70 Simpoziji, delavnice Gerontološko izrazje SIMPOZIJI, DELAVNICE Upshur, R. (15.01.2021) IFA Virtual T own Hall – In Conversation with Dr. Ross Upshur, Canadian Bio- ethics and Professor. Webinar, V: https://www.face- book.com/intfedageing/videos/1039283389892042/ (sprejem 15.01.2021) PRAVIČNA DODELITEV OMEJENIH ZDRAVSTVENIH VIROV V ČASU PANDEMIJE COVIDA-19 Mednarodna zveza za staranje (angl. International Federation on Ageing, IFA), je 15. januarja 2021 pripravila spletni semi- nar z dr. Rossom Upshurjem, kanadskim bioetikom, zdravnikom in profesorjem. Predavatelj je želel opozoriti na etične vidike v času svetovne pandemije, saj so le-ti ključni za zagotovitev omejenih zdra- vstvenih resursov, da starostniki in ostale ranljive skupine dobijo potrebno oskrbo. Ker je bila večina spletnega seminarja namenjena vprašanjem poslušalcev, ki so jih bolj kot teoretične etične smernice za- nimali odgovori na konkretna vprašanja, je IFA objavila članek, ki ga je v soavtorstvu napisal dr. Upshur (Emanuel in sod., 2020) in ga povzemamo v nadaljevanju. Članek govori o pandemiji covida-19, ki je sprožila številne zaplete. Države se soočajo s pomanjkanjem zaščitnih mask, ventilatorjev, postelj na intenzivnih oddel- kih bolnišnic, pomanjkanjem zdravstvene- ga osebja itd. Zato se je pojavilo vprašanje, kako med pandemijo pravično dodeljevati omejene zdravstvene resurse, komu dati prednost? V skladu z etičnimi načeli, ki zagovar- jajo enakovredno obravnavo vseh članov družbe, ne glede na njihov finančni status, avtorji članka navajajo šest priporočil za pravično dodelitev zdravstvenih virov. 1. Stremeti moramo k dvema ciljema: rešiti čim več življenj in rešiti čim več let življenj. Kar pomeni: okuženi, ki lahko ob ustreznem zdravljenju okreva, ima pred- nost pred okuženim, ki se ob ustreznem zdravljenju verjetno ne bi pozdravil, in pred okuženim, ki se verjetno lahko poz- dravi brez zdravljenja. Mladi s hujšo obliko bolezni so zato večina v skupini »okuženi, ki se lahko pozdravijo ob ustreznem zdra- vljenju«, in imajo prednost pri obravnavi. Žal lahko to v določenih primerih pomeni, da nekega bolnika odklopijo z ventilatorja, če ga potrebuje nekdo z bolj- šo prognozo. Omenjeno dejanje je lahko izjemno travmatično za zdravstveno ose- bje, a avtorji poudarjajo, da to ni dejanje usmrtitve bolnika, temveč odgovorno in etično upravljanje z omejenim zdravstve- nim pripomočkom, ki stremi k zgoraj navedenima ciljema. Hkrati avtorji opo- zarjajo, da je treba uravnotežiti razmerje med reševanjem »čim več življenj« in »čim več let življenj« ter to razmerje dosledno uveljavljati v praksi. 2. Zdravstveni delavci v prvih »bojnih« vrstah imajo prednostni dostop do ven- tilatorjev, cepiv in ostalih zdravstvenih resursov. Pri tem nikakor ne gre za to, da bi bili vredni več kakor ostali, gre za njihovo instrumentalno vrednost, saj so ključen element pri odzivu na pandemijo. Če je zdravstveno osebje okuženo, bodo trpeli vsi bolniki, ne le tisti s covidom-19. K a k o v o st n a sta r o st , l e t . 24, št. 1, 2021, (70-71) © 2021 Inštitut Antona Trstenjaka 71 Prikazi 3. Pravilo »kdor prvi pride, prvi melje« v primeru pandemije ne pride v poštev. T o bi namreč lahko pomenilo, da bi nekdo, ki je dosledno upošteval ukrepe, zbolel kasneje kot nekdo, ki ni ravnal odgovor- no, a bi bil prvi pri zdravljenju verjetno enako obravnavan kot drugi. V primerih, ko se je treba odločiti, kateri od bolnikov z enako prognozo bo imel prvi dostop do ventilatorja, je primerna metoda žreb oz. drugi način naključne izbire. 4. Priporočila glede tega, kdo ima pred- nost do določenega zdravstvenega resursa, se morajo sproti usklajevati z znanstvenimi dognanji. Ker se je izkazalo, da so simptomi bolezni najhujši pri bolnikih, starejših od 60 let, ki imajo pridružene bolezni, imajo le-ti prednost pri dostopu do cepiv in so do njih upravičeni takoj za zdravstvenimi de- lavci. Cepiva bolezen namreč preprečujejo, ne pa zdravijo. Nasprotno velja za ventila- torje, do katerih so prednostno upravičeni pacienti z najboljšimi prognozami (to so mlajši pacienti s čim manj pridruženimi boleznimi). 5. Bolniki, ki sodelujejo v kliničnih raziskavah, do določene mere tvegajo in se na ta način žrtvujejo v dobro vseh ostalih. Zato bi morali imeti nekaj prednosti pri dostopu do zdravstvenih resursov. 6. Zadnje priporočilo pravi, da ne sme biti razlik pri dostopu do omejenih zdra- vstvenih resursov med bolniki, okuženimi s covidom-19 ter ostalimi bolniki. Priporočila so postavljena predvsem zato, da ne bi prihajalo do situacij, ko bi moralo zdravstveno osebje na lastno pest sprejemati odločitve o tem, kdo ima pred- nost pri zdravljenju, saj bi jim to povzro- čilo trajna čustvena bremena in travme. Avtor članka poudarja, da v praksi gotovo prihaja do primerov, ko mora osebje kljub opisanim priporočilom sprejemati težke odločitve, ki jih doslej niso bili vajeni. Zato predlaga, da zdravstvene ustanove obliku- jejo komisije z izkušenimi člani, ki bodo v takih primerih prevzele odgovornost in tako razbremenile posameznike v prvih »bojnih« vrstah. W ebinar in prikazani članek opozarjata na zelo aktualno dilemo glede omejenih zdravstvenih resursov. T udi v Sloveniji teče- jo podobne razprave: ali smo v prvem valu epidemije covida-19 z zdravstvenimi viri ravnali odgovorno, ali nam je situacija ušla izpod nadzora, zakaj so tako visoko ceno plačali domovi za stare ljudi in podobno. Z letom 2021 pa se že odpirajo nove dileme glede omejenih zdravstvenih virov: koga cepiti najprej? Kakšen naj bo vrstni red? Naj bo cepljenje obvezno? Kako odreagirati na teorije zarote ipd.? Ljudje so zmedeni, prestrašeni ter imajo veliko vprašanj, kar se je odrazilo tudi na webi- narju, kjer so poslušalci predavatelja zasuli predvsem z vprašanji o novem cepivu in njegovi varnosti. LITERATURA Emanuel E.J., Persad G., Upshur R., Thome B., Parker M., Glickman A., Zhang C., Boyle C., Smith M., Phillips J.P . (2020). Fair Allocation of Scarce Medical Resources in the Time of Covid-19. V: The New England Journal of Medicine, 382 (21): 2049-2055. Blažka Kolenc