RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA34 42 februar 2023 letnik 72 Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 2 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (IZS MSG), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski Dušan Jukić IZS MSG: mag. Gregor Ficko mag. Jernej Nučič mag. Mojca Ravnikar Turk UL FGG: doc. dr. Matija Gams UM FGPA: prof. dr. Miroslav Premrov ZAG: doc. dr. Aleš Žnidarič Uredniški odbor: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, glavni in odgovorni urednik doc. dr. Milan Kuhta Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Agencija GIG Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 450 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 25,50 EUR; za študente in upokojence 10,50 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 188,50 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 88,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Slika na naslovnici: Brv Irča vas, zasnovana po tehnologiji nateznih trakov, foto: Sebastjan Bratina Glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije. UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, februar 2023, letnik 72, str. 33-56 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter besedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografi je s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovornemu uredniku na e-naslov: sebastjan.bratina@fgg. uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 33 VSEBINA CONTENTS STRABAG, d.o.o. IZGRADNJA LOGISTIČNEGA CENTRA TEDI SEŽANA FOTOREPORTAŽA Z GRADBIŠČ 53 Eva Okorn Eva Okorn NOVI DIPLOMANTI KOLEDAR PRIREDITEV ČLANKI PAPERS Deja Mavri, dipl. inž. ok. grad. prof. dr. Mojca Šraj, univ. dipl. inž. grad. doc. dr. Nejc Bezak, univ. dipl. inž. grad. RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA LAG TIME EQUATION DEVELOPMENT FOR SLOVENIAN CATCHMENTS dr. Barbara Fortuna, mag. inž. grad. izr. prof. dr. Simon Schnabl, univ. dipl. inž. grad. prof. dr. Goran Turk, univ. dipl. inž. grad. NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA LOAD BEARING CAPACITY OF GLUED LAMINATED BEECH BEAMS 34 42 Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 34 Povzetek Za načrtovanje hidrotehničnih objektov in protipoplavnih gradbenih in negradbenih ukrepov za zmanjševanje poplavnih tve- ganj so ključnega pomena podatki o projektnih pretokih oziroma projektnih hidrogramih. Le-te lahko določimo tudi z uporabo hidrološkega modela padavine-odtok. V primeru, ko nimamo na voljo dovolj podatkov za umerjanje hidrološkega modela, je treba parametre modela oceniti glede na lastnosti porečij. Eden izmed parametrov, ki jih upošteva tudi pri nas pogosto upo- rabljeni hidrološki model HEC-HMS, je čas zakasnitve porečja. Do sedaj so se v slovenski vodarski praksi za oceno tega parame- tra večinoma uporabljale empirične enačbe, ki so bile razvite na drugih geografskih območjih (npr. ZDA). Prispevek prikazuje postopek določitve empiričnih enačb za oceno časa zakasnitve na podlagi merjenih podatkov o padavinah in pretokih za 20 izbranih porečij v Sloveniji. Izpeljane enačbe so se pri prvih poskusih uporabe izkazale za ustrezne in se tako že lahko uporabijo za oceno časa zakasnitve v primeru nemerjenih porečij v Sloveniji. Bo pa seveda njihova nadaljnja uporaba v praksi pokazala njihove prednosti oz. slabosti. Ključne besede: čas zakasnitve, empirična enačba, hidrološko modeliranje, padavine, odtok, porečje Summary Information on design discharge values and design hydrographs is crucial for the design of hydro-engineering structures and structural and non-structural flood control measures. These variables can also be determined using a rainfall-runoff hydrological model. If there are insufficient data to calibrate the hydrological model, the model parameters must be estimated according to the characteristics of the catchment. One of the parameters that is also considered by the commonly used hydrological model HEC-HMS is the catchment lag time. So far, empirical equations developed in other geographic areas (e.g., USA) have been used to estimate this parameter in Slovenian engineering practice. This article shows the methodology applied for developing the empirical equation for estimating the lag time parameter based on measured precipitation and discharge data using 20 selected river catchments in Slovenia. The derived equation can thus be used to estimate the lag time parameter in the case of ungauged catchments. Further studies need to be conducted in order to evaluate the performance of the proposed equations. Key words: lag time, empirical equation, hydrological modelling, rainfall, runoff, catchment Deja Mavri, prof. dr. Mojca Šraj, doc. dr. Nejc Bezak RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA Deja Mavri, dipl. inž. ok. grad. deja.mavri1@gmail.com prof. dr. Mojca Šraj, univ. dipl. inž. grad. mojca.sraj@fgg.uni-lj.si doc. dr. Nejc Bezak, univ. dipl. inž. grad. nejc.bezak@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Hajdrihova 28, 1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK 551.57:556.16(497.4) RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA LAG TIME EQUATION DEVELOPMENT FOR SLOVENIAN CATCHMENTS Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 35 Deja Mavri, prof. dr. Mojca Šraj, doc. dr. Nejc Bezak RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA 1 UVOD V vodarski in hidrotehnični praksi se pogosto uporabljajo hi- drološki modeli padavine-odtok, ki simulirajo površinski odtok na podlagi podatkov o padavinah in se lahko uporabijo tudi za napovedovanje poplav in načrtovanje hidrotehničnih ukrepov ([Bezak, 2017], [Dirnbek, 2010]). Kadar imamo na voljo merjene podatke o padavinah in pretokih, lahko za izdelavo hidrološke- ga modela uporabimo eno izmed teorij, ki se uporablja za mo- deliranje, tj. teorijo hidrograma enote, in modelske parametre ustrezno umerimo. V praksi pa se pogosto zgodi, da nimamo na voljo vseh podatkov za izdelavo hidrološkega modela in njego- vo umerjanje. V tem primeru lahko na podlagi lastnosti porečij oblikujemo sintetični hidrogram enote, ki ga nato uporabimo v postopku hidrološkega modeliranja. Teorija hidrograma enote temelji na predpostavki, da je oblika hidrograma neodvisna od predhodnih padavin in zajema parametre, ki imajo velik vpliv na odtok s porečja. Ti parametri so odvisni oziroma se jih dolo- ča glede na lastnosti porečja, kot so naklon, oblika, vegetacija, lastnosti tal, geologija itd. [Brilly, 2018]. V preteklosti je bilo v svetu razvitih veliko enačb (pregled enačb podaja [Brilly, 2018]), s katerimi se lahko ocenijo parametri za določitev sintetičnega hidrograma enote na podlagi lastnosti porečja. Enačbe so bile večinoma razvite za območja v ZDA, kar pomeni, da so bile last- nosti teh porečij, na katerih so bile osnovane enačbe, lahko pre- cej različne (npr. ravninska in aridna porečja) od lastnosti po- rečij na območju Slovenije. Zaradi tega je smiselno obstoječo prakso nadgraditi in razviti enačbo, ki bo osnovana na podlagi podatkov s porečij na območju Slovenije. Glavni namen tega prispevka je predstaviti nove empirične enačbe za izračun časa zakasnitve, izpeljane na podlagi podatkov za porečja v Sloveniji, in prikazati posamezne korake izpeljave teh enačb. 2 PODATKI Sintetični hidrogram enote, ki povezuje lastnosti hidrograma enote in značilnosti porečja, je prvi razvil F. F. Snyder leta 1938 [Brilly, 2018]. Določil je povezave in enačbe, s katerimi lahko, glede na lastnosti porečja, definiramo parametre za obliko- vanje sintetičnega hidrograma enote. Sintetični hidrogram enote po Snyderju je definiran s konico hidrograma enote in časom, pri katerem se ta pojavi. Čeprav se površinski odtok prične z začetkom efektivnih padavin (razlika med padlimi padavinami in padavinskimi izgubami), se v nekaterih prime- rih del padavin zadrži na porečju. Padla voda potrebuje nekaj časa, da iz različnih delov porečja priteče do struge vodotoka ter tako do nastopa konice pretoka v vodotoku pride z dolo- čenim časovnim zamikom. Ta čas imenujemo čas zakasnitve (Tp) in je najpogosteje definiran kot razlika med težiščem efek- tivnih padavin in konico pretoka, ki je posledica istega pada- vinskega dogodka [Gericke, 2014]. Čas zakasnitve je tudi eden izmed parametrov, ki je uporabljen v hidrološkem modelu HEC-HMS za določitev sintetičnega hidrograma enote po raz- ličnih metodah (npr. SCS, Snyder) [HEC-HMS, 2022]. Kot osnovo za izpeljavo enačbe smo izbrali 20 porečij na ob- močju Slovenije (slika 1 in preglednica 1), ki jih je v svoji raz- iskavi obravnaval že [Alexopoulos, 2021]. Porečja so relativno enakomerno razporejena po celotni Sloveniji in imajo prispev- ne površine od približno 50 do približno 500 km2 (pregledni- ca 1). [Alexopoulos, 2021] je za vsako izmed teh porečij, glede na razpoložljivost podatkov o padavinah, pripravil zvezne urne podatke o padavinah in pretokih z upoštevanjem različnih pa- davinskih postaj, ki so predstavljene v preglednici 1. Izhodiščno obdobje je bilo 2000-2020. Na podlagi tako zbranih zveznih podatkov o pretokih smo v naši raziskavi za vsako izmed 20 iz- branih porečij izbrali 5 največjih visokovodnih valov na podlagi podatka o konici pretoka. Za vsako visokovodno konico je bil izbran tudi pripadajoči padavinski dogodek. Za vse tako izbra- ne dogodke je bil določen čas zakasnitve Tp (v našem primeru definiran kot zamik med težiščem padavin in konico preto- ka) in izrisan hidrogram s pripadajočim histogramom pada- vin. Primer za porečje vodotoka Poljanska Sora je prikazan na sliki 2, skupaj s časom zakasnitve Tp. Pri dogodku, ki se je zgodil 22. 10. 2014 na porečju vodotoka Poljanska Sora (slika 2), vidimo, da je razmik med težiščem padavin in konico pretoka relativno majhen, kar pomeni, da je čas zakasnitve relativno kratek (pribli- žno 2,7 h). V tem primeru to pomeni, da padavine niso potre- bovale veliko časa, da so dosegle strugo vodotoka in povzročile konico pretoka. Za vsakega izmed tako izbranih visokovodnih dogodkov smo določili konico pretoka, skupno količino pada- vin med padavinskim dogodkom, največjo urno količino pada- vin in izračunali ter grafično ocenili čas zakasnitve Tp. Vodotok Vodomerna postaja in njena identifikacijska številka (ARSO) Površina porečja (km2) Uporabljene padavinske postaje Mislinja Otiški Vrh - 2390 230,9 Šmartno pri Slovenj Gradcu, Spodnji Dolič, Muta, Ravne na Koroškem Dravinja Zreče - 2600 41,4 Slovenske konjice, Spodnji Dolič, Dravinja, Rogla Pesnica Zamušani I - 2900 477,8 Letališče Edvarda Rusjana Maribor, Polički vrh, Gornja Radgona, Gačnik Radovna Podhom - 3180 166,8 Davča, Zgornja Sorica, Kredarica, Lesce Kokra Kokra - 4120 112,2 Kamniška Bistrica, Zgornje Jezersko, Krvavec, Letališče J.P. Poljanska Sora Zminec - 4230 305,5 Leskovica, Zgornja Sorica, Suha, Dvor Selška Sora Železniki - 4270 104,1 Leskovica, Davča, Cerknica, Rudno polje Mirna Jelovec - 4695 270 Sevno, Novo mesto, Hrastnik, Malkovec Kolpa Petrina - 4820 460 Šmarata, Kočevje, Iskrba, Babno polje Lahinja Gradac - 4970 221,3 Črnomelj – Dobliče, Kočevske Poljane Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 36 Za izpeljavo enačbe za oceno časa zakasnitve posameznih po- rečij potrebujemo tudi podatke o osnovnih lastnostih porečij. Bistveni so podatki o površini porečja, padcu porečja, deležu urbanih površin, deležu gozdnih površin, deležu kmetijskih površin itd. Osnovne lastnosti pokrovnosti tal za izbranih 20 porečij so bile določene na podlagi karte rabe tal CLC Corine iz leta 2018 [CLC Corine, 2022]. Kot izhodišče za izpeljavo enačbe so pomembni tudi osnovni podatki o vodotoku, kot so dolži- na vodotoka, padec vodotoka, dolžina od iztočnega profi la do profi la, ki je najbližji težišču vodotoka (Lc), itd. Podloge, upora- bljene za analizo lastnosti vodotoka, so bile: digitalni model vi- šin (DMV) za območje Slovenije (20 m) [RS MOP, 2022], mreža vodotokov (sloj Kategorizacija vodotokov, prenesen s portala Geoportal ARSO [ARSO, 2022]) v Sloveniji in razvodnice izbra- nih porečij. Na podlagi podatkov DMV smo določili tudi mini- malno, povprečno in maksimalno nadmorsko višino vseh 20 izbranih porečij. Dodatno smo upoštevali tudi karto odtočne- ga potenciala posameznega porečja [UL BF, 2011]. Na podlagi podatkov o odtočnem potencialu in rabi tal smo ocenili tudi parameter CN (Curve Number) [Brilly, 2018]. Osnovne lastnosti izbranih porečij so prikazane v preglednici 2. Slika 1. Prikaz izbranih 20 porečij na območju Slovenije (črno obrobljeni poligoni) skupaj z mrežo vodotokov (modre črte) in digitalnim modelom višin (DMV) kot podlago (enote metri). Slika 2. Primer hidrograma in histograma padavin za dogodek 22. 10. 2014 na porečju vodotoka Poljanska Sora. Podatki so bili pridobljeni iz vodomerne postaje Zminec in padavinske postaje Zgornja Sorica. Preglednica 1. 20 izbranih porečij na območju Slovenije, ki so bila uporabljena za izpeljavo enačbe, skupaj z uporabljenimi padavinskimi postajami ter površinami porečij. Cerkniščica Cerknica I - 5770 47,3 Šmarata, Cerkniško jezero – Otok, Iška vas, Korošče Savinja Nazarje - 6060 457,3 Kamniška Bistrica, Zgornje jezersko, Nazarje, Krvavec Bolska Dolenja vas - 6550 175,1 Litija, Nazarje, Medlog Voglajna Črnolica I - 6690 53,7 Slovenske konjice, Lisca, Dravinja Hudinja Škofja vas - 6790 156,5 Šmartno pri Slovenj Gradcu, Slovenske Konjice, Medlog, Celje Soča Kobarid I - 8080 437 Stara Fužina, Rateče, Kredarica Idrijca Hotešk - 8450 442,8 Leskovica, Davča, Ajdovščina, Podroteja Bača Bača pri Modreju - 8500 142,3 Leskovica, Davča, Cerknica, Rudno Polje Reka Cerkvenikov mlin - 9050 377,9 Ilirska Bistrica, Postojna, Škocjan Rižana Kubed - 9210 204,5 Ilirska Bistrica, Koper - Luka, Škocjan Deja Mavri, prof. dr. Mojca Šraj, doc. dr. Nejc Bezak RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 37 3 IZPELJAVA ENAČB V postopku izpeljave enačb smo najprej naredili pregled ob- stoječih enačb za oceno časa zakasnitve ([Brilly, 2018], [Geric- ke, 2014]). Tako smo dobili pregled nad različnimi oblikami enačb ter parametri, ki v teh enačbah nastopajo. Dodatno smo z uporabo nekaterih drugih pogosto uporabljenih empi- ričnih enačb, ki jih podaja [Brilly, 2018], naredili oceno časa za- kasnitve. To pomeni, da smo na podlagi lastnosti porečij (npr. naklon vodotoka, dolžina vodotoka) izračunali čase zakasnitve glede na različne enačbe za izbrana porečja. Tako smo lah- ko te izračunane vrednosti primerjali z vrednostmi, ki smo jih določili na podlagi meritev padavin in pretokov petih izbranih dogodkov za vsako porečje. Čas zakasnitve je namreč odvisen od lastnosti porečij, pri čemer imajo nekatere lastnosti večji vpliv kot druge, vpliv posameznega dejavnika pa se tudi razli- kuje od porečja do porečja. Odvisnost časa zakasnitve (do- ločenega glede na 5 izbranih dogodkov) in lastnosti porečij smo ugotavljali z uporabo Pearsonovega koeficienta korelaci- je. Analizirali smo odvisnost časa zakasnitve (določenega kot povprečna vrednost Tp petih izbranih dogodkov) z osnovnimi lastnostmi porečij (preglednica 3). Na podlagi največje absol- utne vrednosti Pearsonovega koeficienta korelacije so najbolj izrazito odvisnost s časom zakasnitve podale naslednje last- nosti: površina kmetijskih površin, površina urbanih površin, padec vodotoka in dolžina od iztočnega profila do profila, ki je najbližji težišču vodotoka (Lc) (preglednica 3). Slika 3 prikazuje primer odvisnosti med kmetijskimi površinami in časom za- kasnitve ter časom zakasnitve od naklona vodotoka. Prva od- visnost ponazarja, da ima večje porečje daljši čas zakasnitve, druga odvisnost pa je posledica dejstva, da imajo bolj strmi vodotoki načeloma krajši čas zakasnitve. Na podlagi rezultatov, prikazanih v preglednici 3, smo pri izpeljavi enačb dali pouda- rek tistim parametrom (npr. površina kmetijskih območij, na- klon vodotoka, dolžina Lc), ki imajo največji vpliv na čas zakas- nitve in so hkrati tudi fizikalno razložljivi. Preglednica 2. Prikaz osnovnih lastnosti 20 izbranih porečij. Podani so dolžina vodotoka L, dolžina od točke na vodotoku, ki je najbližje težišču, do iztoka Lc, padec vodotoka I, parameter CN (Curve Number), delež gozda in delež kmetijskih površin. Vodotok in ime vodomerne postaje L (km) Lc (km) I (m/m) CN Delež gozda (%) Delež kmetijskih površin (%) Mislinja, Otiški Vrh 34,8 21,4 0,02 71 66,8 30,7 Dravinja, Zreče 9,9 5,2 0,10 76 68,1 30,8 Radovna, Podhom 26,8 13,8 0,04 52 94,3 5,5 Kokra, Kokra 17,9 8,1 0,04 62 94,5 4,4 Poljanska Sora, Zminec 40,4 19,6 0,00 71 66,2 32,8 Selška Sora, Železniki 18,5 8,7 0,04 63 84,3 13,8 Mirna, Jelovec 33,6 19,6 0,02 65 57,3 42,0 Kolpa, Petrina 35,0 21,5 0,01 63 88,9 11,1 Lahinja, Gradac 27,6 15,3 0,00 64 73,6 24,3 Savinja, Nazarje 46,8 19,1 0,04 63 81,2 18,2 Bolska, Dolenja_vas 31,1 16,8 0,02 74 63,9 34,0 Voglajna, Črnolica I 17,8 12,1 0,01 79 37,8 61,7 Hudinja, Škofja vas 27,5 13,6 0,04 79 57,3 41,3 Idrijca, Hotešk 55,9 24,7 0,01 63 79,0 20,2 Reka, Cerkvenikov mlin 46,2 17,8 0,00 70 70,8 27,6 Rižana, Kubed 1,4 1,4 0,01 67 81,0 18,6 Pesnica, Zamušani I 52,3 33,6 0,00 82 22,9 74,9 Cerkniščica, Cerknica I 18,1 9,1 0,01 64 72,6 25,9 Soča, Kobarid I 39,8 17,9 0,02 50 93,9 5,7 Bača, Bača_pri_Modreju 23,4 11,0 0,05 63 90,6 9,4 Prva spremen- ljivka Druga spremenljivka Pearsonov koefici- ent korelacije med spremenljivkama Tp (h) kmetijske površine (km 2) 0,78 Tp (h) urbane površine (km 2) 0,78 Tp (h) √I (kvadratni koren padca vodotoka) -0,54 Tp (h) Lc (m) 0,55 Deja Mavri, prof. dr. Mojca Šraj, doc. dr. Nejc Bezak RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 38 kjer je x1 dolžina vodotoka od iztočnega profila do profila na vodotoku, ki je najbližji težišču vodotoka Lc (m); x2 kvadratni koren padca vodotoka √I (m/m); x3 kmetijske površine (km 2). Kot dve alternativni obliki enačbe, ki sta prav tako dali relativ- no ustrezno ujemanje s časi zakasnitve, določenimi glede na merjene podatke o padavinah in pretokih, pa smo določili tudi naslednji dve enačbi: (2) (3) Opis parametrov x1, x2 in x3 v enačbah (2) in (3) je enak kot pri enačbi (1), x4 pa predstavlja parameter CN. Slika 4 prikazuje primerjavo med časi zakasnitve, izračunanimi z uporabo izpeljanih enačb (1), (2) in (3), in časi zakasnitve, do- ločenimi glede na merjene podatke o pretokih in padavinah (povprečje 5-ih visokovodnih dogodkov). Opazimo lahko, da so ocenjene vrednosti časa zakasnitve po enačbi (2) v večini primerov nekoliko manjše kot z uporabo enačbe (1). Vrednosti časov zakasnitve z uporabo enačbe (3) pa so nekoliko večje od ocenjenih vrednosti po enačbi (1). Več rezultatov in tudi neka- tere druge oblike enačb so podane v [Mavri, 2022]. Izpeljane enačbe so pričakovano dale boljše ujemanje z dejanskimi časi zakasnitve kot nekatere druge enačbe, ki se pogosto uporab- ljajo za oceno časa zakasnitve v slovenski praksi (slika 5) (npr. Snyder, Denver, Tulsa District itd.) [Brilly, 2018]. Bolj podrobno primerjavo prikazuje [Mavri, 2022]. Postopek izpeljave enačbe je potekal v programskem jeziku R [R Core Team, 2022], za oceno koeficientov enačbe smo upo- rabili funkcijo »nls« (angl. nonlinear least squares; slo. nelinear- na metoda najmanjših kvadratov). V postopku izbire enačbe smo testirali več kot 70 različnih oblik enačb (npr. kvadratni koren padca vodotoka nad ali pod ulomkovo črto, upoštevanje korena, upoštevanje različnih parametrov, različnega števila koeficientov itd.). Za vsako izmed enačb smo potem na podla- gi lastnosti porečij izračunali čase zakasnitve ter jih primerjali s povprečnimi časi zakasnitve, ki smo jih določili glede na 5 iz- branih dogodkov na podlagi izmerjenih podatkov o padavinah in pretokih. Za primerjavo sta bila uporabljena tako Pearsonov koeficient korelacije kot grafični prikaz. Kot najustreznejša enačba (glede na Pearsonov koeficient ko- relacije in ujemanje med izračunanimi in dejanskimi časi Tp) se je izkazala naslednja oblika enačbe: (1) Slika 3. Primer odvisnosti med kmetijskimi površinami in časom zakasnitve (levo) ter med kvadratnim korenom padca vo- dotoka in časom zakasnitve (desno). Preglednica 3. Izračunane vrednosti Pearsonovih koeficien- tov korelacije med pari spremenljivk. Čas zakasnitve (Tp) je bil za vsako porečje določen kot povprečje 5-ih dogodkov. Tp (h) dolžina vodotoka L (m) 0,40 Tp (h) koeficient CN 0,37 Tp (h) povprečna vrednost odtoč- nega potenciala (mm/h) 0,36 Tp (h) gozdne površine (km 2) 0,00 Tp (h) površine krasa (km 2) 0,44 Tp (h) površine manjših vodonos- nikov (m2) 0,46 Tp (h) naklon vodotoka I (m/m) -0,42 Tp (h) maksimalno zadrževanje Sr (mm) -0,36 Deja Mavri, prof. dr. Mojca Šraj, doc. dr. Nejc Bezak RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 39 4 PRIMER UPORABE Za validacijo novih enačb smo izbrali porečje Medije do vodo- merne postaje Zagorje (površina približno 97 km2). Tudi za to območje smo na podlagi urnih podatkov o padavinah (postaja Hrastnik) in pretokih izbrali nekaj večjih dogodkov, s pomoč- jo katerih smo preverili ustreznost predlaganih enačb (1)-(3). V tem primeru se je kot najustreznejša izkazala enačba (2), po kateri je ocenjen čas zakasnitve za to porečje znašal približno 1,8 h (slika 6 in slika 7). Po enačbah (1) in (3) je bil ocenjen čas zakasnitve daljši in je znašal 4,3 h oziroma 4,8 h. Te vrednosti so za porečje Medije očitno prevelike (vsaj za izbrane visokovodne dogodke), saj je glede na meritve odziv porečja na padavine hitrejši, kot kažejo izračuni z uporabo enačb (1) in (3). Glede na rabo tal in vrednost odtočnega potenciala smo ocenili tudi parameter CN (ocenjena vrednost 82), ki je bil uporabljen za izračun padavinskih izgub po metodi Soil Conservation Servi- ce (SCS) [Brilly, 2018]. Primerjava merjenih in modeliranih pre- tokov z uporabe enačbe (2) se je pri večini izbranih dogodkov izkazala za relativno ustrezno (slika 6 in slika 7). Poudariti je tre- ba, da je v primeru porečij z drugačnimi lastnostmi (npr. bolj ravninska območja) lahko ustreznost enačb (1)-(3) drugačna in se lahko enačbi (1) in (3) v določenih primerih morda izkažeta kot primernejši. Posledično je smiselno ustreznost enačb do- datno preveriti na dodatnih porečjih. Slika 4. Primerjava med izračunanimi časi zakasnitve glede na izpeljane enačbe (enačbe (1), (2) in (3)) in časi zakasni- tve, določenimi glede na merjene podatke o pretokih in pa- davinah (povprečje 5-ih visokovodnih dogodkov). Vrednosti Pearsonovih koeficientov korelacije znašajo 0,81 (enačba (1)), 0,83 (enačba (2)) in 0,81 (enačba (3)). Slika 5. Primerjava med izračunanimi časi zakasnitve gle- de na splošno enačbo Snyder [Brilly, 2018] in časi zakasnitve, določenimi na podlagi merjenih podatkov o pretokih in pa- davinah (povprečje 5-ih visokovodnih dogodkov). Deja Mavri, prof. dr. Mojca Šraj, doc. dr. Nejc Bezak RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 40 Slika 6. Primer ujemanja simuliranih (modra črta) in mer- jenih pretokov (črna črta) za dogodek, ki se je zgodil na vo- domerni postaji Zagorje (Medija) julija 2019. Modri stolpci so padle padavine, rdeči stolpci so padavinske izgube. Za oceno časa zakasnitve so bile uporabljene vse tri izpeljane enačbe (1)-(3). Slika 7. Primer ujemanja simuliranih (modra črta) in merje- nih pretokov (črna črta) za dogodek, ki se je zgodil na vodo- merni postaji Zagorje (Medija) septembra 2014. Modri stolp- ci so padle padavine, rdeči stolpci so padavinske izgube. Za oceno časa zakasnitve so bile uporabljene vse tri izpeljane enačbe (1)-(3). Deja Mavri, prof. dr. Mojca Šraj, doc. dr. Nejc Bezak RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA 5 SKLEP Prispevek prikazuje nove empirične enačbe za izračun časa zakasnitve, izpeljane na podlagi podatkov za po- rečja v Sloveniji, in postopek izpeljave teh enačb, ki jih lahko uporabimo v primeru nemerjenih porečij v Slove- niji. Enačbe so primerne predvsem za območja, ki imajo lastnosti podobne kot 20 izbranih porečij (preglednica 1). Enačbe so izpeljane na podlagi lastnosti slovenskih po- rečij in so v primerjavi z enačbami, razvitimi na tujih porečjih, v večini primerov podale boljše ocene časa za- kasnitve. Prikazali smo 3 različne enačbe, ki podajo ne- koliko različne ocene časov zakasnitve, ujemanje s časi zakasnitve, določenimi na podlagi merjenih podatkov o pretokih in padavinah, pa je bilo v vseh treh prime- rih podobno. Izpeljane enačbe smo preverili na porečju Medije do vodomerne postaje Zagorje, kjer se je kot naj- bolj ustrezna izkazala enačba (2). Ustreznost prikazanih enačb (1)-(3) pa je lahko v primeru porečij z drugačni- mi lastnostmi tudi drugačna, in se lahko enačbi (1) in (3) v določenih primerih morda izkažeta kot primernejši. Izpeljane enačbe se lahko uporabijo za oceno časa za- kasnitve v primeru nemerjenih porečij v Sloveniji. Kljub temu pa je pomembno poudariti, da je umerjanje hidro- loških modelov seveda še vedno nujno potrebno, saj pri hidrološkem modeliranju nastopajo tudi drugi parame- Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 41 tri, ki jih je smiselno umeriti glede na merjene podatke o pretokih in padavinah. Izpeljane enačbe bo v prihodno- sti treba preveriti še na dodatnih porečjih na območju Slovenije. 6 ZAHVALA Prispevek je nastal v okviru ciljnega raziskovalnega projek- ta V2-2137 »Razvoj metodologije za izračun visokovodnih valov na podlagi ekstremnih padavinskih dogodkov«, ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Prispevek je tudi rezultat dela v okviru programske skupine P2-0180, ki jo financira ARRS. 7 LITERATURA Alexopoulos, M. J., Use of the reanalysis products for the hydrological rainfall-runoff modelling = Uporaba produk- tov reanaliz za namen hidrološkega modeliranja: izbrani primeri v Sloveniji, Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2021. ARSO, Kategorizacija vodotokov, spletna stran: https://gis. arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx, Republika Slo- venija, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, datum vpogleda 14.12.2022, 2022. Bezak, N., Šraj, M., Mikoš, M., Vpliv padavin na projektne pre- toke, Gradbeni vestnik, 66, 241–248, 2017. Brilly, M., Šraj, M., Modeliranje površinskega odtoka, Ljublja- na, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geo- dezijo, 2018. CLC Corine, Spletna stran: https://land.copernicus.eu/pan- european/corine-land-cover/clc2018, datum vpogleda 14.12.2022, 2022. Dirnbek, L., Šraj, M., Hidrološko modeliranje: Vpliv histogra- ma padavin na hidrogram površinskega odtoka, Gradbeni vestnik, 59(3), 48–56, 2010. HEC-HMS, HEC-HMS User’s Manual, v. 4.7; US Army Corps of Engineers: Davis, CA, USA, 2021. Gericke, O. J., Smithers, J. C., Review of methods used to estimate catchment response time for the purpose of peak discharge estimation. Hydrological Sciences Journal, 59(11), 1935-1971, 2014. Mavri, D., Predlog razvoja enačbe za določitev sintetičnega hidrograma enote na podlagi podatkov z območja Slove- nije, Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, spletna stran: https://repozitorij. uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=140895&lang=slv, 2022. R Core Team., A Language and Environment for Statistical Computing: R. Dunaj, Avstrija, R Foundation for Statisti- cal Computing. Spletna stran: http://www.R-project.org/, datum vpogleda 14.12.2022, 2022. RS MOP, Digitalni model višin Slovenije, spletna stran: https://www.e-prostor.gov.si/podrocja/drzavni-topograf- ski-sistem/digitalni-modeli-visin/, Republika Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor, datum vpogleda 14.12.2022, 2022. UL BF, Trajnostna raba vode za krepitev rastlinskega pride- lovalnega potenciala v Sloveniji, Projekt V4-1066, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2011. Deja Mavri, prof. dr. Mojca Šraj, doc. dr. Nejc Bezak RAZVOJ ENAČBE ZA OCENO ČASA ZAKASNITVE ZA SLOVENSKA POREČJA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 42 Povzetek V sklopu raziskave smo z laboratorijskimi testi izmerili mehanske lastnosti lameliranih lepljenih nosilcev iz lesa slovenske bukve. Izdelali smo dve seriji nosilcev, pri katerih so bili sloji dolžinsko spojeni z dvema različnima geometrijama zobatih spojev. V ta na- men smo predhodno izvedli tudi analizo vpliva geometrije zobatega spoja in tipa lepila na trdnost zobatih spojev. Z nateznimi laboratorijskimi testi smo izmerili trdnosti treh različnih geometrij zobatih spojev z uporabo treh tipov konstrukcijskih lepil. Re- zultati laboratorijskih meritev so potrdili rezultate numerične analize in ugotovili smo, da z daljšimi in ostrejšimi zobatimi spoji pri bukovem lesu dosežemo višje natezne trdnosti. Pri tem tip uporabljenega lepila nima bistvene vloge. Višje natezne trdnosti zobatih spojev neposredno vplivajo tudi na višje upogibne trdnosti nosilcev. Laboratorijski upogibni testi so pokazali, da daljši zobati spoji z višjimi trdnostmi bistveno vplivajo na upogibno trdnost lameliranih lepljenih nosilcev. Ključne besede: bukov les, zobati spoji, lamelirani lepljeni nosilci, natezni in upogibni testi Summary The article presents the results of an experimental investigation of the mechanical properties of glued laminated beech beams. Two groups of beams were made from longitudinally glued beech boards with two different finger joint geometries. Before the production of the two series of glued laminated beams, different finger joint profiles were analysed. Three different types of structural adhesives were used. The results of the experimental testing confirmed the results of the numerical analysis and it was found that longer and sharper finger joints allow higher tensile strengths of finger joints on beech wood. The type of adhesive has no significant influence on the strengths. Higher tensile strengths of finger joints have a direct influence on higher bending strengths of glued laminated beams. The experimental bending tests confirmed that longer finger joints with higher mechani- cal properties have a significant influence on the bending strength of the glued laminated beams. Key words: beech wood, finger joints, glued laminated beams, tensile and bending tests dr. Barbara Fortuna, mag. inž. grad. barbara.fortuna@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana izr. prof. dr. Simon Schnabl, univ. dipl. inž. grad. simon.schnabl@fkkt.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, 1000 Ljubljana prof. dr. Goran Turk, univ. dipl. inž. grad. goran.turk@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Jamova 2, 1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK 624.011.1:674.031.631.2 NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA LOAD BEARING CAPACITY OF GLUED LAMINATED BEECH BEAMS dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 43 dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA 1 UVOD Lamelirani lepljeni nosilci se v konstrukcijske namene upo- rabljajo predvsem zaradi izboljšanih trdnostnih in togostnih lastnosti v primerjavi s klasičnim žaganim lesom. Tovrstni kon- strukcijski elementi so inženirski izdelki, ki omogočajo tudi izbiro bolj kompleksnih oblik, njihova proizvodnja pa je lah- ko načrtovana v skladu s predvideno porazdelitvijo napetosti vzdolž dolžine in prečnega prereza elementa. Z lepljenjem le- senih desk pa se poveča tudi dimenzijska stabilnost konstruk- cijskega elementa, ko je ta izpostavljen spremembam relativ- ne vlažnosti okolja [Serrano, 2003]. Poleg tega nam lepljenje omogoča uporabo manjših kosov lesa, ki bi sicer predstavljali odpadek, na ta način pa je večja tudi ekonomičnost tovrstnih konstrukcijskih elementov. Lepljenje je teoretično izvedljivo ne glede na vrsto lesa. V pra- ksi pa se je pokazalo, da je les listavcev zahtevnejši za leplje- nje v primerjavi z lesom iglavcev, kar je povezano predvsem s povečanimi stroški zaradi zahtevnejše in časovno zamudnejše obdelave lesa. Zato se v sodobnih, široko uporabljenih lameli- ranih lepljenih nosilcih uporablja pretežno les iglavcev oziro- ma les smreke (Picea abies) in jelke (Abies Alba), uporaba lesa listavcev pa je trenutno še relativno neraziskana in nerazvita. Na nivoju evropske standardizacije se izvajajo aktivnosti, ki so potrebne za pripravo standardov za proizvodnjo lameliranih lepljenih nosilcev iz lesa listavcev, kar je podprto s številnimi raziskavami ([Ehrhart, 2016], [Ehrhart, 2018a], [Ehrhart, 2018b], [Frese, 2007], [Kovryga, 2020], [Sebera, 2021], [Tran, 2015], [Westermayr, 2018]). V zadnjem desetletju so bili slovenski gozdovi zaradi ekstre- mnih vremenskih pojavov zelo prizadeti. Žledolom, vetrolom in večkratni snegolomi so močno poškodovali predvsem iglasti gozd. Zaradi sanitarne poseke, ki je bila nujna zaradi poveča- ne namnožitve podlubnikov, pa so posledice za iglasti gozd še toliko bolj izrazite [Repe, 2021]. Zaloga lesa iglavcev se v naših gozdovih vztrajno zmanjšuje, hkrati pa se povečuje zaloga lesa listavcev. V slovenskih gozdovih je bukev najbolj zastopana les- na vrsta listavcev, saj je v letu 2020 predstavljala kar 32,9 % ce- lotne lesne zaloge. Bukev je avtohtona lesna vrsta in zato bolj prilagojena klimatskim razmeram ter tudi manj izpostavljena napadom različnih škodljivcev in med sanitarnim posekom ni bila pretirano prizadeta. Bukev odlikujejo tudi izredno visoke mehanske lastnosti, saj v povprečju dosega tudi do trikrat višjo natezno trdnost kot smreka, ta v povprečju znaša kar 72 N/mm2, posamezni pre- izkušanci pa lahko dosežejo tudi dvakratnik te vrednosti ([Ehrhart, 2016], [Ehrhart, 2018a], [Fortuna, 2018], [Plos, 2018]). Zobati spoji se v proizvodnji lameliranih lepljenih nosilcev uporabljajo pri dolžinskem spajanju posameznih desk. Zoba- ti spoji so torej pomemben del lameliranih lepljenih nosilcev. Že pri iglavcih z nižjimi mehanskimi lastnostmi se izkaže, da zobati spoji lahko predstavljajo oslabitev, tako da je porušitev nosilca običajno posledica ravno porušitve zobatega spoja. Vi- soke mehanske lastnosti bukovega lesa narekujejo potrebo po prilagojenih zobatih spojih, ki bi zagotavljali zadostno nosil- nost in povečali izkoristek trdnosti lesa. Standard SIST EN 14080 [SIST, 2013] obravnava področje iz- delave lepljenih lameliranih nosilcev iz lesa iglavcev in topola. V skladu s tem standardom je mogoče izdelati lamelirane le- pljene nosilce do trdnostnega razreda GL 32, kjer se v lamina- cijah uporabljajo lamele z deklarirano natezno trdnostjo T26 (26 N/mm2). Za uporabo bukovega lesa ali lesa listavcev na splošno trenutno ni v veljavi nobenega standarda, ki bi nare- koval postopke izdelave tovrstnih konstrukcijskih elementov. To je v veliki meri posledica pomanjkljive baze podatkov o mehanskih lastnostih bukovega lesa in ostalih listavcev (kon- strukcijskih dimenzij). Zato so raziskave na tem področju po- membne in potrebne. V sklopu raziskave smo se odločili za izvedbo laboratorijskih testov tako zobatih spojev kot tudi lameliranih lepljenih no- silcev, izdelanih iz bukovega lesa. Pri tem smo analizirali vpliv geometrije zobatih spojev in tudi različnih lepil na končno na- tezno trdnost zobatih spojev. Z uporabo dveh različnih geo- metrij zobatih spojev smo izdelali dve skupini lepljenih lameli- ranih nosilcev, ki smo jih nato porušili s standardnimi upogib- nimi testi. 2 LABORATORIJSKI TESTI 2.1 Material Bukov les, ki smo ga uporabili za izdelavo preizkušancev, je bil pridobljen iz jugovzhodnega dela Slovenije (Gozdno gospo- darstvo Novo mesto, d. d.). Deske so bile iz hlodov najprej ža- gane po debelini, po sušenju v sušilnici pa so bile odrezane na končno širino. S tem postopkom smo se izognili pretiranemu zvijanju desk zaradi sušenja, ki je pri bukovini lahko zelo proble- matično. Po skobljanju smo dobili deske dimenzij: 120 x 24 mm, 120 x 32 mm, 140 x 20 mm in 200 x 16 mm. Pri lepljenju zoba- tih spojev in lepljenih nosilcev smo uporabili tri različna lepi- la. Prvi dve sta iz skupine melamin-urea-formaldehidnih lepil: lepilo 1247 z utrjevalcem 2526 (v nadaljevanju MUF) ter lepi- lo A002 z utrjevalcem H002 (v nadaljevanju GP) proizvajalca CASCO AkzoNobel. Lepilo MUF je lepilo, ki ga v redni proiz- vodnji uporablja proizvajalec lameliranih lepljenjih nosilcev Hoja, d. d., kjer smo izdelali večino preizkušancev. Drugo lepilo, označeno kot GP, pa je bilo izbrano na osnovi priporočila pro- izvajalca lepila in naj bi bilo, predvsem z vidika trajnosti in od- pornosti na delaminacijo, primernejše za lepljenje bukovega lesa. Tretje izbrano lepilo je bilo lepilo fenol-rezorcinol-formal- dehid ali PRF. Slednje je ravno tako dvokomponentno (lepilo 1711 in utrjevalec 2520) istega proizvajalca CASCO AkzoNobel. 2.2 Natezni testi zobatih spojev Natezni testi so bili izvedeni v laboratoriju Fakultete za gradbe- ništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Uporabljena je bila po- stavitev za izvedbo nateznih testov lesenih desk dimenzij, ki se običajno uporabljajo v konstrukcijah (dolžine približno 3,5 m). Testi so bili izvedeni v skladu z navodili standarda SIST EN 408 [SIST, 2012]. Nanos obtežbe je bil kontroliran preko pomikov. V skladu z navodili standarda so bili testi izvedeni tako, da je do porušitve preizkušanca prišlo v času 5±2 min od začetka obremenjevanja. Glede na ocenjeno nosilnost posameznih preizkušancev je hitrost obremenjevanja v poprečju znašala 0,3 mm/min. Za nanos obtežbe sta bila uporabljena dva hi- dravlična bata, kot je prikazano na sliki 1. Za zagotavljanje ustreznega prijemališča desk so bile uporabljene namensko izdelane klešče z narezljano površino, s katerimi je bil omogo- Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 44 čen oprijem deske do dolžine 1000 mm, ki zadošča nanosu velikih nateznih sil (do 500 kN). Prosta testna dolžina preizku- šancev med kleščami je bila med 500 in 1000 mm. Pri izdelavi preizkušancev zobatih spojev je bila vsaka deska razre- zana na eno ali dve krajši deski. Pri tem smo zagotovili, da je bil les čist, brez grč in opaznega naklona vlaken, do najmanj 300 mm od konca deske, kjer je bil predviden zobati spoj. Pari desk pri spajanju so bili pri lepljenju zobatih spojev izbrani naključno. Geometrija zobatih spojev vpliva na nosilnost zobatih spojev in v splošnem velja, da se nosilnost povečuje z lepljeno površino torej z dolžino zobatih spojev [Aicher, 2003]. Pripravili smo tri serije preizkušancev zobatih spojev, ki se med seboj razlikujejo po dolžini spojev l, naklonu α ter širini konice bt. Parametri so prikazani na sliki 2. Poleg različnih geometrij smo pri lepljenju uporabili tudi različna lepila. Program testiranja zobatih spojev je predstavljen v preglednici 1, kjer je podano število preizkušancev za posamezno kombinacijo uporabljene geometrije (dolžine) zobatega spoja ter uporabljeno lepilo. 2.2.1 Zobati spoji dolžine 10 mm Prva serija zobatih spojev je bila izdelana v podjetju MSora, d. d., na deskah s prečnim prerezom 120 x 24 mm. Deske so bile zaradi omejitev strojne opreme naknadno poskobljane na končno širino 70 mm. Dolžina posameznih desk pred leplje- njem je znašala 1,2 m. Povprečna gostota desk, uporabljenih za to serijo, je bila 712 kg/m3. Podjetje zobate spoje uporablja pri spajanju desk za proizvodnjo okenskih in vratnih okvirjev, zato geometrija uporabljenih zobatih spojev ni ustrezala zahtevam standarda SIST EN 14080 [SIST, 2013] za konstrukcijske spoje, kjer je potrebno samozaklinjanje zob in se nosilnost spojev v določeni meri zagotavlja tudi preko trenja. V raziskavi so bili spoji z dolžino spojev l=10 mm, širino konice bt=2 mm ter raz- mikom med zobmi p= 6 mm uporabljeni predvsem z name- nom analize vpliva vrste lepila. Na sliki 3 sta prikazana rezkalni nož (levo) ter izrezan zobati spoj z dolžino 10 mm (desno). Na- nos lepila ter stiskanje sta bila izvedena ročno. Preizkušanci so bili nameščeni v stiskalnico, kjer se je lepilo utrjevalo 24 ur. Uporabljeni sta bili lepili MUF in PRF. Slika 1. Shema testne konstrukcije za izvedbo nateznih testov na lesenih deskah. Slika 2. Shema konstrukcijskega zobatega spoja z označe- nimi geometrijskimi parametri. Slika 3. Rezkalni nož za 10 mm dolg zobati spoj (levo) in deska z 10 mm dolgim zobatim spojem (desno). Dolžina spojev Vrsta lepila MUF PRF GP 10 28 25 - 18 27 (5 N/mm2) + 26 (10 N/mm2) 26 - 40 22 - 25 Preglednica 1. Število preizkušancev za posamezno dolžino zobatih spojev in uporabljeno lepilo. dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 45 dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA Z nateznimi testi smo izmerili natezno trdnost spojev ft in po pričakovanjih ugotovili nizke vrednosti. Rezultati so prikazani na sliki 4, kjer je razlika med MUF- in PRF-lepilom očitna. S statističnim testom ANOVA smo potrdili, da je vpliv vrste lepi- la na natezno trdnost statistično značilen (dejansko tveganje manjše od 0,0004). V povprečju razlika med lepiloma znaša 1:2,3 v prid lepilu PRF. Maksimalna izmerjena natezna trdnost za lepilo MUF je bila 9 N/mm2 za PRF pa 19,6 N/mm2. Večina preizkušancev se je porušila po lepilu, le dva preizku- šanca z lepilom PRF sta se porušila po stiku, kar pa je bila posle- dica slabe kakovosti lesa. Natezne trdnosti so bile zelo nizke in nezadostne glede na trdnosti bukovega lesa, ki v povprečju znašajo 72 N/mm2. Geometrija z 10 mm dolgimi zobatimi spoji je torej neustrezna za uporabo pri lepljenju bukovega lesa. 2.2.2 Zobati spoji dolžine 18 mm Druga geometrija zobatega spoja je enaka tisti, ki se uporablja pri proizvodnji zobatih spojev v podjetju Hoja, d. d., kjer proizva- jajo lamelirane lepljene nosilce iz lesa iglavcev. Preizkušanci so bili izdelani na deskah s prečnim prerezom 120 x 24 mm. Povprečna gostota uporabljenih desk je bila 684 kg/m3, vlaž- nost lesa, izmerjena po metodi sušenja v peči, kot je predpisa- no v standardu EN 13183-1 [SIST, 2003], pa je bila 9,6 %. Geo- metrija zobatih spojev je bila l=18 mm, bt=1 mm ter enakim raz- mikom med zobmi, p= 6 mm, kot v primeru 10 mm dolgih spojev. 18 mm dolgi spoji so v primerjavi z 10 mm dolgimi spoji ostrejši z manjšim naklonom α. Rezanje in stiskanje zobatih spojev je bilo v celoti avtomatizirano. Na sliki 5 sta prikazana rezkalni nož (levo) ter izrezan zobati spoj (desno). Pri 26 pre- izkušancih smo ročno nanesli lepilo PRF, pri 53 pa je bil na- nos lepila MUF avtomatiziran in izveden znotraj neprekinjene proizvodnje linije, saj se to lepilo uporablja v redni proizvodnji nosilcev iz lesa iglavcev v podjetju Hoja, d. d. Da bi lahko oce- nili vpliv tlaka na končno trdnost, smo preizkušance z lepilom MUF stiskali pri dveh različnih tlakih, 5 in 10 N/mm2. Z nateznimi testi smo izmerili natezne trdnosti zobatih spojev ft in statični modul elastičnosti Et v skladu z navodili standarda SIST EN 408 [SIST, 2012]. Dolžina testiranega območja med kleščami je bila 1200 mm, zobati spoji pa so bili na sredini raz- pona. Deformacije lepljenega zobatega spoja so zelo majhne in jih je težko izmeriti in izločiti vpliv lesa na vzdolžno deforma- cijo. Zato smo se odločili, da upoštevamo navodila standarda [SIST 2012] za merjenje modula elastičnosti lesenih desk in si- cer z indukcijskimi merilniki pomikov ali LVDT-ji. Merilniki so bili nameščeni tako, da je bil zobati spoj na sredini razpona meril- nikov. Treba je poudariti, da je zaradi relativno velikega razpo- na merjenja pomikov (dolžina LVDT-jev), ki je znašal 600 mm, izmerjeni modul elastičnosti v večji meri predstavljal modul elastičnosti deske in ne neposredno modula elastičnosti zo- batega spoja. Merjenje modula elastičnosti v nategu Et je pri- kazano na sliki 6. Rezultati nateznih testov so prikazani v preglednici 2 ločeno za preizkušance, ki so se porušili po lesu, in tiste, ki so se po- rušili po spoju oziroma po lepljenem stiku. Način porušitve je namreč zanesljiv pokazatelj, ali je bila v posameznem preizku- šancu dosežena optimalna nosilnost in je prišlo do porušitve lesa in ne spoja. Obenem pa si želimo čim višje vrednosti no- silnosti preizkušancev s porušitvijo v spoju. Srednja vrednost natezne trdnosti vseh preizkušancev je bila 43,4 N/mm2. Preiz- kušanci, ki so se porušili po spoju, imajo višje natezne trdnosti v primerjavi s tistimi, ki so se porušili po lesu. Slika 4. Škatlasti diagram nateznih trdnosti 10 mm dolgih zobatih spojev in različnih vrst lepila. Slika 5. Rezkalni nož za 18 mm dolg zobati spoj (levo) in deska z 18 mm dolgim zobatim spojem (desno). Slika 6. Laboratorijske meritve statičnega modula elastič- nosti 18 mm dolgega zobatega spoja z LVDT-merilniki. Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 46 Z analizo variance (ANOVA-test) smo preverili rezultate glede na uporabljeno lepilo in tlak ob stiskanju zobatih spojev. Izka- zalo se je, da vrsta lepila nima statistično značilnega vpliva na dosežene trdnosti za stopnjo značilnosti 5 %. Podobno velja tudi za tlak stiskanja spojev. Rezultati so prikazani grafično na sliki 7, kjer je podobnost srednjih vrednosti podvzorcev očitna. Izmerjene vrednosti statičnega modula elastičnosti zobatih spojev v nategu so bile nekoliko višje od modula elastičnosti bukovih desk. Povprečna vrednost vseh preizkušancev, ne gle- de na tip porušitve, lepila ali tlaka, je bila 17.600 N/mm2, med- tem ko je bila povprečna vrednost modula elastičnosti buko- vih desk 16.300 N/mm2 ([Plos, 2018], [Plos, 2022]). Očitnega razloga za te razlike ni. Ocenjujemo, da bi lahko do določene mere lepilo ojačalo les v območju zobatega spoja vendar tega vpliva nismo mogli ovrednotiti. Zavedati pa se je treba, da 79 preizkušancev v kontekstu merjenja mehanskih lastnosti lesa ne predstavlja velikega vzorca in obstaja možnost, da so viš- je izmerjene vrednosti modula elastičnosti slučajne oziroma uporabljen les ni bil povsem reprezentativen. Kljub relativno visokemu deležu porušitev po lepljenem sti- ku smo izmerili nekoliko nižje trdnosti kot v podobni raziskavi [Aicher, 2001], kjer je bila povprečna natezna trdnost zobatih spojev 62 N/mm2. Iz preglednice 2 opazimo, da je povprečna vrednost nateznih trdnosti preizkušancev, ki so se porušili po lesu, enaka 36,5 N/mm2, kar je bistveno manjša vrednost od poročane za populacijo slovenske bukve [Plos, 2022], kar na- kazuje na les slabše kvalitete. Poleg tega smo pri izvedbi na- teznih testov upoštevali navodila standarda, ki zahteva testni razpon pri nateznih testih 9h, kjer h predstavlja širino deske. Velik razpon pa poveča verjetnost prisotnost oslabljenega lesa znotraj testnega območja. 2.2.3 Zobati spoji dolžine 40 mm Kot je bilo omenjeno v uvodu, je za dolžinsko spajanje lesa z višjimi mehanskimi lastnostmi, predvsem z višjimi nateznimi trdnostmi, potrebna optimizacija geometrije zobatih spojev. Na osnovi numeričnega modela, ki smo ga pripravili v sodelo- vanju s partnerji projekta TIGR4smart, smo pripravili parame- trično študijo vpliva geometrijskih parametrov zobatega spo- ja in materialnih parametrov dveh različnih lepil na natezno trdnost zobatih spojev. Numerična analiza je podrobneje pred- stavljena v literaturi [Fortuna, 2020], na tem mestu pa prikazu- jemo samo rezultate parametrične študije, s katero smo lahko določili optimalnejši profil zobatih spojev glede na pričakova- no natezno trdnost. Na osnovi rezultatov parametrične študije, ki so prikazani na sliki 8, smo lahko ocenili optimalne vred- nosti glavnih parametrov, ki definirajo geometrijo zobatega spoja. Iz diagramov je lepo razvidna tudi maksimalna natezna trdnost, iz katerih lahko odčitamo vrednosti parametrov za dva tipa lepila z izbranimi mehanskimi lastnostmi. Pri Lepilu 1 smo upoštevali nižje vrednosti (trdnost v smeri normale na stik σu=1,6 N/mm 2 in strižna trdnost τ1=9,6 N/mm 2) kot pri Lepilu 2 (σu=3,0 N/mm 2 in τ1=15 N/mm2), zato so tudi natezne vrednosti spoja nekoliko višje. V splošnem pa velja, da se z dolžino zoba- tega spoja l natezna trdnost povečuje. Ravno tako se natezna trdnost povečuje z manjšanjem širine konice bt in tudi naklona zoba α, vendar samo do določene vrednosti. S spreminjanjem geometrije se namreč spremeni tudi način porušitve. V začet- nem delu diagrama, levo od maksimalnih nateznih trdnosti, je porušitev spoja pogojena s porušitvijo lesa. V desnem delu pa pride do porušitve v lepljenem stiku. Na osnovi teh rezulta- tov smo določili nekaj optimalnih vrednosti geometrijskih pa- rametrov: l=30-50 mm, p=5,8-8,4 mm in bt=1-2 mm, kar ustreza naklonu α≅3,8°. Pri izdelavi rezkalnih nožev za novo geometrijo zobatih spojev smo bili nekoliko omejeni zaradi tehnologije izdelave rezkal- nih nožev in tudi zaradi dejstva, da je bukev relativno krhek les, Slika 7. Škatlasti diagram nateznih trdnosti preizkušancev, ki so se porušili v stiku za tri skupine zobatih spojev lepljenih z lepiloma PRF in MUF z dvema tlakoma ob stiskanju. Porušitev po lesu Porušitev po spoju MUF MUF PRF MUF MUF PRF ft [N/mm2] (5 N/mm2) (10 N/mm2) (10 N/mm2) (5 N/mm2) (10 N/mm2) (10 N/mm2) 5. centil 23,0 15,3 11,2 23,0 36,7 42,4 Povprečje 42,0 35,5 32,7 47,6 50,5 54,1 St. deviacija 12,3 14,9 16,8 16,5 8,3 10,2 Velikost vzorca 13 9 17 14 17 9 Povprečje Et [N/mm2] 17500 16600 16500 17900 18300 17800 Preglednica 2. Statistične vrednosti nateznih trdnosti in nateznega modula elastičnosti, razdeljenih v šest skupin glede na tip lepila, tlak pri stiskanju in način porušitve za 18 mm dolge zobate spoje. dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 47 dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA zato pri vitkih zobeh obstaja nevarnost krušenja. Posledično smo se odločili za geometrijo, ki je definirana z naslednjimi vrednostmi: l=40 mm, p=8,0 mm in bt=1,5 mm, kar ustreza naklo- nu α≅3,58°. Geometrija je prikazana na sliki 9. Glede na rezul- tate numerične analize zobatih spojev (slika 9) smo ocenili, da lahko s takšno geometrijo pričakujemo natezne trdnosti zoba- tih spojev med 55 in 60 N/mm2. Zobati spoji z dolžino 40 mm so bili izdelani na deskah s prečnim prerezom 100 x 18 mm. Srednja vrednost gostote desk je bila 692 kg/m3. Povprečna vlažnost lesa je bila 11,2 %. Zaradi nestandardnega profila avtomatizirana izdelava pre- izkušancev ni bila mogoča, zato je ta potekala ročno. Zo- bati spoji so bili izrezani z rezkalnim nožem, nameščenim na strojno napravo CNC v podjetju Tesarstvo in krovstvo Štebe, d. o. o. Tudi nanos lepila je bil izveden ročno. Za obe vrsti lepila je bil postopek lepljenja opravljen v skladu z navodili proizvajalca lepil, torej 5 N/mm2 za lepilo MUF ter 1,4 N/mm2 za lepilo GP. Pritisk je bil nanesen ročno, s sti- skalnico, pripravljeno ravno za ta namen (slika 10, levo). Na stiskalnico je bil nameščen silomer za kontrolo nanosa tlaka (slika 10, desno). Glede na ugotovitve nateznih testov prvih dveh serij zobatih spojev smo testno postavitev pri 40 mm dolgih zobatih spojih nekoliko prilagodili, in sicer tako, da smo skrajšali testni razpon med kleščami. Na ta način smo natezno obtežbo omejili na manjše območje okrog zobatega spoja. Testni razpon je znašal 500 mm. Tudi deformacije so bile merjene na manjšem območju, tj. na dolžini zobatega spoja. Moduli elastičnosti, izmerjeni na ta na- čin, so bolj merodajen podatek o togosti zobatega spoja, saj je vpliv togosti lesa bistveno manjši kot v primeru meritev na preizkušancih z 18 mm dolgimi zobatimi spoji. Za merjenje pomikov smo uporabili sistem za optično merjenje pomikov GOM. Fotografije smo zajemali z dvema fotoaparatoma Nikon D850 (format slike DX). Fotoaparata sta bila od preizkušancev oddaljena 600 mm. Statični modul elastičnosti 40 mm dolgih zobatih spojev v nategu je bil izmerjen na osnovi relativne de- formacije razdalje med izbranima točkama, ki sta označevali začetek in konec zobatega spoja (slika 11). Rezultati nateznih testov 40 mm dolgih zobatih spojev so pri- kazani v preglednici 3, ločeno po skupinah glede na upora- bljen tip lepila ter način porušitve, na sliki 12 pa so rezultati prikazani grafično ne glede na tip porušitve. Povprečna na- tezna trdnost vseh 47 preizkušancev je bila 55,8 N/mm2, kar je v skladu z rezultati numeričnega modela zobatega spoja. V Slika 8. Vpliv geometrijskih parametrov konstrukcijskega zobatega spoja in dveh tipov lepil na natezno trdnost zobatega spoja – rezultati parametrične študije z numeričnim modelom [Fortuna, 2020]. Slika 9. Geometrija zobatega spoja, prilagojena za dosega- nje višjih nateznih trdnosti, ki so pričakovane pri bukovem lesu. Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 48 primerjavi z 18 mm dolgimi zobatimi spoji smo dosegli skoraj 50 % višje natezne trdnosti, kar predstavlja znatno izboljšanje. Iz preglednice 3 lahko ugotovimo, da je bil delež porušitve po lesu bistveno višji, hkrati pa so ti preizkušanci dosegali višje natezne trdnosti kot v primeru krajših zobatih spojev. Oce- njujemo, da je spremenjena testna postavitev bistveno pripo- mogla k izboljšanju nateznih trdnosti preizkušancev, ki so se porušili po lesu. Podobno kot pri 18 mm dolgih zobatih spojih vrsta lepila tudi pri daljših zobatih spojih ni imela statistično značilnega vpliva na njihove natezne trdnosti (slika 12), kar smo preve- rili s testom ANOVA z dejanskim tveganjem 0,45. Povpreč- na vrednost trdnosti za preizkušance z lepilom MUF je bila 56,8 N/mm2 za preizkušance z lepilom GP pa 55,0 N/mm2, medtem ko so posamezni preizkušanci z lepilom GP do- segli višje trdnosti. Iz primerjave rezultatov nateznih trdnosti 18 mm dolgih zobatih spojev iz preglednice 2 ter 40 mm dol- gih zobatih spojev iz preglednice 3 lahko opazimo, da smo Slika 10. Naprava za izdelavo zobatih spojev (levo) in izdelava preizkušancev – stiskanje pod kontroliranim nanosom tlaka (desno). Slika 11. Primer vzorca v programu GOM 2018 Professional z označenimi razdaljami za določitev statičnega modula elastič- nosti 40 mm dolgih zobatih spojev v nategu. Porušitev po lesu Porušitev po spoju ft [N/mm2] GP MUF GP MUF 5. centil 38,1 31,0 59,6 52,3 Povprečje 52,9 53,3 64,1 63,0 St. deviacija 13,0 14,6 7,0 7,9 Velikost vzorca 22 14 2 8 Povprečje Et [N/mm2] 12400 11500 12900 12300 Preglednica 3. Statistične vrednosti nateznih trdnosti in na- teznega modula elastičnosti zobatih spojev, razdeljenih v štiri skupine glede na tip lepila in način porušitve za 40 mm dolge zobate spoje. dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 49 dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA z daljšimi zobatimi spoji dosegli višje natezne trdnosti. Di- rektno primerjavo lahko naredimo za lepilo MUF. Pri krajših zobatih spojih je bila karakteristična natezna trdnost zobatih spojev, ki so se porušili po spoju 36,7 N/mm2, pri daljših pa 52,3 N/mm2. Tudi povprečna vrednost nateznih trdnosti zo- batih spojev se je povečala za več kot 24 %. Sklepamo lahko, da se s povečevanjem dolžine in manjšanjem naklona spo- jev vpliv lepila zmanjšuje, kar je bilo nakazano tudi z rezultati numeričnega modela. 2.3 Upogibni testi lameliranih lepljenih nosilcev Lamelirane lepljene nosilce smo testirali s štiritočkovnim upogibnim testom v skladu z navodili standarda SIST EN 408 [SIST, 2012] (slika 13, levo) za določanje osnovnih mehan- skih lastnosti konstrukcijskega lesa in lameliranih lepljenih elementov. Upogibni testi so bili izvedeni na dveh skupinah lepljenih nosilcev, ki so se med seboj razlikovali v dolžini zobatih spojev, uporabljenih pri izdelavi lamel za nosilce. V podjetju Hoja, d. d., smo izdelali 10 nosilcev z zobatimi spoji dolžine 18 mm ter 4 nosilce z zobatimi spoji dolžine 40 mm. Lamele za slednjo skupino nosilcev smo dolžinsko spojili v podjetju Krovstvo in tesarstvo Štebe, d. o. o. Lamele so bile nato skobljane na končno debelino in zlepljene v podjetju Hoja, d. d. Vsi nosilci so bili sestavljeni iz 10 lamel debeline 18 mm. Prečni prerez testiranih nosilcev je bil 180 x 100 mm, dolžina nosilcev pa 3,6 m. Pri vseh nosilcih je bilo uporabljeno lepilo MUF. 2.3.1 Lamelirani lepljeni nosilci z 18 mm dolgimi zobatimi spoji V skupini lepljenih nosilcev s standardno geometrijo zobatih spojev so bili le ti razporejeni naključno. Rezultati upogibnih testov so prikazani v preglednici 4. Prikazane so statistične vrednosti za izmerjeno upogibno trdnost ter korigirano upo- gibno trdnost, kjer je upoštevan tudi faktor kh zaradi višine nosilca, ki je različna od 600 mm. To je postopek, ki ga zahte- va standard EN 14080 [SIST, 2013] za določitev nosilnosti la- meliranih lepljenih nosilcev. Ta je potreben, če želimo objek- tivno ovrednotiti trdnost nosilcev in jih razvrstiti v trdnostne razrede. Tako je možna primerjava s trdnostmi certificiranih konstrukcijskih elementov, ki se uporabljajo v grajenem oko- lju. Karakteristična vrednost (5. centil) je eden izmed ključnih podatkov pri razvrščanju v trdnostne razrede. Ker gre za rela- tivno majhen vzorec, smo jo določili ob predpostavki, da je trdnost porazdeljena po logaritemsko normalni porazdelitvi. Upogibni modul elastičnosti nosilcev smo merili z LVDT-meril- niki (slika 13, desno). Povprečna vrednosti lokalnega modula elastičnosti 10 nosilcev je bila 13.200 N/mm2, globalnega pa 14.900 N/mm2. Visoke izmerjene mehanske lastnosti lameliranih lepljenih nosilcev dokazujejo dober potencial bukovega lesa v nosilnih konstrukcijah že brez posebnih modifikacij proizvodnje ali spremembe geometrije zobatih spojev. Karakteristična vred- nost izmerjenih upogibnih trdnosti nosilcev je bila 37,5 N/mm2, na osnovi česar bi nosilce lahko razvrstili v trdnostni razred GL35. Poudariti je treba, da to ni končna razvrstitev v trdnostne razrede, ki bi v celoti izpolnjevala kriterije standardov na tem področju, saj bi bilo treba upoštevati še modul elastičnosti ter gostoto nosilcev, poleg tega gre za relativno majhen vzorec preizkušancev. Slika 12. Škatlasti diagram nateznih trdnosti 40 mm dolgih zobatih spojev, lepljenih z dvema različnima lepiloma, GP in MUF. Slika 13. Testna postavitev za določitev lokalnega in globalnega modula elastičnosti ter upogibne trdnosti lameliranih le- pljenih nosilcev. Levo: Shema upogibnih testov (povzeto po EN 408). Desno: Izvedba upogibnih testov v laboratoriju. Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 50 2.3.2 Lamelirani lepljeni nosilci s 40 mm dolgimi zobatimi spoji V drugi seriji smo izdelali 4 lamelirane lepljene nosilce. Posa- mezne lamele smo zlepili ročno s pomočjo pripravljene sti- skalnice, kot je bila prikazana na sliki 10. Posamezne lamele so nato zlepili v nosilce v podjetju Hoja, d. d. V seriji nosilcev s 40 mm dolgimi zobatimi spoji njihov položaj v spodnji la- meli ni bil naključen. Pri treh nosilcih so bili zobati spoji načr- tovani v območju največjih momentov, torej v srednji tretjini nosilca. Pri enem izmed nosilcev pa spoja v spodnji lameli ni bilo oziroma je bil v bližini podpore, kjer so upogibni momen- ti majhni, torej zobati spoj nima pomembnega vpliva na ob- našanje nosilca. Pomiki so bili merjeni z optičnim sistemom GOM. Kljub dejstvu, da so bile lamele izdelane ročno, smo z upogibnimi testi nosilcev dokazali visoke upogibne trd- nosti. Najnižja izmerjena upogibna trdnost nosilcev je bila 77,5 N/mm2, najvišja pa kar 112,5 N/mm2. Povprečje je znaša- lo 89,6 N/mm2 z relativno majhno standardno deviacijo. Ker gre za majhno število preizkušancev, so v preglednici 5 po- dane posamezne izmerjene vrednosti. Vidimo lahko, da je odstopal en preizkušanec, in sicer tisti, ki ni imel zobatega spoja v spodnji lameli. S slike 14 pa je viden podoben odziv vseh nosilcev, saj je togost vseh štirih zelo podobna. Naj- manjši izmerjeni modul elastičnosti je bil 22.500 N/mm2, največji pa 23.500 N/mm2, s povprečjem 23.000 N/mm2. Po- doben odziv je ena izmed prednosti lepljenih nosilcev, saj se z lepljenjem zmanjša vpliv posameznih lokalnih nepra- vilnosti (grče, povečan odklon vlaken ipd.), ki lahko bistve- no vplivajo na mehanski odziv. To se kaže preko manjšega raztrosa mehanskih lastnosti. Iz oblike krivulje obtežba/pomik je opazen izrazito nelinea- ren odziv nosilca 1, ki ni imel zobatih spojev v spodnji lameli. Ker smo vertikalne pomike med obremenjevanjem merili na sprednji in zadnji strani nosilcev smo lahko opazili, da izmer- jena pomika nista bila enaka, saj je prišlo do izbočenja nosilca. Drugi razlog, ki bi lahko vplival na nelinearen potek krivulje pa je možen začetek plastifikacije zgornjega sloja nosilca v tlaku, vendar tega z meritvami nismo zaznali. Porušitve posameznih nosilcev so prikazane na sliki 15. Če predpostavimo, da je upogibna trdnost porazdeljena po logaritemsko normalni porazdelitvi, določimo 5. centil kot karakteristično upogibno trdnosti, s katero bi lahko nosilce uvrstili v trdnostni razred GL 55. S tem smo dosegli skoraj 40-% izboljšanje upogibnih trdnosti samo s prilagoditvijo geometri- je zobatih spojev. Slika 14. Izmerjene krivulje obtežba/navpični pomik na sre- dini razpona upogibno obremenjenih nosilcev. fb [N/mm2] fb*kh [N/mm2] Min 43,3 39,0 Max 84,2 75,8 Povprečna vrednost 62,1 55,9 5. centil (Lognormalna porazdelitev) 37,4 35,7 St. deviacija 12,8 11,5 Velikost vzorca 10 Preglednica 4. Statistične vrednosti eksperimentalno iz- merjenih upogibnih trdnostih ter trdnostih z upoštevanjem kh faktorja [SIST, 2013] lameliranih lepljenih nosilcev s zobatih spojev z dolžino 18 mm (standardno geometrija). Preglednica 5. Statistične vrednosti o eksperimentalno iz- merjenih upogibnih trdnostih lameliranih lepljenih nosilcev z optimizirano geometrijo zobatih spojev z dolžino 40 mm ter upogibnih trdnostih nosilcev z upoštevanjem kh faktorja [SIST, 2013]. fb [N/mm2] fb*kh [N/mm2] Nosilec 1 112,5 101,3 Nosilec 2 82,9 74,6 Nosilec 3 81,2 77,0 Nosilec 4 77,5 69,7 Povprečna vrednost 89,6 79,7 5. centil (Lognormalna porazdelitev) 57,1 51,4 St. deviacija 16,2 14,5 dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 51 dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA 3 SKLEP V sklopu raziskave, kjer smo opravili laboratorijske teste raz- ličnih geometrij zobatih spojev, ki se uporabljalo pri spajanju desk za izdelavo lameliranih lepljenih nosilcev, smo dokaza- li, da je uporaba v konstrukcijske namene mogoča in smisel- na predvsem, ko potrebujemo visoke nosilnosti pri relativno majhnih prečnih prerezih. V primerjavi z obstoječim stanjem, kjer je mogoča izdelava lepljenjih elementov iz lesa iglavcev in topola do trdnostnega razreda GL 32, je z uporabo slovenskega bukovega lesa možno doseči tudi do 70 % višje trdnosti lame- liranih lepljenih nosilcev, kar pomeni bistveno izboljšavo. Za dosego višjih trdnosti nosilcev je treba uporabiti prilagojeno geometrijo zobatih spojev, katerih natezna trdnost običajno neposredno omejuje upogibno trdnost lameliranih lepljenih nosilcev. Pokazali smo, da so lepila, ki se trenutno uporablja- jo pri proizvodnji lepljenjih konstrukcijskih elementov iz lesa, predvsem iglavcev, ustrezna in nimajo bistvenega vpliva na končne trdnosti tovrstnih elementov. Bukov les pa vseeno predstavlja izziv za tehnologijo proizvod- nje, saj njegova trdota povzroča hitro obrabo strojne opreme (rezkalnih nožev). Množična proizvodnja zato v tej fazi še ni smiselna in glede na manjkajočo evropsko standardizacijo na področju lepljenja konstrukcijskih elementov iz lesa listavcev sploh še ni možna. Tovrstne raziskave pa pripomorejo ravno k povečanju baze podatkov, ki je nujno potrebna pri pripravi standardov in nakazujejo, da je uporaba bukovega lesa smisel- na za izdelavo visoko nosilnih konstrukcijskih elementov. Na ta način bukov les, ki je v slovenskih gozdovih zelo dobro zasto- pan, pridobiva dodano vrednost. Slika 15. Porušitve vseh štirih nosilcev s 40 mm dolgimi zobatimi spoji. Pri vseh nosilcih je prišlo do začetka porušitve v zoba- tem spoju, razen pri nosilcu 1. Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 52 4 DODATEK – RAZLAGA KRATIC V prispevku so uporabljene naslednje kratice: – ANOVA – analiza variance, – MUF – melamin-urea-formaldehid, – PRF – fenol-resorcinol-formaldehid, – GP – Grip Pro (lepilo tipa melamin formaldehid). 5 ZAHVALA Zahvaljujemo se Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Re- publike Slovenije za zagotovitev finančne podpore v sklopu programa P2-0260 in programu Mladi raziskovalci. Zahvala tudi Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za financi- ranje projekta TIGR4smart. Posebna zahvala tudi vsem sode- lavcem v laboratoriju Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter Mitji Plosu, Tamari Šuligoj, Žigi Kroflu in Borisu Azinoviću iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije. 6 LITERATURA Aicher, S., Höfflin, L., Behrens, W., A study on tension strength of finger joints in beech wood laminations, Otto-Graf-Journal , 12, 169–186, https://www.researchgate.net/publication/237529522, 2001. Aicher, S., Structural Adhesive Joints Including Glued-in Bolts, In S. Thelandersson & H. J. Larsen (Eds.), Timber Engineering (pp. 333–363). Chichester: John Wiley & Sons Ltd, 2003. Ehrhart, T., Fink, G., Steiger, R., Frangi, A., Strength grading of European beech lamellas for the production of GLT & CLT, In International net-work on timber engineering research INTER - Meeting 49, 29–42, Retrieved from https://www.researchgate. net/publication/311457058, 2016. Ehrhart, T. Steiger, R., Palma, P., Frangi, A., Estimation of the tensile strength of European beech timber boards based on density, dynamic modulus of elasticity and local fibre oriena- tion, Proceedings of the 2018 World Conference on Timber Engineering, https://doi.org/10.3929/ethz-b-000286967, 2018a. Ehrhart, T., Steiger, R., Palma, P., Frangi, A., Mechanical proper- ties of European beech glued laminated timber. Paper 51-12- 4., In International net-work on timber engineering research INTER—meeting 51, 2018b. Fortuna, B., Plos, M., Šuligoj, T., Turk, G., Mechanical Properties of Slovenian Structural Beech timber, In Proceedings of the 2018 World Conference on Timber Engineering. Seoul, South Korea: World Conference on Timber Engineering, 2018. Fortuna, B., Azinović, B., Plos, M., Šuligoj, T., Turk, G., Tension strength capacity of finger joined beech lamellas, European Journal of Wood and Wood Products, 78(5), 985–994, https:// doi.org/10.1007/s00107-020-01588-9, 2020. Frese, M., Blaß, H. J., Characteristic bending strength of be- ech glulam, Materials and Structures, 40(1), 3–13, https://doi. org/10.1617/s11527-006-9117-9, 2007. Kovryga, A., Stapel, P., van de Kuilen, J. W. G., Mechanical pro- perties and their interrelationships for medium-density Euro- pean hardwoods, focusing on ash and beech, Wood Material Science & Engineering, 15(5), 289–302, https://doi.org/10.1080/1 7480272.2019.1596158, 2020. Plos, M., Fortuna, B., Šuligoj, T., Turk, G., Beech as construction wood, In Common Foundations 2018 - uniSTem: 6th Congress of Young Researchers in the Field of Civil Engineering and Related Sciences. Faculty of Civil Engineering, Architecture and Geodesy, University of Split, https://doi.org/10.31534/CO/ ZT.2018.25, 2018. Plos, M., Fortuna, B., Šuligoj, T., Turk, G., From Visual Grading and Dynamic Modulus of European Beech (Fagus sylvatica) Logs to Tensile Strength of Boards, Forests, 13(1), 77, https://doi. org/10.3390/f13010077, 2022. Repe, A. N., Poljanec, A., Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2020, Ljubljana, 2021. Sebera, V., Pečnik, J. G., Azinović, B., Milch, J., Huč, S., Wood-ad- hesive bond loaded in mode II: Experimental and numerical analysis using elasto-plastic and fracture mechanics models, Holzforschung, 75(7), 655–667, https://doi.org/10.1515/hf-2020- 0141, 2021. Serrano, E., Mechanical Performance and modelling of Glu- lam, In S. Thelandersson & H. J. Larsen (Eds.), Timber Enginee- ring, 67–79, Chichester: John Wiley & Sons, 2003. SIST, SIST EN 13183-1:2003 Moisture content of a piece of sawn timber-Part 1: Determination by oven dry method. Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2003. SIST, SIST EN 408:2010+A1:2012 Lesene konstrukcije - Konstruk- cijski les in lepljeni lamelirani les - Ugotavljanje nekaterih fizi- kalnih in mehanskih lastnosti. Slovenski inštitut za standardi- zacijo, Ljubljana, 2012. SIST, SIST EN 14080:2013 - Lesene konstrukcije - Lepljeni lame- lirani les in lepljeni masivni les, Slovenski inštitut za standardi- zacijo, Ljubljana, 2013. Tran, V. D., Oudjene, M., Méausoone, P. J., Experimental and numerical analyses of the structural response of adhesively reconstituted beech timber beams, Composite Structures, 119, 206–217, https://doi.org/10.1016/j.compstruct.2014.08.013, 2015. Westermayr, M., Stapel, P., van de Kuilen, J.-W., Tensile and Compression Strength of Small Cross Section Beech (Fagus s.) Glulam Members. Paper 51-12-4, International Net-Work on Timber Engineering Research INTER - Meeting 51, 307–322, 2018. dr. Barbara Fortuna, izr. prof. dr. Simon Schnabl, prof. dr. Goran Turk NOSILNOST LAMELIRANIH LEPLJENIH NOSILCEV IZ BUKOVEGA LESA Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 53 FOTOREPORTAŽA IZGRADNJA LOGISTIČNEGA CENTRA TEDI SEŽANA Slika 1. Logistični center TEDi Sežana v izgradnji. Lokacija: Industrijska cona Sežana Investitor: LOG Center A, d. o. o. Izvajalec del: STRABAG, d. o. o. Obseg del: Gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela Trajanje del: od maja 2022 do junija 2023 Logistični center TEDi Sežana izvaja podjetje STRABAG, d. o. o., po sistemu design&build. S svojimi 151 m širine in 409 m dolžine ter približno 65.000 m2 uporabne površine bo največji logistični center in tudi eden največjih objektov v Sloveniji. Projekt zaje- ma projektiranje in izvedbo gradbenih in obrtniških del, elektro in strojnih inštalacij, komunalne in tehnične infrastrukture ter zunanje ureditve. Celoten objekt obsega skladišče z regali, upravni del objekta in tri anekse. Skladiščni del objekta je enoetažen, svetle višine 11,90 m. Upravni del centra, ki se nahaja na vzhodnem delu, je predviden v dveh nadstropjih. Preko treh aneksov objekta so urejeni glavni dostopi v halo. IZGRADNJA LOGISTIČNEGA CENTRA TEDI SEŽANA Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 54 Slika 2. Logistični center s pripadajočo zunanjo ureditvijo v izgradnji. Slika 3. Izvedba temeljev ter priprave na montažo armiranobetonske konstrukcije. Objekt je plitvo temeljen, s 320-imi čašastimi betonskimi temelji, trdnostnega razreda C30/37. Armiranobetonska konstrukcija je v celoti montažna, sestavljajo jo armiranobetonski stebri, prednapete votle plošče (v območju upravnega oz. pisarniškega dela in dela skladišča na severnem delu objekta), A-nosilci ter sekundarni nosilci, preko katerih se izvaja ravna streha. Tlak v objektu je mikroarmirani beton debeline 18 cm s kvarčnim posipom. IZGRADNJA LOGISTIČNEGA CENTRA TEDI SEŽANA Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 55 Slika 4 in 5. Montaža armiranobetonske konstrukcije. Slika 6. Izvedba medetažne montažne plošče. Konstrukcijo obkroža armiranobetonski parapetni zid višine 120 cm in debeline 15 cm, na katerem sloni fasada iz t. i. »sendvič« panelov. Na severni in južni strani objekta je predvidenih 105 nakladalnih ramp za tovorna vozila. Okoli objekta so v območju nakladalnih ramp predvidene armiranobetonske plošče debeline 25 cm za težek promet, na transportni poti pa asfaltno vozišče. Slika 7. Izvedba parapetnih zidov okoli objekta. Slika 8. Betonaža zunanjih armiranobetonskih plošč. IZGRADNJA LOGISTIČNEGA CENTRA TEDI SEŽANA Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 56 Slika 9. Elementi ravne strehe. Slika 11. Skladiščna hala s pripadajočimi inštalacijami. Slika 10. Izvedena streha. Slika 12. Izvedba inštalaterskih del. Poleg izgradnje logističnega centra TEDi se izvajajo tudi parkirišče za osebna vozila, kompletna zunanja ureditev objekta ter izgradnja dostopnih poti s pripadajočo tehnično infrastrukturo na površini 75.000 m2. Objekt je trenutno v fazi zaključevanja montaže armiranobetonske konstrukcije z nekaj več kot polovico izvedene strehe in fasa- de in pripadajočih strojnih ter elektro inštalacij. Izvajajo se zunanje armiranobetonske plošče, komunalna infrastruktura in ceste ter zalogovnik požarne vode in transformatorska postaja objekta. Fotografije: arhiv podjetja STRABAG, d. o. o. Slika 13. Betoniranje talne plošče v objektu. Slika 14. Pogled na skladiščno halo s pripadajočimi inštalacijami. Velik izziv med gradnjo predstavlja teren s številnimi kraškimi jamami globine 40 do 60 m ter logistična organizacija. Predviden zaključek izgradnje je junij 2023. IZGRADNJA LOGISTIČNEGA CENTRA TEDI SEŽANA Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 72 februar 2023 57 Rubriko ureja Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Rok Lačen, Teorija uvrtanih pilotov s cevitvijo ter preveritev nosilnosti posameznih pilotov na lokaciji Javornik- nakupovalni center, mentor izr. prof. dr. Primož Jelušič, somentor prof. dr. Bojan Žlender; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83610&lang=slv Jure Kljajič, Nosilnost plitvih temeljev na armirani zemljini, mentor prof. dr. Bojan Žlender, somentor izr. prof. dr. Primož Jelušič; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83609&lang=slv UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Luka Bolčič, Analiza obsega razlivanja poplavnih voda zaradi naraščajoče gladine morja na območju mesta Izola, mentor izr. prof. dr. Simon Rusjan, somentor znan. sod. dr. Andrej Vidmar; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144086 III. STOPNJA – DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRAJENO OKOLJE Yaser Ghafoori, Optimization of early seepage detection in embankments using a distributed temperature system based on fiber optic sensing, mentor izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, somentor prof. dr. Jaromir Riha; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144087 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smeri Gradbene konstrukcije, Geotehnika-hidrotehnika, Nizke gradnje) Samida Ferizović, Analiza podpornega zidu na južnem portalu predora Vodriž v programu Sofistik, mentor izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, somentor izr. prof. dr. Vojkan Jovičić; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143978 Danijel Jelušić, Požarna odpornost zaščitenih in nezaščitenih jeklenih stebrov, izpostavljenih lokaliziranemu požaru, mentor prof. dr. Tomaž Hozjan, somentor Gregor Udovč; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=143979&lang=slv KOLEDAR PRIREDITEV 3.3.2023 GBC Slovenija - Strokovno srečanje ” Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe« Dol pri Ljubljani, Slovenija https://gbc-slovenia.si/dogodki-in-izobrazevanja/ strokovno-srecanje-koraki-do-trajnostne-gradnje- s-toplotnim-ovojem-stavbe 8.-11.3.2023 MEGRA 2023 – 32. mednarodni sejem gradbeništva, energetike, komunale in obrti Gornja Radgona, Slovenija www.megra.pomurski-sejem.si 9.3.2023 IZS - Slovenski inženirski dan – Strokovna konferenca ”Požarna varnost stavb in infrastrukture” Ljubljana, Slovenija www.izs.si/aktualno/slovenski-inzenirski-dan-2023/ 13.3.2023 Educenter - Srečanje z ženskami v gradbeništvu Ljubljana, Slovenija https://educenter.si/dogodek/hestia-2/ 17.-20.3.2023 ICBMC 2023 - 8th International Conference on Building Materials and Construction Kjoto, Japonska www.icbmc.org 22.-23.3.2023 6. konferenca Biznis in trendi v gradbeništvu Portorož, Slovenija https://akademija-fi nance.si/konference/gradbena-konferenca/ 4.-6.4.2023 S.ARCH BERLIN – 10th International Conference on Architecture and Built Environment Berlin, Nemčija www.s-arch.net/s-arch-berlin 21.4.2023 DGIT Novo mesto – Strokovni posvet “Mostovi povezujejo” Otočec, Slovenija www.dgitnm.si 22.-23.5.2023 SMARTINCS’23 - Conference on Self-Healing, Multifunctional and Advanced Repair Technologies in Cementitious Systems Gent, Belgija https://smartincs.ugent.be/index.php/conference 24.-25.5.2023 Dan ZBS 2023 – 20 let združenja Lipica, Slovenija www.zabeton.si 29.-31.5.2023 15th International Conference Underground Construction Prague 2023 Praga, Češka www.ucprague.com/ 7.-9.6.2023 17DECGE – 17th Danube - European Conference on Geotechnical Engineering Bukarešta, Romunija https://17decge.ro/ 25.-28.6.2023 9ICEG - 9th International Congress on Environmental Geotechnics Hania, Kreta, Grčija www.iceg2022.org 26.-28.6.2023 NUMGE 2023 - 10th European Conference on Numerical Methods in Geotechnical Engineering London, Anglija www.imperial.ac.uk/numerical-methods-in-geotechnical- engineering/ 20.-23.8.2023 INTER-NOISE 2023 — 52nd International Congress and Exposition on Noise Control Engineering Čiba, Japonska https://internoise2023.org 3.-6.9.2023 IS-PORTO 2023 - 8th International Symposium on Deformation Characteristics of Geomaterials Porto, Portugalska https://web.fe.up.pt/~is-porto2023/ 17.-21.9.2023 12ICG - 12th International Conference on Geosynthetics Rim, Italija www.12icg-roma.org 18.-22.9.2023 ICCC 2023 — 16th International Congress on the Chemistry of Cement 2023 Bangkok, Tajska www.iccc2023.org 28.-30.9.2023 11th International Conference on Auditorium Acoustics 2023 Atene, Grčija https://auditorium2023.org/ Rubriko ureja Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net