Stev. 4.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1914.
Leto V.
Otrok.
Če beremo v časopisih, da umrje vsako leto ena petina novorojenčkov in v teku petih let zopet polovica teh, ki so ostali pri življenju, se nam zdi skoraj neverjetno. Nehote se nam vzbudi usmiljenje do malih revčkov v zgodnjem grobu. In kaj je vzrok prerani smrti? Navadno nevednost v oskrbovanju, nemarnost, lenoba ali razvajenost.
Človek bi mislil, da si je nabrala žena, ki je imela pet do šest otrok, že toliko izkušenj, da bo vzgojila sedmega otroka povsem vzorno. A temu ni tako! Iste napake, kakor pri prvem otroku, najdemo pri zadnjem. Imela sem priliko opazovati pred dvema mesecema ženo, ki je rodila krepkega devetega sina. Da potrebuje otrok svežega zraka v sobi, kopelji v mlačni vodi in snažnega perila, ji ni bilo dopovedati. Ko je zajokal, je dobil takoj hrano, čeravno je preteklo komaj deset minut, odkar je zadnjič pil. Če pa ni bilo časa, mu je dala »gobco«, ki je ležala, ne posebno snažna na mizi.
Otrok je obolel na želodcu in na čre-vesih; kmalu so ga odnesli k sestricam in bratcem na pokopališče. Da je bila kriva nesnaga in nerednost smrti, tega žena ni hotela uvideti.
Silno škodljiva je navada, otroke trdo povijati. Vem, da bodo tukaj matere zmajevale z glavo, ker so navajene otroka trdo poviti, in te navade sploh opustiti ne mo-1 rejo in me skoraj gotovo tudi razumeti ne bodo hotele. Toda, ko bi se matere iz-: mislile na čase in občutke, ko so same trdo povite ležale v zibeli, bi nikdar več ne mučile svojih otrok. Gotovo je že marsikatera mati zapazila, kako hitro je utihnil otrok, ko mu je zrahljala tesne povoje in ga pustila, da se je malo prosto pretegnil. Kri se v tesnem oklepu ne more pretakati, zato le slabotno teče po otročjem telesu in razvija slabotne ude, saj krepko se razvijati jim preveč skrbeča in vztrajna mati ne dopušča.
Vzemimo si bučo, ki navadno zraste
zelo velika. Kaj bi se zgodilo s sadom, če bi ga, ko je za pest debel, zaprli v skrinjico? Moč rasti mu vzamemo, zadržujemo razvijanje in sad bi zaostal. Isto je pri otroku. Seveda imajo tu matere razne pomisleke in izgovore, ki pa ne veljajo. Vsaka mati pa ima vendar najrajši zdravega otroka, ki se krepko razvija in ker tega trdi povoj nikdar ne dopušča, zato pustite matere otroku prosto dihati in zrahljajte mu nekoliko trde poveže!
Sploh si delajo matere v enem oziru preveč, v drugem pa premalo skrbi. Že dolgo pred rojstvom izdelujejo razne s čipkami in vezenino okrašene jopice, nogavice itd. Na najpotrebnejše in res uporabljivo pa pogostokrat pozabijo. Obleka ima predvsem nalogo, obvarovati človeka mraza. Najpotrebnejša obleka mora biti izdelana iz blaga, ki prepušča zrak. Zato ne jemlji nikdar škrobovega (Štirkanega) blaga, ampak mehko platno ali bombaže-vino (pavolnato blago). K potrebni obleki računam srajčko, jopico in plenice. Oboje prvo se mora zapeti ali zavezati na hrbtu, ker le tako otroka lahko hitro oblečeš. Nogavice in kapice so, v splošnem, nepotrebne, ker otroka le razvadijo. Boljše je dajati pozimi steklenico z vročo vodo v posteljco, da otroka ne zebe. Seveda, če neseš ali pelješ otroka na prosto, potrebuje tudi nogavice in kapico. Kapica ne sme biti pretežka in ne sme škodovati očem. Otročje kapice, ki so podobne klobučkom s širokimi mehkimi krajci, so očem škodljive. Če se le otrok premakne, zamahnejo široki krajci pred njegovimi očmi, in otroku mora biti, kakor bi mu vedno mahal kak predmet pred očmi, kar je škodljivo.
Večina naših otrok je zelo zmehkuže-na, zato se jih loti že v prvem letu mnogo bolezni. Starši pravijo: »Otroci morajo preboleti nekatere bolezni, ker jih bolezni iz-čistijo, da ostanejo pozneje zdravi.« Toda bolan biti je ravno tako malo potreba otroku, kakor odraslemu človeku. Rada bi vedela, kateri kmet je mnenja, da mora njegovo tele biti spočetka bolno, da se pozneje razvije v krepkejšo kravo, oziroma
krepkejšega vola. Zdravje in lepoto najdeš le, če se ravnaš po pravilih, ki jih zahteva narava,
Prepotrebno je kopati dojenčke. Nekatere matere store v tem oziru še preveč in kopljejo otroka dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, kar je — pri zdravem otroku — napačno. Kopiji dojenčka vsak dan enkrat, zvečer ali zjutraj, je vseeno. Vendar ne menjavaj časa, da bi kopala enkrat zjutraj, drugič zvečer in tretjič celo opoldne. Mnogo zdravnikov priporoča kopanje proti večeru, ker se živci nemirnih otrok vsled kopanja pomirijo. Na noben način pa ne sme dobiti otrok po kopanju hrane; ta naj se mu da pol ure pred kopanjem.
Soba, v kateri koplješ otroka, ne sme biti mrzla, ampak primerno topla. Vrata in okna skrbno zapri, da ne nastane prepih; tudi majhen prepih lahko otroku zelo škoduje. Zato postavi banjo na zavarovan pros.tor, da če se že; ravno odpro vrata, ne vleče na otroka. Pred kopeijo vse pripravi, da ne iščeš brisače, srajce in plenic, ko vzameš otroka iz vode. V mrzlem letnem času vse pregrej, da ne občuti otrok nagle premembe toplote.
V	prvem letu se mora kopati otrok vsak dan, in sicer v prvih šestih mesecih v vodi, ki je topla 35 stopinj C ali 28 stopinj-R. Pozneje polagoma manj toplo: 32, 30, 28 stopinj C. Toploto zmeri vedno s toplomerom. Matere, ki trdijo, da razumejo same najboljše določiti toploto, se silno motijo.
V	prvih mesecih naj traja kopelj 7 do 10 minut, ne dalje; slabotnim otrokom zadostuje le 5 minut. Za kopanje si pripravi poseben predpasnik; najboljši je iz volne (flanelle), slabši iz platna, čisto za nič je pa iz povoskanega platna, ker je zelo gladek in mrzel.
Ko otroka slačiš, pazi, da ga ne mečeš preveč sem in tja, Odpni, oziroma odveži mu trakove in previdno sleči jopico in srajčko. Najbolje je, če ga pri tem delu vzameš v naročje, ne na kolena. Ko je otrok slečen, ga pokrij, še ko ga imaš v naročju, s flanelo in prični z umivanjem gla-
ve. Najboljše za to je dobra mehka goba. Mila ne jemlji, ker gre v oči in usta. Čista voda zadostuje. Skrbno umij otroku ušesa, nosne votline in oči. Glavo vedno podpiraj z levo roko, da se ne nagne nazaj; to lahko storiš, ker rabiš za umivanje le desno roko. Tudi tu ne meči otroka po nepotrebnem okrog; vzdigni previdno zgornje telesce in tudi zadnji del glavice lahko očistiš. Ko je glava umita, jo najprvo površno hitro obrišeš in potem šele natanko dobro za ušescem, ob krajih ust in nosek. Sedaj pride pravo kopanje. Porini obe roki in komolca pod život otroka in ga previdno položi v vodo, tako da gleda glava iz vode. Z desno roko namili život in splakni s tem, da ga premikaš po vodi. Otroka ne drži nikdar mirno v vodi, ampak ga premikaj vedno sem ter tja; pazi, da je glava vedno podprta. Ko vzameš otroka iz vode, ga skrbno obriši, najboljše zopet v naročju. Preglej in lahko zbriši gube kožice na vratu in nogah, da ne postanejo rdeče. Če se ti zdi potrebno, ga namaži z vazelinom. Potem otroka zavij in položi v posteljco; če še malo zakriči, nič ne de, saj si mora pljuča tudi okrepiti.
0	88888888888888g8§888ggg§8SS^^88S888888888888888^f<^
	Kuhinja p
<>	•SS88§88S8288S8g88S8§§§g88S8888S8888g888888888S88888§888[0
Kozliček v papriki. % kg kozličkovega mesa zreži na poljubne kose, položi jih v kozo, osoli, prideni za ščep paprike, 3 žlice vina in litra vode, pokrij in duši 15 do 20 minut. Pripravi v ponev za eno žlico surovega masla, ko se razgreje, zarumeni v njem za žlico krušnih drobtin, jih pridaj kozliču in pokrij, da se še nekoliko povre. Kozliča daj s polivko na mizo. Ako hočeš, mu pridaj še žlico kisle smetane, na mizo ga postavi s krušnimi ali krompirjevimi cmoki.
Priželjc v papriki. Pripravi v kozo za pol drobnega jajca surovega masla in polovico na koleščke narezane srednje debele čebule; ko se čebula zarumeni, pridaj za veliko noževo konico paprike in za pol žlice moke; ko se moka nekoliko zarumeni, prilij 3/s 1 juhe in pusti vreti četrt ure, pridaj na male kosce narezan in v slani vodi prevret priželjc; dodaj še 1 do 2 žlici kisle smetane za kavino žlico sesekljanih kapar in par kapljic limonovega soka ali pa kisa in ko je še četrt ure vrelo, daj z makaroni na mizo.
Jeterni riž. Razgrej za žlico (2 dkg) masti, zarumeni v njej nekoliko zelenega peteršilja in par koščkov čebulje. Mast zlij v skledo in primešaj eno jajce, zmešaj in dodaj dve v vodi namočeni in ožeti žemlji, ščep popra, maja-ronovih plev, 8 dkg izstrganih jeter (za 2 žlici) ali vranic in pol žlice moke, polovico stroka s soljo strtega češnja, vse to zmešaj, pretlači skozi krušni strgal-nik (ribežen) v vrelo juho. Ko je juha z rižem pokrita, kuhaj dve sekundi, nato ga poberi s penovko ali pohovno žlico ter daj v drugi lonec, kjer naj ne vre. Tako delaj,dokler imaš kaj zmesi;
ko je ves riž gotov, ga zmešaj s čisto juho, stresi v skledo in postavi na mizo (za šest oseb).
Telečji zrezek s kaprami. Dva koščka telečjega mesa (vsacega 20 dkg) od stegnapotolci in posoli; deni v razgreto surovo maslo, ki ga je za eno žlico (ali mast). Ko se zrezki zarumene, jim prilij dve žlici kisle smetane, ki jo zmešaj s pol žlice moke in četrt litrom hladne juhe, pridaj še žličico drobno zrezanih kaper in kuhaj vse skupaj četrt ure. Deni zrezke s polivko vred na krožnik in jih obloži s kruhovimi cmoki ali makaroni.
Ohrovt s krompirjem. Zreži in kuhaj veliko ohrovtovo glavo četrt ure; posebej skuhaj na pol olupljen debel, na male kocke zrezan krompir. Deni v kozo žlico (3—4 dkg) masti; ko se segreje, pridaj za žlico moke (2 dkg) in ko se prav malo zarumeni, prideni nekoliko drobno zrezane čebule in zelenega peteršilja, pridaj odcejeni ohrovt in krompir s krompirjevko vred, pridaj še za ščep popra, osoli in kuhaj vse skupaj četrt ure. Postavi kot samostojno prikuho k mesu ali pečenki na mizo (za 6 oseb).
Žemeljni pečenjak (šmarn) z jabolki in rozinami. Zreži na tank« kose 5 po en dan starih žemelj. Stresi jih v skledo in polij s četrt litrom mleka, med katerega zmešaj dva rumenjaka, za kavino žlico sladkorja in nekoliko drobno zrezane limonine lupine. Pokrij in postavi vsaj za pol ure v stran, da se žemlje napoje. Potem primešaj za eno pest na kocke narezanih kislikastih jabolk in za žlico rozin. Primešaj še sneg dveh beljakov, zmešaj in vse skupaj stresi v pripravljeno, široko, plitvo kozo ali ponev, ki si v njej razgrela za par žlic surovega masla ali masti. Pečenjak razravnaj 1—2 prsta na debelo, postavi ga v pečico in speci. Pečenega zdrobi, stresi na krožnik in potresi s sladkorjem, zraven pa daj kakega kuhanega sadja ali odcedek. — (Če hočeš štediti, pa zmešaj med mleko celo jajce in ne napravljaj snega. )
Jajčna jed iz starih žemelj z drobnja-kom. Zreži tri stare žemlje na male kocke, stresi jih v skledo in polij s poldrugo osminko litra mrzlega mleka; pokrij pa vsaj za četrt ure. Nato primešaj 2 do 3 žlice kisle smetane, dve drobno razmotani jajci, par zrn soli, žlico moke in za kavino žlico drobno zrezanega drobnjaka, vse skupaj prav narahlo zmešaj in stresi v ponev za omlete, v kateri si razgrela za pol jajca (4 dkg) masla; razravnaj Ido 2 prsta na visoko in postavi za četrt ure v pečico, da se zarumeni in speče. Pečeno pa zreži na kose in postavi s kislo repo ali špinačo na mizo.
Kislo zelje s prekajenim svinjskim mesom in krompirjem. Kuhaj pol ure veliko pest kislega zelja v vreli, osoljeni vodi. Kuhanega odcedi. Namaži primerno kozo z mastjo, nareži na mast srednje debel, kuhan, olupljen krompir nanj, za 2 prsta visoko zelja; na zelje položi tanke rezine pre-kajenega in kuhanega svinjskega mesa (cesarsko meso ali kaj drugega, bolj mastnega.) Vrh zelja zopet en narezan krompir,
potem zopet zelje, meso, na meso krompir i in na krompir 1 do 2 žlici kisle smetane. Postavi jed za četrt ure v pečico, potem ] stresi na krožnik in postavi kot samostojno j jed na mizo. (Za pol kg zelja zadostuje četrt kg mesa in trije krompirji.)
Pomarančna polivka. Obdrgni 3 male i koščke sladkorja ob pomarančno lupino, i Razgrej za pol jajca (3 do 4 dkg) masla ali j masti, deni notri kepico sladkorja; ko slad- j kor prav malo zarumeni, pridaj eno polno ; žlico moke in ko moka bledo zarumeni, pridaj še 3 žlice krušnih drobtin; prilij če- i trt litra gorkega vina, sok dveh pomaranč, obdrgnjen sladkor in še pet dkg sladkorja j ter četrt litra vode. Kuhaj polivko med večkratnim mešanjem vsaj četrt ure, da se zgosti in je gladka. (Za 6 do 10 oseb.) Nekatere kuharice to polivko skozi sito pre- "j tlačijo, kar pa ni potrebno.
Sirove- (mohandove) čepice. Najprej j deni v lonček 2 do 3 dkg drožja, kepico ' sladkorja in štiri žlice toplega mleka. V skledo pa deni četrt litra vročega mleka, 3 ga osoli (za pol žličice) in razpusti v njem { 10 dkg surovega masla in žlico sladkorja. ' Nato pridaj en liter moke, vzhajani kvas, j eno jajce in en rumenjak. Testo raztepaj v i skledi s kuhalnico četrt ure, potem ga po- i stavi na toplo, da vzhaja. Ko vzide, potresi ] desko z moko, razvaljaj na njej testo ko- j likor mogočen tenko, razreži ga na štiri- j oglate krpice, položi na vsako za kavino 1 žlico sirovega nadeva in zavihni vse štiri ogale proti sredi, tako da se sprimejo na vrhu in pokrijejo nadev. Te kapice pokla-daj na dobro pomazano pekačo eno zraven druge; ko so vse, jih pokrij s prtičem in postavi na gorko, da vzhajajo ččetrt ure, potem jih pomaži z jajcem in, če hiočeš, potresi z drobno zrezanimi lešniki, zmešani-mi s sladkorjem. Kapice peci v srednje j vroči pečici 20 do 25 minut. Pečene potresi s sladkorjem in postavi gorke ali mrzle na mizo. (Za 10 oseb.)
Nadev iz sira. Mešaj za eno žlico kisle smetane, 20 dkg sira (mohanda), 5 dkg sladkorja, en rumenjak, par zrn soli, za ščep cimeta, nekoliko drobno zrezanih limoninih lupin, za malo pest krušnih drobtin in za malo pest rozin.
Sirovi (mohandovi) zdrobovi štruklji. Napravi vlečeno testo iz četrt kg (pol litra) moke, osminke litra mlačne vode, soli, drobnega jajca in za oreh masla, olja ali mati. Testo dobro pogneti, ga pokrij z i gorko skledo, da se nekoliko spočije (vsaj pol ure.) Nato napravi nadev: V skledi zmešaj četrt litra kisle smetane, pridaj . osminko litra pšeničnega zdroba ter pusti, i da se zdrob nekoliko napne (vsaj pol ure.) Nato primešaj vsaj 20 dkg kravjega sira, dva rumenjaka, par zrn soli in sneg dveh' beljakov. Ko si testo razvlekla, ga pomaži s par žlicami stopljenega surovega masla s pripravljenim nadevom in potresi še za eno pest krušnih drobtin. Testo zvij skupaj in ga zavij v namočen, ožet tanek prtič in poveži narahlo z nitjo. Tako pripravljene štruklje kuhaj v široki kozi v vrelem, oso-ljenem kropu (vode naj bo 2 do 3 prste), kuhaj pokrite pol ure. Kuhane zreži na poševne kose in zabeli z maslom, ki si v njem zarumenila za žlico krušnih drobtin.
Zdrobovi vložki (šeberle) za v juho z mlekom. Mešaj 7 dkg surovega masla, dve
žlici kisle smetane in dva ramenjaka, nato pridaj črtet litra mrzlega mleka, 20 dkg pšeničnega zdroba, osoli, zmešaj in postavi za pol ure v stran, nato primešaj sneg dveh beljakov, vse narahlo premešaj in stresi na pomazan pleh, razravnaj po plehu za prst na debelo in ga peci v srednje vroči pečici četrt ure. Pečenega zreži na poševne, štirioglate kose, stresi jih v skledo in zlij nanje čisto, rujavo juho. (Za 10 oseb).
Pravi češki velikonočni kruh. Najprej deni vi onček 3 dkg kvasa, kepico sladkorja in 4 žlice toplega mleka; v skledo pa deni tri osminke litra vročega mleka, 5 dkg sladkorja, 10 dkg kuhanega in 8 dkg surovega masla, eno kavino žlico soli, od pol limone drobno zrezane lupine; tej zmesi pridaj tri četrtinke kg moke, to nekoliko premešaj in pridaj vzšli kvas, dva rumenjaka in še četrt kg moke, ki jo samo toliko pusti na strani, da boš imela za po-gnetanje. To vse s kuhalnico dobro zmešaj in še z rokami dobro vgnetaj, vsaj četrt ure. Ko si vse dobro pregnetla, pridaj štiri dkg olupljenih in podolgem zrezanih iftan-deljev, štiri dkg opranih rozin, štiri dkg opravih cveb in za noževo konico nastrganega oreška. Postavi testo na gorko, ga dobro pokrij in pusti, da vzhaja; vzhajano še enkrat pogneti in napravi iz tega testa dva okrogla hlebčka, položi vsakega na pehar, s prtičem pogrnjen in z moko potresen (ali v okroglo skledo) in postavi zopet na gorko, da še enkrat vzide; vzhajane hlebce stresi na pomazano pekačo, pomaži z raztepenim jajcem, prereži vsakega na sredi navzkriž in postavi v srednje vročo pečico ter peci eno dobro uro. Ta kruh ostane, ako ga zaviješ v prtič, dalj časa svež.
Zdrobov pečenjak (šmarn) št. 2. Stresi v lonec četrt kg pšeničnega zdroba in nalij nanj ool litra mrzlega, nezavretega mleka, pokrij in pusti zdrob namakati najmanj dve uri. Preden ga deneš v pečico, mu primešaj en rumenjak, eno žlico sladkorja, par zrn soli, za žlico rozin in vara-perljev ter sneg iz enega beljaka, vse skupaj zmešaj in vlij na pripravljeno pekačo, v kateri si razgrela 10 dkg masti in masla. Postavi v pečico, da se peče 10 do 15 minut. Nato ga z lopatico obrni in naj se še po drugi strani peče 10 minut. Potem ga pa z vilicami zdrobi in postavi še za par minut v pečico. Stresi ga na krožnik in daj s kuhanimi jabolki, češpljami ali kakim drugim sadjem na mizo. Tudi daš lahko posebej v skledi kakšnega odcedka. Če ga pa daš s solato, ga pripravi brez sladkorja, rozin in vamperljev.
Peščena torta. Mešaj 28 dkg surovega našla, pridaj 28 dkg sladkorja in pet rumenjakov, dobro zmešaj (pol ure), pridaj drobno zrezane limonine lupine (pol limone), primešaj sneg 5 beljakov, 2 žlici ruma, 28 dkg riževe moke in pol kavine žlice pecilnega praška, deni jo v obliko in počasi peci tri četrt ure. Pečeno torto namaži ob straneh in po vrhu s čokoladnim ledom ali jo potresi samo z vaniljevim sladkorjem. Limonina torta. Mešaj pol ure 20 dkg sladkorja, 5 rumenjakov, lupino pol limone in sok cele limone. Primešaj sneg petih beljakov, 4 dkg krušnih drobtin, 10 dkg olupljenih in drobno zrezanih mandeljev, 11 dkg
lešnikov in nazadnje še tretjino dkg pecilnega praška. Deni vse to v tortni obod in počasi peci tri četrt ure. Ohlajeno plo-skoma prereži (najbolje drugi dan) in namaži s sledečim nadevom: Dobro mešaj 10 dkg surovega masla, 7 dkg sladkorja in dve žlici ruma; ko si torto namazala, jo zloži zopet skupaj in oblij z limoninim ledom. Ta torta se drži celi mesec.
Kako se napravi limonin led. Deni v skledo 20 dkg presejanega sladkorja. Polij ga s šestnajstinko litra vroče vode in s precejenim sokom ene limone ter mešaj na gorkem, da se nekoliko zgosti; lahko se zelo segreje, a zavreti ne sme. Vlij led na torto, postavi jo za par minut v gorko, zaprto pečico.
Dobri piškoti k čaju in vinu. Deni v kotliček za sneg 3 jajca, 14 dkg sladkorja, nekoliko stolčenega janeža ali drobno zrezanih limoninih olupkov in tolci s šibico na strani vročega ognjišča ali v topli vodi četrt ure, da se nekoliko segreje in zgosti; tolci še par minut na hladnem. Nato primešaj 14 dkg moke; testo razravnaj po pekači, ki ima ob kraju robove za dva prsta ali bolj visoko obliko lahko napolniš s testom do polovice. Postavi pekačo v srednje vročo pečico za pičle pol ure, da se speče. Drugi dan pa zreži piškote na mezinec debele kose, pokladaj jih na ne-pomazano pekačo in postavi v neprevročo pečico, da po obeh straneh zarumene. Shrani jih na suhem prostoru.
Ohrovt z rižem, Zreži eno ohrovtovo glavo na debele rezance, odstrani ji de-debelca, operi in skuhaj, ne premehko, v slani vodi. Posebej pa kuhaj osminko litra riža s tremi osminkami juhe ali vode. Ko je ohrovt kuhan, ga odcedi, in ko je riž kuhan, ga deni v kozo in vrhu riža odce-jeni ohrovt, ki ga še nekoliko posoli in potresi po njem za ščep popra, prilij pol osminke litra (par žlic) juhe, pokrij in postavi na ognjišče ali v pečico za četrt ure. Potem mu primešaj za eno žlico parma-zanskega sira, potresi ga tudi po vrhu s sirom in ga postavi s čisto juho posebej v skledi na mizo. Ali pa za prikuho k pečeni klobasi.
дсспгпа гптатпт^ппптсаппапсзппп """"гво ЈОоааоаооа jccioaa Јиаааоаааасза
Hiša
□потшпспотоааппапппапоааопаппоппагпапа аасососаооааааааааиааааааасЈаааааааоаааа
Boj moljem. Dokler še ni moljev v hiši, jim zabranjujemo dostop, ako stanovanje pridno zračimo, ako nosimo obleko na solnce, jo stepamo in krtačimo. Molj ljubi mir, nemir ga prežene. Ko se pojavijo v gorkejšem letnem času v stanovanju leteče veše, moramo paziti, da ne zležejo svojih jajčic na volneno in drugo obleko ali pohištvo; iz teh se namreč, če imajo mir, izvale molji, ki se žive od volnenih niti.
Ako vidimo letati veliko veš, je najboljše nastaviti ponoči nočno lučico v posodo, napolnjeno z vodo. Molji letajo okoli lučice in padejo v vodo in se tako sami uničijo.
Volneno obleko, ki jo poleti ne rabimo, moramo dobro zaviti v tiskan papir, ki ne sme biti prestar. Dobro je zadelati vse luknjice, skozi katere more zrak. Na-
pravi se lahko tudi platnena vreča in se obleka vanjo vtakne.
Tudi oster duh je moljem neznosen: bodisi že od stolčenega belega popra, kafre, naftalina, materine dušice (timijan), sivke (lavendel), dišeče perle (Waldmei-ster).
Če so se pa molji že ujedli in razširili v oblazinjenem (povštranem) pohištvu, jih' le težko preženeš, Podstavi posodico in zažgi v njej žvepla ali oglja od drv; nanj natresi tobakovega listja in pusti dim precej dolgo nad pohištvom, da živalice poginejo.
Pozor na star krompir! Pomlad izže-ne kali iz rastlin v naravi in iz rastlin, ki so še shranjene v kleti. Tudi krompir zažene poganjke; zato postane slabši, je celo škodljiv za hrano, ako se popolnoma kali ne izluščijo. Kali imajo v sebi strup, solanin imenovan, ki moti prebavo in spravi človeka ob ves tek. Zato je treba spomladi krompir debelo lupiti in globoko iz-rezati kali. Če ga potem še kuhamo v slani vodi, izloči sol strup iz krompirja, ki je potem popolnoma neškodljiv.
Star krompir naj se v oblicah nikdar ne kuha. Dobro ga je že prejšnji večer olupiti in pustiti črez noč v vodi. Voda mu odvzame škodljive tvarine, ga osveži, tako da je še zelo okusen, bodisi kuhan ali pečen.
Zakaj postane krompir sladak. Večkrat opazimo, da dobi krompir pozimi neprijeten sladak okus. Navadno smo mnenja, da je zmrznil. A to ni vedno resnično. Res je, da zmrzne krompir, če je izpostavljen mrazu, ki meri 3 ali več stopinj pod ničlo. Tak krompir postane sladak in je skoraj neužiten. Primeri se pa tudi, da postane krompir sladak, ne da bi bil na mrazu. Vzrok je ta-le: Krompir ima v sebi mnogo škroba. Del tega škroba se iz-premeni v zraku v sladkor; ako imamo krompir na dovolj toplem zraku, se iz-premeni sladkor zopet nazaj v škrob. Če pa je krompir dalj časa na hjadu, ki znaša 2 do 3 ali še manj stopinj, tedaj se ne more več vršiti prominjevanje in krompir ostane sladak, dasi ni zmrznil. Neprijetni sladki okus pa zopet izgine, če prenesemo krompir na prosto, kjer je 10 do 16 stopinj toplote. Za zmrznjenega pa ni pomoči.
Trdo kuhana jajca se včasih, posebno če so sveža, silno težko lupijo, čeravno smo jih dali hladiti v mrzlo vodo. Temu si opomoreš, če jajca takoj, ko so kuhana, po-tolčeš z žličico, kakor bi jih hotela olupiti in potem položiš še par minut v mrzlo vodo.
Gumijaste obročke, ki so postali trdi, zmehčaš, ako jih namakaš tri četrt ure v vodi, v katero si vlila nekoliko amonija-ka. (Na 2 dela vode 1 del amonijaka).
Črnilo, ki je postalo gosto, razredči le s kisom. Kis zboljša črnilo in barvo.
Muhe se ne vsedejo na meso, če nare-žeš nanj nekoliko čebule, nje duh jih prepodi.
Trdo meso se mehko skuha, če vliješ v juho žlico ruma. Posebno izvrstno je to sredstvo, če se peče stara perutnina ali stare jerebice, duh ruma se popolnoma izgubi.
Madeže od rdečega vina docela odpraviš z vročim mlekom. Pomoči madeže
perila v vroče mleko in ponavljaj tako dolgo, da se madeži popolnoma izgube,
Fižolovka, Fižolova voda je izvrstna za pranje svilenih in volnenih stvari. Na 4 litre deževnice skuhaj pol kilograma suhega belega fižola, ki ga prej dobro žberi in speri. Odcedi vodo, ki ne sme biti oso-ljena in jo postavi na hlad, da-bo mlačna. Namoči vanjo stvari, ki jih misliš oprati in stiskaj blago nekaj časa v tej vodi. Nato ga izplakni še parkrat v čisti mlačni vodi, iztisni, da odteče voda, ne smeš pa ože-mati, kakor belo perilo, ker bi se svila raztrgala. Nato zloži vse za nekaj časa med suhe rjuhe, potem pa zlikaj narobe. Tako oprana surova svila je kakor nova. Tudi madeži od črnila, masti ali rdečega vina izginejo, ako niso že preveč stari.
Vrv za perilo. Grde rumene proge v opranem in posušenem perilu, ki jih je težko odpraviti, spomnijo včasih gospodinjo, da je treba vrv oprati. To se zgodi najlažje tako-le: V kotlu ali velikem loncu raztopi \ mlačni vodi 10 dkg mila in 5 dkg sode ter kuhaj vrv v tej milnici pol ure, vrv ne sme biti zvita v klopčič, marveč samo na lahko zložena. Nato jo deni v svežo vodo, kateri si pridejala par pesti bora-ksa in jo še enkrat dobro izkuhaj, potem pa deni črez noč v mrzlo vodo, najboljše v deževnico. Drugi dan jo obesi na prosto; ko je suha, jo navij na deščico, zavij v snažno ruto in spravi,
ElBklif ® v službi Dospodlnjslvo.
V naši deželi je vzbudila zadnji čas zanimanje uporaba elektrike. Elektrika se da s pridom' porabit! za razsvetljavo in kot gomlfta'SilaTza razne stroje; manj znano je, da bo električni tok tudi izvrstno služil našemu gospodinjstvu. Poglejmo si električne naprave v službi gospodinjstva.
Električna luč ima mnogo prednosti pred razsvetljavo s pretrolejkami. Električna svetilka je jako trpežna in zanesljiva in brez vsake nevarnosti, Petro-lejeva svetilka se mora vsak dan snažiti, lahko se razbije, razlije se petrolej, da se užge, osmradi sobo in opravo. Pri električnih svetilkah skoraj vse to delo odpade. Svetilka zavzame jako malo prostora, lahko se napravi tudi za prenašanje, Užge in ugasne se lahko kar namah. V jesenskem času, ko se spravlja gomolje, sveti na dvorišču, ne da bi imel mraz, burja, sneg ali dež kak vpliv na svetilko. Električna svetilka je jako pripravna za razsvetljavo po hlevih, svinjakih, na skednju in drugih shrambah, ker je popolnoma varna pred ognjem,
Z elektriko se bodo kurile sobe. Električna peč je majhna in ima le neznatno težo; prenaša se lahko iz sobe v sobo, predsobo, dvorišče, svinjak itd. Zakurjena je, če se zveže z električnim tokom, kar se naredi v par sekundah. Soba se raz-greje v četrt ure, V sobi ni dima, ne smradu po dimu ali kurjavi, kakor v sobah, ki se kurijo s premogom.
Z elektriko si bodo lahko grele stare ženice noge in druge otrple ude. Treba bo le električno blazino zvezati z električnim tokom, kar tudi ne bo povzročilo več zamude, ko užiganje luči„ 12
Eelektrika bo izvrstno stregla tudi bolnikom. Delali se bodo gorki obkladki z nalašč za to pripravljenimi blazinami. Bolnik se ne bo mogel prehladiti, kakor je to lahko mogoče pri navadnih obkladkih. Električni obkladki bodo dajali vedno enakomerno toploto in tudi jih ne bo treba menjavati.
Največje važnosti za gospodinjo bo nedvomno kuhanje z elektriko. Električna naprava deluje tako dobro, da nudi mnogo prednosti pred navadnim kuhanjem na štedilniku, V najkrajšem času se lahko skuhajo jedila, zlasti pripravna je za kuhanje čaja in mleka. Kuhanje ponoči, ki je dostikrat potrebno za bolnike in otroke, ne bo povzročalo toliko neprijetnosti, kakor do sedaj, ko smo kuhali čaj na špirit, bencin ali na ognju.
Likanje z elektriko je bilo v porabi skoraj izključno le v mestih. A danes se že tudi na deželi lika z električnim likalni-kom. Kakšne prednosti napram navadnim likalnikom ima električno likanje? Električni likalnik ostane vedno enako razgret, pri njem ni saj, pepela, ne isker, ki bi mogle pokvariti perilo.
S pomočjo elektrike se bo tudi pralo. Sedanje pranje zahteva mnogo časa in truda ter je zelo nezdravo; zlasti v zimskem času, Z elektriko se bo pranje hitro izvršilo in perilo se ne bo kvarilo. Seveda bodo potrebni zato tudi posebni stroji, ki sicer nekaj stanejo, a se vendar dobro izplačajo,
Pinjenje in posnemanje mleka se bo lahko izvrševalo z elektriko. Istotako se bo gnetlo in pralo maslo z električnim obratom.
Iz vodnjakov in studencev bo vodo dvigala električna sesalka. Kjer je mnogo ljudi in živine pri gospodarstvu, je bila oskrba vode velika pokora za gospodinjstvo.
Poleg dviganja vode bomo s pomočjo električne sile spravljali gomolje iz kleti. Napravila se bodo dvigala, ki bodo namesto jerbasov opravljala to jako težavno delo.
Izvrstna bo vprega elektrike v razne stroje, ki pripravljajo krmo za prašiče in živino. Rabili bomo s pridom stroje za drobljenje žita, za rezanje gomolja, za mešanje krme, za sekanje nastilje itd.
Tudi šivalni stroji se bodo lahko s pomočjo elektrike vrteli. Vrtenje šivalnega stroja gotovo ni v korist šiviljam, v bodoče se bo lahko tudi temu odpomoglo.
Umetno valenje perutnine bo omogočeno s pomočjo elektrike. Sedanja uporaba umetnih valilnikov ni našla dosti odmeva, ker je težko ohraniti potrebno gor-koto v valilnikih.
Poleg že imenovanih naprav v službi elektrike se bo dala elektrika še marsikje vpreči namesto človeških moči, zlasti tudi v gospodarske svrhe. Žagala se bodo drva, napravili se bodo mlini, mlatilo in čistilo se bo žito, spravljal gnoj na njive, krma z njiv itd.
Za gospodinjstvo je važno, da se bo električni tok, kjer bo na razpolago, pridno uporabljal. Da bodo dobile gospodinje zaupanje do te nevidne sile, jim bomo poskrbeli pouk.
Hvaležni smemo biti tistim, ki so za-
počeli to veliko gospodarsko delo. Naša dolžnost je, da spoštujemo in podpiramo vsako tako napravo, ki je v trajno korist našemu ljudstvu.
Zdravje
ппоаоспппп^ппоаоапапопапаапапапоогопсза
аааааааааааааааааааатааааааааааасшсшца
Nočna strežba bolnikov.
Strežnice, ki oskrbujejo težko bolne, matere v otročji postelji ali otroke, so čestokrat primorane bdeti pri bolniku celo noč, ali nagloma večkrat ponoči vstati,
Ako vemo, da bo treba bdeti pri bolniku, se temu primerno toplo oblečemo, ker je noč vedno bolj hladna in človek ponoči za mraz bolj občutljiv. Nasprotno pa se navadno strežnice, ki vstanejo nagloma iz gorke postelje, le površno oblečejo in tako izpostavijo svoje zdravje v nevarnost. Zato svetujemo ljudem, ki so primorani ponoči vstajati, skrajno opreznost, posebno -materam majhnih otrok. Če ni nepo7 sredne nevarnosti, ali če ni potrebno naglo izvršiti tehtnih bolnikovih želj, že ostane toliko časa, da se lahko še primerno toplo obleče. Tu ne zadostuje, ako se ogrne le vrhna ali jutranja obleka; sicer ohrani gornje telo toplo, toda spodnje telo se popolnoma shladi, posebno, če je treba bolniku kaj skuhati ali ga preložiti.
V takih slučajih je pripraviti toplo obleko k postelji in tudi copate, v katere hitro smukneš. Človek je potem hitro pripravljen pomagati, sam sebe pa ne izpostavi nevarnosti, premraziti se. INagla iz-prememba pregretega života iz tople postelje v hladni nočni zrak najhitreje izpod-koplje zdravje.
Še eno besedo v prid bolnikom. Strežnice, umijte si vselej roke, preden podaste bolniku zaželjeno. Ponoči se kaj lahko zgodi, da diše roke po potu, marsikateri bolnik je tako občutljiv, da mu postane slab duh zelo mučen. Zgodi se, da požirek vode, ki ga dobi iz slabo dišečih rok, vznemiri bolnika, da ne more spati in se zmu-čen premetava po postelji. V takem položaju lepo popravi še enkrat posteljo in beri z enakomernim glasom kako lahko, ne razburljivo povestico. In ko bolnik z enakomernimi dihi začne dremati, beri naprej, dokler ti trdno spanje naznani, kako dobro je učinkovalo priprosto sredstvo.
Izposojena knjiga.
Knjigo, ki si jo izposodimo, zavijmo najprej v papir, katerega zopet odvijmo, ko vrnemo knjigo. Tega ne smemo nikdar pozabiti, bodisi že, da smo si izposodili knjigo pri znancih, ali smo jo vzeli iz knjižnice.
Knjigo, ki je zasebna last, zavijemo iz ozira do priznanega njenega posestnika, da obvarujemo platnice madežev in okuže-nja, -Če si izposodimo knjigo iz knjižnice, jo zavijmo bolj iz lastnih koristi. Platnice take knjige niso skoraj nikoli popolnoma čiste, mogoče tudi polne bolezenskih kali, ki nam lahko postanejo škodljive. Temu se obranimo, ako zavijemo knjigo v papir. Da so platnice in listi okuženi, se je že večkrat dokazalo: in razne okoliščine lah-
ko nanesejo, da se iz njih nalezemo bolezen, zato ne slinimo nikdar prstov z jezikom, če preobračamo liste.
Knjižnice so v sedanjem času silno potrebne in koristne; marsikdo si iz njih izposodi knjige. Kdor bi sam hotel kupovati knjige, bi moral razpolagati že s precejšnjim premoženjem. V zdravstvenem oziru je knjižnicam skrbeti, da se knjige ne izposodijo v hiše, kjer je kaka nalezljiva bolezen. Dolžnost vsakega, ki si je izposodil knjigo, pa je, takoj vrniti jo knjižnici, ko se pojavi nalezljiva bolezen v hiši. V velikih mestih razkužijo knjige, preden jih zopet vlože v predale. Toda knjiga se le težko razkuži, nekaj nevarnosti ostane še vedno v njej.
Pri zelo nevarno nalezljivih boleznih skrbe že oblasti, da se vse, kar je v bližini bolnika, razkuži; drugače je pri dolgotrajnih, kakor na primer pri jetiki. Bolni na pljučih nikdar ne smejo rabiti izposojene knjige. Poskrbeti jim je nekaj knjig, ki se po bolezni zažgo in s tem uniči nevarnost.
Če si izposodiš knjigo, pazi nanjo, kakor bi bila tvoja last, ne pripogibaj listov, ako si zaznamuješ, kje nehaš. Listek papirja, ki ga vtakneš med liste, naj ti bo znamenje. Vrni knjigo o pravem času, da te ne bo treba opominjati zanjo.
Pomlad potrka, • Hajd na noge, Nam bo ogrela Mrzlo srce.
Letos je morala pač dolgo trkati. Mrzla dolga zima se nikakor ni hotela oglasiti z besedico naprej ali noter, S silo je vlomila in za kazen zapodila zimo, naj gre, kamor more. Še sedaj se je postavila jn za-pretila, da se maščuje. Res se maščuje. Marsikatero jutro nanosi srebrne slane, ki zelo škoduje nekaterim rastlinam, A sicer jo pa spomlad prav gotovo premaga.
Znanilci prve pomladi, beli zvončki, so že odzvonili. Rumene trobentice, bele in rdeče marjetice z nežnimi drobnimi glavicami nam pravijo: res je prišla lepa zelena in cvetoča! Povsod življenje in prebujenje, Vrtni hijacinti se postavljajo z ži-vobojnim mnogovrstnim in blagodišečim cvetjem. Zgodnje polnene rumene narcise se kosajo z njimi, Tulpe so sicer malo zakasnele, a cvetne glavice že mole iz zemlje, češ, prav kmalu pridemo za vami, Iris in bele, rumene lilije se že bahato šopirijo s svojim zelenjem, S cvetjem pa odlašajo tja do majnika, oziroma junija in julija, A njih prvenka, cesarska krona, pa vzcvete že sredi ali proti koncu aprila. Potonke z rdečkasto rjavim listjem so prilezle iz zemlje in prav težko čakajo gorkih solnčnih žarkov, da jim pomorejo kvišku in da se pobahajo pozneje z velikim belim, rdečim in rožastim cvetjem. Vrtnice so obvezane, privezane h količkom in tudi kažejo, da jim zima ni škodovala, saj so bile toplo pokrite. Kar je pa na novo nasajenih vrtnic, so še pokrite, da se popolnoma pri-
mejo. Nagelji, ki so prezimili, so deloma presajeni, deloma so ostali na starih prostorih, okopani, opleti in osnaženi.
Lepotični grmiči so obrezani in pognojeni. Kar je zgodnjih, so že lepo zeleni in imajo že nebroj cvetnih popkov. Sadno drevje je tudi obrezano, pognojeno in osna-ženo gosenčjih gnezd. Marelce in črešnje že cveto. Hruške in jabolka so pa nekoliko kasneje.
Na zelenjadinem vrtu je tudi življenje. Zgodnji, prvonasajeni grah je že pribodel iz zemlje; ko malo doraste, ga treba oko-pati in opleti. Pozneje tudi osuti. Visokim vrstam treba postaviti veje za oporo. Da ti ga ne bo zmanjkalo, ga nasadi v presledkih štirih tednov. Solata in redkvica je tudi že ozelenela na vrtni gredi. Sprva bo dobra berivka, a pozneje bo treba glavne solate. Zato treba sedaj presejati ono, vzgojeno v gnojaku; ako pa te ni, pa treba preskrbeti od vrtnarja. Presajeno je pridno okopavati in zamakati. Tudi pre-gosta ne sme biti. Ravno tako je presaditi kolerabe, zgodnje zelje in ohrovt, Špinačo, ki je tudi že ozelenela, treba razrediti, okopati in pridno zamakati. Pa še neka druga zelenjava je, ki se pa pri nas vse premalo goji in neguje. Ni neznana. Saj jo pozna vsak otrok. Pravi se ji kislica. Pri nas jo poznamo samo po travnikih, kjer se sama zaseje. Po Francoskem, Angleškem in Holandskem jo sadijo po vrtovih kakor drugo zelenjavo. Iz listja se napravlja okusna prikuha in omaka. Na Francoskem delajo iz nje solato s kisom in oljem. Ima menda zelo prijeten okus. Celo za zimo jo kisajo in spravljajo. Listje in steblce je zelo sočno in kiselkastega okusa. Iz listja in stebelc srkajo otroci prijetno kiselkast sok. Seje se spomladi in v avgustu za drugo leto, Naberi semena na travniku in nasej na vrt, V gnojak sejana in presajena je bolj zgodnja. Če jo pa seješ na prosto, naj bodo sadovi po 5 cm oddaljeni eden od drugega. Pozneje, ko se je nekoliko raz-rastla, jo presadi tako, da bo vsaka rastlina 10 do 15 cm narazen, Cvet pusti samo tistim, ki si jih namenila za to. Drugim ga poščipni takoj, ko se je prikazal, Kiselca je zelo hvaležna, Prospeva v vsaki vrtni zemlji in je celo leto porabna za juho, prikuho ali omako. Poskusi!
Delo na vrtu v aprilu. Presadi solato, kolerabe, zgodnje zelje in ohrovt, Nasej nanovo solato, špinačo, redkvico. Nasadi grah. Georgine osnaži in posadi. Gladiole in kane tudi posadi na odločena jim mesta. Če je suho, pridno zamakaj s prestano vodo. Po dežju pa z gnojnico. Vrt imej snažno oplet in zrahljan, Tudi pota morajo biti čista.
£axigen
I idealno odvajalno
sredstvo v obliki sadežnih pastilj, ki gotovo in milo učinkuje in ima najboljši prijeten okus. Izvirna škatlja (20 kosov) I. 1-30.
Dobiva se v lekarnah in pri glavni zalogi:
C. Brady, Dunaj I. Fleischmarkt 2.
Esenca za želodec, g^i, dobro preizkušena pri
težkočab pri prebavi in v želodcu, zaprtju, pomanjkanju slasti. Urejuje prebavo, V vseh lekarnah po K 1-20 in 2 40.
in razno moderno blago za moške in ženske obleke poSilja po najnižjih cenah Jugoslovanska razpošiljalna 2за
R. STERMECKI v CELJU št. 305, Štajersko.
Iiustrovani cenik o več tisoč stvareh se pošlje zastonj. - Pri naročilih iz Amerike in Balkana treba poslati denar naprej.
Ivan Oregorc, parna opek., mengeš
in tovarna lončenih peči ima v zalogi vedno vsakovrstno
opeko
zidno, veliko in malo, navadno strešno, zarezno strešno opeko (Falzziegel) ter vsakovrstne
peči
navadne kmečke in visoke peči za boljše sobe Opeka in peči, vse prvovrstno blago!
Točna postrežba!	408
10 izbornih vrst se ceno proda. 993
40 m dobrih ostankčv za obleko......K 18'—
40 „ popol. modemih ostankov za obleke „ 20-—
30 „ „ finih ostankov snkna......* 18*—
5 komadov težkih, belih, postelj, rjuh . . . „ 10-—
1 ducat dobrih brisač............. 2*90
1 „ zelo težkih platnenih brisač . . . . „ 48o
1 „ finih brisač iz damasta........ 6-—
4 komadi najboljših ženskih srajc s čipkami „ 6 40 4 * solidno barvanih moških srajc . . „ 6*40 50 kom. močnih žepnih fbbcte^ bei^^t&tff.'8-—
Adolf Zucker, Plzen 131 (češko).
Največja izdelovalnica perila in tkanin. Kazpošiljam samo po povzetju. Vzorce ne razpošiljam. Neugajajoče vzamem brez obotavljanja nazaj.
Obleka мом in ш
lise skupaj samo bron 29*50.
Izredni priložnostni nakup!
Kompletna moška obleka!
obstoječa iz suknjiča, hlač In telovnika, iz najboljšega, trpežnega kamgarna, ali brnskega sukna ali iz pristnega štajerskega lodna v poljubni velikosti, svetle ali temne barve, gladkega ali kariranega v lepih in modernih vzorcih.
Moški klobuk „Kavalir"
mehak ali trd iz najboljše klobučevine s svileno podlogo in trakom, zelo eleganten in modern, črn ali rujav.
Moški črevlji iz nsnja!
(na Iastiko alt za hribolazce) iz najboljšega usnja, lepi, udobni, moder, fason. Vsled nakupa velike tvorniške zaloge nam je mogoče to moško garnituro obstoječo iz klobuka, obleke, in črev-ljev, prodajati po tako znatno reducirani ceni za samo
K 29 -50 namesto K 60.
Kot mera za moške obleke zadostuje obseg črez prsa, trebuh, dolgost rokava, hlač in koraka. Mera za klobuk zadostuje obseg glave, za črevlje pa dolgost stopala.	3379
Samorazprodaja po povzetju
M. SW0B0DA, Рдпај HI/2, Hiessgasse 13-404. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
122
Prva vrsta K S od.
Druga vrsta K 6 50.
Nikaka prevara! Ne zamenjavajte z enakimi ponudbami I
№fe} 30 000 narnv,!ra«
razdelimo j JUatfUU |Ш1Ув elegantnih čevljev na zadrgo iz najboljšega, trpežnega usnja, z dobro podkovanimi podplati, kakor kaže flika, za dober glas naše tvrdke. Plača se samo delo, t. J. K 6 "60 za prvo vrsto moških ali ženskih čevljev. Druga vrsta moških ali ženskih čevljev na zadrgo za nedelje in praznike z višjimi petami za K 6'60. Pošljemo vsakemu po želji. Zamena dovoljena, torej nikak ri-ztko. Po povzetju pošlje pri c. kr. trgov, sodišču protokolirana
razpošiljalnica čevljev FRANC HUMANN,
Dunaj II., Aloisgasse 3 82. Krščanska svetovna tvrdka. Vaše priporočilo nam prinese korist. Tisoči priznalnih pisem.
Turške kose
pozna že staro in mlado kot priznano najboljše, ker v vsakem oziru prekašajo vse druge izdelke.
Dobijo se v dolgostih cm 66 61 67 cm 72 78 84
po K 1-90	po K 2-20
ptfi S. ŠI^ASflt^ v Sanjski gori.
Naročila čez 10 komadov franko vsako postajo.
ZAHTEVAJTE
brezplačno različne vzorce za ženske in moške obleke iz
1
Ivan SavniK, Kranj, Gorenjsko štev. 151.
ze N IT
Tovarne za Hsbestškrlll .Zenit'
družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materij al.
Trezen organist
dobi takoj službo na Stranicah. Pro
(obenem cerkovnik)
takoj službo na Stranicah. Prošnje s spričevali ozir. priporočili naj se vpošljejo tekom 14 dnij na kn. šk. župnijski urad Stranice, p. Konjice, Št.
Pozor!
Pozor!
Najtrpežnejše kritje sedanjosti je in osta
zoliloski skril
preizkušen že nad 60 let. Kdor hoče ime dobro in trpežno streho, naj se obrne tvrdko Urban Weber nasl., Zalilog, poš Železniki. 1180 Zahtevajte vzore
[\ SANATORIUM • EMONA /J
ZA■ NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -BOLEZNI. •PORODNIŠNICA.
1 LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 SEF-zxm/NK:PR№RiJ-DR FR. DERGANC
1
Dobri iologroiični auarati! issq
nedosežno ceno! Kompletno z zraven spađajočim od 1C 1 60 do K 600 —. Odlikovano z avstrijskimi državnimi in zlatimi kolajnami. Aparati za hitro fotografiranje, fotografifnl automati, Priložnostni nakupil Glavni cenik obsegajoč 200 strani zastonj.	1191
ELFR. BIRNBAUM
fotoindustrija, Hirschberg 644, Češko.
Ustanovljeno leta 1893.
Ustanovljeno leta 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
5
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hraniln.ee.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani.
I. podpredsednik: Ivan Sušnlk, stolni kanonik v Ljubljani.
H. podpredsednik: Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
člani: Fran Boršnik, c. kr. profesor v p. v Ljubljani; Dr. Ferdo Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, c. kr. proiesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, dekan v Kranju: dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubi|ani B.Remec, ravnatelj trg. šolo v Ljubljani: Anton Sušnik, o. kr. giinn. profesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweitzer, odvetnik v Ljubljeni; dr. Aleš Ušeničnik, prof. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblc, o. kr. gimn, prof. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik: Anton KržlS, c. kr. proiesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, proiesor v Ljubljani; K. Gruber, c. kr. fin. rad. oficijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, c. kr.
rać. revrdent in posestnik v Ljubljani.
KDOR RABI
800
bencin-motorje, elektro-motorje, pluge navadne z lesenim gredlom ali univerzalne jeklene, brzoparilnike, kosilnice in druge stroje za košnjo, vratila, mlatil-nice, slamoreznice, stiskalnice za grozdje in sadje, orodje za sadjarstvo, pritikline in stroje za vinograde, stroje in priprave za mlekarne, orodje za rokodelce, dalmatinski portland cement, mreže za ograje, traverze ali železniške šine, železnino ali karkoli, naj se obrne na najsterejšo, širom Kranjske, Štajerske in Primorske, dobroznano domaČo 1 tvrdko in razpošiljalnico poljedelskih strojev =
FR, STUPICA v Ljubljani,
Marije Terezije cesta 1.
Založništvo edino pristnih izvirnih amerikanskih kosilnih strojev »DEERING«. Ceniki, ponudbe in obisk zastopnika na željo* brezplačno! C. kr. založnik smodnika in raznega razstre- t ljiva. Zaloga vžigalnih vrvic. Najboljša postrežba. Najnižje cene.
so „PFHFF"
10 letna garancija
lin. M
Ljubljana, Sodna ulica št. 7.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Ceno
PcMeljno erje
1	кд sivega skubljenega K l —, boljšega K 240, poi belega prlma K 2-80, belegaK *'—, tinega mehkega puha K e. prvovrstnega K T—, 8 — in 9 60. Sivega puha K 6 —, <•—, belega finega K 10-—, prsnega puha K12-—, odpet kg naprej franko.	2420
DoorSene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rudeCega modrega ali belega inlet (nanking) blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z
2	zglavnicama, vsaka ca. 80 cm dolga, 30 cm Široka, zadostno napolnjena z novim sivim, puhastim in terpežnim posteljnim perjem K 16-—, s polpuhom K 20-—, s puh perjem K 24-— Posamezne pernice K 10-—, 12-—, 14 —, 10--. Posamezne vzglavnice K s-—, 3 60, 4 —. Pernice 200X140 cm velike K 13 —, lf •—,18-—, 20-—. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4-50, 5 —,5-50 Spod. pernice iz najbolšega gradla za postelje 180X116 cm velike K 13-— in 15'—, razpoši-ja od 10 K naprej franko proti povzetju ali predplačilu.
Maks Berger Dešenica št. 1-7/4 Češki les.
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati ilustr. ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
Preskrbite se kolesarji
za sezono 1
najboljše kolo v monarhiji, ali
^шме^-ш
dobro in ceno ljudsko kolo.
Oesterr.UMenfabriks-GesellscIiaft in Steyr.
Ceniki zastonj in franko pri zastopniku Ivan Jax & sin, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 17.	1159
3449 Zoper nrotinl Zoper revmatizeml Zoper ozebline!
Bolečine, tudi take ki imajo svoj izvor v nevralgiji, izginejo v najkrajšem času, ako se vporablja Fragnerjev „Contrheuman". — Ni nikako vribanje spirituoz, ki skeli kožo, temveč prijetno mazilo. Sestavljeno po zdravniških predpisih na podlagi starih preizkušenj. — Prospekti se dobivajo zastonj. — Na prodaj po vseh lekarnah (pu-šica K 1-—) ali pa po povzetju naravnost od izdelovatelja. — Pazite zelo natančno na označbo „Contrheuman" in na ime izdelovatelja:
B. Fragner, lekarna „Pri črnem orlu" c. kr. dvorni dobavitelj, Praga, Mala stran, vogal Nerudove ulice št. 203.
sini posestnikom prif
da krijejo svoje strehe
s cementnim strešiom
(brez zareze in z zarezo tudi v podolgasti obliki), ki prekaša po svoji trpežnosti vsako drugo opeko in se zanj prevzame vsako garancijo. Radi velike zaloge sem cene znižal.	1005
= Ivan Jetačin, Ljubljana. —
Naročajte sobotnega „Slovenca"!
DOMAČE PODJETJE.
DOMAČI IZDELKI ODEJ.
KRANJSKI IN OGRSKI KOCI.
Vsem tistim, kateri prihajajo v Ljubljano blago za oblačila nakupovati, se priporoča vsakemu domačo, prijazno in pošteno trgovino Pri
,ČISŠ1VIKU<
- STRITARJEV A-LINGARJEVA ULICA —--
POSTELJNE GARNITURE, ZASTORI, TEPIHI. POSTREŽBA STROGO POŠTENA, CENE NIZKE
Zaloga vseh najnovejših vrst blaga
za ženske in moške obleke. Prve novosti volnenih, svilnatih in mrežastih rut ter šerp.
Opozarjam ženine in neveste pri nakupu opreme (batišča) da je pri meni največja izbira. Tudi opozarjam na svojo lepo zalogo finega žameta za obleke in jopice. UZORCE POŠILJAM PO POŠTI BREZPLAČNO.
VsaRi dan
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški
„kavin pridatek pravi :Franck:" s tovarniško znamko „kavin mlinček".
Kdor
prašek
gASTRICIN
_ Učinek preseneleljiv B Dobi se v vseh apotekah.
H Velika sjtatlja stane 3 Kn
И GLAVNA ZALOGA:
^ft Sternapoteka.Dunaj.lV. . Favoritenstrasse25./ Prospekti gratis in francoj
Чњ Zdravniki dobe za j posKtišnjo Oastricinl brezplačni. P
V Ljubljani se dobi vseh lekarnah.
K
Vam plačam ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni bolečin ne odpravi moj uničevalec ko-
----s retfin Ria - balzam.
\ — Cena lončku z j jamstvenim pismom
1 krono.
Кетвпу, KasGhau (Kassa)!.
Poštni predal 12,711 Ogrsko.
Tehnični učni zavod Boden-bach ob Labi
Izučba prihodnjih inženirjev, arhitektov, tehnikov in kemikov.
emn 128/25.644
fPobivanj e đrehbrezpopravljanjaObHadaiiie zidov Џ ^^ a proti neugodnemu vremenu z ®
TOVARNA LJUDOVIT HAT/CHEK VOCKLABRUCK
, ZCORNJI AVfTRIJ/KO/
DUNAJ, IX
fienaiovsaMjtoJ. >čano$i obvarovđ= rt no znamko
oternit
«2uiiSnjenimičr= 1! Kami !
I Ш l шШЉ,
Zastopnik:
Janach i Co., Trst.
Čez 100 meterskih sežnjev (klafter)
in sicer po 30 K klaftra, postavljeno do državne ceste v Petrovčah (kolodvor) ima za prodati Jak. STEBNAD, posestnik, Pangraška okolica, Griže pri Celju.	1257
Izvor sreče
jo zdravje. Največ bolezni povzroča motenje v prebavi, zlasti: trganje, revmo, zaprtje, zaslezenje, odebelelost, težko sapo, tiščanje v prsin, lenivost črev, obolenje ledvic in jeter, pehanje, hemeroide, kakor tudi razne nerv. bolezni, kot pomanjkanje spanja, glavobol itd. Pri vseh teh boleznih je najvspešnejši
Hasbaški čaj
ki ga odlikuje mnogo prostovoljnih zahvalnic.
Razpošilja ga samo lekarna pri sv. Leopoldu v Glognicu št. 21, Nižje -Avstr. 2 zavoja K 3-20, 6 zavojev poštnine prosto. Ako pa trpi telo še na trajnem zaprtju, se priporoča^ vporaba BUtner-jevih krče od-stranjujočih, vetrove in tek pospešuj očih
Bibergeil-kapljic
3 stekleničice K 3 30.
Obleče se lahko cela rodbina!
Krasni ostanki blaga
za obleke, suknje, bluze, srajce itd.
Novih lepih vzorcev	1010
Sli!! zavDj K13- lepša vrsta zavoj K14-
najlepša vrsta zavoj K 16'-.
Franko po povzetju pošilja: A. Jelinek, I. češka tkalnica v Jimramo ve (Morava). Zelo toplo priporočeno!	Kdor poskusi kupi vnovlči
SIRUP PAGLIANO
najboljše čistilo za kri.
Iznajden od prol GIBOLAMO PAGLIANO leta 1838 v Florenci. V tisočerih rodbinah že nad 70 let v uspešni rabi. Zahtevajte Izrecno v vseh lekarnah pravi sirup LAMO PAGLIANO" z modro varstveno znamko
„GIBOL. s podpis' najditeljevim
s podpisom iz- ^

Vsa nadaljna pojasnila daje tvrdka:
Prof. GIROtAMO PAGLIANO v FLORENCI Via Pandolfini.
(Prospekti na zahtevo zastonj in framko.)
Priporočamo
Kolinsko Kavino primes v Korist o6mejnim Slovencem!
LJIIDSKH POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
LJubljana, Miklošičeva cesta stev. 6, pritličje, v lastni biši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč	=
tudi cela dežela Kranjska
in jih /i 3/ O/ ^дд
obrestuje po TE /Ц. /Q
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron obresti 4*75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia, Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, hišni posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar
in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
Razširjajte „DOMOLJUBA"!
Stanje Vlog čez 22 milijonov kt*on.