me MATI IN GOSVOtolNJA št.i. Prilogo »Mati in gospodinja t. hrani, ker ima stalno vrednost. Koncem leta jo daj vezati ter jo še večkrat prebiraj. Vzsofa. Preprosti, neuki ijudjo, ki jili pa razsvetljuje luč vere, imajo veliko in občudovanja vredno življenjsko modrost, ki osramoti marsikaterega učenjaka. Preprost, a pošten mizar, ki je pridno delal in tudi dobro zaslužil, je prišel skupaj s svojim sosedom, kateremu se je čuno zdelo, da ta pridni in delavni rokodelec tako preprosto in tiho živi le svoji družini. Zato ga vpraša: »Mojster, kam pa vendar denete denar, ki ga zaslužite? V gostilni in na veselicah vas nikoli ne vidim, doma pa tudi, kakor vidim v soseščini cela vaša družina prav skromno in preprosto živi. Pridni mizar pa odgovori: -Deloma s svojim zaslužkom plačujem dolgove, deloma ga pa posojam na obresti.c Pa se posmeje sosed iu pravi: , Nikoli še nisem slišal, da bi bili zadolženi, pa tudi ne, da bi denar posojali na obresti. To mi ie čisto novo, ; — Pa vendar je tako! odgovori mizar. »Stare dolgove plačujem svo;im staršem, ki so skrbeli zame, ko si še nisom mogel sam pomagali. Izučili so me v dobrega rokodelca in mislim, da je moja dolžnoast, če jiin zdaj vsaj nekoliko povrnem, saj vsega jim itak ne morem., Če je tako, potem že razumem, da plačujete dolg,t odvrne sosed. »No razumem pa, kako je mogoče, da potem denar tudi posoiate na obresti.: — »To je pa takole/; odgovori mojster: >De-nar, ki ga porabljam za dobro vzgojo in do b?r uk svojih otrok, se mi zdi kakor kapital, ki mi ga bodo vračali, ko bom sam star in onemogel.«; Zakaj ponavljamo to staro in že večkrat slišano zgodbo? — Zato, ker je v njej tako dobro razloženo pravilno razmerje pri vzgoji: eden je, ki daje, drugi je, ki prejema, eden, ki posojuje, drugi, ki vračuje. Oglejmo si danes, kdo sta ta dva čini-telja tudi v naših družinah! »Vzemita tega otroka in vzgojita ga zame in mojo ljubezen in dal vama bom plačilo za tok Tako govori Bog vselej, kadar staršem podari otroka. Vzgoja otrok je torej prva in najsvetejša dolžnost. Mati, ali razumeš prav, da nosiS na svojih rokah otroka božjega? Tega svojega otroka ti je Bog podaril, dal ti ga je v oskrbo, da ga mesto Njega vzgajaš, skrbiš zanj in ga neguješ. Bog sam pa ti je tudi dal vse potrebne zmožnosti za to in še prav posebno to, da tvoja beseda pri otroku največ zaleže, da mu je tvoja beseda sveta in se tudi rad ravna po nji vse dotlej, dokler ga slaba druščina ne izneveri tebi in Bogu. Kaj ! je torej tvoja dolžnost? Kaj ti Se prav posebno narekuje tvoje srce? Morebiti se ti zdi, da je odveč drugi del, ki ga povzamemo iz uvodne zgodbice? Tvoja ljubezen do otroka je nesebična; srečna si že, samo da ga imaš, to t! že zadošča. Pomisliti pa moraš, da otrok ni samo zaradi tebe na svetu. Veliko,. cela vrsta dolžnosti ga čaka v življenju. Od tebe in od načina tvoje vzgoje je odvisno, da bo vse življenje pred njegovimi očmi dolžnoat do Boga in koj za to dolžnost do staršev. Če je že v zgodnji mladosti usmerjen tvoj otrok v to stran, mu bo to ostalo vse življenje. Saj že Salomon pravi: »Če se je mladenič navadil svoje poti, se nc okrene ž nje tudi v starosti!« Na tebi, slovenska mati, je, po kakšni poti ga vodiš že v zgodnji mladosti! Nazaret - šo a dela. »Ko je Herod umrl, je prišel angel k Jožefu, naj se vrne z Detetom in njegovo Materjo. In vrnili so se v mesto Nazaret..« In pričelo se je življenje dela in molitve! barija, ta nebeška gospodinja, je opravljala vsa gospodinjska dela naših mater in gospodinj. In toliko težje je bilo njeno delo, ker je vladalo v nazareški hišici uboštvo! In gospodar nazareške hišice, vzdrževalec ter krušni oče, sv. Jožef? V potu svojega obraza služi celi družinici vsakdanji kruh. Pa še tretji dela; pri trdem in težkem delu cb skebelniku Ga vidijo vsak dan sosedje prav do 30. leta, a nihče ne ve, da je lo božji Sin. Z žuljavimi rokami pomaga krušnemu očetu služiti vsakdanji kruh. j Kako krasen zgled dela daje nazare-j ška hišica, vsem članom naših družin! Ka-j kor nema pridiga je o osrečujočem biago | slovu dela. Mati, slovenska mati, pošlji svoje otreke k tej pridiui! Nekaj misli k vzgoji za delol Za delo ni noben otrok piebogat. Saj sama veš, kako minljivo je bogastvo. In gorje bogatemu otroku, ki se zaradi bogastva ni učil delati, pa ga zaloti nesreča, uboštvo, beda! Za delo ni noben otrok previsok. Kraljevski otroci ee uče delati, ker od dolžnosti dela ni nihče izvzet. Za delo ni neben otrok prepameten. Uprav tisti otroci, ki se vsega hitro nauče, naj bi prav posebno delali, da ne zapadejo lenobi, ki je, kakor pravi Slomšek: vseh grdob grdoba. Za delo pa tudi ni noben otrok prene-umen. čim bolj je morebiti kak otrok trd in slabo nadarjen, tem večja skrb ie to za mater, da bi ga vendar delati naučila, ker drugače ga bo življenje neusmiljeno vrglo v stran. Za delo tudi ni noben otrok preslaboten. Uprav za slabotnega in bo'ehnega otroka je delo, njegovim močeni primerno, prav posebno koristno. Za delo ni otrok nikoli prestar. Res je sicer, da se otrok v zgodnji mladosti laže nauči dela, kakor pa pozneje. Vendar se mora, če se ni zgodaj učil, pač pozneje učiti, ker življenje rabi in zahteva delavcev, pridnih fn vztrajnih. Prav posobne važno- sti pa je, da mati doraščajoče sinove in hčere zaposli, ker se drugače v teh letih sami zaposle, toda s škodljivim delom- Veselje do tlela je že otroku prirojeno; otrok hoče delali Prvo njegovo delo je igra. Kmalu pa teka za materjo in ji hoče pomagati; kar vidi, da dela mati, hoče tudi sam. Toda to večkrat materi ni všeč; nepo-trpežljiva, ga podi stran od dela in hoče, naj se le igra. Ne ve pa, da bo s tem zamorila otrokovo veselje do dela. Delo je pa tudi šola čednosti in značaja. Le s prirojenim veseljem do dela si človek pridobi potrebnega znanja za svoj življenjski poklic. Z vajo se urijo telesne, in duševne moči. S tem, da podvrže svojo čutno življenje meči dela, pride do moči, s katero premaga vse težave, pride do zna-čajnosti, ki se zna zoperstavljati viharjem življenja. Kako pa naj otrok dela? Mati, uči svojega otroka delati v pravem duhu, v čast božjo, iz čuta dolžnosti! Navadi ga delati, če ga kdo vidi ali ne, če ga kdo hvali ali če morda dela brez priznanja. Velike važnosti je, da otrok spezna vrednost dela. In da ta vrednost ni odvisna od osebe, ki delo opravlja, ampak od načina, kako ga opravlja. Otrok naj se navadi vršiti celo delo. Polovičarsko delo vzgaja polovičarske značaje. V tej točki mora materina roka neizprosno porrijeti, če opazi pri otroku površnost pri kateremkoli delu. Otrok pa naj dela tudi z veseljem. Zgodaj naj mati vitje otroku veselje do dela. Tu ji prav dobro služi zgled Jez"šov v nnzareški hišici; prav kmalu pa tudi razumno utemeljevanje potrebe in koristi dela. Ene lirpake pa še mora mati varovati, ko uči otroka dela, namreč, da jih ne pre-obloži i delom. Kakor rovsod. je tudi tu vsakršen »preveč« škodljiv. O! rok potrebuje spanca, pečitka, razvedrila; vse to mora imeti mati pred očmi, ko uvaja otroka v delo. Dve lepi sliki vzemimo danes, mntere, iz nazareške hišice s.seboj v življenje! »Jezus ob skobclnikec in Mariia pri kolovratu«. Našim otrokom in nam sta ti dve sliki ogledalo dela. Pogled na nji nas bo bodril in tolažil, kadar bo delo presedalo — ra videz — naše moči. Pogled na n'i pa bo tudi nam in našim otrokom vir blago? slova pri našem delu. Kuhinja. Lansko leto le »Domo1 i"b'>ova kuhi-nia prinesla različna navodila kako porabimo meso in drobovje od prašiča. Da nekoliko snopolnimo, na' današnja številka prinese ffc nekaj navodil. PrešKie meso kuhano. Operi kg prašičjega roeea (hrbtišče) in ga deni v lonec teif tinllj 1 liter vode ter postavi na ognjišče, da zavre. Ko ie juha zavrela, se prl- »» »POMOlJlHfc Ml Stev. 1 dene zelenjava 111 sicer en« majhno kore- Domača lekarna. nje, koreninico peteraIja, vršiček »?)ene, ena šalotka, kos rumene kolerabe, por, BOLEČINE V KOLKIH. štoržek zelja, paradižnik, pol stroka češnja. Trganje v kolkih je nekaj strašnega, en droben olupljen krompir, peresce mu- ^ je v *]enku. ustavi celo hojo; kdor hodi, škatovega cveta, par zrn celega popra in -uti pri wa|(era gibanju, kakor da bi ga re- pol zrna lorberja. Pen ne pobiraj z juhe! zaJo 2 ncžem. Naredijo se tudi otekline, 110- Pusti, da juha počasi vre 2 uri. Ako hočeš ga se nekam krei in peša. Za »o trganje je imeti juho rumeno, ji prideni perje od če- (r([)fl k z krompirjeva koža rnzpokati, preden je krompir kuhan, odlij iircrj» ter krompir zopet zalij z mrzlo v«"l<> in kulis j dalje. Žena! Sirhi, da he Tvoj mož v teh tednih pridno udeležuje shodov in ostankov SLS. Po. :;bno pa bodi Tvoja skrb, da gre v nedeljo 23. januarja volit! čo hočemo, da bomo Slovenci kedaj sami gospodarji na svoji zemlji, da bomo sami g<>spodarili b svojim denarjem, če hočemo, da se izognemo strahotnemu grspo.kirskrinu propadu in bedi — moramo vztrajati, vztrajali in zopet vztrajati v boju za naše pravice! ('en-tializem nai hoče ulruditi — mi pa ne odnehamo, temveč zahtevajmo in zahtevaj* 1110! Potem uspeh ne izostane. Ne pustimo tudi, da bi nam v deželi zapovedovali tisti, ki hvalijo mehikansllcega predsednika Kalesa, ki ubija otroke in žene in mladeniče in može samo zato, ker so kristjani. Zato, krščanska žena, bedi tudi Tvoja skrb, da se kedaj rešimo neusmiljenega in krvoločnega centralističnega jama ter da ne pustimo nikdar, da bi na:s komandiralJ oboževalci mehikanskih krvolokov. M, Sz samega žitu ca hq morete kuhati kave Dober in krepak okus dobife iele.otj upo^Sfe fea»ni Pridaltk Ce hočeš biti neuljudna: 1. pridi prepozno, 2. segiij drugim v besedo, 3. ne drži se dogovorov, 4. porabljaj ostre besede, 5. ne upoštevaj mnenja drugih 6. sili se v ospredje, 7. oporekaj prav sirovo, 8. loputaj z vrati, 9. zasmehuj navzoče, 10. zehaj prav očitno! Dober svet za sreče. Izkušen mož nam tole svetuje: .Vsako jutro skleni komurkoli napraviti veselje s kakršnimkoli delom ljubezni. Potem pojdi na svoje delo in izvršuj svojo dolžnost. Že pri delu boš vesel, ker dober sklep sam že človeka veseli. Ko se ti pokaže prilika za izvršitev tvojega sklepa, jo gotovo porabi. Ni treba zato velikega dela, pogosto je dovolj mala uslužnost. Po storjeni dobroti boš čutil vnovič veselje. In tako ti premine ves dan v veselju in sreča. Gotova pomoč. Dijaku, ki je bil na tem, da konča svoje študije, je umrl dobrotnik, ki ga je vzdr-ževul. V veliki stiski je dijak pisal znanemu patru kapucinu, naj mu pomaga. Kapu-cin mu odgovori: -Ljubi moj mladi "prijatelji Samo ubog kapucin sem in nimam ni-jVsar, s čemer bi ti mogel pomagati. Pojdi pa prosit našega bogatega Gospoda v najsvetejšem zakramentu I* — Dijak je ubogal in že drugi dan je dobil novega dobrotnika, ki jo skibel zanj, dokler ni končal študij. Križ v sobi. Sloviti francoski pisatelj Janin je bil vse prej kot pa pobožen kristjan; mnogi so ga imeli za brezverca. Nekega dne ga je obiskal njegov prijatelj, ki se je zelo začudil, ko je zapazil na steni lep križ. >Kaj pa to?«: je vprašal pisatelja s posmehom. To, < odgovori .Janin resno, žje slika ljubega Boga. V križih In težavah me tolaži; tudi v moji smrtni uri mi bo najslajša tolažba. Nočem, da bi moja družina ob m >ii zadnji bolezni šele tekala in iskala križ ter ga mogoče izposodila pri sosedu.« Tako ta pisatelj. Mati-gospodinja, aH je v tvojem domu križ na steni? Preskrbi ga, če gn nimaš! Beračev očenaš. Ko je bil sveti Urh škof v Augsburgu, je prišel vsako opoldne na piorto berač, ki je dobil kosilo; zato je pa vsak dan molil za škofa tri očenaše. — Nekega dne je šel sveti škof ves zamišljen po cesti. Sreča berača in ga vpraša, kako mu gre. Berač odgovori: :>Kakor zmeraj.« škof pa odvrne: :»Meni pa ne kakor zmeraj; danes mi gre prav slabo, veliko skrbi in težav imam, pa si vendar tudi danes molil zame.« Berač pravi: ;>Ne, danes pa nisem molil za vas. Ko sem prišel na porto, me je kuhar odpo-dil, češ danes se pri nas nič ne dobi. Pa fem si mislili: dobro, pri nas se pa danes nc nioli.< Ko je škof to slišal, hiti domov in kuharja okrega. Ta pa pravi: ^Na beračevem očenašu pa vendar ni vse ležeče.« Sveti škof pn pravi: Bomo videli. Odpravi se nemudoma v Rim k papežu in vprašaj svetega očeta, koliko je vreden en očenaš. Ne hodi mi prej pred oči, dokler mi ne prinese« odgovora k Hočeš, nočeš, moral je kuhar na težavno pot. Ko je prišel v Rim, je vprašal sv. očeta, kakor mu je naročil škof: Koliko je vreden en očenaš?« Pri papežu je dobil tale odgovor: En očenaš je toliko vreden, kakor cekin, ki je tako širok kakor zemlja in tako debel, kakor je od zemlje do neba.« Ko je kuhar prinesel sv. Urhu ta odgovor, mu je rekel: »Zdaj veš, koliko je očenaš vreden, zdaj pa še izračunaj,-koliko tehta! Odslej pa noben dan ne prezri be-lača pii kosilu, da tudi on nas ne prezre, ko bo molil tri očenašek Ženini In nevestel naj si oskrbe važno vzgojno knjigo t M a t i-vzgojiteljica--! Naroča se pri Orliški zvezi, Ljubljana (Ljudski dom) in stane 16 Din. ..Vigred" Izšla je prva številka >Vigredk za leto 1927. Že slika na ovoju je celoten dekliški program: 3Bog in rod tvoj. In vsa vsebina dišo dekliškega duha, pričenši od uvodne pesnitve, kjer se razgovarjata Agna iz življenja in Agna svetnica, preko večernih razgovorov, obeh povesti, pesmi, umetnostnega, gospodinjskega in društvenega kotička, tja do drobiža na zadnjih straneh. Slovenska dekleta, ki se zbirajo okoli :>Vigre-dk, čutijo ob svojem dekliškem listu ljubko domačnost, ki bi jo rade privoščile tudi še vsem dekletom širom slovenskega ozemlja. Zato prav srčno vabijo vsa dekleta v svoj dekliški krog, to se pravi, vabijo jih naj si vse, prav vse naroče novi letnik n>Vi-gredi«. Ker je naklada le omejena, priporočajo Vigrednice, naj se vsaka nova naročnica takoj naroči, da ne zmanjka prve številke. Škoda bi namreč bilo, da bi katera izmed novih ne imela obeh celotnih povesti. Vsaka nova naročnica naj napiše na dopisnico naslov: Uprava iVigredfc, Ljubljana, Ljudski dom, na drugo stran pa: Naročam :>Vigred - za leto 1927. in svoj natančen naslov. Nato dobi sVigred in v niej položnico, po kateri pošlje naročnino: 25 Din. Istočasno priporočamo tudi prilogo »Vigredk z vzorci za ročna dela, ki jo je treba pa pesebe naročiti in posebe plačati pri upravi »Vigredk. Dekleta, oklenimo se svojega lista! Pot v življenje. i. Tiho, v globokem, svetem molku lega noč na pokrajino in pregrinja svoj plašč čez hribe in dole. Najvišjo gore so skrile svoje glave ped megleno kapuco. V razvalinah starega graditi na bližnjem hribu se 'kličejo sove in skovirji ter vegasto pole tavajo v tmini. Netopirji prh utajo okoli Se stoječega stolpa. Po cesti stopa še pozen potnrk v globoki temi. Na ovinku ceste iznenaden obstane: pramen svetlobe pada preko ceste. Iz podstrešne sobice enonadstropne hišo ob cesti prihaja, prav tam, kjer vodi drevored proti gradu stare plemiške družine, ki je preživela tu počitnice in jutri odhaia zopet v mesto. In ž njo odide tudi učiteljeva hčerka Lizika- Nocoj zadnjič se pogovarjata mati in hči v podstrešni sobici; zadnji utripi dveh ljubečih se s;re, preden ju loči neizogibna zahteva po kruhu, ki ga veliki družini dom ne more več dati. ('"a«'splošne brezposelnosti, doba splošne socialne bede. Z najboljšim uspehom je končala Lizika učiteljišče. Delati hoče, delali med ljudstvom, delati v šoli, Vsa se h«Če žrtvovati otrokom, toda: vse do danes ni dobila mesta. Kakor dar božji se ji je zdela, njej hi materi ponudba grajske gospe, naj gre z njo v mesto, kjer ji bo družabnica v samotnih dneh. A vendar se mati nocoj ne more ločiti od svojega otroka. Tiho, iskreno in nežno teko besede iz materinega srca in prehajajo v hčerino, vse mlado, vse neizkušeno. Pač je bila Liziki:, doslej dobra, a mah terc se polašča čudna slutnja, ko se poslavlja od hčere. Prav. posebno skrb ji naprav-Ija hčerina naravna in pristna lepota, prav poseben izraz notranje, dušne lepote. A vprav to je tudi bilo, kar je bogato gospo pripravilo do sklepa, da vzame Liziko s seboj v mesto. Gospa, razen že doraslega .sina Egona, ni imela otrok. Gospod je bii zaradi gospodarskih zadev cele tedne oduoten tako, da je gospa vprav samevala v svoii prostrani mostni hiši. Tu sem naj bi Lizika prinesla nekoliko življenja, skrbela gosi>ei za čtivo, bila ji opora v gospodinjstvu, a ne pri resničnem, težjem delu, nego le pri delu, ki ga vrše taike gospe iz samih družabnih ozirov. Lepo ji bo v mestu, tako si misli Lizika, a vendar ji neznana bojazen krči srce. Vsa v skrbeh je včeraj pravila gospa o sinu Egonu, ki je bil bolan, pa mn je zdravnik nasvetov al daljše potovanje, s katerega se vrne v par tednih. Lizikina mati je iz pripovedovanja čutila, da ta sin ni najboljši sin. Iz pripovedovanja je ia-zvenela moreča skrb, ali bo pač po tem potovanju sin krenil na diuga pota? . To spoznanje je skrbni materi narekovalo še prav posebne, doslej nikoli izgovorjene nauke, nasvete, prošnje... Ob hčerini postelji sedi ni-ati in drži desnico v svojih ljubečih rokah; vse, kar ji je narekovalo srce, kar je nabrala lepih naufkbv pri božjem svetovavcu v tabernakelju, vse je že i/rekla. Vprav zdaj prime še sveti-njico Marijino, ki jo ima Lizika na vratu: »Moj otrok, ostani zvest svoji Materi I Sve* tinjica naj ti bo ščit v vseh nevarnostih! Nikoli in nikdar je ne odloži, zvesta spremljevalka naj ti bo vsepovsod! In kamor ne bi smela evetinjica s teboj, tja ne hcdil Bog te čuvaj in Mati nebeška! V solzah slovesa in ganotja se je oklenila Lizika materinega vratu: ;>Mamica, Marijin otrok sem, ki se nikoli ne izgubil »POMOL.riTBf Nikoli ne postanem nezvesta nebesni Materi! Ne boj se zame, mamica!; Kljub uri slove.-a je spanec zavel tudi preko materinih in hčerinih oči, ko sta se duši še enkrat zatekli k nebeški Materi. (Dalje prih.) Meh za smeh. vPos ala bom vsako jutro kuharico po mleko. Koliko stane liter?c >Dva dinarja, petdeset p:!i a.» >Toda da mi bodete dajali pristno m.eko.c >Potem pa stane tri dinar-je.c i Pa moja kuharica bo stala poleg, ko boste krave molzli.; Potem pa stane štiri dinarje liter. • • • Čevljarski vajenec mojotrovki: Vaša usta se mi zdijo kakor zagrebške kavarne. . Mojstrovka: ;>Kako to?v Vaejnec: . Ker so noč in dan odprte. Franc, ikaj Gospa svojemu vrtnarju: »No pri meni in ate vendar dobro mest se ne ocenite. Ali ne veste, da je bil Adam prvi vrtnar in tudi oženjen?< Vrtnar: >Res je tako gospa, toda kmalu nato je zgubil svojo službo baš radi svoje žene. * * * Zdravnik: Vaša žena bo teden dul mog;a samo šepeiaje in zelo malo govoriti.:. Soproj: Ah gospod zdravnik, ali ni nobenega upanja, da bi vedno tako ostalo? * * a iOsnažite žlice, da se bo'o svetile." >Da. gospod poročnik.' -Ne z žepnim robcem, kaj pa vendar mislite.s- častniški sluga: -Nič ne sferi, saj so mora r.bec tako ali tako oprati.« * * * Kuharica js i:rela dopust, a ker se ni mogla v pravem času vrniti, je gespej pisala: Oprostite, rospa, da še nisem prišla. Ne dajte zasesti mojega mesta z drugo. Teta bo umrla kakor hitro mogoče. Srčne pozdrave. Mina. * * «r Stara mati nečiku: »Nikar se ne navadi kaditi. Kdor kr.di ne dočaka starosti.;: Neč^k: »Pa saj so stari oče že sedemdeset pa še vedno kalijo.« St.ra mati: >Že res, toda če bi ne kadil, bi bil že zdavnaj osemdeset.; * Tujec v mestu: Kako pridem najhitreje do gledališča?; Čevljarski vajenec: -Če hitro tečete.: » Nekdo pride prvikrat v mesto ter vidi nad trgovino napis >Anton Knific, preje Franc Peklar ter pravi ženi, kaj neki to pomeni. • T/?tno' ali se ne P°8Veti? Popoldne je Knific v trgovini, preje pa Peklar. * Žena: j Ampak danes sem pa imela dela čez glavo, ves krompir som morala stehtati, ki ga je kmet pripeljal.* On: >Ka-ko, saj nimamo nobene tehtnico:* Ona-^aj ravno zato. Morala sem vsak krompir položit, na tehtnico za pisma m končno vse skupaj zracunatU fl» Orienf dražba i o. z. Llubllana prodajalna: Bnnais;Kajne, da bodete nagrobni spomenik za mojega moža prav lepo naredili.c Kamnosek: -Gospa Erženova, tako vam povem, kdor moje spomenike vidi, dobi naravnost veselje za umreti. * Kaplar: »Vi Potegon, če vam rečem kamela, to je pravzaprav razialjenje, a ne za vas, pač pa za kamelo. Zakaj kamela najde pot skozi puščavo, vi pa še hlačnega roba ne.c * Žena: v Ali te ni sram, že zopet prihajaš iz gostilne. Mož: Včasih moram ven. ali bom vodno notri sedel. * Neki detektiv je policijskega psa učil slediti. Nekdo ga čez nekaj časa vpraša, če pes že kaj zna. 0 še preveč, pomisli, oni dan sem pri mesariu kupil za 10 Din šunke. Ko pridem domov, io pojem, kožo pa sem dal psu. Komaj jo .ie ta ovohal, že je skočil nri vratih ven in čez deset minut se je vrnil v gobcu noseč ono pleče, od katerega sem jaz kupil za deset dinarjev, t Mati: -Zapri okno Francek, zunaj je mraz,- Francek: . Ali bo potem zunaj bolj gorko?. * .. Na koga pa čakate gospod profesor?« Na svojo ženo. Kaj, na svoio ženo, saj vendar niste oženjeni.. Tako? No že mogoče. Hvala.-: * Sodnik: -Kaj? Pred enim letom vam ie obtoženec rekel povodnji konj in šele sedaj ga tožite? Tožnik: -D.', šele včeraj sem tako žival videl, ko sem bil v mestu.' Vranjo Veubauer: Pesmi o piičkah. Zapojem vam o ptički, ki ljubil jo jo jug, a zmagal ga je sever in moral v kraj je drug. Z rujavim gozd je plaščem jesen odevala, a ptička je otožna molče samevala. Le včasi hrepeneč je na drevje zletala, kjer hirala je 2 dnigov in gnezdo spletala. Snežinke so ee vsule, ;abril je mrzel j/iš, in ptička je zletela o zavetje tujih hiš. .1 stan je topel vsak ji zaprt in trd ostal. Na tla je padla zmrzla in sneg jo je zapal. Ko jug se je povrnil in led in sneg topil, vod rano smrtjo ptičke potoke solz je lil. Prometni zavod za premog d. d. L nbl ana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo Premo*. domaJi in inozemski za domačo ■ kurjavo io industrijske svrhe K»oaSm oremeo ^h vrst livarui&kl, plavžarskl in plinski Brlftee. Prometni zattnd za premog d. d. n Lublani Miklo&iieva cesta 8t. 15/1, čevljar, vajenca čevljar, Suha Stev. 4 - Krat«.