je nato poročal o referatu: Državljanska vzgoja. Referat je bil sestav» ljen po točkah: Organično pojmovanje dr» zave. — Ideja naše države. — Zgodovina na» še države. — Nova idejna šola. — Domovin» ska ljubezen vir velikih dejanj. — Vzgoja nes.bičnosti napram tovarišem(icam), ljud» stvu in narodu, v pogledu do države in na» roda izven naših mej. — Požrtvovalnost. — Zamerljivost. — Dobra vzgoja. -— /Država nad vse. — Praznovanje državnih in narod'= n>ih praznikov. — Ženski naraščaj. — Z vzgledi naprej.
V debato, ki se je sukala večinoma o praznovanju raznih praznikov, so posegali tov. Lešnik, Šestan, Jančič in iPeček.
O Mladinskem listu je poročal tovariš Števk po teh vidikih: Kdo* bo finansiral list? — Kdo bo prispeval s snovjo? — List bo broširan. — Gospodarsko stališče. — Plače» vanje, lista po šolah. — Debata je bila živah» na. Vodili so jo tov. Jančič, Peček, Čoki Jarc, Lešni<, ki so bili vsi za Čitanke, in proti upeljavi Mladinskega lista kot šolsko čtivo; za Mladinski list je pledirala tovarišica Kanclerjeva; je pa pripoznala, težkoče v ti» nančnem oziru,
Facit debate je bil predlog: Čitanke za osnovne šole naj ostanejo, in sicer v izdatni meri izboljšane. Umestno bi bilo, da s. mla» dinski listi združijo v en mladinski list. Ta list naj ne bo nadomestilo za Čitanke, pač pa naj služi za podlago novim izdajam Ci» tank — ki je bil od večine navzočih sprcj.t.
Glede. 601etnic. društva se je sklenilo, da se vrši na dan slavnosti koncert pevskega zbora UJU. Prireditev bo 8. maja.
Dopoldne bo v Društvenem domu zbo» rovanje, popoldne koncert. Banket se pri» redi v Narodnem domu v Ptuju. Tovarišem in tovarišicam se polaga na srce, da razvijo najobsežnejšo agitacijo za poset koncerta.
Radi pičlega časa so odpadla poročila o samoizobrazbi, šolski reformi in izvenšol» skem delu.
Slučajnosti. Delegati za državno in po» krajinsko skupščino bodo dobili navodila na junijskem zborovanju 'ki se bo vršilo v ne» deljo, če oblasti ne dovole šolskega dne za to zborovanje.
Nove kniige*
—k Upton Sinclair: Metropola. Izdanje Nolit, Beograd 1929. — IU poluplatnenom povezu Din 40 u kartoniranom Din 28. Sinclair nam u svima svojim knjigama »ot» kriva« Ameribu. Ili su to Čikaške klanice, ili malogradjansko»reakcionarna religioznost, ili američka 100%nost, ili je to život »onih gore«. U nizu romana, Metropola je doku» menat života »gornjih 500«. Tu nema šemat» skog suprotstavljanje: rad — kapital, dobro — zlo, moralno — nemoralno. Nema tu ni temparamentnih opisa, kako se stiču miljar» de, nema unutra ni paklenskog tempa nju» jorškog Valstrita. — Prevod Bogdana Bilbije tečan je i precizan. Tehnički i grafički pred» stavlja Metropola kao i prva knjiga Nolita O Jednoj Mariji najbolje, što se kod nas u zadnje vTcme izdalo. — Dobija se u svim knjižarama, kap i u ladministraciji Nolita, Beograd, Cara Uroša >ul. 15.
—k Strički Matički, ta najnovejša knji» žica tovariša A. Čebularja je dotiskana in se dne 4. t. m. pošlje vsem ki so jo naročili in plačali. Broširana stane 8 Din, vezana v celo platno in z napisom v zlatu pa 14 Din. Kdor plača v naprej (lahko tudi v znamkah), dobi knjižico poštnine prosto. Naroča se pri Brezalkoholni produkciji v Ljubljani.
—k Šuklje Franjo: Iz mojih Opominov ... Drugi del. V Ljubljani, 1929. Izdala in zalo» žila Jugoslovanska knjigarna. Str. 204, cena broš. knjigi 70 Din. — Slovenska memoarska literatura je še jako revna. Spomini obeh Vošnjakov in Hribarja, pa smo skoro pri koncu, če seveda izvzamemo nekaj manjših autobiografij. Glede na to je jasno, da mora pozdraviti katerekoli nove spomine vsak, ki zna ceniti njih veliki pomen za podrobnejše proučevanje naše zgodovine.
—k Slovensko dekle. Kažipot našim mladenkam. Spisal Jan. Kalan. Založila Sveta vojska. V Ljubljani 1929. Cena ?.
Šivalni stroji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastna tovarne. — 15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI &DLE8. —
Kolesi iz prvih tovarn, Durkopp, Styria. Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. Ceniki franko in zastonj.
IVAN JAX I SIN
Ljubljana, Gosposvetska c. 2.
Hotel .TRATNIK'
Lj ubl jana, S v. Petra ce sta 25
priporoča lepe zračne sobe
Gostilna 8AŽEM
Ljubljana, nažabjaku Št.3 Točijo se pristna štajerska,
dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe.
Cenjenemu učiteljstvu in vsem izletnikom toplo priporočam svojo lepo preurejeno restavracijo „Skalna klet" ob
cesti, ki pelje na Stari grad. Tudi velik senčnat vrt na razpolago. Priporočam tudi obed po naročilu po zelo nizkih cenah. — Postrežba točna in solidna. — Priporočata se
Anica in ivo Reš
gostilničar v Celju / Skalna klet
Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
lestna hranilnica ljubljanska |
LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3.
Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana.
Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice.
Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 Va.
Vsem šolam šolskim vodstvom in zavo» dom naznanjamo, da smo tudi letos napra» vili najnižje cene, da omogočimo Vaši mla» dini izlet na Bled.
Hotel in restavracija na Blejskem gradu nudi vsakemu še tako skromnemu uč.ncu možnost udeležiti se lepega izleta na Bled.
Očarljivo lep razgled na jezero in tri» glavsko pogorje!
Velika grajska teraBa primerna za igre na prostem!
Prepričajte se in čitajte naš
CEHIfiC.
Zajtrk ali južina:' kava, čaj ali mle» ko z 2 kruhoma.......3 Din
Kosilo.
1.	vrste: juha pečenka, 2 prikuhi in
močnata jed .....16 „
2.	„ juha, govedina, 2 prikuhi 10 „
3.	„ juha, pražen krompir in
salata .......5 ,,
Večerja.
1.	vrste: pečenka, krompir, salata 10 Din
2.	„ rižota s salato ali golaš s
krompirjem .....7 „
Okrepčila.
Malinovec, limonada, %\ ... . 2 Din Prenočišča.
Ležišče s perilom za osebo ... 5 Din „ na žimnicah......3 „
Sobe so čiste in snažne, kuhinja izborna, porcije velike!!!
Pri udeležbi 30 učencev in naročilu hrane 1. ali 2. vrste dobita dva učenca revnih kro» gov isto gratis, kakor tudi prenočišče.
Za obilno udeležbo in pravočasno napoved
se prijazno priporoča
UPRAVA HOTELA NA BLEJSKEM GRADU.
■
Za pomladansko in letno težijo
Vam nudi
blačilnica za Slovenijo
Uubljana, Miklošičeva c.7
svojo bogato zalogo vsakovrstnega damskegain moškega manufakturnega blaga, samo iz prvovrstnih angleških, čeških in nemških tovarn. Velika izbira, ugodna nabava. — Najnovejši vzorci! Cene solidne in brezkonkurenčne!
Ne zamudite prilike in oglejte si pred nabavo tudi našo bogato zalogo!
Cenjeno učiteljstvo dobi blago na obroke samo proti predložitvi legitimacije.
Popolnoma zastonj
dobi vsak brezplačno prvovrsten trocevni radio aparat z zajamčenim sprejemom skoro vseh oddajnih postaj v Evropi, kdor kupi naš prvovrstni zvočnik za solidno ceno. — Le malo časa v svrho upeljave! Garancija podana. Kdor ne bi bil zadovoljen z aparatom, se mu denar vrne. Ni primerjati s konkurenčnimi ponudbami. Zahtevajte istočasno neobvezno in brezplačno prospekte s slikami. Pošiljatev se izvrši v 10 dneh po prejemu naročila.
FIRMA E. GRAEB * BERLIN-PANKOW
TALSTRASSE la.
I
t
Silili^ Primerna ter koristna darila
so samo
Griizner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj UR ANI A. Najboljši materij al in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.

Preselitev!
Cenj. učiteljstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo krojaško obrt iz Slomškove ulice št. 1 v Pražakovo ulico 10 (pritličje).
Franc Iglic, modni krojač za dame in gospode, Ljubljana.
«»p
I
Zaloga barv, tušev in radirk
GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1.
Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo.
★
L. MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG SI. lb
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282.
i I
FOTO APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
Najnovejša moda
Elegantni vzorci Bogata izbira
i Rips Ottoman za plašče |	Crêpe de Chine modne barve	Chantung modne barve
i Rips doublé za plašče	Crêpe de Chine imprime	Chantung surov
j j Satir on dé za plašče	Crêpe Georgette modne barve	Veloutine za plašče
j j Crêpe j M on gol	Crêpe Georgette imprimé	Tatietas
I Crêpe Riviera	lapon modne barve	Crêpe Marocain
o®\ oTpV	lapon imprimé	Voile de laine imprimé
A. & E. Slcctfcierrie, Lfublfana
f if
ëflif^ÉP^

® e WX/e
9&
W
mê
Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd.
v Učiteljski tiskarni v Ljubljani! g
i
88
gg&i? Sf lüjp 9
§2®

KlW

Knjigarna, umetnine, muzi kali je
Goričar & Leskovšek * Celje
Zaloga papirja i pisalnih potrebščin
priporoča bogato zalogo šolskih učil kakor: Slike stenske iz zoologije, zgodovine, zemljepisja, anatomije, matem. geografija, prva pomoč, etnografija, itd. Učila za demonstrirale iz fizike, optike, mehanike, kemije itd., razne preparate ptic, živali, naravoslovstva. Kosmos Baukasten, Elektrotehnika, optika, mehanika, kemija, dalje šolski sienski zemljevidi na platnu s palicami solidno izdelani. Slike našeg Jadrana dve serije po 6 slik napete, serija Din 180.
LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5
^^^^^^^■jBHH^^^^^Hin češkega blaga za gospode ^^^^^^^^H^^^HHSE^^^^^^^Hdame. Krasna	v
^^^^HlBHH^^^^^V posteljne preproge, pregrinjala ^^^^^^HHHHHHH^^^^^^^^^F in odeje. Pliš	in gladek
za divane. Velike preproge v ^^^^^^^BBbB^^^^^KF	linolej. Belo	za
rjuhe in perilo v poljubnih širjavah
Žima, perje, puh, kapok **«kaiaiBln,IJ	od najcenejše do najboljše vrste
Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna