15
Raziskovalci društva Morigenos – 
slovenskega društva za morske se-
salce so sodelovali v doslej najbolj 
podrobni raziskavi genetske struk-
ture delfinov v Sredozemlju. Kaže, 
da se delfini iz slovenskega morja, ki 
jih v društvu preučujemo že 13 let, 
genetsko najbolj razlikujejo od vseh 
ostalih v Jadranskem morju.
Raziskava, v kateri so poleg slovenskih 
sodelovali še znanstveniki iz Italije, Hr-
vaške, Grčije, Izraela in Velike Britanije, 
je bila februarja 2015 objavljena v vpliv-
ni znanstveni reviji Evolutionary Biology 
(prevod: Evolucijska biologija). Genetiki 
in biologi so z uporabo molekularnih me-
tod ugotavljali sorodstvene povezave med 
populacijami velikih pliskavk (Tursiops 
truncatus) v Sredozemlju ter dejavnike in 
procese, ki vplivajo na njihovo genetsko 
strukturo in geografsko razširjenost. V 
analizo DNK je bilo vključenih 194 vzor-
cev tkiv velikih pliskavk, zbranih med 
leti 1992 in 2011 v Jadranskem, Tiren-
skem, Jonskem, Egejskem in Levantskem 
morju, med drugim tudi tisti iz Slovenije. 
Gre za doslej najobsežnejšo in podrobno 
 raziskavo te vrste v Sredozemlju, ki je 
potekala pod vodstvom znanstvenikov z 
Univerze v Firencah (Italija) in Univerze 
Lincoln (Velika Britanija).
Rezultati so pokazali, da so velike pli-
skavke območje Sredozemlja naselile po 
zadnji ledeni dobi, pred približno 18.000 
leti. Znanstveniki so namreč z analizo 
genetskega materiala lahko določili pri-
bližno evolucijsko časovnico. Omenjena 
raziskava je prvič tudi pokazala, da je v 
Sredozemlju poleg »obalnega« prisoten 
tudi t. i. »pelaški« ali »odprtomorski« tip 
velike pliskavke, kar doslej ni bilo znano.
Članek z naslovom Drivers of Population 
Structure of the Bottlenose Dolphin 
(Tursiops truncatus) in the Eastern 
Mediterranean Sea najdete tudi na spletni 
strani http://www.morigenos.org.
O raziskavi so obsežno poročali tuji me-
diji, med drugim Science Daily, Discovery 
News, Nature World News, Fox News, Live 
Science in drugi.
Poleg tega, da je raziskava pomembna 
za razumevanje evolucije in današnje 
razporeditve delfinov v Sredozemlju, so 
 podatki o genetski populacijski strukturi 
ključnega pomena tudi za učinkovito var-
stvo vrst. Za Slovenijo so najbolj zanimivi 
izsledki, ki kažejo, da so delfini Slovenije 
in Tržaškega zaliva edinstveni v primer-
javi z ostalimi lokalnimi populacijami v 
Jadranskem morju. Prav te vzorce je pri-
spevalo društvo Morigenos. Že s tega vi-
dika je ohranjanje populacije ob slovenski 
obali izredno pomembno. 
Analiza DNK pokazala, 
da so »slovenski« delfini posebni
Besedilo in foto: Tilen Genov
v mestu, zaradi zasenčenosti v vegeta-
cijski sezoni celo lokalno zmanjšana. Vl: 
Površinsko odtekanje padavinske vode je 
majhno, kapaciteta za vodo v prsti je ve-
čja, tako je vlažnost nadpovprečna. Po: 
Podlaga se v letih neovirane zarasti z in-
vazivno vrsto razvija, saj odmrle rastline 
strohnijo na mestu. On: Onesnaženost je 
primerljiva s povprečjem v mestu. Mo: 
Motnje so v času neoviranega razvoja se-
stoja minimalne, pogosto pa sledi obdo-
bje intenzivnih mehanskih motenj, ko se 
poskuša invazivno vrsto odstraniti. Nava-
dno to pomeni pogosto košnjo, mulčenje, 
lahko tudi izkopavanje. Ra: Poleg invaziv-
ke, ki je glavni gradnik združbe (npr. dre-
snik – Fallopia spp., pajesen – Ailanthus 
altissima, zlata rozga – Solidago spp., ne-
dotika – Impatiens spp.), se pogosto poja-
vlja še nekaj drugih invazivnih vrst, med-
tem ko je avtohtona flora izrinjena. Celo 
pregovorno odporne vrste, kot so koprive 
(Urtica dioica), ne prenesejo močne kom-
peticije; le zgodnjepomladanski aspekt v 
sestojih listopadnih ali enoletnih invazivk 
vsebuje nekaj domačih nitrofilnih vrst.  
Sestoji invazivk.