celjska koalicija
brez lds
Stran 12
antena razburila
ljubečno
Stran 7
dilce ze
nabrušene
Stran 5

ŠT. 49 - LETO 57 - CELJE, 5.12.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
IVANZAIDSOM
SPET DOMA
Stran 7
SREČO ZAOKROŽILI
NAVZGOR
Stran 8
KO SPREGOVORI
TRUPLO
Stran 26
2 I
dogodki
■ILJ^odnik
Vsi
zmagovalci?
Redko se zgodi, da po volitvah
politične stranke priznajo, da so
se odrezale slabše, kot so pričako-
vale. Daje kos pogače, ki so jim ga
odrezali volivci, pretanek, da z njim
ne bodo uspeli potešiti vseh svojih
apetitov.
Ker prav vse stranke tolmačijo
iste rezultate, si v prepričevanju
ljudi, da so potegnili dovolj dolg
konec, pomagajo z različnimi pri-
merjavami. Zadnje dni so tako
eni primerjali rezultate letošnjih
lokalnih volitev s tistimi izpred
štirih let, dragi so za primerjavo izbrali državnozborske, \
tretji spet so si rating višali še z rezultati volitev v državnV,
svet. \
Edino, o čemer so se strinjali prvaki političnih strank, jei
bilo to, da so se naravnost odlično odrezali neodvisni kan-'
didati. Še več, nekateri so celo priznavaU, da so se župan-]
ski kandidati po Sloveniji, ki imajo iz preteklosti sicer pre-\
poznaven strankarski pedigre, letos odrekali strankarski]
podpori pred volitvami. Saj veste: »Brez stranke mi bo^
lažje... Ljudi bom prej prepričal« Na Celjskem smo lahko,
od enega dosedanjih in tudi bodočih županov slišali celo;
ekstremni odrek »matični« stranki: »Podpora bi mi bolj'
škodila kot koristila, zato grem na volitve brez vas.«     ]
Volitve so končane, zmagovalci pa - kot nas prepričujejo]
- vsi. Glede na to, da so odločilno vplivali na rezultate,-
seveda tudi volivci! Pa čeprav bodo ob tem prav volivci še\
najhitreje spoznali (in tudi priznali), da so ponekod s svo-:
■jo večinsko odločitvijo potegnili krajši konec... \
Zato ob sklepu letošnjih skupnih volitev ne gre pozabiti šei
nečesa. Ne predsedniške ne lokalne in zlasti tudi posredne\
volitve v državni svet, kjer so zastopani lokalni ter poklicnt
oziroma funkcionalni interesi, niso in ne bi smele biti stran-'
karske volitve. Predsednik države je predsednik vseh držav--
Ijanov, župani in občinski svetniki so izvoljeni zato, da delor,
jo v prid vseh občanov! Še najbolj v prid vseh nas bo, če bi to\
vsi upoštevali. Potem nas strankam ob zaključku mandata:]
ne bi bilo treba prepričevati, da so bili zmagovalci vsi: še več, \
med zmagovalci bi se prepoznali celo volivci. \
IVANA STAMEJCIC
Skupne volitve na
vsaki dve desetletji
Na čelu države dr. Janez Drnovšek - V drugem krogu uspelo le Marjanu
Drofeniku v Podčetrtku
Prvič v samostojni Slove-
niji so za nami skupne pred-
sedniške in lokalne volitve,
ob tem pa še volitve v Dr-
žavni svet RS (DS). Skup-
ne volitve se v Sloveniji po-
novijo vsakih 20 let, letos
pa so bile prvič. Konec prejš-
njega tedna smo preko po-
srednih volitev dobili nov
sestav 40-članskega DS za
prihodnjih pet let, v nede-
ljo zvečer prav tako za pet
let še novega predsednika
države ter za naslednja šti-
ri leta župane v slabi tretji-
ni slovenskih občin, kjer je
bil potreben drugi krog vo-
litev. Uradni rezultati bodo
objavljeni 10. decembra.
Naslednjih pet let bo na
čelu Slovenije dr. Janez Dr-
novšek, ki je po neuradnih
podatkih osvojil slabih 57
odstotkov, njegovi protikan-
didatki Barbari Brezigar pa
so volivci namenili dobrih
43 odstotkov podpore. Dr.
Drnovšek bo predsedniške
naloge od dosedanjega pred-
sednika države Milana Ku-
čana prevzel 23. decembra,
takoj v ponedeljek pa je po
pogovorih z njim odstopil s
položaja predsednika vlade.
Kot je bilo napovedano, so
se z Drnovškovim odstopom
včeraj seznanili še vsi poslan-
ci DZ, predsednik Kučan pa
naj bi z vodji poslanskih sku-
pin opravil razgovore in
predlagal novega mandatar-
ja. Za slednjega so v LDS že
pred volitvami izbrali dose-
danjega ministra za finance
mag. Toneta Ropa. Zaen-
krat kaže, da v vladi ne bo
večjih kadrovskih spre-
memb, če bo koalicija de-
lovala usklajeno, pa imamo
v Sloveniji lahko novoizvo-
ljeno vlado že pred 20. de-
cembrom. Dr. Janez Drnov-
šek, tudi predsednik LDS, je
že pred volitvami napovedal,
da bo kot predsednik drža-
ve odstopil s tega položaja.
Na to, kdo bo novi predsed-
nik stranke, pa bo verjetno
treba počakati nekoliko dlje.
Preboj novih
imen
če smo po prvem volilnem
krogu ugotavljali, da volivci
v Sloveniji in zlasti tudi na
Celjskem prisegajo na stara,
preizkušena imena, je bilo v
nedeljo drugače.
Novembra so na Celjskem
v kar dvaindvajsetih od sku-
paj štiriindvajsetih občin, ki
so župana dobile že v prvem
krogu, izvolili svoje stare žu-
pane. V nedeljo je v šestih ob-
činah, kjer so se v drugem kro-
gu za nov mandat potegovali
tudi dosedanji župani, uspe-
lo položaj obdržati le Marja-
nu Drofeniku v Podčetrtku.
Podobno so se v prid no-
vim imenom odločali tudi
drugod po Sloveniji. Tako so
razen v Mariboru, kjer osta-
ja župan Boris Sovič, v vseh
ostalih mestnih občinah, kjer
je bil drugi krog županskih
volitev, občani izbrali nove
župane; v Ljubljani Danico
Simšič, v Novi Gorici Mirka
Brulca, v Kopru Borisa Po-
poviča, v Novem mestu Bošt-
jana Kovačiča in na Ptuju dr.
Štefana Čelana.
In kako so volitve minile
na Celjskem? Po dokaj med-
lem predvolilnem utripu je
bil tudi začetek volilne ne-
delje prav zaspano dolgoča-
sen; skoraj brez kršitev vo-
lilnega molka, z le nekaj nad
10-odstotno udeležbo do IL
ure... Potem se je popoldne
in zlasti proti večeru udelež-
ba boljšala in ob 19. uri, k
so se zaprla vrata volišč, doj
segla presenetljivih 65,22 o(
stotka. Na Celjskem so se stn
sti razgrele le v Šentjurju,
drugih občinah je bilo - r<
zen večernega nestrpnega pi
čakovanja volilnih rezultate
- povsem mirno in brez p(
sebnosti.
Svetniiciza
interese
v senci predsedniških i
lokalnih volitev smo v sred
in četrtek dobili tudi 40 n(
vih državnih svetnikov, ki jiJ
bo mandat trajal do leta 200
Gregor Vovk Petrovski i
Žalca in Drago Bahun iz V<
lenja bosta v DS zastopala lo
kalne interese celjskega ot
močja, je v sredo odločilo 4
elektorjev v peti in 16 ele
torjev v šesti volilni enol
Pravzaprav je šlo v peti v(
lilni enoti s sedežem v Celj
bolj tesno, saj sta med osna
mi kandidati, ki so se pot
govali za izvolitev v DS, k
dva dobila enako število s
demnajstih glasov podpori
Kot določa zakon, je bilo z«
tem treba državnega svetn
ka izbrati z žrebom in ta,
bil bolj kot Bojanu Šroti
ki so ga predlagali v občini
Celje, Šentjur, Vojnik in Ko
je, naklonjen kandidatu o
čin Prebold, Dobje in Dot
na Gregorju Vovku Petrovsk
mu. Elektorji so v četrtek i
volili še preostalih 18 drža
nih svetnikov iz vrst predsta
nikov poklicnih oziroil
funkcionalnih interesov. M<
njimi tudi vse tri predstavf
ke s Celjskega; Ladislava K
lužo kot predstavnika sinc
katov, Jožeta Staniča W
predstavnika delodajalcevj
Petra Vriska, državnega sv^
nika tudi v preteklem mai
datu, v imenu kmetov.
IVANA STAMEJČI
OBČINA
ŠENTJUR
OBČINA
PODČETRTEK
OBČINA
KOZJE
OBČINA
VITANJE
Štefan Tisel, 65,96 odstot-
ka, skupni kandidat LDS,
SDS in NSi.
Marjan Drofenik, 71,13
odstotka, kandidat SLS.
Dušan Andrej Kocman,
55,52 odstotka, neodvisni
kandidat.
Slavko Vetrih, 60,82 odstot-
ka, kandidat SLS, s podporo
NSi in v 2. krogu tudi SDS.
OBČINA
BRASLOVČE
OBČINA
TABOR
OBČINA
ŠiWiARTNO OB
PAKI
OBČINA
RADEČE
Marko Balant, 55.50 od-
stotka, kandidat SDS in NSi.
Vilko Jazbinšek, 53,07
odstotka, kandidat SLS.
Alojz Podgoršek, 57,02
odstotka, neodvisni kandidat
s podporo ZLSD.
Franc Lipoglavšek, 62,12
odstotka, kandidat ZLSD in
Zveze za napredek Radeč.
St. 49 - 5. december 2002
h  TEDMiK
DOGODKI
3
Dvorana v
oblakih
Ker država ne bo prispevala polovice sredstev za novo
i športno dvorano, končne odločitve o gradnji še ni
Celjski mestni svet je na
zadnji seji v prejšnji sesta-
li načelno podprl gradnjo
nove športne dvorane ob
nogometnem stadionu na
Golovcu, pogoj zanjo pa
je bil, da država prispeva
polovico potrebnega denar-
ja. Na ta način bi Celje do
evropskega prvenstva v ro-
kometu leta 2004 dobilo
sodobno športno dvorano
in možnost za izpeljavo
pomembnega dela prvens-
tva.
Po vseh pogovorih z drža-
vo je zdaj jasno, da ta več kot
500 do največ 600 milijonov
tolarjev za to naložbo ne bo
pridala, še dvig od prvotno
obljubljenih 400 milijonov
je s svojim lobiranjem zago-
tovil celjski poslanec dr. Slav-
ko Gaber. S tem pa se pogoji
financiranja (morebitne)
gradnje bistveno spreminja-
jo. S spremembami projek-
tov, ki upoštevajo bližino no-
gometnega stadiona in se s
spojitvijo z njim izognejo
podvajanju nekaterih pred-
videnih prostorov, so sicer
naložbeni predračun zniža-
li, a še vedno gre za vrtogla-
vo milijardo in 600 milijo-
nov težko naložbo. Celje bi
moralo samo zagotoviti prib-
ližno milijardo tolarjev.
Nove celjske mestne svet-
nike so zato že na prvi seji
presenetili z razširitvijo
dnevnega reda še s to točko
odločanja, a drugače pač ni
šlo zaradi nujnega nadalje-
vanja priprav na gradnjo, če
želijo da bo dvorana nared
do prvenstva. Direktor Za-
voda za parkiranje in ureja-
nje objektov v občinski la-
sti (ZPO) Ivan Pfeifer, ki je
nosilec naložbe, je svetni-
kom tako predstavil že kar
malo finančno in organiza-
cijsko čarovnijo, s katero naj
bi bilo mogoče naložbo spe-
ljati. Tako naj bi ZPO od ob-
čine na 10-letni lizing odku-
pil dvorano A na celjskem
sejmišču, za kar bi iz prora-
čuna MOC moral dobiti oko-
li 60 milijonov tolarjev let-
no. To pa bi storili zgolj za-
to, da bi potrebne kredite na-
jel ZPO in na mestna obči-
na. Po domače - denar bi iz
levega predali v desni žep ob-
činske malhe, naložbo pa
speljali s krediti. Ker pa sta
tako predračun kot njegova
finančna konstrukcija še ze-
lo v megli, svetniki o tem ni-
so razpravljali. Odločiti so
se pripravljeni šele, ko bo
jasno, ali je bolj smotrno
graditi novo dvorano ali za
prvenstvo obnoviti staro (kar
naj bi stalo okoli 600 mili-
jonov tolarjev, država pa bi
v tem primeru prispevala
bistveno manj od zdaj ob-
ljubljenega zneska).
Svetniki so zahtevali jasni,
primerljivi in z ustreznimi
poroštvi opremljeni finanč-
ni konstrukciji, o katerih se
bodo odločali januarja. Dot-
lej so pooblastiH župana in
ZPO, da pod spremenjenimi
finančnimi pogoji nadaljujeta
z vsemi aktivnostmi tako, da
bo mogoče tudi v Celju izve-
sti del evropskega prvenstva
v rokometu.
BRANKO STAMEJČIČ
Zunanji videz nove športne dvorane po zamisli projektivnega biroja Ernst.
ZA iN PROTI
Dekriminalizacija
prostitucije
Obstoj prostitucije je dejstvo, pred katerim si ne more-
mo zatiskati oči in se pretvarjati, kot da je ni. Prostituci-
je tudi ni mogoče izkoreniniti, zato vprašanja te najsta-
rejše obrti na svetu terjajo odgovoren pristop družbe, tu-
di naše.
Decembra lani je skupina poslancev in poslank državnega
zbora vložila predlog za spremembo zakona o prekrških zo-
per javni red in mir, v katerem se zavzema za dekriminalizaci-
jo prostitucije. Seveda so na drugi strani nasprotniki takšnega
pristopa do prostitucije.
Roman Jakič, poslanec
LDS v Državnem zboru Re-
publike Slovenije:
»Sodobne zakonodaje vse
bolj upoštevajo tudi državljan-
ske pravice marginalnih druž-
benih skupin. Pojavljajo se no-
ve oblike prostitucije, kjer pro-
stitutke in prostituti niso več
žrtve in nimajo posrednikov.
Sodišče Evropskih skupnosti
s sedežem v Luksemburgu je
prostitucijo označilo kot de-
javnost, enakopravno vsem
ostalim gospodarskim dejav-
nostim, zato argumentov ne-
katerih, ki so opozarjali, da
mora biti prostitucija prepo-
vedana oz. vsaj družbeno nes-
prejemljiva dejavnost, to so-
dišče ni sprejelo. Opozorilo
je, da je prostitucija v praksi '^'^
dopuščena tako rekoč v vseh
državah članicah EU. Intervencija države v obliki represivnih
ukrepov je zato smiselna le v primeru, ko posameznika prisi-
lijo v prostitucijo, in pa v primeru, ko prihaja do okoriščanja
ali zlorabljanja prostitutk ali prostitutov. Vprašati se mora-
mo tudi, čigav problem je prostitucija? Ta se dojema pred-
vsem kot problem prostitutk in prostitutov, njihove stranke
pa so zaščitene, o njih se ne govori in se jih ne kaznuje, četudi
je prostitucija tudi problem tistih, ki po spolnih storitvah
povprašujejo. Rad bi posebej opozoril na to, da model dekri-
minalizacije ni legalizacija prostitucije. S pojmom legaliza-
cije je mišljena dopustitev vseh ravnanj, ki se vežejo na pro-
stitucijo, kar poleg same dejavnosti zajema tudi kazniva de-
janja zvodništva in posredovanja pri prostituciji. Dekrimina-
lizacija pa poskuša, z razliko od legalizacije, odstraniti do-
ločbe o dejanju prostituiranja kot prekršku. S tem je odstra-
njena možnost zapiranja in kaznovanja prostitutk ali prosti-
tutov.«
mag. Janez Drobnič, po-
slanec N.Si v Državnem zbo-
ru Republike Slovenije:
»Stranka Nova Slovenija
nasprotuje dekriminalizaciji
prostitucije, saj le-ta sama po
sebi pomeni, da določeno de-
lovanje ne bo več sankcioni-
rano. V vsakdanjem življenju
bi to pomenilo, da bo nekaj,
kar je bilo doslej prepoveda-
no, v prihodnje dovoljeno. Z
dekriminalizacijo prostituci-
je odpremo pot praksi, ki je
sporna sama po sebi. Si pred-
stavljate, kaj vse to potegne za
seboj? V Evropi, zlasti Franci-
ji, so v zadnjem času ubrali
drugo pot, ki prepoveduje po-
nujanje prostitucije in porno-
grafije celo preko kodiranih
programov.
Kljub navedenemu pa se za-
vedamo obstoja prostitucije, problemov, ki jih le-ta prinaša.
Odločilna pri tem so človeška življenja, dostojanstvo deklet,
fantov in, žal, tudi otrok, njihovo zdravstveno stanje, socialni
problemi in stiske. Menimo, da lahko z dekriminalizacijo pro-
stitucije navedene probleme rešimo le navidezno. Dekriminali-
zacija prostitucije je, po mojem mnenju, slepa ulica. Predvsem
je pomembno vprašanje, kako zmanjšati to socialno patologijo,
kako pomagati tistim, Id so bili prisiljeni v tragično usodo in jim
pomagati najti pot v normalno življenje. Prizadevati si moramo
za boljše izobraževanje mladih, za večje usposabljanje mladih
za življenje, partnerstvo, sožitje in spoštovanje drug drugega.
Kaj hitro se nam lahko zgodi, da bomo razmišljali o potrebnosti
moralnih vrednot šele takrat, ko jih bomo že povsem izgubili in
bo prepozno, da bi napake popravili. Še posebno pomembno pa
je, da z ustrezno kazensko politiko obravnavamo posrednike in
trgovino z ljudmi kot tudi kliente, ki so bili do sedaj izvzeti.«
»Telef onskiff podpisi do jutri
Vseslovensko združenje
upravičencev do vračila vla-
ganj v javno komunikacij-
sko omrežje še do jutri zbi-
ra podpise volivcev za raz-
pis predhodnega zakono-
dajnega referenduma za
vračanje vlaganj v teleko-]
■nunikacijsko omrežje.
Po besedah predsednika,
združenja Darka Frasa so si-j
cer evidentirali že veliko pod-
pisov, vendar so obrazci mar-
sikje ostali na terenu. Tudi
zato z zbiranjem potrebnih]
podpisanih obrazcev še na-
daljujejo. Jutri popoldne na-
meravajo zbrane podpise
predložiti v državnem zbo-
ru, razpis referenduma pa pri-
čakujejo januarja prihodnje
leto. Z referendumom naj bi'
dosegli spremembe in dopol-
nitve zakona o vračanju vla-
ganj v javno telekomunika-
cijsko omrežje, ki velja od
julija. »S spretnim manevri-
ranjem in izmikanjem so ne-
kateri dosegli, da se po za-
konu vrača samo 20 do 40
odstotkov vloženih sredstev,«
je razložil bistvo zahteve za
razpis referenduma Darko
Fras.
Tako naj bi s sprememba-
mi zakona dosegli, da bi ime-
li upravičenci pravico do vra-
čila vlaganj ne glede na da-
tum sklenitve pogodbe (po
sprejetem zakonu do povra-
čila niso upravičenci vlaga-
telji, ki so vlagali sredstva v
letih 1995, 1996 in 1997) ter
da se v celoti povrne plačani
znesek po pogodbi, ki pred-
stavlja vlaganje v telefonske
centrale, medkrajevne vode
in krajevna telefonska omrež-
ja.
Tretja zahteva je vračilo de-
narja upravičencem v roku
enega meseca po prvem vpla-
čilu kupnine od privatizaci-
je državnega deleža v Tele-
komu - v združenju namreč
trdijo, da v sprejetem zako-
nu ni dovolj natančno dolo-
čena obveznost države, kdaj
mora vrniti sredstva vlagate-
ljem. US
KRATKE-SLADKE
Spopad na
tribuni
Na nedeljski nogometni^
'ekmi med CMC Publiku-^
"lom in Vega Olimpijo ni bi-\
'o vroče samo na igrišču, pač|
te tudi na tribunah. Na tri-
buni za povabljene sta se ta-.
^0 z ostrimi besedami spo-'
'adla pisatelj, publicist, kul-
'^rni delavec, nogometni
'Navdušenec in član uprave
Jlinipije Peter Božič ter
koordinator za odnose z jav-
|ostmi na Mestni občini Ce-
'i^ Roman Repnik. Tako kot
igrišču, ni bilo zmagoval-
ca tudi v tem dvoboju. Sta si
''a zato po končani tekmi oba
'■^ijateljsko segla v roke. Ka-
^0 si ne bi, saj se poznata še
^(^asov, ko je Božič službo-
val na ministrstvu za kultu-
ro, Repnik pa na Dnevniku.
V PEN klubu v Ljubljani sta
že takrat znala reči kakšno
ostro besedo na račun nogo-
meta in seveda tudi o igri svo-
jih priljubljenih moštev.
Prazno?
članice organizacije Sila so
bile navdušene nad izjemno
dobrim obiskom celjskega
bazarja predvsem zato, ker
so jih celjski soorganizator-
ji zastrašili, češ, da zagoto-
vo ne bo nikogar, saj je Celje
ob nedeljah vedno prazno.
Verjetno še niso opazili, da
je mesto vse bolj prazno tu-
di ob delavnikih; dober obisk
bazarja pa je dokazal, da bi
se številni ljudje po knežjem
mestu prav radi večkrat spre-
hodili. Vendar morajo imeti
vsaj kakšen razlog za to...
Večer
premagal
kulturo
Torek je bil na mestni zvezdi
v Celju prav živahen. Na odru
so veselo nastopali kutlurni-
ki, peli, recitirali... Na drugi
strani ulice pa je k pečenemu
bobu in glasovanju za bob le-
ta vabil dnevnik Večer. Zma-
gal je Večer. Pa ne le zaradi
iskrivih izjav, med katerimi
letos izbiramo bob leta. Tudi
ne zaradi imenitnega nasto-
pa dua Stick control, ki sta z
glasbo na tolkalih dokončno
prebudila Celjane. Zmagali so
na čisto preproste limanice,
na katere se ujame vsak Slo-
venec. Stregli so s sendviči,
pečenim bobom in pijačo.
Pa še to...
Svetovna zdravstvena orga-
nizacija je izdala opozorilo,
v katerem navaja predvide-
ne dolgoročne posledice ne-
katerih zdravil in zdravstve-
nih postopkov. V opozorilu
je navedeno, da je bilo v zad-
njih nekaj letih mnogo več
denarja namenjenega za raz-
voj viagre in podobnih zdra-
vil ter za operacije prsi (vsta-
vitev silikona), kot pa za ra-
ziskave Alzheimerjeve bolez-
ni. Zato ocenjujejo, da bo do
leta 2015 po svetu hodilo oko-
li 50 milijonov ljudi z veli-
kimi oprsji in erekcijami, ki
pa se ne bodo mogli spom-
niti, kaj naj z njimi počno...
St. 49 - 5. december 2002
4
dogodki
»Nisem
krivff
Vladimir Tratnik (za vse
Vlado, po domače pa Bevč-
nik), mlečni kršitelj iz Zgor-
nje Savinjske doline, točneje
iz Tiroseka, se je po zadnjih
podatkih Vursa znašel v
družbi 13 kmetov, pri kate-
rih so dodatne analize potr-
dile vsebnost kloramfeniko-
la v mleku. Zločinec, bara-
ba... pravijo nekateri, dru-
gi, sploh tisti, ki »Vladota«
dobro poznajo, pa samo ne-
močno opazujejo in sočus-
tvujejo. Nihče ne ve, kak-
šne misli se pletejo v glavi
kmeta, ki je obtožen, da je
dodajal strup svojemu glav-
nemu viru preživljanja.
Bevčnik lahko le ponavlja:
»Ne jaz, ne moja žena in ne
moji otroci mleku nismo
dodali kloramfenikola. Zanj
nismo vedeli, nismo ga poz-
nali - še slišali nismo zanj.«
Kljub temu prepričanju pa
ostajajo Vladova razmišlja-
nja, neprespane noči in ne-
nehna tuhta-
nja. Kako, za-
kaj, kdaj, kje
so verjetno
vprašanja, ki
se nenehno
motajo po gla-
vi kmeta, kije,
vsaj tako trdi
njegova druži-
na, svoje delo
jem.al odgovor-
no, se ponašal
z jasnimi načr-
ti in bil pri svo-
jem delu
skrajno natan-
čen. V soboto
je Vlado prvič izpostavil tr-
ditev, da je nekdo nekako pod-
taknil strupeni antibiotik v
njihovo mleko. »28. oktobra
so jemali vzorce, s katerimi
so dokazovali kloramfenikol.
Tisto jutro sem kot po nava-
di po skoraj treh urah dela v
hlevu za cerkev v Novo Štif-
to odpeljal mleko. Dvajset
minut do sedmih je bilo, bril
je mrzel veter, pred katerim
se pri cerkvi ne moreš ubra-
niti... Povedali so mi, da je
tovornjak pokvarjen in da ga
še dlje časa ne bo po mleko.
Zato sem cisterno z mlekom
pustil na parkirišču ter od-
šel domov. V tem jutru je ve-
terinarska inšpektorica vze-
la vzorec mleka, zapisnik pa
sta podpisala dva sokrajana.
Ta vzorec je pokazal vseb-
nost kloramfenikola. 21. no-
vembra ob štirih popoldne
so prišli inšpektorji, poka-
zali zapisnik ter prepoved od-
daje mleka za predelavo,
vzeli vse vzorce...« Od takrat
je Vlado »kršitelj«, za kate-
rega so predvidene hude kaz-
ni.
Bevčnikovi so zadnja leta
veliko vlagali v kmetijo - na
strmih pobočjih v Tiroseku
je pač treba nekako prežive-
ti. Vlado je bil na kmetiji ro-
jen, od malega je imel oprav-
ka z živino. Potrebe po de-
narju in večji prireji mleka
so jih silile v različna vlaga-
nja: urejanje njiv in travni-
kov, adaptacijo hleva in dru-
gih gospodarskih objektov,
ureditev molzišča, mlekar-
ne... »S prodajo mleka nismo
imeli težav. Zahteve trga so
silile k dodatnemu razvoju,
saj smo morali dosegati re-
zultate, da smo lahko preži:^
veli,« je razlagal Vlado, ki je
sicer ob vsakem vprašanje za
hip premislil, njegovi odgo-
vori pa so bili tehtni, jasni,
natančni in jedrnati. Gospo-
dar skrbi za 39 glav živine,
pred izbruhom afere pa so v
sodobno urejenem molzišču
namolzli 270 litrov mleka.
Človeka, mnogi ga ocenju-
jejo kot garača, so med dru-
gim obiskali tudi kriminali-
sti. »Občutka z besedami ne
znam opisati, vendar poudar-
jam, da so bili korektni,« pra-
vi Vlado in dodaja, da kri-
minalisti niso nič prinesli in
ničesar odnesli. Da v Bevč-
nikovo poštenje ne dvomi-
jo, so dokazali sosedje, ki
jemljejo nje-
govo mleko.
Hvaležen je
tudi mozir-
ski zadrugi
in svetovalni
službi, ki se
trudita priti
zadevi do
dna. Toda vsi
se zavedajo,
da to ni traj-
na rešitev.
»Samo upam
v poštenost -
če se bo to iz-
kazalo, po-
tem je za na-
šo družino še možnost. V nas-
protnem primeru rešitve ne
vidimo,« pravi vidno utruje-
ni gospodar in ponovi tiho
željo, da bi začeli z gradnjo
nove hiše. »Ta, ki v njej živi-
mo, je med najslabšimi v No-
vi Štifti. Želel sem, da bi se
otroci lahko vračali v dom,
ki bi bil svetlejši in bolj zdrav.«
Tiha skrb za otroke je pri Vla-
du in Lojzki nenehno prisot-
na. Pri Bevčnikovih hudo bo-
lečino in žalost, ki nikoli ne
mineta, zaradi sinove nesreč-
ne smrti še predobro pozna-
jo. Pri Bevčnikovih je še šest
otrok, med njimi dve sred-
nješolki, drugošolka in pr-
vošolec. Vsi trpijo skupaj s
staršema. »Te rane in tega ma-
deža, občutkov in doživetij
čas nikoli ne bo zbrisal.«
Nekako tako se glasi Vla-
dova zgodba, povedana v
sobotnem večeru. Mnoge je
s pripovedjo in zanikanjem
krivde prepričal. Vendarle
ostaja dejstvo, da so v nje-
govem mleku odkrili klo-
ramfenikol. Dokončno
krivdo, vsaj kolikor smo us-
peli izvedeti, pristojni še
raziskujejo. Nekaj pa osta-
ja: z mlečno afero so slo-
venski kmetje dobili nega-
tiven pečat, slovenski po-
trošniki pa hudo klofuto.
Tudi zato je treba odkriti
krivce. Pa najsibo to Vlado
ali kdo drug.
URŠKA SELIŠNIK
Vladimir Tratnik
Kdo je dodajal
icioramfeniicoi?
Zaenkrat 13 kršiteljev - Neoporečnim vračilo stroškov        ^
Do torka se je na Veteri-
narsko upravo RS (Vurs) iz
italijanskega referenčnega
laboratorija vrnila večina od
117 vzorcev, v katerih so
analize pokazale sum na
pristnost kloramfenikola.
Dodatni testi so uradno po-
trdili, da je bil prepovedani
antibiotik v mleku 13 kme-
tov, okuženo pa je bilo tudi
jogurtovo maslo iz Pomur-
skih mlekarn.
Na analize čaka še nekaj
manj kot 20 vzorcev, medtem
pa se iz tujine že vračajo re-
zultati vzorcev, ki so jih inš-
pektorji ponovno odvzeli na
vseh 171 »sumljivih« progah.
Med sto analiziranimi vzorci
v tretjem preverjanju ni bilo
nobenega sumljivega. Zadnji
rezultati, skupaj z negativni-
mi vzorci krme in urina, po
mnenju strokovnjakov čeda-
lje jasneje kažejo, da je nekdo
dodajal kloramfenikol v mle-
ko, sedaj pa tega ne počne več.
Strošici v
celoti
povrnjeni
Kmetje, pri katerih so ana-
lize pokazale neoporečno
mleko, morajo svoje vloge za
nadomestila oddati do petka,
6. decembra. Kmetijskim za-
drugam in mlekarnam so iz
kmetijskega ministrstva po-
slali posebne obrazce, ki jih
morajo do jutri oddati na agen-
cijo za kmetijske trge in raz-
voj podeželja. Denar bodo
upravičencem izplačali v ce-
loti glede na ugotovljeno ško-
do. Po sklepu vlade so do po-
vračila škode upravičeni no-
silci kmetijskih gospodarstev
oziroma kmetje, ki so bili na
posamezni mlečni progi za-
jeti v ukrep prepovedi odda-
je mleka v promet in so od-
dajali neoporečno mleko. Ti
bodo dobili izplačana sreds-
tva v vrednosti uničenega mle-
ka, pri čemer se bo količina
mleka v času prepovedi od-
daje pomnožila s ceno, ki jo
je posamezni proizvajalec do-
segel v letošnjem oktobru. ^
Prav tako so med upra\«
čenči za povračilo izpada dm
hodka mlekarne in kmetil
ske zadruge, ki so v času pre-
povedi izvedle odvoz mleka
v neškodljivo uničenje oz
roma so ga predelale v mle
ko v prahu in ga nato unič
le. Kmetijske zadruge bod
dobile povrnjena tudi sredi
tva za organiziranje in pre^
zem mleka, ki je bilo uniče
no na posamezni mlečni pro-
gi. Organizatorji odkupa so
dolžni pridobljena sredstva
prenakazati upravičencem
ob izplačilu za mleko, ki je
bilo prevzeto v novembru
oziroma najkasneje v roku
dveh delovnih dni po preje-
mu nakazila, če bodo sreds-
tva nakazana po tem datumu.
US
Vlada je na seji 14. novembra iz sredstev kmetijskega
ministrstva zagotovila 110 milijonov tolarjev za pokri-
vanje stroškov, v kmetijskem ministrstvu ocenjujejo,
da bodo ta sredstva zadostovala za povračilo nastale
škode, vendar pa bo natančna škoda znana potem, ko
jo bodo oškodovanci prijavili.
Celjan načelnik
Šole za častnike
Polkovnik Vojteh Mi-
hevc je postal novi načel-
nik Šole za častnike. Mi-
nuli petek mu je na slove-
snosti v Centru vojaških
šol v vojašnici Šentvid
dolžnost predal dosedanji
načelnik, podpolkovnik
Venčeslav Ogrinc, ki je od-
šel na novo dolžnost v ge-
neralštab Slovenske voj-
ske.
Polkovnik Vojteh Mihevc,
ki z družino živi v Celju, je
bil vrsto let poveljnik celj-
skega bataljona Slovenske voj-
ske. Kasneje je odšel na služ-
bovanje najprej na Vrhniko
in nato v Ljubljano, kjer je
opravljal visoke častniške
dolžnosti, od septembra le-
tos pa dela v Centru vojaških
šol. Ob tej priložnosti je pol-
kovnik Mihevc svečano spre-
jel prapor Šole za častnike,
ki mu ga je zaupal načelnik
Centra vojaških šol, brigadir
mag. Viktor Krajnc, njegov
sokrajan, in mu pri opravlja-
nju nove dolžnosti zaželel ve-
liko uspehov in vojaške sre-
če.
MARKO PRVINŠEK
Foto: IRENA KRAUIČ
Polkovnik Vojteh Mihevc (levo v bojni uniformi) je sprejel prapor oi
načelnika Centra vojaških šol, brigadirja mag. Viktorja Krajnca (desni
v službeni uniformi).
Šolarji pridejo v ponedeljek
Petkove slovesne otvori-
tve povsem obnovljene po-
družnične šole v Kompolah
nad Štorami se je udeležila
množica ljudi. Objekt so
simbolično odprli predstav-
niki kompolskih šolarjev,
skupaj z županom Fran-
cem Jazbecem.
Prenovljena kompolska
šola ima pomen tako za izo-
braževanje kot za kraj v ce-
loti. Med rekonstrukcijo so
pridobili v njej večnamensko
dvorano, ki bo šolarjem slu-
žila kot telovadnica. V šoli
so po novem tudi prostori za
društva ter bodoči vrtec. Vr-
tec, ki bo zaposlil dve delav-
ki, bi lahko začel z delom fe-
bruarja, v primeru, da bodo
starši prijavili vsaj dvanajst
novih otrok.
Sicer pa bo začetek pou-
ka v kompolski šoli v pone-
deljek, 9. decembra. Med
četrtkovim tehničnim pre-
gledom namreč ni bilo ugo-
tovljenih nobenih pomanj-
kljivosti, ki bi lahko vpliva-
le na izdajo uporabnega do-
voljenja.
Vrednost del v kompolski
šoli ter njeni okolici znaša
116 milijonov tolarjev. Od te-
ga naj bi država prispevala
28 milijonov tolarjev, polo-
vico osnovnega zneska, ka-
mor niso všteti ureditev vrt-
ca, zunanja ureditev, različ-
ne napeljave ter oprema.
Glede državnega sofinan-
ciranja prenove dogovor še
ni dosežen. Državnega sekre-
tarja šolskega ministrstva
Hermana Tomažiča (odgovor-
nega za investicije), ki n«
bi se z vodstvom občine
tem dogovoril med obiskof
petkove slovesnosti, v Koit
pole namreč ni bilo.
BRANE JERANK'
Foto: GREGOR KATI
Št. 49 - 5. december 2002'
tema tedna
5
Dilce že nabrušene
Slovenska smučarska središča so dobro pripravljena na novo sezono - Na Rogli že smučajo
Nenormalno visoke novembrske tempe-
rature trditve, da se nova smučarska se-
zona končno pričenja, ne potrjujejo. A to
dejstva, da so na večini slovenskih smu-
čišč že pripravljeni na prihod prvih smu-
čarjev, ne spreminja. Res pa je tudi, da
vse več ocen kaže, da bo letos na smučiš-
čih smučarjev manj. Čeprav podražitve v
primerjavi z lanskim letom niso prehude,
nizki družinski proračuni onemogočajo
bolj množično smučarijo.
Slovenska smučarska središča pričakuje-
jo novo zimsko sezono dobro pripravljena,
trdijo v Slovenski turistični organizaciji, v
Združenju slovenskih žičničarjev in v Smu-
čarski zvezi Slovenije. Pred dnevi so na sej-
mu Šport in rekreacija predstavili novosti
pri žičnicah in obogatene ponudbe smučar-
skih centrov.
Za posodobitev žičniških naprav in siste-
mov dodatnega zasneževanja je letos devet
centrov prejelo 253 milijonov tolarjev ne-
povratnih sredstev (40 odstotkov investici-
je), več sredstev pa so smučišča v posodobi-
tev investirala tudi sama. Vrednost vseh na-
ložb je za novo sezono sicer precej manjša
kot v preteklih letih, vendar so centri za pri-
hajajočo zimsko sezono pripravili kar ne-
kaj novosti.
Veliki...
Na Rogli, kjer so lani prejeli srebrno sne-
žinko, večjih novosti ni, je pa pohvalno, da
so ob izjemni smučarski šoli uredili tudi vr-
tec na smučeh. Tudi njihovih zajamčenih sto
dni smučanja ni v nevarnosti, saj je ohladi-
tev v zadnjih dneh omogočila, da so pričeli
umetno zasneževati vsa smučišča, v torek
pa je Roglo pobelila tudi okoli 25 centime-
trov visoka snežna odeja. Od včeraj torej na
Rogli že smučajo na vseh progah z izjemno
/urgovega, še danes in jutri pa je smuka brez-
plačna.
Na Golteh so lani zgradili sistem umetne-
ga zasneževanja, ki so ga letos še razširili.
Posodobili in obnovili so vlečne naprave ter
poskrbeli za dodatno varovanje. Žal pa je
usoda sezone še vedno pod vprašajem. Za-
radi tragične nesreče še vedno ni jasno ali
bodo usposobili nihalko. Smučišča so pole-
Nova revolucija
pri smučeli?
Elan iz Begunj je pred letošnjo sezono
predstavil nov, integriran sistem alpskih smu--
fi in smučarskih vezi, imenovan Elan Fus-
sion. Nekoliko prezgodaj je še, da bi trdili,
da s povsem novim načinom izdelave pri-
haja med izdelovalce smuči nova revoluci-
ja. Gre pa vsekakor za izredno novost, ki bo
vplivala ne le na način izdelovanja smuči,
marveč tudi na razvoj smučanja. Za razliko
od smuči s poudarjenim stranskim lokom,
ki jih je prav tako izumil Elan, so sistem
Fussion uspeli patentirati.
ti posejali s travo in odstranili kamenje, proge
so sanirali in jih razširili, terene pa zaščitili
s kokosovimi mrežami, ki preprečujejo od-
našanje ruše. Z dodatnimi topovi so dopol-
nili sistem umetnega zasneževanja, ki dose-
že pet od skupno 12 kilometrov prog, pobe-
lijo pa jih lahko v dveh tednih.
Po podatkih Združenja žičničarjev Slo-
venije je v pretekli smučarski sezoni cen-
tre v Sloveniji obiskalo več kot 1,1 milijo-
na smučarjev, žičniške naprave pa so do
začetka letošnje sezone prepeljale več kot
20 milijonov potnikov.
Na drugih slovenskih smučiščih je bilo na-
ložb manj kot lani, pa vendar so v Cerknem
zgradili novo štirisedežnico, razširili proge
in povečali zmogljivosti zasneževanja. Na
Kaninu so pričeh graditi kilometer novih
smučarskih prog, na Kopah gradijo zasne-
ževalni sistem na smučišču Pungart, Krva-
vec je razširil sistem zasneževanja do vrha
Krvavca, na Pohorju, lanskem dobitniku zlate
snežinke, so kupili nove snežne topove, zgra-
dili zasneževalni sistem Bolfenk in Areh in
deskarski smučarski park.
... in mali
Celjska koča ima novi vlečnici in nov kar-
tični sistem, urejeno je tudi umetno zasne-
ževanje in če bo zima kolikor toliko hladna,
se Celjanom na tem priljubljenem smučiš-
ču obeta dobra smuka. Predvsem zanimiva
bo popoldne in zvečer, saj je smučišče os-
vetljeno. Celjska koča pa je z ureditvijo ce-
ste preko Vipote Celjanom tudi dosti bliže
kot prejšnja leta.
V Preboldu so na zimo pripravljeni, ker
pa nimajo umetnega zasneževanja, so odvi-
sni od radodarnosti narave. Novosti na tem
smučišču ne bo, vlečnica je dolga 300 me-
trov, smučišče je tudi osvetljeno, v bližini
bodo urediK tekaško progo. Ko bo snega do-
volj, bodo pripravili več smučarskih teča-
jev, cen za to sezono pa še niso oblikovali.
Podobno je tudi v Libojah, kjer premore-
jo dve vlečnici, obe dolgi po 300 metrov.
Smučarija bo odvisna od vremena oziroma
snega, cen še ni, dnevna karta bo stala okoli
1.500 tolarjev. Novost je razsvetljava na smu-
čišču, ki bo omogočila nočno smuko.
Na sezono so se dobro pripravili v Logar-
ski dolini, kjer sta dve smučišči - pri kampu
in pri kmetiji Ložekar. Poskrbeli so za umetno
zasneževanje, nočne smuke še ne bo. Glav-
na ponudba so smučarski teki, tudi letos bo-
do proge uredili po vsej dolini. Med slapom
Rinka in planšarijo Logarski kot bodo zapr-
li cesto in po njej uredili privlačno družin-
sko sankališče. Na smučišču v Lučah novo-
sti ne bo, slišati pa je, da v občini ustanavlja-
jo podjetje, ki naj bi v prihodnjih sezonah
bolje poskrbelo tudi za to obliko športa in
rekreacije.
Izšla je nova zloženka, ki z opisi in pa-
noramskimi kartami smučišč predstavlja
29 smučarskih centrov.
Smučanje v tujini
Vse več naših smučarjev odhaja uživat na
bele strmine v tujino. Med najbolj priljub-
ljenimi so nam najbližja smučišča na Koroš-
kem, v znani koroški smučarski areni. Šestd-
nevna vozovnica za smučanje na tamkajšnjih
smučiščih vas bo stala okoli 130 evrov. Za
šestdnevno vozovnico v priljubljenih itali-
janskih Dolomitih (Superski Dolomiti), s ka-
tero lahko smučate na vseh tamkajšnjih raj-
skih smučiščih, boste odšteli okoli 140 evrov.
Smuka v Franciji, ki je še posebej atraktivna
spomladi, pa vas bo stala okoli 30 dsoč tolar-
jev za šest dni.
začeli tudi s projektom Zlati smučar, ob no-
vem zakonu o varnosti na smučišču pa tudi s
projektom Veselo in varno na sneg.
Od lanskega decembra do maja letos je
policija na slovenskih smučiščih obrav-
navala 83 nesreč: en smučar se je smrtno
ponesrečil, 50 smučarjev huje in 33 lažje
poškodovalo. Nezgod je sicer več - po po-
datkih Združenja slovenskih žičničarjev
se jih v povprečju pripeti med 800 in tisoč
na leto.
Letos bo izhodiščna cena dnevne smučar-
ske vozovnice na slovenskih smučiščih 4.800
SIT, kar predstavlja 4,3 odstotno povečanje.
Cenik smučarskih vozovnic na pomembnejših
smučiščih objavljamo v tabeli.
Red in strožji nadzor
Novi zakon o varnosti na javnih smučiš-
čih prinaša vrsto novosti. Predvsem predvi-
deva strožje kazni za nedisciplinirane smu-
čarje, od denarnih kazni do odvzema smu-
čarske vozovnice.
Žičničarji so poskrbeli tudi za boljše in-
formiranje o vremenski napovedi in snež-
nih razmerah. Vremensko napoved so
vključili v Snežni telefon (041/031 18 25
00), ki že tretje leto skrbi, da obiskovalci
lahko na preprost način pridejo do ažur-
nih snežnih razmer na slovenskih smu-
čiščih, sveže informacije pa je mogoče do-
biti tudi preko Interneta na straneh Radia
Slovenija ter na spletnih straneh www.slo-
skiing.net.
Tudi na smučišču Janina pri Rogaški Sla-
tini novosti ne bo, vlečnica je dolga 400 me-
trov, smučišče je osvetljeno, umetno zasne-
ževanje urejeno. Poldnevna karta vas bo sta-
la 800 tolarjev, nočna smuka pa 1.200.
Opozoriti je treba tudi na več akcij, ki omo-
gočajo nekoliko cenejše smučanje. Tudi le-
tos Smučarska zveza Slovenije ponuja Mo-
dro kartico. Ta imetnikom omogoča 20-od-
stotni popust pri nakupu dnevne smučarske
vozovnice, popuste pri nakupu športne opre-
me pri partnerjih, od letos dalje pa tudi brez-
plačen ogled smučarskih tekmovanj na Po-
kljuki, v Mariboru, Kranjski Gori in Planici
ter nezgodno zavarovanje na smučišču. Z že-
ljo, da bi približali smučanje otrokom in
mladini in ga naredili bolj dostopnega, so
Po novem zakonu bodo imeli redarji ozi-
roma nadzorniki na smučiščih precej večje
pristojnosti. Smučarjem bodo lahko odvze-
li vozovnice in prepovedali nakup nove za
določen dan. S tem naj bi prispevali k var-
nosti in preprečevanju divje in za druge ude-
ležence nevarne vožnje. Tudi denarne kazni
za kršitelje pravil varne smuke bodo po no-
vem zakonu bistveno višje od zdajšnjih: od
10.000 do 75.000 tolarjev, kaznovali pa bo-
do lahko smučarje, ki bodo smučali zunaj
urejenih prog, vozili pod vplivom alkohola,
prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdra-
vil, uporabljali pomanjkljivo opremo ipd.
Novi zakon prav tako narekuje obvezno upo-
rabo čelad za otroke do 12. leta starosti.
Obvezna redarska oziroma nadzorna služ-
ba vključuje tudi reševalce, in sicer na smučiš-
ču s kapaciteto 500 smučarjev enega, do 3.000
dva in nato za vsakih dodatnih 1.500 še enega.
Novi zakon bistveno bolj upošteva vedno
večje število smučarjev na smučiščih, nove
vrste rekreacije na snegu (deskanje, karving,
telemark, vožnja z motornimi sanmi...) in
pravila ter navodila Mednarodne smučarske
zveze (FIS). Po teh se ugotavlja odgovornost
smučarjev in upravljavcev ob nezgodah in
poškodbah. Objavljena so pri vstopu na smu-
čišče oziroma na vozovnicah. Sicer pa se pri-
pravlja sprejem enotnega prava Evropske unije
o varnosti na smučiščih, predvsem zavoljo
naraščajočega števila smučarskih nesreč, za
katere je povečini kriva nediscipliniranost
smučarjev.
BRANKO STAMEJČIČ
6
intervju
Tudi zgubano zensico
telo je iahico čudovito
Slikar narave in ženske duše, Štefan Marflak, o svojih modelih in mestu, ki ga ljubi
Korošec na Štajerskem. V me-
sto Celje ga je pripeljal Amorček,
ki se rad poigrava zlasti z umet-
niki. Štefan Marflak je umetnik,
trenutno eden največjih sloven-
skih slikarjev srednje generacije.
Narava in Eva ga nenehno vzne-
mirjata, da se z njima prostovolj-
no zapleta v suženjski odnos. Ko
se je pred kratkim ločil od svoje
zadnje Eve, ga je v območju srca
krčevito stisnilo, potem pa se je
spet poglobil v tisto najstarejšo
zgodbo o jabolku. In spet se roje-
va nova Eva.
Ko je nekega dne spoznal Celjan-
ko, profesorico likovne vzgoje, in
ji podaril svoje srce, se je odločil,
da se iz Ljubljane preseli v Celje.
»To je bilo pred približno petimi le-
ti. Celje kot mesto sem kar hitro za-
čutil in najprej začel delati v gleda-
lišču. Ker sem tudi scenograf, me je
k sodelovanju povabil režiser Vin-
ko Moderndorfer. Sledila je moja
prva razstava slik v Likovnem salo-
nu,« je Štefan Marflak odgovoril na
vprašanje, kdaj je postal prebivalec
mesta ob Savinji in umetnik v njem.
Pogosto vas videvamo ob Savi-
nji. Kot da ste že kar obredno po-
vezani s tem delom mesta. S čim
vas vedno znova očara?
Moj oče, Madžar po rodu in ko-
vač po poklicu, je imel neizmerno
rad naravo, in to ljubezen je pre-
našal tudi name. Narava je zame
še vedno najlepši model, zato se
tako rad sprehajam po mestnem
parku, vsak dan najmanj štiri ure,
najprej zjutraj, nato zvečer, najpo-
gosteje grem na sprehod s psom.
Celjski park je čudovit, niti Tivoli
ga ne prekaša v lepotah, v zadnjem
času pa je tudi vse bolj urejen. Po-
dobe s teh sprehodov nosim domov,
v atelje.
Kaj je v celjskem parku tako
čudovitega, da se umetnik vanj
zaljubi?
Slikarji drugače gledamo, vidi-
mo, zato pa smo slikarji. V parku
spremljam in občudujem sončne
vzhode in zahode, vsak dan so dru-
gačni. Pa toliko različnih dreves je
in barv, svedob, senc... vsakič je
drugačno vzdušje.
Slikate tudi v parku?
Mika me, da bi slikal tudi sredi
parka, a se bojim, da bi me ljudje
tam čudno gledali, zato raje delam
po spominu v svojem ateljeju. V
naravi slikam, ko sem v kakšni li-
kovni koloniji, na primer Mozai-
kovi v Malih Braslovčah, letos sem
se je udeležil drugič. Slikarjem z
vseh koncev nam jo omogoča gale-
rist Gojc iz Mozaika.
Kako ocenjujete celjske likov-
ne galerije?
Gojko Klinar je edini galerist-za-
sebnik in velik prijatelj mnogih celj-
skih slikarjev, ostale galerije so prav
tako super, le da so mogoče pre-
malo fleksibilne. V Likovnem sa-
lonu se vedno kaj dogaja, tam so
dobre razstave, ki so lahko odlič-
ne promocije za kasnejšo prodajo
slik slikarjev.
Ste sredi te naše slikarske sce-
ne: kakšna je in kako vas je pred
petimi leti sprejela, ko ste iz Ljub-
ljane prišli v Celje? Je med vami
čutiti kaj rivalstva?
V Celju živi in dela nekaj zelo
dobrih slikarjev, z nekaterimi se
redno družim in vključujem v po-
klicne debate. Na začetku so me
nekateri malo postrani gledali, češ,
kaj pa ta zdaj tukaj išče, kmalu pa
so me sprejeli medse. Rivalstvo pa
- hvalabogu - je. Zdrava konku-
renca je zmeraj dobrodošla.
In kako ste se vi navadili na
Celje? Je to za umetnike prijazno
mesto?
Ne morem pomagati, ampak za-
ljubil sem se v Celje, v ta njegov sta-
ri del. Včasih se mi zdi, da ga ni
lepšega. Škoda je le, da zadnja leta
kar nekam umira, tak občutek sem
dobil. Imam dobre pogoje za delo,
v Mestni občini Celje so mi šli na
roko, ko so mi priskrbeli prostore,
v katerih imam ateljeje in galerijo
na skoraj devetdesetih kvadratnih
metrih površine. Za Celjane pa mi-
slim, da se na umetnost kar dobro
spoznajo, so razmeroma dobri kupci
slik, tako da se od slikarstva da ži-
veti, če človek ni preveč zahteven.
Sicer pa svojih slik ne prodajam le
Celjanom. Celje je tudi mesto, kjer
se na kulturnem področju marsikaj
zanimivega dogaja, pogrešam le kak-
šen zares dober koncert. Sicer pa
rad hodim tudi v kino in njegova
ukinitev ter nadomestilo z multiki-
nom na obrobju mesta se mi zdi ka-
tastrofa. Najbrž tudi zato, ker ni-
mam vozniškega izpita, razne ma-
šine me niso nikoli zanimale.
Ukvarjate se tudi z gledališko
scenografijo in kostumografijo.
Iz slikarstva sem diplomiral pri
profesorju Gustavu Gnamušu, iz
scenografije pri Meti Hočevar, iz
kostumografije pa pri Alenki Bart-
lovi. Kar petindvajset let sem delal
v gledališkem ateljeju v Ljubljani,
kjer sem bil vodja scenografskega
oddelka, in delal projekte za Dra-
mo, Opero, Cankarjev dom. Glej
itd. Lepo je delati v gledališču, a
po svoje zelo naporno, ker te po-
trebujejo noč in dan, tako da ni-
maš več časa za osnovno dejavnost,
slikarstvo. Jaz pa imam slikarstvo
blazno rad. Leta 1991 sem postal
svobodni umetnik, po prihodu v Ce-
lje sem imel nekaj scenografskih
izvedb tudi v celjskem gledališču.
Gledališče imam nasploh zelo rad.
Že približno petnajst let pa kot sli-
kar sodelujem s skupino Josef Nagy
iz Subotice, v kateri delujejo raz-
lični umetniki z različnih koncev
sveta, okoli šestdeset jih je, in tako
tudi jaz sodelujem pri njihovih per-
formansih in vorkšopih. Ta skupi-
na trenutno pripravlja tudi koreo-
grafijo za celjsko gledališko pred-
stavo Williama Shakespearja v re-
žiji Dušana Jovanoviča.
Slikate naravo in ženske akte z
značilnim simbolom, jabolkom,
z vsemu človeštvu znano biblij-
sko zgodbo, ki je postala tudi va-
ša intimna zgodba. Zakaj, kako?
Pri ženskih aktih sem začel naj-
prej preverjati, koliko je ta najsta-
rejša zgodba resnična. In tako sem
prišel do svoje Eve, stvarnega bitja
s polno energije, z dušo. Potem je
bilo treba to Evo speljati skozi se-
be in jo prenesti na platno, v sliko,
ko moraš lik ženske postaviti ta-
ko, da dobi svojo vsebino, tega pa
ne zna vsak. Če se ne poglobiš v
žensko dušo, slika nima vrednosti.
Jabolko je Evin simbol in je zato
vedno v povezavi tudi z mojimi Eva-
mi. Ta simbolizem prve Eve gojim
naprej, že šest let se ukvarjam z žen-
sko dušo in energijo. Pred kratkim
je iz mojega ateljeja odšla zadnja
Eva in takrat me je pošteno strlo.
In sem se lotil nove, ki jo slikam za
svojo razstavo v Budimpešti. Ta je
drugačna in slika dobiva zdaj čisto
drugo vsebino.
Imate pri slikanju akta model
Eve samo v glavi ali pa gre za
stvarne modele, za ženske iz mesa
in krvi?
Slikam z modeli in z modeli ži-
vim, tako kot s celjskim parkom.
So to sama mlada in lepa tele-
sa?
Kaj je lepo žensko telo? Tudi na-
gubana koža je lahko lepa. Spomi-
njam se neke predstave v Cankar-
jevem domu z golo žensko na odru,
staro več kot šestdeset let, tik ob
njej pa mlado moško telo. Ženska
je bila v tej kombinaciji tako ču-
dovita! Le zakaj vsi mislijo, da je
samo mlada ženska lepa? Nikoli ni-
sem gledal in ne gledam samo tele-
sa, pomembna je vsebina in ta vse-
bina se na sliki tudi vidi.
Kakšna je vaša trenutna vre
nost na domačem in evropske
tržišču?
Pri nas veljam za enega najbo
ših slikarjev srednje generacije, i
tujini pa se prodajam predvsem n
radi slik samih in ne zaradi imena
Kdor se z zbiranjem resno ukvarja
ima v zbirki vsaj eno mojo sliko.
Slikate tudi po naročilih?
Na slovenskem trgu ne moreš ot
stati in od slikarskega dela živet
če ne slikaš tudi po okusu kupce'
Da pa bi mi kdo naročil, naj m
narišem portret njegovega kužiji
ne, tako daleč pa ne grem, četudi I
mi bil pripravljen mastno plačat
Če se na sliko podpišem, potem i
njeno vsebino tudi stojim. Gre bo
za vsebino kot za kakovost, in d(
ločenih meril se jaz trdno držim-
Katere slovenske slikarje na
bolj cenite?
Od preminulih Gabrijela Stup
co in Jožeta Tisnikarja, od še živ
čih pa Mariborčana Stojana Grol
in mojega učitelja in rojaka Gi
stava Gnamuša.
Kje na tujem boste v prihodnj
razstavljali?
Slikam za nekaj pomembnih ra
stav, za samostojni razstavi v Sub
tiči in Budimpešti, dogovarjam'
še za samostojno razstavo v Pr3
ter za skupinsko razstavo v Pariz
MARJELA AGRJ
Foto: GREGOR KAT
Št. 49 - 5. december 2002
kOVI TEDNIK
AKTUALNO
7
Ivan je doma, na
mrzlem in sam
Za bolnika z aidsom še vedno niso našli postelje v kateri izmed ustanov -
Kratek izlet v bolnišnico - Lahko mu pomagamo!
Ko smo prejšnji teden pi- i
5ali o nesrečnem 41-letnem
{vanu, bolniku z aidsom iz
okolice Celja, smo ga zapu-
stili z napotnico za prevoz z \
rešilcem v celjsko bolnišni-!
co. Upanje, da bo to napot-^
niča za boljše, človeka vred- \
no življenje, je bilo živo. A j
Ivan je bil hitro spet doma, ^
na mrzlem in sam. Čeprav^
sedaj zanj bolje skrbijo, če-.
prav leži umit in obrit v po-'
stelji in ne več v lastnih iz- ]
ločkih na tleh, »problem
Ivan« še ni rešen. '
Na kopanje v ■
bolnišnico   \
Ivana je njegov izbrani zdrav- \
nik napotil na infekcijski od-^
delek celjske bolnišnice. Tam;
so ga pregledali in ugotovili, j
da nima infekcijske bolezni ini
ga še isti večer, okrog polno- \
ti, poslali nazaj domov. A s j
tistim, kar so videli, niso bili j
zadovoljni. Predstojnik oddel- j
ka prof.dr. Gorazd Lešničar: \
»Neverjetno. Zdravnik ga je po- j
slal v bolnišnico ne da bi gaj
sploh videl. Pripeljali so ga V'
;ak I em stanj u, da smo ga mo-
iHli 1 uri odmakati. Po pre-^
Igledu smo ugotovili, da nima'^
jiekcijske bolezni, da so nje-;
govi izvidi praktično normal-^
aiter da ni razloga za hospita-j
lizacijo. Po posvetu z doc. dr.^
Janezom Tomažičem iz Klini-
ke za infekcijske bolezni in vro-
činska stanja v Ljubljani, kjer
se Ivan zdravi zaradi aidsa, smo
ga poslali nazaj domov, o vsem
skupaj pa sem obvestil patro-
nažno službo in direktorja
zdravstvenega doma.«
Pri Ivanu so odkrili aids
pred dobrimi tremi leti in pol.
Do prometne nesreče, v ka-
teri se je hudo poškodoval no-
vembra lani, je živel dokaj
normalno. Po poškodbi pa
si nikoli več ni opomogel.
Ugotovili so sicer, da so se
mu zlomi lepo zaceUli, da bi
lahko hodil, če bi hotel, a očit-
no sam, brez vsake vzpod-
bude in opore, tega ni zmo-
gel. Sedaj je nepokreten, po-
vsem odvisen od tuje pomo-
či. Zaradi strahu pred aidsom,
ki izvira iz neosveščenosti,
ga nikjer nočejo sprejeti v
domsko varstvo.
Upanja, da bodo Ivanu naš-
li posteljo kje drugje, v kateri
izmed bolnišnic, ki imajo tu-
di tako imenovane »socialne«
postelje, ali na negovalnem od-
delku katerega izmed domov
za starejše, prof. dr. Lešničar
nima veliko: »Takoj ko dobi
bolnik etiketo nalezljive bo-
lezni, je konec. To se nam je
dogajalo celo pri bolniku z bol-
nišnično okužbo. Naša mora-
la je izredno nizka, nižja, kot
bi lahko bila. Kar se tega tiče,
smo že v Ameriki. V slabem,
jasno.«
Vsi so se všteli
Vsi po vrsti, ki skrbijo za Iva-
na: socialna služba, patronaž-
na služba in center za pomoč
na domu so pričakovali, da bo-
do Ivana obdržali v bolnišni-
ci: »Vsaj kakšen dan. Dosti laž-
je najdemo negovalno poste-
ljo bolniku, ki mora zapustiti
bolnišnico, kot nekomu, ki je
že doma.« Pa so se všteli.
Obisk v bolnišnici pa je Iva-
nu vendarle prinesel nekaj do-
brega - ugotovili so, da ima pre-
ležanine (»še teh mu niso os-
krbeli«) in da potrebuje stal-
no strokovno nego. Tako se-
daj k njemu dnevno prihaja pa-
tronažna medicinska sestra, ki
poskrbi za Ivana, iz centra za
pomoč na domu mu prinese-
jo kosilo, dvakrat tedensko pa
mu uredijo tudi prostor. A to
ni dovolj. Patronažna medicin-
ska sestra Branka Kocuvan:
»To je žalostna zgodba. Ivan je
sedaj res umit in obrit, kar si
je zelo želel, a na mrzlem, brez
dovolj oblačil. Zdravimo mu
preležanine, pa bi se lahko sam
na noge postavil, če bi z njim
drugače delali. Med ljudmi, v
domu, bi mu verjetno ostalo
več volje. Tako pa nima niko-
gar in je odvisen od tega, kdo
stopi skozi njegova vedno od-
prta vrata, kaj mu prinese je-
sti, piti... V stanju, v kakršnem
je, pa ga nikjer ne sprejmejo.
To se ne bi smelo dogajati.«
S tem se strinja tudi vodja
patronažne službe v celjskem
zdravstvenem domu Magda
Berložnik: »Doma ne bo ži-
vel človeka vredno življenje.
Potrebuje več kot en obisk na
dan. Takšna socialna osama je
najhujše, kar lahko prizade-
ne človeka. Ko si sam, povsem
otopiš. Saj je vendar človek.
Vsi, ki ga poznamo, si želimo,
da bi mu vendar našli posteljo
v domu, med ljudmi. Pa ne
gre in ne gre. Da bi človek obu-
pal!«
Še naprej
iščejo
Direktorica Centra za so-
cialno delo Celje Janja Peter-
man tudi obupuje: »Pomoč je,
kakršna je. Še vedno mu sku-
šamo najti namestitev v domu.
Do takrat pa... Vsaka pomoč
je dobrodošla. Prostovoljci, ki
bi mu bili pripravljeni poma-
gati, se lahko oglasijo pri nas
na centru, da se pogovorimo,
da se organiziramo, jih pripra-
vimo, poiščemo pravo pot. To
bi bilo nadvse dobrodošlo, če-
prav za Ivana ni trajna rešitev.
Tako kot ne bi bila selitev iz
njegovega mrzlega stanovanja
v zapuščeni hiši. Treba mu je
najti posteljo v eni izmed us-
tanov. Pa ne samo njemu. Slej
ko prej bomo imeli še kak tak-
šen problem, morda jih bo celo
več. Moramo se pripraviti.«
Dokler ne bodo (bomo) pri-
pravljeni, pa se Ivanu ne obe-
ta kaj prida. Ker ga že najdlje
in najbolj redno obiskujejo iz
Centra za pomoč na domu, ki
deluje pri celjskem domu upo-
kojencev, se tudi najbolj ne-
posredno lotevajo reševanja
najnujnejšega. »Rdeči križ in
Karitas bosta dala odeje in ob-
lačila, tako da je trenutno naj-
bolj pereč problem ogrevanje.
Ivanov stari kalorifer ni več upo-
raben, ker bi lahko povzročil
požar, v katerem bi bil Ivan
čisto nemočen. Samo dodat-
ne odeje tudi niso dovolj. Še
najbolj prav bi mu prišel kak-
šen električen radiator ali kaj
podobnega, kar je lahko stal-
no vklopljeno...« praktično na-
črtuje vodja službe Maja Vi-
vod. Na vprašanje, če ne bo
težav s plačilom elektrike, pa
je odločna: »Pa ga menda ne
bomo pustili zmrzniti? Vsaj to
lahko naredimo zanj. Bo že
kdo plačal.«
Pa naredimo
to za Ivana!
Dokler ne bodo vsaj v eni
izmed ustanov premagali po-
vsem nepotrebne predsodke
pred nevarnostjo, ki da jo pred-
stavlja bolnik z aidsom, do-
kler mu ne bodo ponudili to-
ple postelje in človeške druž-
be, je čas, da tudi mi zanj kaj
naredimo. Zgražanje nad vse-
mi tistimi, ki bi lahko, pa ni-
so, ki bi morali pa ne, Ivanu
ne pomaga. Pomaga mu lah-
ko toplina sočloveka (prosto-
voljci, oglasite se na Centru za
socialno delo v Celju), poma-
ga mu lahko toplina stanova-
nja. Morda pa imate doma elek-
tričen radiator ali kaj podob-
nega? Dajte ga Ivanu (oglasite
se v celjskem domu upokojen-
cev v Centru za pomoč na do-
mu). To pa že lahko storimo,
kajne?
MILENA B. POKLIC
Na Ljubečni je zavrelo
Peticija krajanov proti postavitvi Simobilove antene na gasilskem domu
v manj kot eni uri so krajani, ki živijo v
okolici gasilskega doma na Ljubečni, zbrali
preko 90 podpisov pod zahtevo, s katero
lerjajo takojšnjo odstranitev antene za mo-
bilno telefonijo. Na gasilskem domu je an-
teno postavil Simobil brez ustreznih dovo-
ljenj.
Krajane v tem strnjenem in lepo urejenem
delu Ljubečne je antena močno razburila. Ko
so se prepričali, da so jo postavili brez us-
treznega gradbenega dovoljenja, da o tem ne
Vedo ničesar na krajevni skupnosti in da tudi
•likogar od krajanov ni nihče povprašal za
Soglasje, so se odločili za silovit protest. »To-
vrstne antene se v svetu postavljajo izven ur-
''anih središč... Želimo živeti v okolju, ki ni
'^postavljeno negativnim škodnim vplivom,
"trokom pa želimo zagotoviti odraščanje v
okolju brez odvečnega - umetno povzroče-
nega sevanja...,« so med drugim zapisali v zah-
tevi.
Eden od pobudnikov, Andrej Kalan, ki
^ivi v neposredni bližini gasilskega doma,
razburjeno pripovedoval, da kar tako po
•^ornače s temi rečmi ne gre. »Vem, da so
'^kšne antene potrebne, saj tudi sam upo-
'^^bljam mobilni telefon, toda v središče na-
j^^lja res ne sodijo, pa še brez dovoljenj jih
^dostavljajo,« je povedal in zlival srd pred-
j^^ern na gasilce, ki so postavitev dovolili na
!Nem objektu.
'. Maks Naglic iz gasilskega društva Ljubeč-
je za naš tednik zatrdil, da s postavitvijo
'Antene nimajo nič. »S Simobilom smo le pod-
'''sali pogodbo, s katero smo dovolili posta-
j^'tev antene potem, ko so nam zagotovili, da
'^Sevanje te antene zanemarijivo majhno in
ne predstavlja nevarnosti za okolje. Vse osta-
lo so opravili sami in sklepali smo, da imajo
za postavitev vsa potrebna dovoljenja,« je de-
jal Naglic.
Operaterjem se mudi
Vodja območne enote inšpektorata RS za
okolje in prostor v Upravni enoti Celje, Alek-
sander Bukanovsky je potrdil, da Simobil ni
pridobil gradbenega dovoljenja za postavitev
antenskega sistema na Ljubečni. Povedal je
še, da gre za vseslovenski problem. Država
je namreč za postavitev antenskih sistemov,
ki zagotavljajo pokritost Slovenije s signa-
lom posameznih operaterjev, razpisala kon-
cesijo. V njej so opredeljeni tudi roki, do
katerih je treba sistem postaviti, ob tem pa
nihče ni mislil na to, da je za vsak tak poseg
v prostor potreben upravni postopek in iz-
daja gradbenega dovoljenja. Operaterji zdaj
tovrstne naložbe prijavljajo v paketih, a iz-
vedba postopkov zahteva svoj čas.
Antenski sistem za mobilno telefonijo je Simobil na gasilskem domu v Ljubečni postavil brez dovoljenj, kar
je silno razburilo krajane, ki živijo v bližini.
Vlog ne zavračajo
Na Simobilu pojasnjujejo, da izgradnjo baz-
nih postaj zaupajo zunanjemu izvajalcu, ki
naj bi poskrbel tudi za vse potrebno v proce-
su izgradnje. Očitno to v primeru Ljubečne
ni bilo opravljeno.
»Za bazno postajo na Ljubečni pri Celju je
lokacijska dokumentacija v celoti izdelana,
projekt gradbenega dovoljenja in projekt za
izvedbo bosta izdelana do konca tega tedna,
celotna dokumentacija, ki vsebuje tudi oce-
no vplivov na okolje, pa bo v naslednjem ted-
nu predana ministrstvu za okolje, prostor in
energetiko. Ko je vloga s popolno dokumen-
tacijo enkrat oddana, gre na pristojnem orga-
nu pravzaprav le še za potrjevanje pravilnosti
postopkov. Poudarjamo, da do sedaj niti ena
popolna vloga za izdajo potrebnih dovoljenj
na ministrstvu za okolje in prostor ni bila
zavrnjena,« pojasnjujejo na Simobilu.
Strah krajanov pred antenami in postajami
mobilnih operaterjev v strnjenih naseljih je
razumljiv. Preveč je namreč različnih poja-
snil o škodljivih vplivih sevanja. Medtem ko
eni trdijo, da je sevanje praktično zanemar-
ljivo, drugi z vrsto dokazov trdijo, da so vpli-
vi sevanj mobilne telefonije resna grožnja
zdravju. In čeprav morda drži, da se v svoji
dnevni sobi, udobno zleknjeni v naslonjačih
izpostavljamo močnejšemu sevanju iz svojih
televizijskih sprejemnikov, to ne more biti
nikakršno opravičilo za tiste, ki mimo pred-
pisanih postopkov in brez dovoljenj kar vsev-
prek po Sloveniji postavljajo nove in nove
antene. Živeli naj bi namreč v pravni državi
in zato bo zelo zanimivo spremljati, kaj se bo
v naslednjih dneh dogajalo s sporno Simobi-
lovo anteno na gasilskem domu v Ljubečni.
Aleksander Bukanovsky je v torek namreč
zatrdil, da bodo izdali odločbo o takojšnji
odstranitvi. Podobno, kot se je pred kratkim
zgodilo na Polzeli.
BRANKO STAMEJČIČ
-  Št. 49 - 5. december 2002--
8
(Reportaža
Na stojnici ZDA je bilo pravo »ameriško« vzdušje. Barantanje, prepričevanje, hvaljenje izdelkov (ne glede na to, od kod so se znašli na stojnici),
prodajanje... Najbolj glasna (in prepričljiva prodajalka) je bila soproga ameriškega veleposlanika v Sloveniji Angie Young (desno).
Štefka Kučan, soproga odhajajočega predsednika Milana Kučana, je mi-
nuli petek, prav na dan republike, praznovala rojstni dan. Kolegice so jo
obdarile s torto in velikim šopkom, s katerim so se ji zahvalile, ker je odpria
prav vseh 15 dobrodelnih bazarjev doslej. Štefka je šopek dala na licitacijo,
za 10 tisoč tolarjev ga je kupit prvi kavalir med vojaki. Viki Krajnc. Komu ga
bo podaril, seveda ni bilo potrebno posebej ugibati... (Foto: SHERPA)
Srečo zaokrožili navzgor
Dobrodelni bazar, ki so ga v Celju pripravile članice organizacije Sila, je izjemno uspel - Organizatorke so zbrale okoli 3 milijone tolarjev
Ob uri, ko je bil v nedeljo napovedan začetek medna-
rodnega dobrodelnega bazarja, se je v in pred Celjskim
domom kar trlo ljudi.
Gneča se je nadaljevala do petnajstih, ko so predstavnice
mednarodne organizacije žensk Sila zaprle dobrodelni ba-
zar, ki so ga v tokrat prvikrat pripravile v Celju. Na njem se je
ob slovenski in ob stojnici Evropske unije predstavilo 18 dr-
žav. Članice Sile, večinoma soproge tujih diplomatov in gos-
podarstvenikov, ki živijo v Sloveniji, so s prodajo izdelkov
na bazarju v Celju zbrale približno 1,8 tolarjev. Ostalo so
zbrale z licitacijo na bazarju in prispevki sponzorjev.
AMS, Foto: GREGOR KATIČl
Stojnica z indijskimi izdelki je na bazarju požela veliko zanimanja; tudi zato, ker so bile ob pisanih izdelkih, zbranih
z vseh koncev in krajev Indije, prelepe prodajalke oblečene v pristne sarije in druga tradicionalna indijska oblačila.
St. 49 - 5. december 2002!
, JI TEDNIK
informacije
9
10
GOSPODARSTVO
Namesto plač
brezobrestna posojila
Nezadovoljni delavci Libele Maxima spet stavkajo
Delavci celjske Libele Ma-
xima so v torek spet usta-
vili stroje. To je že njihova
četrta stavka v zadnjih ne-
kaj letih, zanjo pa so se od-
ločili, ker so za oktober spet
dobili le del plače, pa še to s
precejšnjo zamudo. Zaradi
nerednega izplačevanja
plač in neporavnanih sta-
rih obveznosti je območna
organizacija Sindikata ko-
vinske in elektroindustrije
že prejšnji mesec vodstvo
Libele Maxime prijavila inš-
pektoratu za delo, ki pa se
doslej na njihova opozori-
la še ni odzval.
Zaposlenimi v Libeli Ma-
ximi je tokrat prekipelo, ker
jim vodstvo podjetja pri pla-
čah za julij, avgust in septem-
ber, ki so jih dobili kar na
roke in v obliki nekakšnega
posojila, ni poravnalo daja-
tev in prispevkov. Najprej so
stavko napovedali že za pe-
tek, nato pa so direktorju in
večinskemu lastniku podjetja
Janezu Fischerju dali še eno
možnost. S plačami so po-
čakaU do ponedeljka, zahte-
vali pa so tudi zagotovilo, da
bodo v najkrajšem času po-
ravnane tudi dajatve in pris-
pevki na plače. Kot je pove-
dal predsednik stavkovnega
odbora Marjan Biderman, so
v ponedeljek res dobili ne-
kakšno akontacijo, oziroma
»potrošniško posojilo brez
obresti« (tako je namreč pi-
salo na listih, ki so jih mora-
li podpisati), dobili pa so tu-
di plačilne liste, na katerih
so pri mnogih navedeni pre-
cej višji zneski, kot so jih v
resnici prejeli, zapisane pa
so tudi vse dajatve in vsi pris-
pevki, ki jih je podjetje od-
tegnilo od njihovih bruto
plač. Ali je to bilo storjeno
tudi v resnici, delavci ne ve-
do. Tudi doslej so namreč do-
bivali plačilne liste, iz kate-
rih je bilo razvidno, da so da-
jatve in prispevki na plače po-
ravnani, vendar so šele ka-
sneje ugotovili, da to ne dr-
ži. »Zaposlene skrbi, kako
bodo plačali dohodnino, ker
prispevki in dajatve na plače
niso poravnani. Zato želimo
pisno potrdilo, da nam pra-
vice, ki izhajajo iz delovne-
ga razmerja, niso kratene in
so vse obveznosti poravnane,
da bomo dohodnino za leto
2002 lahko obračunali brez
težav po običajni poti,« opo-
zarja Biderman.
Tako kot aprila letos, ko
so prav tako zaradi plač in
neporavnanih starih obvez-
nosti stavkali osem dni, pred-
sednik stavkovnega odbora
tudi tokrat opozarja, da je
vzdušje med delavci »na
psu«. Dela je sicer dovolj,
vendar je Libela Maxima pre-
več obremenjena s starimi
grehi.
In kaj o ponovni stavki me-
ni direktor podjetja Janez
Fischer? Uradnim pojasni-
lom se tudi tokrat izogiba, v
neuradnem pogovoru pa že-
li razmere v podjetju na vsak
način prikazati boljše, kot so
v resnici, način, na kakršne-
ga izplačuje plače, se mu ne
zdi nezakonit. Čeprav nam
o tem v torek popoldne ni že-
lel govoriti, smo izvedeli, da
je od delavcev zahteval, naj
ponovno glasujejo o stavki,
češ da je z delnim izplačilom
plač ugodil njihovi stavkov-
ni zahtevi. Vendar so se za-
posleni odločili, da bodo stav-
ko nadaljevali.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Delovne hale v Libeli Maxima so spet prazne.
Ne danes,
pridite raje jutri
Črnomaljski podjetnik ne more izterjati 9 milijonov
tolarjev dolga od celjskega podjetja Kop Line
Pred dobrim mesecem
smo pisali o svečarskem
podjetju Kop Line iz Med-
loga, kjer so delavci od maja
do oktobra garali v treh iz-
menah, tudi ob sobotah in
nedeljah, za to pa niso do-
bili nobenega plačila. Last-
nika in direktorja podjetja
Miran Horjak in Borut Kop
sta v novembru obveznosti
do delavcev sicer poravna-
la, kot kaže, pa je neredno
izplačevanje plač in nepo-
ravnavanje tudi drugih ra-
čunov njuna ustaljena
praksa poslovanja.
V uredništvu nas je namreč
obiskal Janez Lozar, samo-
stojni podjetnik iz Črnomlja,
ki mu celjska svečarja že sko-
raj eno leto dolgujeta dobrih
9 milijonov tolarjev. Lozar,
ki se že trideset let ukvarja s
kovinoplastiko, je za podjetje
Kop Line septembra in okto-
bra lani izdelal in mu tudi
dostavil večjo količino em-
balaže za sveče. V Celje je se-
veda takoj poslal tudi račun,
ki je znašal 7,7 milijona to-
larjev, vendar denarja do da-
nes, ko se je dolg skupaj z
obrestmi povzpel na dobrih
devet milijonov tolarjev, še
ni videl. »Horjaka in Kopa
sem večkrat po telefonu opo-
zoril, da je rok za plačilo ra-
čuna že zdavnaj potekel, tu-
di v Celje sem se nekajkrat
odpeljal zaradi tega, vendar
sem vedno dobil enak odgo-
vor - pridite jutri,« je pove-
dal ogorčeni Janez Lozar in
dodal, da je skupaj z deveti-
mi delavci delal noč in dan,
da bi pravočasno izpolnili na-
ročilo celjskega podjetja. Po-
leg tega je za nakup vsega ma-
teriala, ki so ga pri tem upo-
rabili, moral najeti za 7 mi-
lijonov tolarjev posojila. »V
svoji tridesetletni praksi sem
doživel že marsikaj, vendar
me doslej ni še nihče tako »na-
sankal«. Pa tudi tako neure-
jene delavnice, kot jo imajo
v Celju, še nisem videl,« je
bil jezen Lozar.
Ker vsa opozorila in grož-
nje niso zalegle, je letos spom-
ladi proti podjetju Kop Line
na celjskem sodišču vložil tož-
bo. Pa sta ga premetena pod-
jetnika, kot pravi, zopet pre-
tentala. Še pred obravnavo sta
mu nakazala sto tisočakov in
s tem spodbila znesek glavni-
ce, ki je bil naveden v tožbi.
Sodišče je tožbo zavrnilo, ven-
dar se Ložar ni pustil kar tako
odgnati. Takoj je najel odvet-
nika in se na razsodbo prito-
žil, češ da je podjetje s tistimi
sto tisoč tolarji samo delno po-
plačalo zamudne obresti, glav-
nica pa da je ostala nespreme-
njena. Zdaj čaka na ponovno
razpravo in se boji, da sodni
mlini še dolgo ne bodo prim-
leli do njegovega primera.
»Ne vem, zakaj tako zavla-
čujejo in s tem dopuščajo, da
neplačniki še naprej brez te-
žav poslujejo, mi, ki smo po-
šteno delali, pa od tega ni-
mamo nič. Prepričan sem, da
nisem edini, ki so ga v pod-
jetju Kop Line tako grdo pre-
tentali. Upam, da se mi bo
kdo oglasil, saj bomo skupaj
močnejši,« je svojo grenko iz-
kušnjo s celjskima svečarje-
ma zaključil črnomaljski
podjetnik.
JANJA INTIHAR
Nova
uprava
Ingrada
VNG
Po manjših zapletih,
zaradi katerih so morali
za oktobra napovedano
skupščino prestaviti, so
se včeraj končno sestali
delničarji celjskega In-
grada VNG.
Uradno je bila oktobr-
ska skupščina preklicana
zaradi napake pri pripra-
vi gradiva, vendar je šlo
tudi za vsebinske spre-
membe. Uprava podjetja,
ki jo je takrat še vodila
prejšnji mesec odstavlje-
na Beata Kanduti Šumej,
je namreč v prvem sklicu
uvrstila na dnevni red tu-
di odločanje o dokapita-
lizaciji, ki pa ga v drugem
sklicu ni. Ostala pa sta raz-
rešitev starih in imenova-
nje novih članov nadzor-
nega sveta. Če je glasova-
nje uspelo (seja je bila na-
mreč po zaključku redak-
cije časopisa), so doseda-
nje nadzornike Boštjana
Marovta, Suzano Andrejč
Vodovnik in Vojka Med-
veda zamenjali Danijel
Trajkovski, Blaž Kolar in
Samo Štante, sicer direk-
tor Ingrad koncema, ki je
večinski lastnik Ingrada
VNG.
Delničarji naj bi na vče-
rajšnji skupščini postavi
li tudi novo upravo pod-
jetja, saj je bil Anton Aš-
kerc po odstavitvi Šume-
jeve za predsednika upra-
ve imenovan le začasno.
JI
Prejemniki Erinega priznanja za »naj« poslovalnice
Era izbrala najboljše
Velenjska trgovska družba Era že deset
let izbira najboljšega prodajalca in pro-
dajalko ter najuspešnejše poslovalnice. Ob
letošnjem jubilejnem izboru so v dvorano
Glasbene šole Velenje povabili skoraj tri-
sto delavcev in gostov.
Jubilantom sta spregovorila predsednik
nadzornega sveta družbe dr. Janez Prašni-
kar in predsednik Erine uprave Gvido Om-
ladič, ki je predstavil poslovne načrte celot-
ne skupine Era in poudaril, da jih zaradi ob-
stoječe in prihajajoče konkurence tudi v bi
doče čakajo velike preizkušnje.
Dvajset zaposlenih, ki so v tem letu opra^
li šolo za poslovodje, je dobilo posebno pri
nanje Ere, za najboljšo prodajalno v veri
živil so izbrali Ero Potrošnja supermarket
Kisovcu v Zasavju, za najboljšo poslovalni'
v kategoriji neživil pa Ero Adut iz Žalca.
Ob zaključku prireditve so predali po ^
lijon tolarjev Varnima hišama v Celju in ^
lenju. JOŽE MIKLA^
St. 49 - 5. december 2002:
GOSPODARSTVO
11
Šentjur se je odločil
za prašiče
V Mesarstvu bodo za pridobitev statusa industrijskega obrata zgradili novo klavnico - Naložba
bo zaključena marca 2003
Čeprav je še pred tremi me-
seci kazalo, da bodo Celj-
ske mesnine edino mesno
predelovalno podjetje na
Celjskem, ki bo, sicer z za-
mudo, izpolnilo pogoje za
pridobitev statusa industrij-
skega obrata - status pa po-
meni proizvodnjo in proda-
jo brez količinskih ali kra-
jevnih omejitev, tudi na
evropskem trgu, bo to, kot
vse kaže, uspelo tudi Me-
sarstvu Šentjur. Podjetje, ki
je pred kratkim šlo skozi po-
stopek prisilne poravnave,
se je namreč z novim večin-
skim lastnikom farmo Ihan
ter novim vodstvom pospe-
šeno lotilo gradnje specia-
lizirane klavne linije za pra-
šiče, napoveduje pa tudi nov
predelovalni obrat.
Ker je te dni že začel veljati
pravilnik o veterinarsko-sani-
tarnih pogojih za proizvod-
njo živil živalskega izvora in
oddajo v promet za javno po-
rabo, ki v slovenski mesno
predelovalni industriji dolo-
ii nova, evropskim standar-
[dom prilagojena pravila igre,
bodo Šenjurčani morali mi-
nistrstvo za kmetijstvo in re-
publiško veterinarsko upra-
vo zaprositi za prehodno ob-
dobje. Vlogo z vsemi dokazi-
li o resnosti poslovnega načr-
ta in poteku investicije, mo-
rajo oddati najkasneje do 16.
decembra. Direktor Emil Štu-
kelj pravi, da ne pričakujejo
kakšnih posebnih zapletov, saj
imajo prav vse potrebne pro-
jekte, pa tudi naložbo, vred-
no 350 milijonov tolarjev, so
že pričeli izvajati. »Ministrs-
tvo in veterinarska uprava bo-
sta morala upoštevati, da je
imelo Mesarstvo zaradi pri-
silne poravnave, ki je postala
pravnomočna šele 27. septem-
bra, kar eno leto zvezane ro-
ke. Res je sicer, da so bila za
prilagoditev novim standar-
dom na voljo kar tri leta, ven-
dar je prejšnje vodstvo o tem
začelo razmišljati šele letos
spomladi. Zdaj hitimo in de-
lamo, da bi nadoknadili iz-
gubljeno, vendar imamo pri
tem precej težav. Nasledili
smo namreč popolnoma za-
puščeno podjetje, na robu ban-
krota,« pojasnjuje Štukelj.
Da v Šentjurju mislijo re-
sno, se je prejšnji teden pre-
pričal tudi minister za kme-
tijstvo Franci But, ki je ugo-
tovil, da so načrti Mesarstva
obetavni in bodo podjetje
končno izvlekli iz več kot
enoletne stagnacije.
O načrtih pred vstopom v unijo je kmetijskega ministra Franca Buta
seznanil tudi direktor šentjurske Meje Jože Fidler (prvi z leve).
Po klavnici še
predelava
v Mesarstvu nameravajo do
prihodnjega marca postaviti
novo klavno linijo, na kateri
bodo na leto zaklali do
150.000 prašičev Zaradi pre-
nove bodo obstoječo klavni-
co, kjer so doslej klali pred-
vsem govejo živino, za dva do
tri mesece zaprli, v tem času
pa bodo uporabljali klavnice
v Celju in Ljubljani. Ker torej
delovnega procesa ne bodo
prekinih, bo do ureditve no-
ve klavne linije brez dela le
kakšnih osemnajst ljudi. Štu-
kelj pravi, da se z njimi že do-
govarja, na kakšen način bo-
do »pokrili« čas brez dela.
Takoj po otvoritvi klavni-
ce se v Mesarstvu želijo loti-
ti še posodobitve obrata za
predelavo mesa. Projekte so
že pripravili, naložbo pa oce-
njujejo na 370 milijonov to-
larjev. Manjka jim le še spre-
memba zazidalnega načrta.
Denar za obe naložbi bo pod-
jetju pomagal zagotoviti ve-
činski lastnik. Štukelj pravi,
da računajo predvsem na
bančna posojila, čim več
sredstev pa bodo poskušali
dobiti tudi od države. Kan-
didirali bodo za najrazličnej-
še programe, od predpristop-
nega Saparda do programa
CRPOV. Poleg nove klavne li-
Emil Štukelj je v samo dveh
mesecih Mesarstvo postavil
»na glavo«. Foto: FK
nije in prenovljene predela-
ve bodo ob pomoči farme
Ihan poskušali speljati še dva
ali tri projekte, ki bi omogo-
čili odpiranje novih delovnih
mest in nekaterim okoliškim
kmetom zagotovili socialno
varnost. Tako med drugim
razmišljajo o predelavi klav-
nih ostankov v tržno zanimive
izdelke (katere, Štukelj še ne
želi razkriti), o ustanavljanju
kooperacij za pitanje praši-
čev ter o odpiranju manjših
zasebnih klavnic, ki bi bile
povezane z Mesarstvom.
JANJA INTIHAR
Foto: MATEJ NOVAK
Pomoč ministrstva za kmetijstvo pričakujejo tudi v Meji, kjer želijo še pred vstopom
Slovenije v Evropsko unijo prenoviti in razširiti sadovnjake ter zgraditi novo hladilnico
za sadje. Z gradnjo bi pričeli že prihodnji mesec, vendar denarja za naložbo - gre za
blizu 400 milijonov tolarjev, sami nimajo zadosti. Kot je povedal minister Franci But,
bo ministrstvo predlagalo, da bi prihodnje leto obudili projekt državnih podpor nalož-
bam v hladilnice za sadje, ki se je v preteklosti že pokazal kot zelo uspešen.
NA
KRATKO
Tretji poskus
zaKors
Stečajni upravitelj Tomaž
Kos tudi z javnim zbiranjem
ponudb ni našel kupca za več-
ji del premoženja slatinske-
ga Korsa, ki je aprila letos šel
v stečaj. Prodati mu je uspe-
lo le nekaj premičnin, za in-
dustrijski kompleks in za tr-
govino pa bo, predvidoma še
letos, objavil še eno javno po-
nudbo. Za koliko bo tokrat
znižal ceno, se še ni odločil.
Na prvi javni dražbi, ki je bila
sredi septembra, je objekte,
stroje in blagovno znamko
Kors poskušal prodati v ce-
loti, in sicer za nekaj manj
kot 300 milijonov tolarjev.
Pri javnem zbiranju ponudb
je cene znižal za 15 odstot-
kov, podjetja pa ni več po-
nujal v celoti, ampak ločeno
industrijski kompleks z bla-
govno znamko, prodajalno in
premičnine.
Gorjupova
prva
nadzornica
Klasja
Novi nadzorni svet celjske-
ga Klasja je na nedavni kon-
stitutivni seji za predsedni-
co sveta izvolil Neveno Teo
Gorjup, za njeno namestni-
co pa Ireno Stanko Čurin. Gor-
jupova, ki jo je v nadzorni
svet predlagala Pekarna Ja-
ger, je direktorica in solast-
nica mariborskega podjetja
Gemag, ki je letos postalo
znano javnosti predvsem po
neuspelem poskusu nakupa
letaUšča v Mariboru. Gemag
je med drugim (uradni) ve-
činski lastnik celjskega Gra-
disa, Gorjupova pa je v je-
senskih mesecih poskušala
»narediti red« v konjiškem
podjetju Jelen.
Bodo v Klimi
presežki?
Po ugotovitvah sindikali-
stov, v kovinski in elektroin-
dustriji na Celjskem, ki za-
posluje okrog 7.000 ljudi, tre-
nutno ni kakšnih večjih prob-
lemov. Kot je povedal sekre-
tar območnega odbora SKEl
Anton Motoh, delodajalci ve-
činoma spoštujejo kolektiv-
no pogodbo, res pa je, da le
v minimalnih okvirih. Naj-
bolj pereče je trenutno v pod-
jetju Libela Maxima, kjer
dvajset zaposlenih že tri me-
sece ni dobilo rednih plač, v
Klimi pa naj bi se pripravlja-
li na ugotavljanje presežnih
delavcev.
Atrij z etažnimi
lastniki
Stanovanjska zadruga Atrij
iz Celja je pripravila že četr-
to srečanje predstavnikov etaž-
nih lastnikov v večstanovanj-
skih objektih, ki jih upravlja.
Srečanja so namenjena pred-
vsem strokovnemu izpopol-
njevanju in izmenjavi mnenj,
letošnjega pa so se udeležili
predstavniki etažnih lastnikov
iz Celja, Šentjurja, Šmarja pri
Jelšah, Rogaške Slatine, Ro-
gatca, Kozjega, Podčetrtka,
Slovenskih Konjic in Zreč.
Slatina za »stacionarne«
• Ob promenadi v Rogaški;
Slatini so konec minulega ted-,
na uradno odprli hotel Slati- i
Oa. Ob dosedanjem apartho- i
elu, ki ga je pred tremi leti v^
So let stari zgradbi uredil za-
ebnik Franci Žerak, je druž-
•a  Zdravilišče   Rogaška
Uravstvo dogradila še prizi-
ik. Hotel s 106 ležišči pred-
fcvlja zdaj zaključeno celo-
\K namenjen pa je predvsem
8ostom, ki prihajajo v zdra-
''ilišče z napotnicami.
I V prizidku je poleg tridese-
sob s 37 ležišči še zdravs-
Nni del, kamor so iz Terapije
|l*eselili del storitev. Gostom so
voljo različne terapije, ma-
^že, kopeli in obloge, tam so
'^di prostori za fizioterapijo in
'"^vidualno razgibavanje. V Te
''^piji bo še naprej ostala vsa
i^ialistična dejavnost in diag-
•^ostika za področje gastroen-
'^logije, kardiologije, ulu-azvo-
^ in rentgena, pa tudi ambu-
^nina fizioterapija ter vse te-
rapevtske storitve za tuje sa-
moplačnike, ki bivajo v hotelih
Donat in Sava. Tam bo ostala
tudi pivnica mineralne vode, ki
pa jo nameravajo v celoti pre-
noviti. Kot je povedala Saša Ja-
koš, direktorica nedavno usta-
novljene družbe Zdravstvo-Ho-
teli, ki upravlja hotel Slatino, je
naložba vredna blizu 800 mili-
jonov tolarjev. Prihodnje leto bo-
do ob hotelu zgradili še bazen.
V Rogaški Slatini so bili do-
slej gostje z napotnicami na-
meščeni v Zdraviliškem domu,
kjer je bil standard bivanja ze-
lo slab, pa tudi lastnik Jože Pi-
penbaher se je odločil, da bo
objekt temeljito prenovil in mu
dal popolnoma drugo vsebino.
Za bolnike in tiste, ki prihajajo
v zdravilišče na rehabilitacijo,
je bilo torej treba nujno zago-
toviti nove prostore.
Hotel Slatino je odprl pred-
sednik države Milan Kučan in
med drugim dejal, da zadnje
čase rad prihaja v Rogaško Sla-
tino, saj kraj zopet dobiva ure-
jeno podobo. JI
V hotelu Slatina, ki je namenjen predvsem gostom z napotnicami, je na voljo 106 ležišč.
-   Št. 49 - 5. december 2002   -
12
CELJE
Celjska koalicija brez LDS
Bojan Šrot noče biti slamnati župan ali orodje v rokah zgolj ene od strank
Bodočo koalicijo v celj-
skem mestnem svetu bodo
oblikovale stranke SLS,
SDS in ZLSD. Novico, ki je
v občinske kuloarje pricur-
Ijala med ustanovno sejo
mestnega sveta, sta potrdi-
la tudi župan Bojan Šrot in
Janja Romih, svetnica zdru-
žene liste.
»Na nek način mi je žal,
da v koalicijo nisem mogel
vključiti tudi najmočnejše
mestne stranke LDS, ki ima
v mestnem svetu kar deset
svetnikov. Toda njihove zah-
teve so bile pretirane, že kar
nerazumne. Ne morem pri-
Po podpisu presenetljive
koalicije z ZLSD se počasi
kažejo že tudi novi obrisi
razmerja moči, špekulira-
mo pa tudi že lahko s po-
džupanskimi mesti. Priča-
kovati je, da bo mestnemu
svetu januarja Bojan Šrot
za podžupane predlagal
Marka Zidanška (SLS), Sta-
nislava Hrena (SDS) in Ja-
njo Romih ali celo Staneta
Rozmana (ZLSD).
stati na to, da bi bil slamna-
ti župan, nekakšno orodje le
ene od strank mestnega sve-
ta, prepričan pa sem, da bo-
do vsi mestni svetniki, ne gle-
de na sklenjeno koalicijo, de-
lovali konstruktivno, v prid
razvoju mesta,« je za naš ted-
nik povedal Bojan Šrot. Ker
je »njegova« SLS z izvolje-
nimi svetniki nekaterih ne-
strankarskih list sklenila tudi
poseben dogovor, v delu ne
pričakuje večjih težav, če-
prav bo večina, če jo bo s
sklenjeno koalicijo sploh do-
segel, zelo »tanka«. LDS je
zahtevala po dva člana v vsa-
kem od občinskih delovnih
teles, kjer pravzaprav nasta-
jajo predlogi odločitev za
mestni svet. »Če bi pristal na
to, bi popolnoma izničili
vpliv nekaterih strank in čla-
nov posameznih nestrankar-
skih list, ki morajo prav ta-
ko enakopravno sodelovati
pri oblikovanju in sprejema-
nju odločitev mestnega sve-
ta,« je še povedal Šrot.
Janja Romih pravi, da so
dolgo oklevali, a se slednjič
odločili za vstop v koalici-
jo, ker to omogoča uresni-
čevanje vsaj dela programa,
ki ga je sama ponudila vo-
livcem kot županska kandi-
datka in z njim dobila širo-
ko podporo. »Prav tako ne
moremo ubežati odgovor-
nosti, ki smo jo pred voliv-
ci sprejeU, ko smo prido-
bili pet mandatov v mest-
nem svetu. Sodelovanje v
koaliciji nam daje možnost,
da se z ustvarjalnim delom
potrdimo kot odgovorni
svetniki, ki bomo storili vse
za uresničitev danih ob'
ljub,« je povedala Romiho-
va.
Sicer pa je mestni svet na
prvi seji izvoUl sedemčlan-
ski občinski KVIAZ, ki mu
predseduje Miroslav Terbovc
(SLS), ta pa je verificiral man-
date svetnikov in župana ter
po Šrotovem odstopu kot čla-
nu mestnega sveta na njego-
vo mesto verificiral nasled-
njega z liste SLS, Borisa Ja-
S sklenjeno koalicijo si je
Bojan Šrot zagotovil v mest-
nem svetu 12 glasov, če jim
prištejemo še glasove neka-
terih list (zanesljivi sta listi
za delovna mesta in mladih),
ima 15 glasov, do večine mu
manjkata še dva, ki ju bo
zanesljivo iskal med svet-
niki neodvisnih list in Zele-
nimi, v opoziciji pa bosta za-
nesljivo LDS in DeSUS.
godiča. Prva seja novega mest-
nega sveta bo januarja.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Po zaključku seje In kozarčku srebrne penine so se novi mestni svetniki v družbi župana tudi slikali za
zgodovino.
Lažje do zdravnikov
Kljub vsem težavam in
nedorečenostim sprememb
Zakona o zdravniški služ-
bi kaže, da bodo njegovo do-
ločilo o delovnem času
zdravnikov med 8. in 16. uro
na našem območju z novim
letom vendarle uveljavili.
Medtem ko v zdravstvenih
domovih spremembe ne bo ta-
ko težko speljati, pa se v celj-
ski bolnišnici že lep čas trudi-
jo najti rešitev, ki bi bila vsem
pogodu, povrhu pa še v skla-
du z zakonom. Kot pravi vr-
šilka dolžnosti direktorice Štef-
ka Presker so sedaj delovni
čas uspešno uskladili tako s
stroko kot z vsemi sindikati,
še vedno pa niso razrešili za-
pletenega problema dežurstev.
»Če bi želeli zagotoviti 24-ur-
no dežurno službo v enaki ka-
kovosti, kot je sedaj, in z ob-
stoječim kadrom, bi morali
zmanjšati redno delo za 20 do
30 odstotkov, kar pa bi bistve-
no podaljšalo čakalne dobe na
naročene preglede in operaci-
je. To seveda ni sprejemljivo.«
Dežurno službo lahko do-
kaj dobro organizirajo večji
oddelki, na primer skupina
internističnih in skupina ki-
rurških, zaplete pa se pri vseh
manjših, celo na pediatriji.
Razlog za težave je zakonsko
določilo, po katerem mora biti
zdravnik po 12-urnem de-
žurstvu prost. »Od tega ne bo-
mo odstopali,« zagotavlja Pre-
skerjeva. »Zdravniki so sedaj
zelo obremenjeni - a skladno
s tem tudi dobro plačani. Sa-
mi so zahtevali (in zakon to
določa) manjše obremenitve,
kar pa pomeni tudi manjše pla-
če, zato sprememba vsem ne
bo pogodu.«
Rešitev problema so v bol-
nišnici naložili predstojnikom
oddelkov, ki bi naj do prihod-
njega četrtka, ko se bo tudi
sestal Svet javnega zavoda
Splošne bolnišnice Celje, pri-
pravili urnike dela. Do takrat
se bodo morali odločiti ali za
skupna dežurstva več oddel-
kov ali za stalno pripravlje-
nost na domu. MBP
Prijetno srečanje na Lavi
v mestni četrti Lava v Celju so pripravili že tradicionalno srečanje starejših krajanov, ki
se ga je udeležilo preko sto krajanov starejših od 75 let. Za zabavni del srečanja so poskr-
beli varovanci vrtca na Lavi in učenci OŠ Lava, meh harmonike pa je raztegnila priljubljena
harmonikarka Marica. BS, foto: AŠ
Nov letopis
v ponedeljek je Fit media
predstavila Letopis 2002, ki
s kar nekaj novostmi pri-
naša uporabne informaci-
je iz življenja in dela v ob-
činah Celje, Dobrna, Vojnik
in Štore.
V kronološkem pregledu do-
gajanj, pa tudi v bogatem ana-
litičnem dodatku, zajema le-
topis čas od lanskega do letoš-
njega novembra, vsebuje pa tu-
di že rezultate volitev. V Leto-
pisu so predstavili nekatere no-
ve institucije, s poudarkom na
šolskih, kjer so več pozorno-
sti posvetili delovanju regijske-
ga študijskega središča in de-
lovanju orodjarskega grozda.
Posebej temeljita je analiza
gospodarskih gibanj, ki vsebuje
tudi podatke o borznih kota-
cijah. Razširili so tudi rubri-
ko Obrazi. Letopis ima 420
strani, izšel je v 3 tisoč izvo-
dih, prodajajo pa ga po tisoč
tolarjev v knjigarnah.
BS
St. 49 - 5. december 2002'
IIOVI TEDNIK
CELJE
13
I   Protest
JHudinjčanov
Novica, da bo Banka Ce-
lje zaprla enoto na Hudinji
v Celju, je naletela na veli-
ko negodovanje krajanov.
Obetajo se protesti in pod-
pisovanje protestnega pi-
sma.
Enota Banke Celje na Hu-
dinji je predvsem servis ve-
likega števila upokojencev
Hudinje, bančnih storitev pa
se poslužujejo tudi krajani
Dobrne, Nove Cerkve ter dru-
gih sosednih krajev. »Banka
Celje je s svojo enoto na Hu-
dinji vzpostavila pristno vez
z varčevalci. Ukinitev ni v du-
hu dobrega sodelovanja s kra-
jani, posebej z upokojenci,
ki so najboljši varčevalci in
za katere pot do nove enote
v Planetu Tuš aH v Centru In-
terspar ni niti najmanj pri-
jazna,« sporočajo s sedeža
Mestne četrti Hudinja. »Za-
ključena celota osnovnih sto-
ritev v Mestni četrti Hudinja
se s tako odločitvijo ruši,« še
dodajajo in pozivajo vodstvo
banke, da o odločitvi še en-
krat premisli.
Banka Celje pojasnjuje, da
so zaradi odločitve o odprt-
ju nove enote v Planetu Tuš
že od junija bolj temeljito
spremljali obseg poslovanja
na Hudinji, kjer agencija de-
luje v zelo neustreznih po-
gojih. »Enoto naj bi zaprli v
roku 6 mesecev do enega le-
ta. Dosedanje analize kaže-
jo, da so občani veliko upo-
rabljali bankomat, po obse-
gu ostalega poslovanja pa je
agencija med enotami Ban-
ke Celje padla s tretjega na
dvajseto mesto v obdobju
zadnjih treh let. Naši komi-
tenti se vedno bolj poslužu-
jejo sodobnih tržnih poti, za-
to smo se odločili, da ban-
komat na tej lokaciji ostane,«
odgovarjajo v Banki Celje na
protest krajanov.
Ker bodo vse slovenske
banke do konca julija pri-
hodnjega leta svojim komi-
tentom odprle transakcijske
račune, ki bodo združili se-
danje račune in hranilne knji-
ge, so prepričani, da bodo tu-
di tisti, ki so doslej poslova-
li le s hranilno knjigo, upo-
rabljah sodobnejše poti.
BRST
Med številnimi nastopajočimi so bili tudi vselej razigrani Čuki.
Za družine v stisici
Sredin koncert Klic dobrote, v celjskem Golovcu ga je pred polno dvorano in ob
neposrednem televizijskem in radijskem prenosu pripravil slovenski Karitas, je zelo
lepo uspel, v Karitasu pa so zelo zadovoljni tudi z darovi, saj so do nedelje zbrali 30
milijonov tolarjev.
Dobri nastopi so ogreli občinstvo, koncert pa je izpolnil tudi svojo nalogo osrednje
prireditve v tednu Karitasa, ki je zbiranje pomoči za družine v stiski. Že med koncertom je
na posebno telefonsko številko klicalo preko 2 tisoč darovalcev, v dveh urah pa so zbrali 17
milijonov tolarjev. Kljub temu, da se je v nedeljo teden Karitasa zaključil, dobrodelne
prispevke še naprej zbirajo. BS, Foto: AŠ
Veselo na Polulah
Učenci OŠ Frana Kranjca Celje so se pred kratkim izkazali na javni radijski oddaji Veseli
tobogan. 20 učencev je predstavilo svoje pesmi in pripovedi ali pa so zaigrali na instrumen-
te. Zapela sta tudi otroški in mladinski pevski zbor. Na koncu so se za nastop odločile tudi
Učiteljice šole. Telovadnica, ki je bila ta dan dvorana za javno prireditev, je bila pretesna za
Vse učence, učitelje in njihove starše, ni pa manjkalo dobrega razpoloženja. AB
Kdo bo bob leta?
Dnevnik Večer že četrto leto pripravlja akcijo Bob leta, v kateri izbirajo tisto oseb-
nost, ki je brez zadržkov in olepševanja, naravnost in brez dolgovezenja, povedala
stvari tako, kot so v resnici.
Ob letošnjem izboru boba leta so se še posebej potrudili. V vseh večjih slovenskih mestih
so postavili stojnice, ob katerih zbirajo glasove za kandidate, v ožji izbor pa so uvrstili 10
ljudi in njihovih izjav. V Celju na zvezdi bo stojnica postavljena še danes in jutri, ob njej pa
vas povabijo tudi na posebno poslastico - pečeni bob. Če, seveda, izpolnite glasovnico.
BS, Foto: AŠ
Cesta^ ki povezuje
v celjski Novi vasi so v
petek predali namenu tret-
jo etapo severne vezne ce-
ste, ki povezuje Mestni če-
trti Nova vas in Hudinja, po-
membno pa bo prispevala
k razbremenitvi prometa po
Mariborski cesti.
Izvedbeni načrt je lani iz-
delalo podjetje Projektiva in-
ženiring iz Celja, CM Celje
pa je cesto zgradil v pogod-
benem roku dobrih treh me-
secev. Namenu so predali tu-
di del obnovljene ceste med
Simončičevo ulico in krožiš-
čem s severno vezno cesto v
Novi vasi, kjer so cestišče raz-
širili in zgradili dve krožiš-
či. Naložba je celjsko komu-
nalno direkcijo stala 192 mi-
lijonov tolarjev, podaljšek ce-
ste in novi krožišči pa še do-
datnih 40 milijonov tolarjev.
Naložba še ni končana, saj
bodo spomladi, ko se bo te-
ren še dodatno utrdil, asfal-
tirali še pločnike ob severni
vezni cesti, pod katerimi so..
položili vse komunalne vo-
de. Po opravljenih meritvah
pa bodo poskrbeli še za do-
datno protihrupno zaščito in
zamenjali stekla na stolpni-
cah v Škapinovi uHci, kjer se
cesta najbolj približa stano-
vanjski soseski. V naslednjih
letih se bo cesta nadaljevala
še proti Lavi in bo ena naj-
pomembnejših prometnic za
novonastajajoče naselje v tako
imenovanem Sončnem par-
ku, severno od Dečkove ce-
ste.
Cesta je dolga malo manj
kot kilometer, široka je 7 me-
trov, ima tudi obojestransko
kolesarsko stezo in enostran-
ski pločnik z avtobusno po-
stajo. Hitrost vožnje po njej
je omejena na 40 kilometrov
na uro.
BS
Pravljični teden pri
itfiišicu Knjižicu
v Pravljični sobi otroške
knjižnice pri Mišku Knjiž-
ku so za prihodnji teden pri-
pravili pravljična doživetja.
Vsak dan ob 17. uri si bo-
do otroci lahko ogledali lut-
kovno igrico oziroma prisluh-
nili pravljici. V ponedeljek
bodo igro Volk in sedem koz-
ličkov zaigrale vzgojiteljice
vrtca Tončke Čečeve iz eno-
te Gaberje, v torek vzgojite-
ljice vrtca Tončke Čečeve eno-
te Center igro Pazite se med-
vedov, v sredo bodo igro
Škratki zaigrale vzgojhelji-
ce vrtca Zarja enote Iskrica,
v četrtek pa se bo predstavi-
la lutkovna skupina Lunice
vrtca Anice Černejeve z igro
Rusico pregnala Grdinica iz
hišice. V petek 13. decem-
bra se bo pravljični teden pri
Mišku Knjižku zaključil s
pravljično uro Božičkova pi-
sma, ki jo bosta pripovedo-
vala pravljičarka Ida Kreča in
Božiček.
S.B.
14
ZALEG
MOZIRJE
NAZARJE
Nasilje med
in nad otroki
staro sejno dvorano v žal-
ski občinski stavbi so v če-
trtek napolnili učenci žal-
skih osnovnih šol, ki so se
zbrali na otroškem parla-
mentu.
Tema letošnjega parlamen-
ta je Otroštvo brez nasilja in
zlorab, v Žalcu pa je razprav-
ljalo 32 učencev iz štirih žal-
skih šol. Učenci so opozar-
jali, da odrasli nasilju še ved-
no namenjajo premalo pozor-
nosti ter da o njem razprav-
ljajo samo ob posebnih pri-
ložnostih, drugače pa zlasti
o prikritem nasilju in zlora-
bah molčijo. Marsikatero
razmišljanje so podkrepili s
primeri iz prakse. Učenci so
prepričani, da otroci o nasi-
lju v družini neradi govori-
jo, pa tudi za pogovor o na-
silju v šoli je treba zbrati ve-
liko poguma. Poleg tega so
poudarili, da je treba poma-
gati tako žrtvam kot nasilne-
žem, saj so neredko tudi na-
silneži svojevrstne žrtve.
Žalski učenci so na parla-
mentu prikazali izjemno ve-
liko poznavanje problemati-
ke ter zrelega razmišljanja.
Če bi lahko udejanjili njiho-
ve ugotovitve, bi nasilje ver-
jetno izginilo iz družin, šol
in še od kod. Učenci so med
razpravo, ki jo je moderira-
la pedagoginja Smilja Gaber-
šek, prisluhnili tudi krimi-
nalistki Zdenki Jan, ki je oce-
nila, da nasilja sicer ni več
kot ga je bilo pred leti, ven-
dar se pojavlja v hujših obli-
kah. Učence žalskih osnov-
nih šol bo na nacionalnem
otroškem parlamentu pred-
stavljal Matic Cimperman,
osmošolec iz Petrovč.
O nasilju so v petek govo-
rili tudi učenci v Osnovni šoh
Vransko-Tabor, kjer so pode-
lili nagrade in priznanja za
najboljše literarne prispevke.
Mladi novinarji so z Nežo
Maurer pripravili pogovor, v
katerem so učenci, učitelji in
starši razpravljali o nasilju
med in nad otroki.
U. SELIŠNIK
Žalski učenci v parlamentarnih klopeh
Zlata Janičeva
v Savinovi rojstni hiši v Žalcu sta svojo 50 let trajajočo zakonsko zvezo »podaljša-
la« Vincenc in Irena Janič iz Šempetra. Obred je ob prisotnosti sinov Toneta in Petra
ter seveda drugih sorodnikov opravil žalski župan Lojze Posedel.
Vincenc Jakob Janič se je rodil leta 1931 v Celju, kot agronom pa je delal na odgovornih
mestih v nekdanjem Hmezadu. S svojim prizadevanjem je pripomogel k razcvetu tega
kmetijskega kombinata. Žena Irena, po rodu prav tako Celjanka, je dve leti mlajša. Zapo-
slena je bila v celjski kreditni banki, upokojitev pa dočakala kot uslužbenka žalske občine.
Zlatoporočenca sta prva leta zakonskega življenja preživela pri Ireninih starših, potem pa
sta se preselila v nov dom v Šempetru. Jesen življenja jima lepšajo trije vnuki. TT
Zlatoporočenca Janič
Dr. Jožef Muhovič (levo) in Jurij Repenšek sta se zahvalila vsem sodelujočim slikarjem.
Podobe Mozirskega gaja
V Galeriji Mozirje so v so-
boto odprli razstavo likov-
nih del, ki jih je 13 umetni-
kov ustvarjalo septembra
na 8. Ex-temporu Mozirski
gaj.
Pobudnik in duhovni vod-
ja ex-tempora Jurij Repen-
šek je prepričan, da druže-
nje v Mozirju presega tovrst-
na srečanja likovnikov, saj
odprtje razstave del združi-
jo z okroglo mizo, v kateri
izpostavijo določeno likov-
no problematiko. Izjemno
kakovostno in zanimivo
okroglo mizo na temo Umet-
nik se rodi ali naredi je vo-
dil akademski sUkar in do-
cent za likovno teorijo na
ljubljanski akademiji za li-
kovno umetnost dr. Jožef
Muhovič. Sama razstava iz-
branih del je po mnenju aka-
demske slikarke Terezije Ba-
stelj svojevrstno soočenje
različnih razmišljanj in li-
kovnih praks.
Ob odprtju razstave je pr-
vič uradno »nastopil« tudi no-
voizvoljeni mozirski župan
Ivo Suhoveršnik, ki je kultu-
ri obljubil nadaljnjo pomoč.
Ob razstavi, ki bo v mozirski
galeriji na ogled do 15. de-
cembra, so program pripra-
vili člani kvinteta Koledniki
iz Kulturnega društva Jurij.
US
Hrup preko
dovoljenih meja
V Nazarjah so pred časom
ustanovili civilno iniciativo
za zaščito okolja. Člani si
bodo prizadevali za zmanj-
šanje oziroma odpravo nez-
nosnega hrupa, vonja in
prahu, ki jih v največji me-
ri povzročata Glinovi tovar-
ni Pohištvo in Griff.
V civilni iniciativi so že pre-
jeli rezultate meritev hrupa,
ki jih je opravilo podjetje Ko-
va. Rezultati meritev emisi-
je hrupa kažejo na precejš-
nje odstopanje od dovoljenih
mejnih ravni, ne presegajo pa
kritičnih dnevnih oziroma
nočnih ravni hrupa. Meritve
so financirali krajani sami,
sedaj pa pričakujejo ukrepe
pristojnih oblasti. Vendar v
civilni iniciativi za zaščito na-
zarskega okolja ugotavljajo.
da se pristojne službe spre-
nevedajo oziroma prelagajo
odgovornost na druge. To
utemeljujejo tudi z odgovo-
rom celjskega inšpektorata za
okolje in prostor, ki je na
podlagi prijave zaradi one-
snaževanja sestavil posebno
poročilo.
V poročilu je med drugim
navedeno, da med podjetjem
Glin in bivalnim okoljem ni
ustrezne tamponske cone in
da bo zaradi tega verjetno pri-
hajalo do nasprotij interesov,
kar pa naj bi razrešila lokal-
na skupnost. V Nazarjah bo-
do po zagotovilu župana Ivana
Purnata sklicali zbor kraja-
nov, na katerem se bodo po-
drobneje pogovorili o pere-
či problematiki.
US
Veselo v žalski knjižnici
V torkov veseli dan kulture se je s številnimi priredi-
tvami oziroma novostmi vključila tudi Medobčinska
matična knjižnica Žalec, ki združuje več knjižnic v
šestih občinah Spodnje Savinjske doline.
V občinski knjižnici v Preboldu so predstavili novo ra-
čunalniško in programsko opremo, ki pomeni začetek so-
dobne knjižnice. V občinski knjižnici na Vranskem so v
torek prešli na izposojo knjig v sistemu Cobiss, v žalski
matični knjižnici pa so nvedli drugo novost, in sicer mož-
nost za podaljšanje roka za vračilo izposojenega gradiva
preko interneta. Praznični dan so v Žalcu obeležili še s
predstavitvijo dveh pesniških zbirk Ervina Fritza. Na pri-
reditvi je poezijo pesnikovih zgodnjih, zrelih in poznih
let predstavila Marija Končina, pesmi pa je recitirala gle-
dališka igralka Maja Štromar. US
V  NA
afCRATKO
Masnečeva in
Kos
Žalsko občino bosta polej.
župana Lojzeta Posedela kJ
podžupana vodila Zlatka Ma*
snec (LDS) in Janko Kos
(ZLSD), so odločili svetniki
na četrtkovi seji, na kateri so
imenovali tudi več komisij
in odborov občinskega sveta
ter 5-članski nadzorni odbor.
Na seji je župan Posedel s pri-
ložnostnim darilom čestita!
Gregorju Volku Petrovske
mu, ki bo v državnem svetu
zastopal interese 24 občin
Celjskega.
Center za
starejše je
nared
Jutri se obeta večja slov(
snost v Gornjem Gradu, kjt
je ljubljansko podjetje Dec
dogradilo Center za starejš(
Center, v katerem bo prost(
ra za 147 stanovalcev, bo o(
pri minister za delo, dom i
socialne zadeve, doktor Vli
do Dimovski, prve stanova
ce pa naj bi začeli sprejemi
ti v začetku prihodnjega li
ta.
Preko
Karavank
v soboto ob 17. uri bodo
Osnovni šoli Rečica predst
vili knjigo »Preko Karavank
ki je nastala pod peresom ne
danjega generalnega konZ
la RS v Celovcu, Jožeta Jet
ja, in ki prinaša precej ta
snih in drugačnih utrinkov
diplomatskega življenja. Ki
turni program ob predstav
tvi knjige bodo pripravili t
čiški učenci in kvintet Kole
niki, z avtorjem pa se bo p<
govarjal Edi Mavric.     U
St. 49 - 5. december 2002
lOVI TEDNIK
MOZIRJE
ŽALEC
PREBOLD
15
Menjava načelnikov
v UE Mozirje
Minuli teden se je od me-
sta načelnika Upravne eno-
te Mozirje poslovil Darko
Repenšek, ki je na spreje-
mu v Gradu Vrbovec v Na-
zarjah predstavil novega
načelnika Vinka Poličnika,
dosedanjega podsekretarja
v ministrstvu za notranje
zadeve. Poličnik in Repen-
Jek sta svoji delovni mesti
v bistvu samo zamenjala.
»Težko ocenjujem svoje
delo,« je povedal bivši načel-
nik Darko Repenešek, ki je
skupaj s sodelavci pred sed-
mimi leti uspešno oral ledi-
no pri določanju nalog uprav-
nih enot. Po Repenškovih be-
sedah so mnogi želeli, da pro-
jekt ne bi uspel, pionirsko de-
lo pa se bo nadaljevalo z uved-
bo pokrajin. Bivši načelnik
je med največjimi dosežki
omenil gradnjo upravno-po-
slovne stavbe, ki jo bodo pri-
čeli graditi marca in v kateri
bodo pod eno streho zdru-
žene vse državne službe in tu-
di občinska uprava. Poleg tega
so se v UE vključevali v šte-
vilne projekte, pomembne za
celotno območje, ter izdaja-
li tudi publikacije, v katerih
so ovrednotili naravno in kul-
turno dediščino.
Novi načelnik Vinko Po-
ličnik, ki se v Zgornjo Savinj-
sko dolino vrača po 31 letih,
bo UE vodil v smislu »upra-
ve za ljudi in zaradi ljudi«,
seveda pa nadaljeval reformo
državne uprave. Diplomira-
ni pravnik je napovedal, da
se bodo začeli pogovarjati tu-
di o kakovosti in poslovni od-
ličnosti. Poleg tega čaka mo-
zirsko UE še zaključevanje de-
nacionalizacij skega procesa,
kjer bodo zahtevek ljubljan-
ske nadškofije po vračilu pre-
moženja ne glede na pritiske
rešili predvsem na zakonit na-
čin. Poleg tega jih čaka še
približno 30 zahtevkov, ki jih
je v začetku leta vrnilo mini-
strstvo za kulturo. Pri infor-
matizaciji krajevnih uradov
se kažejo pozitivni učinki, za
KU Nazarje in Rečica pa ve-
lja, da se bo vprašanje nju-
nega obstoja sistemsko in na
državni ravni rešilo po voli-
tvah. Kar se tiče napovedane
reforme državne uprave, oba,
tako Poličnik kot Repenšek,
ocenjujeta, da bo pomembna
vsebina oziroma storitve, ki
jih bodo v UE opravljali za
državljane.    U. SELIŠNIK
Sedanji in bivši načelnik UE Mozirje sta domačina. Poličnik (levo)
prihaja iz Podvolovljeka, Repenšek iz Gornjega Grada.
Prireditve za
veseli december
s prireditvijo S pesmijo in
plesom v veseli december so
v občini Prebold v soboto
zvečer pričeli nadvse pester
in bogat decembrski pro-
gram, ki bo v božično-no-
voletnem času bogatil živ-
ljenje v kraju.
Prvo prireditev je pripra-
vilo DPD Svoboda Prebold,
sodelovali pa so Pihalni or-
kester TT Prebold pod vods-
tvom Milana Posavca ter raz-
lične sekcije in društva zno-
traj preboldske Svobode. Iz
Šešč so prišli člani mešane-
ga pevskega zbora, ki ga vo-
di Januš Rasiewicz, ter ljud-
ski pevci Šest še, Sveti Lo-
vrenc je predstavljala mlada
folklorna skupina, Marija Re-
ko pa Reški fantje.
Sobotni prireditvi bodo
sledili miklavževanje v Sv.
Lovrencu, srečanje starejših
občanov v Marija Reki in
različne prireditve pred pre-
boldsko osnovno šolo. Ta-
ko bodo v soboto, 7. decem-
bra, učenci na stojnicah po-
nudili ročno izdelane in
uporabne dekorativne izdel-
ke, primerne za praznična
darila. Teden dni pozneje bo-
do pripravili božično-novo-
letni sejem z zabavnim pro-
gramom, 21. decembra pa si
bodo otroci lahko ogledali
predstavo Čarodej Niko na
obisku pri Božičku. Vse pri-
reditve se bodo na parkiriš-
ču pred šolo pričele ob 16.
uri, za tople napitke in slad-
ke skušnjave pa bodo poskr-
bele članice Društva pode-
želskih žena občine Prebold.
Dan pozneje bo Božiček še
v Sv. Lovrencu, 25. decem-
bra pa bo tradicionalni kon-
cert Pihalnega orkestra TT
Prebold.
DN
Želva proti drogi
November je v Sloveniji
razglašen za preventivni
mesec boja proti zlorabi
drog, namenjen je predvsem
osveščanju širše javnosti in
predstavitvi programov, ki
jih pripravljajo na področ-
ju zasvojenosti.
V akcijo se je aktivno
vključil tudi žalski center
Želva, to je dnevni center za
mladostnike, ki uživajo dro-
go, in njihove svojce. V Žel-
vi, kjer že z imenom želijo
poudariti, da se pod trdnim
in navidezno brezbrižnim ok-
lepom skriva individuum,
nekdo, ki želi, da mu prisluh-
nemo, so svoje delo in pro-
grame predstavili v različnih
krajih žalske občine, akcije
v preventivnem novembru pa
zaključili v petek. Takrat so
namreč v Levstikovi 15 v Žal-
cu postavili stojnice, na ka-
terih so predstavili vse svoje
aktivnosti, dogajanje pa sta
popestrila dva kantavtorja.
Pred stojnicami se je zbra-
lo kar precej Žalčanov, ki so
s pomočjo različnega gradi-
va podrobneje spoznavali de-
lo Želve, in tudi tistih, ki se
v dnevnem centru že sreču-
jejo.
US
Na prvem adventnem sejmu so sodelovali člani Savinjskega trobilnega kvinteta.
Advent v
Novem
Celju
Prvo adventno nedeljo so še pose-
bej polepšali člani Turističnega druš-
tva Petrovče, ki so v dvorcu Novo Ce-
lje že tretje leto pripravili adventni
sejem.
V avli dvorca so s številnimi božič-
nimi in adventnimi izdelki, uglašeni-
mi na grajsko noto, poskušali priča-
rati del pravljice, ki v veselih decem-
brskih dneh zaživi tudi v odraslih. Na
sejmu se predstavlja več razstavljav-
cev in društev, ki nudijo pisano paleto
različnih izdelkov, primernih za pred-
novoletni čas. Adventni sejem bodo v
avli dvorca Novo Celje pripravili še
na preostale tri adventne nedelje, zad-
njo (22. decembra) pa bodo obogatili
petrovski učenci, dokumentarni film
o rekonstrukciji kapele, prihod Božič-
ka in koncert božičnih pesmi v izved-
bi mešanega pevskega zboru A Cap-
pella iz Petrovč.
US, Foto: TT
^KRATKO
Predavanja za
kmete
žalska izpostava Kmetij-
sko-gozdarskega zavoda Ce-
lje pripravlja več različnih
izobraževanj. Prvi dve pre-
davanji bosta v ponedeljek,
9. decembra. Ob 10. uri bo v
Hmeljarskem domu v Žalcu
predavanje z naslovom Us-
klajevanje obrokov za krave,
uro kasneje pa bo v preda-
valnici KGZ Celje predavanje
o visokodebelnih travniških
sadovnjakih. Več izobraže-
vanj bo tudi v januarju pri-
hodnje leto.
Na Vimperk po
»IWIiklavžaf€
člani pohodniške skupine
pri Društvu upokojencev Pol-
zela so lani prvič pripraviU
Miklavžev pohod na Vim-
perk, saj je cerkvica posve-
čena temu otroškemu dobrot-
niku. Vsak udeleženec je s sa-
bo prinesel skromno darilo,
ki ga je v cerkvi položil v koš,
najmlajši pohodnik pa je
zbrana darila razdelil vsem
sodelujočim. Podoben mi-
klavžev pohod bodo polzel-
ski upokojenci pripravili tu-
di jutri ob 16. uri izpred do-
ma DU. TT
Razstava
knjižnih
okraskov
v knjižnici v Petrovčah je
bila minuli teden na ogled za-
nimiva razstava exlibrisov li-
kovnega pedagoga, grafika in
slikarja Arpada Šalamona.
Slikar iz Slovenskih Konjic
velja za enega najboljših slo-
venskih izdelovalcev exlibri-
sov, njegova grafična dela pa
se nahajajo v različnih zbir-
kah po celem svetu. Ob od-
prtju razstave je o exlibrisih,
likovnih okraskih v knjigah,
poleg avtorja govoril še prof.
Rajko Pavlovec, ki je pred-
stavil tudi Društvo Exlibris
Sloveniae. To letos praznuje
35 let dela in vključuje 300
članov. DN
St. 49 - 5. december 2002
16
LAŠKO
ŠENTJUR
Raztrgana Tisel in
Malovrh
Prepričljiva podpora novemu šentjurskemu županu - Oster predvolilni boj; očitki glede porabe
denarja in uničevanje plakatov
Šentjurčani so prepričljivo, s
65,96-odstotno podporo, izbrali
za župana Štefana Tisla, skup-
nega kandidata LDS, SDS in NSi.
Kot je napovedal že ob svoji kan-
didaturi, bo Tisel ostal še naprej
zdravnik urolog v celjski bolni-
šnici, v občini pa bo županoval
nepoklicno. »Zato,« pravi, »bom
potreboval močno ekipo strokov-
no usposobljenih svetovalcev in
sodelavcev.«
Tisel je že v prvem volilnem kro-
gu prepričljivo vodil pred doseda-
njim županom Jurijem Malovr-
hom, saj ga je do zmage ločil le slab
odstotek. V volilnem štabu, ki ga je
vodil šentjurski prvak LDS Jože Art-
nak, so volilno kampanjo zastavili
na predstavitvah in obiskih vseh več-
jih krajev v občini, plakatiranju, po-
šiljanju promocijskih letakov v vsa
gospodinjstva ter predstavitveni te-
levizijski oddaji. Drugače kot pri
Malovrhu, ki je pred prvim volil-
nim krogom stavil zvečine le na svojo
prepoznavnost kot dosedanji dolgo-
letni župan ter državnozborski po-
slanec, z občutno manj plakati, pro-
mocijskim materialom ter predsta-
vitvenimi oglasi pa se je na volivce
obrnil šele nekaj dni pred prvim kro-
gom ter zatem bolj intenzivno pred
drugim krogom.
Preveč ali ravno
prav denarja?
v Tislovem volilnem štabu so zato
v petek oblikovali izjavo za javnost,
v kateri so se zaskrbljeno spraše-
vali, koliko denarja bo za predvo-
lilno kampanjo porabil protikan-
didat.
Menili so, da bo zakonsko dovo-
ljen znesek, ki je pri porabi 20 to-
larjev na volivca v drugem krogu vo-
litev znašal slabih 305 tisoč tolar-
jev, krepko presežen. Malovrh je od-
govarjal, da povsem natančnih šte-
vilk o porabi denarja v zadnjih treh
tednih nima, zbrane pa so v njego-
vem volilnem štabu. »Prepričan sem,
da se bo končni znesek porabe de-
narja za voUlno kampanjo uokviril
v zakonsko določenem znesku, saj
smo v kampanji s prostovoljnim de-
lom in aktivnostmi sodelovali sim-
patizerji, člani volilnega štaba in jaz
sam, česar zakon ne prepoveduje.«
Da za kampanjo ne bodo porabi-
li niti tolarja več, kot je dovoljeno,
so prepričani tudi v Tislovem vo-
lilnem štabu. Po Artnakovih bese-
dah, je poraba v prvem krogu, ko
je bil dovoljen znesek 40 tolarjev
na volivca, znašala 609 tisoč 640
tolarjev, v drugem krogu pa je bila
za nekaj tisočakov pod dovoljeno
mejo. Za plakate, letake ter pred-
vajanje predstavitvene televizijske
oddaje naj bi skupaj porabili 289
tisoč 832 tolarjev.
Koliko denarja je kateri od kan-
didatov porabil za promocijo, bo
jasno najkasneje do konca januar-
ja, saj zakon določa, da morajo or-
ganizatorji volilne kampanje za vo-
litve v občinski svet in županske vo-
litve v roku 60 dni po zaključku kam-
panje predložiti poročilo o zbira-
nju in porabi denarja občinskemu
svetu ter Računskemu sodišču RS.
Če poročila ne predložijo, sledi de-
narna kazen, prav tako pa organiza-
tor tudi ne more zahtevati povrači-
la stroškov za izvedbo kampanje.
Uničevanje
piaicatov
Strasti - očitno simpatizerjev obeh
županskih kandidatov, saj so bili uni-
čeni tako Malovrhovi kot Tislovi pla-
kati, oba pa sta bila nad tem tudi ogor-
čena in zgrožena - so se v Šentjurju
še zlasti razgrele tik pred volitvami.
V času zaukazanega volilnega mol-
ka so se dela lotili objestneži, ki so
se spravili na plakate. V dežurno služ-
bo ministrstva za notranje zadeve
ter na celjsko policijsko upravo je
zato z območja Šentjurja prišlo kar
nekaj prijav o kršitvah. Kot je poka-
zalo nedeljsko jutro, objestneži ni-
so prizanašali nikomur; znakaženi
podobi obeh; Malovrha in Tisla, ki
sta prej nasmejano vabila volivce,
pa zagotovo niso dobra popotnica
za prihodnja štiri leta.
V naslednjih dneh bodo v koaliciji
LDS, SDS in NSi skupaj z županom
Tislom oblikovali ekipo sodelavcev,
s katerimi bo novoizvoljeni župan za-
stavil delo za naprej. Še decembra se
bo na ustanovni seji sestal 26-članski
občinski svet, pripraviti pa je treba
tudi predloge za kadrovsko zasedbo
odborov in komisij občinskega sve-
ta. Štefan Tisel prisega na sodelova-
nje in timsko delo; če ga bodo v Šent-
jurju res želeli doseči, pa bodo mora-
li biti vsaj minimalne politične higie-
ne in kulture sposobni vsi.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: MATEJ NOVAK
Strasti Šentjurčanov so se razgrele ob plakatih obeh županskih kandidatov; objestneži
niso prizanašali nobenemu od obeh.
NA KRATKO
Za oiiranitev
deiovniii mest
Podjetje Thunder, ki je po ste-
čaju šentjurskega E-Športa
spomladi prevzelo šiviljsko proi-
zvodnjo in večji del zaposlenih,
je konec tedna prejelo odobre-
na sredstva za ohranjanje de-
lovnih mest, za katera so kan-
didirali pri ministrstvu za delo,
družino in socialne zadeve.
Po besedah lastnika in direktorja
podjetja Thunder Jerneja Osole-
ta, ki zdaj zaposluje 82 ljudi, so'
pogodbo sklenili z republiškim
zavodom za zaposlovanje, denar
pa bodo prejeh za ohranitev 85
delovnih mest. Šivilje, ki so z de-
lom namesto v Šentjurju konec
maja nadaljevale v starem šolskem
poslopju v sosednji občini Dob-
je, zatem pa še v Celju, imajo zaen-
krat dovolj dela, posli normalno
tečejo, v podjetju pa imajo v na-
črtih uvedbo lastne blagovne
znamke ter prodor na nove trge,
radi pa bi odprli tudi lastno trgo-
vino.
Pevci so peli,
godci pa godii
Javni sklad RS za kulturne de-
javnosti je v sodelovanju s svo-
jo območno izpostavo Laško pri-
pravil v soboto zvečer v Kultur-
nem centru Laško tradicional-
no srečanje z ljudskimi pevci in
godci.
Prireditev Pevci nam pojejo/
godci pa godejo, na kateri je so-
delovalo kar ducat skupin iz vseh
slovenskih pokrajin, so v Laškem
spet gostili po 15-letnem premo-;
ru. V tem času so se namreč sre-"
čanja ljudskih pevcev in godcev
vrstila po drugih slovenskih kra-
jih. Nastopili sta tudi dve skupi-
ni iz domačih logov; Florjanovci
iz Jurkloštra ter Ljudski pevci Cur-
novčani iz Curnovca na Kozjan-
skem.
Zoper icugo 21.
stoletja
V osveščanje čimširšega kro-
ga ljudi glede aidsa, bolezni 2L
stoletja, so se vključili tudi v Štu-
dentskem klubu mladih Šent-
jur.
V nedeljo dopoldne so na Mest-
nem trgu postavili stojnico, na-
govarjali mimoidoče Šentjurča-
ne ter jim delili promocijsko gra-
divo v akciji ob dnevu boja proti
aidsu.
Pogodba za
znanje
v Ljudski univerzi Šentjur so
konec tedna podpisali pogodbo z
ministrstvom za delo, družino in
socialne zadeve, po kateri bo dr-
žava skupaj z evropskimi skladi
Phare programa v višini do 68,28
odstotka sofinancirala pet razvoj-
nih projektov Šentjurčanom.
Gre za programe, ki so jih v Ljud-
ski univerzi pripravili v sodelo-
vanju s podjetji ter partnerjema
na državni ravni; Centrom za po-
klicno izobraževanje ter Inštitu-
tom RS za varilstvo. Vseh pet pro-
jektov je ovrednotenih na blizu
85 tisoč evrov oziroma slabih 20
milijonov tolarjev, v Šentjurju pa
bodo denar za odobrenih pet pro-
jektov začeli črpati že decembra.
IS
Rudarske šege
v Laškem
V Sedražu nad Laškim so pred petimi leti zače-
li z oživljanjem rudarskih šeg in običajev ob go-
dovnem dnevu sv. Barbare, svoje zavetnice pa
so se spomnili tudi rudarji iz rečiške doline.
V sodelovanju z Odborom za etno dejavnost Mož-
nar, ki deluje v okviru Zveze kulturnih društev
Občine Laško, so v Sedražu srečanje vseh še aktiv-
nih in že upokojenih rudarjev pripravili prav na
dan svete Barbare, včeraj, 4. decembra. Že v nede-
ljo pa so se svoje zavetnice spomnili rudarji rečiš-
ke doline. Po maši, med katero so v Rečici blago-
slovili kip sv. Barbare, so ga prenesli v tamkajšnji
rudarski muzej. V prostorih priložnostne muzej-
ske zbirke, ki je urejena kot rudniški rov s prika-
zom rudarske opreme in orodij, so pripravili po-
seben program, na srečanju pa so gostili preko sto
rudarjev in drugih gostov.
IS, Foto: M. MAROT
Št. 49 - 5. december 2002-
17
Z vodnikom po Obsoteiju
Nov turistični vodnik je prvi poskus združevanja turističnih predstavnikov Rogaške Slatine
v Rogaški Slatini so mi-
nuli teden predstavili nov
turistični vodnik, ki naj bi
popotnikom in tukajšnjim
gostom na enem mestu po-
nudil strnjene informacije
o izletniških točkah v Oh-
sotelju in hrvaškem Zagor-
ju. Projekta so se lotili sla-
tinski Podjetniški center,
tamkajšnja občina in Zavod
turizem Rogaška, svoj de-
lež pa je primaknilo tudi mi-
nistrstvo za gospodarske
dejavnosti. Gre za enega pr-
vih poskusov združevanja
predstavnikov te gospodar-
ske panoge v Rogaški Sla-
tini, ki se zaradi nesogla-
sij lastnikov posameznih
turističnih objektov nika-
kor ne more razvijati v že-
leno smer.
Publikacijo, ki bo name-
njena tako domačim kot tu-
jim gostom, so na novinar-
ski konferenci predstavili di-
rektor Podjetniškega centra
Rogaška Slatina Mirko Zo-
rin, slatinski župan Branko
Kidrič, vodja Oddelka za gos-
podarske dejavnosti na Ob-
čini Rogaška Slatina Dušan
Mlacovič in avtorica idejne
zasnove besedila Erna Ma-
rinc-Gobec. Snovalcem je v
projekt uspelo vključiti tudi
sosednjo občino Hum na Sut-
li, turistično zvezo Krapin-
ske zagorske županije in tam-
kajšnje podjetnike. Vrednost
projekta znaša 4,5 milijona
tolarjev, slatinski Podjetniš-
ki center in občina pa sta zanj
prispevala skupaj več kot po-
lovico denarja.
Vodnik žepnega formata je
razdeljen na tri sklope in na-
tiskan v šestih svetovnih je-
zikih. Publikacija naj bi da-
la tukajšnjemu turizmu, po
katerem sta kraj in okolica
znana že iz davne zgodovi-
ne, nove vsebine in hkrati
omogočila odpiranje novih
delovnih mest oziroma po-
slovnih vezi. Primeren je ta-
ko za pohodnike, kot tudi ko-
lesarje in voznike jeklenih
konjičkov. V vodniku, ki so
ga izdali v nakladi 7.700 iz-
vodov, so natančno predstav-
ljene znane sprehajalne poti
po Rogaški Slatini, Podčetrt-
ku in Krapinskih toplicah, pet
kolesarskih poti in številni iz-
leti v okolico.
Čeprav naj bi bil ta projekt
prvotno predstavljen kot ena
od prioritetnih publikacij v
Rogaški Slatini, kot so pred
letom dni ocenili v tamkajš-
njih občinskih strokovnih
službah, pa s tem niso sogla-
šali ostali soustanovitelji lo-
kalne turistične organizaci-
je. Očitno zanje ni bil dovolj
zanimiv, najverjetneje zara-
di stroškov, ki bi jih morali
le-ti prispevati, je menil sla-
tinski župan Kidrič. Tako so
se brošure nazadnje lotili brez
podpore preostalih nosilcev
turizma v občini in samostoj-
no naredili korak naprej.
Vodnik bo na prodaj v
vseh turističnih organiza-
cijah in knjigarnah, pa tu-
di na črpalkah. Na Hrvaš-
kem naj bi s promocijo pri-
čeli v začetku februarja, ce-
na vodnika pa bo 1.500 to-
larjev.
Doslej so namreč posamez-
na podjetja natisnila le ne-
kaj lastnih prospektov, ki ni-
kakor niso predstavljali eno-
vite ponudbe celotnega ob-
močja. Lokalna skupnost naj
bi zato v prihodnje skušala
pritegniti čimveč turističnih
delavcev v občini, da bi tudi
ti še kdaj pripravili kakšen
podoben projekt in kraju vr-
nili nekdanjo slavo.
B. JANČIČ
Člani Folklorne skupine Kozje.
Kozjanski plesi po Evropi
Pred dvajsetimi leti so v
Kozjem ustanovili folklor-
no skupino, ki predstavlja
pomemben člen v ohranja-
nju ljudskih običajev na
Kozjanskem in v kulturni
ponudbi območja. V član-
ski folklorni skupini pleše
Petnajst parov, ki jih stro-
kovno vodi Slavica Blažič,
s plesalci pa sodeluje tudi
Ptnologinja Jasna Sok.
Veliko pozornost name-
njajo mladim folklornim
skupinam, s katerimi dela
Pet vaditeljev, ki so jih na
izobraževanje poslali starej-
ši člani folklorne skupine.
Predsednik skupine je Mir-
ko Kovačič, ki se lahko poh-
^'ali, da so v dvajsetih letih
gostovali v Avstriji, Nemči-
ji- Makedoniji, na Hrvaškem
in drugod, redni gostje pa so
predvsem na Kozjanskem.
Plešejo prekmurske, belo-
kranjske, štajerske in gorenj-
ske plese, najbolj pa so po-
nosni na domače, kozjanske
plese. Za vse imajo tudi us-
trezna oblačila. Kozjanske
noše jim je po pripovedova-
nju starejših Kozjanov seši-
la Marica Bah iz Lesičnega.
Prav izvirno kozjansko no-
šo so pred dvema letoma na
folklorno glasbenem tekmo-
vanju v Italiji proglasili za
najlepšo v Evropi.
Dvajsetletnico bodo koz-
janski folklorni plesalci pro-
slavili v soboto, 7. decem-
bra, ob 18. uri v gasilskem
domu v Kozjem. Na jubilej-
nem koncertu se bodo pred-
stavile vse skupine, ki delu-
jejo v društvu, kot gostje pa
še odlična harmonikarka In-
dira Simunič in člani folklor-
ne skupine Kornič z otoka
Krka. Ob jubileju bodo iz-
dali tudi prospekt z natanč-
no predstavitvijo nastanka in
delovanja.
TONE VRABL
Turistični vodnik Rogaška Slatina, Obsotelje, brvaško Zagorje so predstavili avtorica idejne zasnove besedila
Erna Marine- Gobec (levo), vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti na Občini Rogaška Slatina Dušan
Mlacovič, slatinski župan Branko Kidrič in direktor Podjetniškega centra Rogaška Slatina Mirko Zorin (desno).
Ponovljene volitve
v KS Zagorje
v tretji volilni enoti v občini Kozje so na volišču števil-
ka 4 v krajevni skupnosti Zagorje zaradi nepravilnosti v
prvem krogu v nedeljo ponovili volitve za člane v občin-
ski svet Kozje in svet KS Zagorje. Pri vohtvah v 15-član-
ski občinski svet Kozje ni prišlo do sprememb, v njem pa
ima LDS 5 mandatov, SLS 3, SDS, DESUS in NSi po dva
ter ZLSD enega.
Do spremembe je prišlo pri članih sveta KS Zagorje,
kjer sta bila v volilni enoti 3 na ponovitvi izvoljena Janez
Stadler in Vekoslav Brilej, izpadel pa je Marjan Potočnik.
TV
Če ste se prepoznali v naših pričakovanjih, nam pošljite
vlogo s svojim življenjepisom z dokazili o izobrazbi na naslov:
NT&RC d.o.o. (s pripisom »Urednik«), Prešernova 19,
3000 Celje.
modri
telefon
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Bojana Jančič. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Denar,
denar...
»Kdo je odgovoren za čiš-
čenje razbremenilnega ka-
nala med Založami in Pol-
zelo?« je bralec s Polzele za-
stavil povsem konkretno
vprašanje.
»Celjska agencija RS za
okolje,« je prav tako konkret-
no odgovoril polzelski župan
Ljubo Žnidar. »Ponekod v
drugih krajih pogosto opaža-
mo, da so razbremenilni ka-
nali lepo vzdrževani in ure-
jeni, na Celjskem pa temu po-
gosto ni tako. Celjsko agen-
cijo smo že opozarjali, ne-
kaj najnujnejših del pa po-
storili s svojimi javni delav-
ci. V agenciji včasih poskr-
bijo za čiščenje, vedno pa so
problem finančna sredstva.
V agenciji razpolagajo s pre-
malo denarja, da bi lahko skr-
beli za vse kanale, zato bodo
morali tovrstne probleme
verjetno začeti reševati od vr-
ha navzdol v pristojnem mi-
nistrstvu.«
Frece Hag d.o,o,, Liboje 70a, Petrovče
St. 49 - 5. december 2002'
18
Ne podcenjujte
harmonike
Harmonikar iz Vojnika študira v Nemčiji - Marčičevi koncerti po Sloveniji
Do harmonike imamo Slo-
venci včasih odklonilni od-
nos. Krivi so nekateri narod-
nozabavni glasbeniki, ki to
čudovito glasbilo različno
obvladajo. Da je slovensko
nezaupanje do harmonike
neupravičeno, dokazuje
mladi glasbenik Tomaž Mar-
čič iz Vojnika, ki opravlja
podiplomski študij harmo-
nike v Nemčiji, v okviru Zve-
ze glasbene mladine Slove-
nije pa se te dni s koncerti
predstavlja na Štajerskem,
v Ljubljani ter Zasavju.
Mladi glasbenik igra klasič-
no, gumbno harmoniko z me-
lodijskimi basi dela Lebiča,
Haydna, Rojka, Oeringa in
Handla. Žal se zaradi doma-
čega podcenjujočega odnosa
do harmonike na ljubljanski
glasbeni akademiji še ni mo-
goče izobraževati, zato ga je
vodila pot v Nemčijo.
Po maturi na celjski prvi
gimnaziji ter končani sred-
nji glasbeni šoli je odšel na
študij v Visoko šolo za glas-
bo v Trossingenu, v deželi Ba-
den-Wiirtemberg. V kraj, ki
slovi tudi po tovarni harmo-
nik Hohner. Študiral je pri
profesorju Hugo Nothu, v
zadnjih desetletjih med glas-
beniki, ki so dali harmoniki
pravo veljavo.
Študij traja pet let, za raz-
liko od Slovenije se tam štu-
dent peto leto povsem posve-
ti glasbilu, brez teoretičnega
pouka. Za svoje glasbeno
udejstvovanje je prejel lani na-
grado na mednarodnem tek-
movanju Wolfganga Jacobija
v Munchnu. Diplomiral je le-
tos poleti ter nadaljeval pot v
Wurzburg, v mojstrski razred
na visoki šoli za glasbo. Za
podiplomski študij se je od-
ločil zaradi profesorja Štefa-
na Hussonga, ki je v svetu
klasične harmonike trenutno
med vodilnimi evropskimi
koncertanti. Tako kot v Tros-
singenu si pomaga s štipendi-
jo slovenskega kulturnega mi-
nistrstva, vse od gimnazijskih
let je tudi Zoisov štipendist.
V visoki šoli v Wiirzburgu
poteka študij brez učenja teo-
rije, imajo izključno instru-
mentalni pouk. V šoli so štu-
denti z vseh vetrov, celo iz
Azije. Od Slovencev, željnih
študija harmonike, je v
Wurzburgu trenutno še en
študent, v Trossingenu so tri-
je, nekaj jih je tudi v Wei-
marju, v vzhodni Nemčiji.
Njegovo glasbeno izobra-
ževanje je kljub mladim le-
tom dolgo. Kot devetletni fan-
tič je začel obiskovati nižjo
glasbeno šolo v Celju ter za-
čel igrati rog. Po dveh letih je
začel igrati harmoniko pri
Matjažu Krušiču v Zadobrovi
ter nadaljeval na srednji stop-
nji, pri profesorju Andreju
Lorberju. Danes vadi harmo-
niko povprečno štiri ure dnev-
no, pred koncerti tudi po šest
ur. V Sloveniji je imel v pre-
teklosti solistične koncerte v
Celju in Mariboru, v Nemčiji
med drugim v Stuttgartu.
Po koncu študija se bo po
vsej verjetnosti vrnil v doma-
če kraje. Upa, da bo morda lah-
ko poučeval v celjski glasbeni
šoli ter veliko koncertiral.
BRANE JERANKO
Harmonikar Tomaž Marčič, ki opravlja podiplomski
študij v Nemčiji, je v tem tednu že nastopil na koncertih
v Velenju in Rogaški Slatini, danes bo njegov koncert v
Hrastniku, v torek pa bo nastopil v ljubljanskem Stu-
diu 14 Radia Slovenija (posnetek bo predvajan v pro-
gramu Ars 16. decembra, ob 16.15). V Celju bo njegov
koncert v sredo, 11. decembra, v Galeriji sodobnih umet-
nosti, z začetkom ob 19.30.
Naj
dragačnost
rodi
strpnost
Učenci in strokovni de-
lavci Osnovne šole Ob
Dravinji v Slovenskih
Konjicah že tretje leto na-
daljujejo različne ustvar-
jalne in raziskovalne de-
javnosti, ki nosijo skup-
no ime Rojstvo. Letos so
se posvetih drugačnosti.
Iskali so odgovore na
vprašanja, kako in kje se
kaže drugačnost, kako jo
vrednotimo, kaj prinaša
posamezniku in svetu, ali
smo dovolj strpni ali pa
morda nestrpni in podob-
na. Svoje zanimive ugoto-
vitve so z besedo predsta-
vili v Kulturnem domu, s
podobami na razstavi v avli
šole, izdali pa so tudi lite-
rarni in likovni zbornik
Rojstvo s tematskim naslo-
vom Naj drugačnost rodi
strpnost.
Odprtje razstave so zani-
mivo dopolnile šolske ku-
harice s predstavitvijo dru-
gačnosti kulinaričnih do-
brot v posameznih sloven-
skih pokrajinah.
Prva seja, prvi zapleti
Prva seja konjiškega občinskega sveta je nakazala prva nasprotja med člani. Zaplet-
lo se je pri načinu izvolitve komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter
administrativne zadeve.
Predloga za člane sta bila dva: skupina 16 svetnikov je predlagala celoten sestav komisije,
torej 5 članov, skupina 6 svetnikov pa je imela še dva predloga. Zaplet je nastal, ker je ta
skupina zahtevala tajno glasovanje o vseh predlogih, večina pa se s tem ni strinjala. Šest
svetnikov iz vrst Stranke mladih Slovenije in Nove Slovenije je zato med javnim glasova-
njem o vseh predlogih zapustila sejno sobo, kandidat za člana omenjene komisije in svetnik
Nove Slovenije Leon Tisovic pa je napovedal pritožbo na vrhovno sodišče. Svetniki so
potrdili predlog večine poslancev, predsednik pomembne komisije pa je postal Stane Frim.
Spor je povzročilo različno tolmačenje poslovnika o delu občinskega sveta.
Člani občinskega sveta so potrdili mandat županu Janezu Jazbecu in vsem članom sveta,
podprli pa so tudi odločitev župana, da za podžupana imenuje Darka Ratajca (LDS).
MBP
Z OBČINSKIH SVETOV
Na Dobrni drugi popraveic
DOBRNA - Občinski svet v novi sestavi je sprejel drugi
rebalans letošnjega občinskega proračuna, s 341 milijoni skup-
nih prihodkov. Za dva odstotka višji prihodki so predvsem iz
naslova komunalnega prispevka ter zaradi prodaje občinske
zemlje za bodoči bencinski servis. Višji odhodki so zaradi
vlaganja v ceste, ureditev pisarne upravne enote, obnove in
opreme vrtca ter v neprometno turistično signalizacijo. (BJ)
Podžupanov še ni
DOBRNA, VOJNIK - Na Dobrni je župan predlagal za
podžupanjo Marijo Deu-Vrečer (LDS), vendar na ustanovni
seji občinskega sveta njenega imenovanja še niso obravna-
vali. Tudi v vojniškem občinskem svetu do imenovanja po-
džupana ni prišlo, saj se politične stranke še niso uskladile,
(BJ)
Soglasje za Zupančevo
DOBRNA, VOJNIK - Občinska sveta sta na ustanovnih
sejah soglašala z imenovanjem Celjanke Adrijane Zupane
za direktorico javnega zavoda Regijsko višje in visokošol-
sko središče, s sedežem v Celju. (BJ)
V Zrečah še niso popolni
ZREČE - Na konstitutivni seji občinskega sveta so potrdili
mandat županu Jožetu Koširju in 15 svetnikom. Šestnajstemu
članu sveta bodo mandat potrjevali 16. decembra, na naslednji
seji občinskega sveta. Do takrat bo občinska volilna komisija
tudi sporočila, komu pripada mandat namesto Jožeta Koširja
(LDS), ki je prevzel funkcijo župana. Naslednji na listi LDS je
Aleksander Bukovšek. Svetniki so izbrali in potrdili komisi-
jo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik
komisije bo prihodnja štiri leta Marjan Kos. (MBP)
Uspel Zur pod goro
V Slovenskih Konjicah je bila v nedeljo dobrodelna prire-
ditev za Osnovno šolo Pod goro. Izkupiček zabavnoglas-
bene prireditve, ki so jo poimenovah Žur pod goro, bo na
menjen posodobitvi računalniške mreže in opreme na šoli.
Z odzivom številnih glasbenikov, prav tako pa staršev in
drugih prijateljev šole, so učitelji in učenci izredno zadovolj-
ni. Ravnatelj Bojan Hrovat: »Več kot 1600 obiskovalcev pri-
reditve je dokazalo, da živijo s šolo. Z vstopnicami smo tako
zbrali 1,4 milijona tolarjev, sponzorji so v gotovini prispeva-
li še dodatnih 450 tisoč tolarjev. Z nakupom drobnih spo-
minskih daril, ki so jih izdelali učenci, so obiskovalci za
šolski sklad prispevali zaenkrat 36 tisoč tolarjev, izdelki otrok
pa bodo v predprazničnih dneh na prodaj tudi na stojnici v
Starem trgu. Če prištejemo še 600 tisoč tolarjev, ki jih je za
računalniško opremo že obljubilo ministrstvo za šolstvo, ver-
jamem, da bomo lahko ustrezno uredili računalniško mrežo
v šoli. Pričakujem, da bo vse nared do maja.«
MBP
Konjičani proti aidsu
Območno združenje Rdečega križa in Mladinski svet občine Slovenske Konjice sta v
soboto ob svetovnem dnevu boja proti aidsu pripravila informacijske stojnice, pri katerih
60 seznanjali mimoidoče z načinom življenja, ki lahko prepreči okužbo z virusom HIV. V
Mladinskem centru Dravinjske doline pa sta pripravila tudi okroglo mizo o aidsu, pri
kateri je sodelovala koordinatorica zdravstvene vzgoje v konjiškem zdravstvenem domu
Petra Brglez, vodil pa jo je Primož Poklic.
St. 49 - 5. december 2002
KULTURA
19
Rojstni dan na zvezdi
Odprta vrata kulturnih us-
tanov, premiera v gledališ-
ču, otvoritve razstav v ga-
lerijah, vodstvo po muze-
jih in knjižnicah ter pred-
stavitvena stojnica sredi Ce-
lja, kjer so se tega dne do-
poldne vrstili nastopi ljubi-
teljskih kulturnikov. Tak-
šna je bila kulturna podo-
ba in ponudba mesta 3. de-
cembra, na obletnico rojs-
tva dr. Franceta Prešerna.
Še posebej ljubiteljski kul-
turniki, člani kulturnih dru-
štev, srednješolci in osnov-
nošolci so na ta, sicer hladen
in deževen dan, ogreli Celja-
ne, ki so vsaj za nekaj tre-
nutkov ustavili korak in pri-
sluhnili umetniški besedi in
glasbi z odra »na zvezdi«. Po-
slušalcem in odobravanja jim
ni manjkalo.
Tako je vseslovenska akcija
Ta veseU dan kulture tudi le-
tos naletela na dober odmev.
Slovenski kulturni (in držav-
ni) praznik pa bomo sicer še
vedno praznovali na obletnico
Prešernove smrti. MP
Foto: AŠ
Tina Kosi na čelu
Za Stanetom Potiskom,
dosedanjim v.d. umetniškim
vodjem SLG Celje, bo to hink-
cijo, tako se je odločil stro-
kovni svet gledališča (pred-
sednica Anica Kumer in čla-
ni Polde Bibič, Franci Kri-
žaj, Bojan Umek in David
Čeh), ob podpori dobršnega
dela ansambla opravljala
zdajšnja dramaturginja gle-
dališča Tina Kosi.
Na razpis so se prijavili še
dramaturg Primož Jesenko,
igralec Stane Potisk in reži-
ser Aleš Novak. Tina Kosi bo
umetniška vodja od 1. 9.
2003 s predhodno potrditvi-
jo Mestne občine Celje. Od
1. marca 2003 pa bo to funk-
cijo opravljala kot vršilka
dolžnosti.
Na vprašanje, kakšen pro-
gram si zamišlja za prihod-
njo sezono, Tina Kosi odgo-
varja, dajo zanima:»... pred-
vsem živo gledališče, ki ho-
di v korak s časom, gledališ-
če, ki se odziva na proble-
me, ki zadevajo ljudi tu in
zdaj.« Zato bo večji del nje-
nega repertoarja namenjen
sodobnejšim tekstom, ki pa
bodo žanrsko različni: od ko-
medij do resnih dram in me-
šanih žanrov. »To ne pome-
ni, da v mojem repertoarju
ne bo prostora za klasična de-
la, vendar bi želela, da bi jih
uprizarjali na način, ki bo
bolj komunikativen za naše
občinstvo«, pravi Tina Kosi.
»Še vedno ostajajo v reper-
toarju predstava za otroke,
predstava na odru pod odrom
in štiri predstave za odraslo
publiko in srednješolce. Po-
leg starejše, že preverjene ge-
neracije režiserjev, bodo so-
delovali tudi mlajši in izred-
no prodorni režiserji.« Tina
Kosi še poudarja, da bi radi,
da bi bilo celjsko gledališče
prostor, kamor bi ljudje re-
snično radi zahajali in kjer
bi se zabavali in razmišljali.
»O podrobnostih repertoar-
ja pa se bo mogoče pogovar-
jati šele čez dva ali tri mese-
ce, potem, ko bo program po-
trdil strokovni svet.«
MP
Foto: DŠ
I   OCENJUJEMO
Na poti ic zrelosti
Na drugem abonmajskem
koncertu v dvorani Narod-
nega doma v Celju je nasto-
pil Godalni kvartet Feguš,
ki ga sestavljajo bratje: Fi-
lip - violina, Simon Peter -
viohna, Andrej - viola in Jer-
nej - violončelo. Za nastop
v Celju so publiki zaigrali
godalne kvartete Leoša
Janačka, Maksimiljana Fe-
guša in Antonina Dvoraka.
V prvem delu celovečerne-
ga koncerta so uvodoma zai-
grali Godalni kvartet št. 1 (ins-
piriran z Kreutzerjevo sona-
to L. N. Tolstoja) Leoša
Janačka. Glasbeno tkivo
kvarteta prepletajo misU, ki
jih je skladatelj nizal po lite-
rarni predlogi velikega ruske-
ga pisatelja Leva Nikolajevi-
ča Tolstoja. Glasbeni lajtmo-
tiv kvarteta je zasnovan ta-
ko, da v svojem poteku prev-
zame vlogo besedne in vse-
binske literarne predloge. V
kvartetu tako lahko posred-
no sledimo drami skozi štiri
točke, ki jih prinašajo posa-
mezni stavki (1. stavek-eks-
presiven motiv; 2. stavek-lju-
bezenski motiv; 3. stavek-vi-
šek celotnega dela; 4. stavek-
nekakšna reminiscenca, ki
prinaša tudi glasbeni mate-
rial prvega stavka).
Mladi glasbeniki, ki sestav-
ljajo godalni kvartet, šele sto-
pajo na pot profesionalne ka-
riere, vendar so svoji mladost-
nosti navkljub izkazali never-
jetno zrelost v tehnični izraz-
nosti, preciznosti in muzikal-
nosti, kakor tudi v podaja-
nju glasbenih misli, kar se je
prepoznalo tudi v drugi sklad-
bi koncerta - Godalnemu
kvartetu št. 1 slovenskega
skladatelja mlajše generaci-
je Maksimiljana Feguša, ki
modernemu pristopu nav-
kljub ohranja določene glas-
bene okvire, iz katerih s svo-
jo glasbeno govorico »slika«
določena stanja. »V svoji pr-
vi skladbi za godalni kvar-
tet je Maksimiljan Feguš v
glasbeni govorici upodobil
zgodnje otroštvo svojih štirih
sinov... Izhodiščni toni prvega
stavka, sestavljenega iz šti-
rih delov, so posamezne čr-
ke priimka Feguš (f, e, g) in
imen: Simon (es), Andrej
(a), Filip (f), Jernej (e")...,«
je med drugim napisano v
spremljevalnem besedilu.
Vseskozi lahko sledimo »o-
draščanju« otrok, kakor je to
občutil skladatelj sam. Skla-
datelja Maksimiljana Fegu-
ša smo v celjskem Narodnem
domu tako lahko spoznali
javno kot skladatelja in za-
sebno kot očeta mladih glas-
benikov, ki pa se najverjet-
neje prepoznava tudi v vlogi
njihovega najostrejšega kri-
tika, kar je vsekakor vzpod-
budno za njihov nadaljnji
glasbeni razvoj.
Izvedba kvarteta je bila na
zavidljivi muzikalni in teh-
nični ravni, kar je vsekakor
pohvalno za tako mlade glas-
benike. Da počasi stopajo na
profesionalno pot, je razvid-
no ne samo iz samega muzi-
ciranja temveč tudi dejstva,
da sodelujejo z izvrstnimi pe-
dagogi. Celovečerni koncert
je bila eden izmed mnogih
na njihovi ustvarjalni poti, ki
se počasi, pa vendar trdno
vzpenja; obenem pa nam po-
raja dvom, če jih bomo ime-
li pri nas priložnost slišati tudi
v času, ko se bo njihova štu-
dijska pot zaključila ter bo-
do kot zrel in uglašen ansam-
bel osvajali publiko tudi dru-
god.
KK
Večer črnske
duhovne pesmi
Za pevsko »ogrevanje«
Narodnega doma v priha-
jajoči božično-novoletni
čas, je svojim zvestim in
hvaležnim prijateljem in
poslušalcem podaril meša-
ni zbor Cetis koncert črn-
ske duhovne pesmi in z
gostjo Majdo Petan vsebin-
sko zaokrožil glasbeni ve-
čer.
Za vsakega dirigenta in pev-
ca predstavlja duhovna pesem
ameriških črncev izziv in željo
po odkrivanju novih vsebin
in odstopanju od ustaljenih
pevskih manir in harmonsko-
ritmičnih oblik, kot so se ob-
likovale skozi stoletja evrop-
ske glasbene ustvarjalnosti.
Črnske duhovne pesmi ni
mogoče uokviriti v neke glas-
bene norme. Izogiba se čisti
intonaciji, skorajda ne poz-
na dinamičnega niansiranja
in ne upošteva niti usklaje-
nega durovsko-molovskega
načina, saj ga sprotno obli-
kuje s spreminjanjem inter-
valnih razmerij. Namesto
prehajanja v različne dina-
mične stopnje pevci pri pre-
pevanju na različne načine
modulirajo oziroma obliku-
jejo glasove, primerno vse-
bini in razpoloženju. Poseb-
nost pa je ritem, ki pri črn-
ski duhovni pesmi izhaja iz
besedila, je grajen na hitrem
menjavanju dvo in trodelne-
ga takta, ritmično prekriva-
nje pa je tako hitro in ostro,
da ga naši poustvarjalci sko-
raj niso sposobni izvajati.
Ameriški zbiratelj Thomas
Fener je zato upravičeno to-
žil, kako se črnske duhovne
pesmi kratkomalo ne da »str-
pati« v evropsko notacijo.
Koncert Cetisovega zbora
je bil odpet korektno, na vi-
soki ljubiteljski ravni. Ko od-
mislimo vsa prej navajena
dejstva, je zadovoljil dušo in
uho. Zaradi sproščenega in
neobremenjenega izvajanja
so se pevci in dirigentka izog-
nili nevarnosti, da bi zapad-
li v monotonost in povpreč-
nost.
Zvok je bil harmonsko
zaokrožen in nadgrajen s so-
lidno izdelano pevsko tehni-
ko. Najbolj so se izvirni ob-
liki približali v skladbici
»Amen« in veljalo bi se po-
truditi še pri kateri.
MARJAN LEBIČ
Tri muze enega večera
Umetniški večeri v zavo-
du za zdravstveno varstvo
v Ipavčevi ulici 18 v Celju
že dlje časa opozarjajo na-
se in vabijo k obisku slikar-
skih, glasbenih in drugih
dogodkov vse več obisko-
valcev. Galerija na robu me-
sta je dobro prepoznavna ta-
ko med slikarji, glasbeni-
ki, pesniki in dramskimi
Umetniki kot tudi med obi-
skovalci, ki se radi družijo
2 njimi še pozno v noč.
Tako je 26. novembra zve-
čer številne obiskovalce s svo-
iifn nastopom navdušila
dramska igralka, članica
SNC Drama Ljubljana, šan-
sonjerka, hkrati tudi slikar-
ka Meta Vranic (po rodu Ce-
'janka, doma iz Trnovelj pri
Celju, že 30 let stalna člani-
ca ljubljanske Drame), ki je
fazstavo svojih slik pospre-
■^ila na pot s šansoni na ver-
ze slovenske pesnice Bine
Štampe Žmavc. Uglasbili so
jih znani slovenski skladate-
lji, med njimi tudi pianistka
Brina Zupančič, ki je Meto
Vranic na nastopu spremlja-
la kot pianistka.
Celjsko občinstvo je umet-
nica navdušila s svojim gle-
dališko-glasbenim večerom,
ki ga je navdahnilo srečanje
s poezijo Bine Štampe
Žmavc. Ob glasbeni sprem-
ljavi še ene umetnice, pianist-
ke Brine Zupančič, so izjem-
no topel, s poezijo, glasbo,
gibom in slikarskimi umet-
ninami nabit večer sproti greli
tudi obiskovalci večera.
Mnogi izmed njih so že kar
stalni spremljevalci umetniš-
kih večerov v zdravstvenem
zavodu, ki ima pod svojo
streho tudi galerijo.
MATEJA PODJED
Foto: AŠ
Pesnica Bina Štampe Žmavc, igralka, šansonjerka in slikarka Meta
Vranic ter skladateljica in pianistka Brina Zupančič v naznanilu večera
St. 49 - 5. december 2002
20
INFORMACIJE
lOVI TEDNIK
ŠPORT
21
Usi trije v zgornji polovici
Z razburljivim finišem zaključen jesenski del 1. SNL - Publikum jesenski podprvak - Tudi Era in Rudar zadovoljna
Trener CMC Publikuma
Marijan Pušnik je po infor-
macijah iz zanesljivih kro-
gov dejansko »visel na nit-
ki« po 8. krogu, ko so za
Celjani na lestvici zaosta-
jali le Prevaljčani (1 točko),
Šiškarji (2) in Murskoso-
bočani (4). Tudi trdna po-
godba ga je obdržala na klo-
pi, podporo pa je imel le še
pri tistih, ki »čutijo šport«.
Dodatna zavzetost v nada-
ljevanju prvenstva je ob že
siceršnji občutni prevladi nad
tekmeci privedla do izjem-
ne bere točk. In celo do tek-
me za naslov jesenskega pr-
vaka z Vego Olimpijo. Kar je
videla že Glazija, je dožive-
la še Skalna klet - nogomet-
ni spektakl pred nabito pol-
nimi tribunami. Za izbruh
emocij pa ni bilo povoda.
Ljubljanska mreža je ostala
nedotaknjena.
Pušnik - Oblak
1:4
Ljubljanski strateg Brane
Oblak je v medsebojnih
obračunih zmagal in remi-
ziral. Nato je z izjavo »zab-
lestel« v polnem sijaju in na-
smihah so se tudi objektiv-
ni poročevalci iz prestolni-
ce: »Tekma je bila zelo gro-
ba. Mi smo pričakovali tak-
šno igro domačih. Sicer
smo se pripravljali na >teh-
mčno< igro, a smo nato mo-
rali vračati grobosti. Izklju-
čenih bi moralo biti še več,
sodnik bi moral pokazati še
več rumenih kartonov. Bil
je pravi derbi, žal brez go-
lov. Ne mi ne domači nismo
zadovoljni. Želeli smo si
treh točk, vendar je bilo Ce-
lje bližje zmagi, saj je ime-
lo boljše priložnosti, a je bil
tudi naš Puc nevaren po po-
dajah s kotov.« Na dodatno
vprašanje je legendarni no-
gometaš dodal: »Mislim, da
so oni igrali zelo obrambno.
In s >preskokom< proti dve-
ma igralcema v konici na-
pada. Če bi se njihova zvez-
na vrsta bolj približala, bi
to pomenilo večjo nevarnost
za naš gol, to je jasno!«
Celjski strateg Marijan Pu-
šnik je bil bolj preudaren,
najprej je čestital gostom za
1. mesto, potem pa nadalje-
val: »Strinjam se, da smo bi-
h priče pravemu derbiju,
izrednemu športnemu dogod-
ku. Kar se tiče grobosti, pa
sva bila z Branetom očitno
na različnih tekmah. Sreča-
nje je bilo športno, morda z
dvema, tremi težjimi prekrš-
ki. To tudi sodi k nogometu,
mislim pa, da namere koga
poškodovati ni bilo. Za zni-
žanje tempa v drugem pol-
času je bil kriv tudi razmo-
čen teren. Manjkali so le za-
detki. Čestitke mojim fantom
za izredno borbenost in agre-
sivnost, ki so ju prikazovali
celotno jesen. Z napadalno
igro smo dokazali, da smo si
želeli zmage. Preprečile so
jo pomanjkanje kančka sre-
če in dobre otjrambe vratar-
ja Mavrica. A nič ne de. Po-
nosen sem na svoje fante, še
bolj pa na navijače, ki so v
takšnem številu prišli na Skal-
no klet.«
To je bil 34. obračun z
»zmaji«, le prvi in zadnji (oba
v Celju) pa sta se končala
brez zadetkov. V spominu
bosta ostali »smrtni prilož-
nosti« Andreja Kvasa (17.
minuta), ko je po lepi poda-
ji Mitje Brulca z glavo z ne-
posredne bližine zadel vrat-
nico, in Roberta Korena
(47.), ki je nastreljal Mavri-
ca v desno nogo, žoga pa je
nato le za las obšla vrata. Bis-
tveno bo, kdo bo vodilni po
22. krogih, pred zadnjo tret-
jino DP.
Na željenem
mestu
Nogometaši Ere so po tri-
lerju v Šmartnem ob Paki,
v zadnjem krogu proti Ljub-
ljani izgubili kar s 4:1.
Šmarčani so namreč kata-
strofalno odigrali 1. polčas,
prejeli tri zadetke, v nada-
ljevanju pa proti izredno
motiviranim Šiškarjem ni-
so uspeli uloviti priključka.
»Čeprav smo bili oslablje-
ni, to ni opravičilo za ne-
korekten pristop ostalih, ki
so tokrat igrali pod svojimi
zmožnostmi. Nekateri so
bili očitno z mislimi že na
počitnicah,« je svoje varo-
vance okaral Borut Jarc, ki
jim bo dopust namenil šele
19. decembra.
V tem tednu je vadba na-
menjena pripravi na malo-
nogometni turnir v Velenju,
ki se ga bodo v soboto ude-
ležili tudi Šmarčani. Med
počitnicami bodo trenirali
po individualnih programih,
Jarc pa jih bo ponovno zbral
v začetku januarja. V Šmart-
nem ob Paki so v soboto go-
stili drugi prvoligaški obra-
čun, med Mariborom Pivo-
varno Laško in Muro. Zara-
di obveznosti, ki jih je imel,
si je tekmo »doma« ogledal
tudi direktor Ere Jože
Krajnc, ki tako ni spremljal
svoje ekipe v Ljubljani: »Ves
čas sem bil na zvezi s kole-
gi, ki so bili v Spodnji Šiš-
ki, novice pa niso bile raz-
veseljive. Kljub zadnjemu
porazu moramo biti na kon-
cu jesenskega dela zadovolj-
ni z izkupičkom. Peto me-
sto je bil naš cilj, vendar so
razlike, tudi do dna lestvi-
ce, zelo majhne. Nadaljeva-
nje nikakor ne bo lahko.«
Dogovor z mariborskim
trenerjem Jarcem je obrodil
sadove, saj je po poraznih re-
zultatih njegovega predhod-
nika med prvenstvom začel
graditi novo, uspešno zgod-
bo. »Zadovoljni smo z nje-
govim delom, saj igre in re-
zultati kažejo, da njegovi us-
pehi tudi v drugih okoljih ni-
so bili naključni,« je še do-
dal Krajnc, ki želi s svojimi
sodelavci v klub pridobiti no-
vega napadalca in morda še
kakšnega kvalitetnega igral-
ca za zapolnitev igralskega
mozaika. Vsi Erini nogome-
taši imajo veljavne pogodbe
vsaj do konca sezone, tako
da odhodov iz ekipe ne pri-
čakujejo. Jarc bo imel tokrat
na voljo dovolj časa, da se-
stavi ekipo po svojem okusu
in jo pripravi za uspešno na-
daljevanja prvenstva, saj bo
peto mesto glede na majhne
razlike seveda zelo težko ob-
držati: »Najprej želim konč-
no izpopolniti igralski kader
in najti ustrezne pogoje za
priprave. Dosegli smo zastav-
ljeni cilj, vendar bi si želel
še tri točke, ki smo jih izgu-
bili na posameznih tekmah.
Ne glede na to se nam za na-
daljevanje ni bati, saj vijoli-
ce cvetijo spomladi,« je svo-
ja razmišljanja v šali zaklju-
čil Jarc.
Še tretjič
zapored
Velenjčani bodo prezimi-
li na 6. mestu, kar je glede
na zadnjo pozicijo, katero so
zasedah pred tremi tedni,
izreden uspeh. »Po menjavi
trenerja nismo niti pomisli-
li, da lahko v zadnjih štirih
tekmah osvojimo kar 9 točk.
To je neverjetna serija glede
na nasprotnike, ki smo jih
premagali,« je z nasmeškom
na obrazu pripovedoval di-
rektor Rudarja Matjaž Begič.
Potem ko so presenetljivo
premagali Kopra in Olimpi-
jo, so dobili tudi srečanje s
Korotanom, ki je bil v Vele-
nju vedno neugoden nasprot-
nik.
»Trenutno smo vsi presreč-
ni nad rezultati, zato je tež-
ko oceniti, kaj je dejansko
prinesla sprememba na klo-
pi. Kakršnokoli razmišljanje
bi bilo lahko precej krivič-
no do bivšega trenerja in tu-
di do vseh sodelujočih. Po se-
riji neuspehov je bilo pač nuj-
no nekaj spremeniti,« je na-
daljeval Begič. S Francijem
Oblakom so se za vodenje
ekipe dogovorili do konca pr-
vega dela prvenstva, kajti pro-
fesor športne vzgoje težko us-
klajuje obveznosti. Vendar v
klubu želje po spremembi
zdaj verjetno ni, saj je vsem
kar malo žal, da je po lepi
seriji na vrsti zimski odmor.
Rudarji so se proti Koro-
tanu povsem zasluženo z
zmago poslovili od domačih
navijačev, čeprav Oblak nad
igro ni bil navdušen: »Velika
želja po zmagi je morda vpli-
vala na naše nogometaše, saj
so naredili veliko napak. Ven-'
dar so pomembni zadetki,
dosegli smo tri in povsem za-
služeno zmagali. Z izkupič-
kom na zadnjih tekmah smo
seveda izredno zadovoljni.«
Prva polovica decembra bo
namenjena lažjim treningom,
v soboto bodo gostih malo-
nogometni turnir, po počit-
nicah pa se bodo ponovno
zbrali januarja. »Med tem ča-
som bomo v klubu dobro raz-
mislili o morebitnih igralskih
spremembah in predvsem o
tem, ali je smiselno iskati no-
vega trenerja, glede na odlič-
ne Oblakove rezultate,« je de-
jal Begič, ki se zaveda, da bo
nadaljevanje prvenstva zelo
zahtevno. Prave odločitve bo-
do zdaj še kako potrebne.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
DEAN ŠUSTER
Marijan Pušnik z oranžnim šalom,
ki prinaša srečo.
Borutu Jarcu je veselje ob 5. mestu
pokvaril visok poraz.
Franci Oblak je na tekmah vselej
v športni opremi.
Mali nogomet za velike
v soboto bo v velenjski Rdeči dvorani polfinalni tur-
nir zimske lige malega nogometa na odboj. Tekme še-
stih prvoligašev z vzhoda bodo odigrane v času 2x10
minut. CMC Publikum, lanski zmagovalec v Mariboru,
bo 12. januarja 2003 gostitelj zaključnega turnirja če-
tverice, zato se je nanj neposredno uvrstil, tako da bo
izmed preostale peterice napredovalo le eno moštvo.
Urnik v Velenju: Rudar - Publikum (15), Era - Maribor
(15.50), Publikum - Dravograd (16.15), Rudar - Mari-
bor (16.40), Era - Mura (17.05), Rudar- Dravograd (1Z30),
Pubhkum - Era (17.55), Era - Dravograd (18.45), Rudar
- Mura (19.10), Publikum - Maribor (19.35), Rudar -
Era (20), Publikum - Mura (20.50).
Igralec kroga Simon Sešlar (CMC Publikum), trener kroga Marijan Pušnik (CMC Publikum)
Derbi za
policijo
Nedeljska tekma se je
končala s kazensko ovad-
bo in več predlogi za sod-
nika za prekrške. V prete-
pu ob igrišču je bilo namreč
poškodovanih kar nekaj
oseb, med njimi največ var-
nostnikov in policistov. Po
besedah direktorja celjske
policije Edvarda Mlačnika,
je bilo na Skalni kleti okrog
200 navijačev Olimpije, že
med tekmo pa so izzivali
varnostnike in policiste, na
igrišče pa metali piroteh-
nične izdelke. »Nekaj mi-
nut pred koncem tekme so
navijači podrli kovinsko
ograjo in okrog 30 jo je
preskočilo, še prej pa so
uničili kemično stranišče.
Ob robu igrišča so začeli
obračunavati z varnostni-
ki, nakar so ukrepali poli-
cisti. Ti so uporabili pri-
silna sredstva, fizično si-
lo, gumijevke in plinski
razpršilec,« razlaga Mlač-
nik. V pretepu je bilo ra-
njenih pet varnostnikov in
trije policisti, pri podira-
nju ograje pa se je poško-
doval tudi eden izmed na-
vijačev OUmpije, 22-letni
D. K. Zanj bodo napisali
kazensko ovadbo zaradi
preprečitve uradnega deja-
nja uradni osebi. Ni pa iz-
ključeno še večje število
kazenskih ovadb in pred-
logov za sodnika za prekrš-
ke, saj o vpletenih še ved-
no zbirajo informacije. Na
celjski policiji so sestavili
posebno komisijo, ki bo
preverila vse okoliščine
uporabe prisilnih sredstev,
čeprav Mlačnik ob tem do-
daja, da kakšnih sumov, da
pohcisti le-teh niso upora-
bili upravičeno in strokov-
no, nima. Na tekmi je za
varnost skrbelo 30 varnost-
nikov in 34 policistov. Po-
ročilo pa so s celjske poli-
cije poslali tudi na inšpek-
torat za šolstvo in šport, saj
domnevajo, da organizator
kljub vsemu ni dovolj po-
skrbel za varnost, na pri-
reditvi pa so točili tudi al-
koholne pijače.
SIMONA ŠOLINIČ
St. 49 - 5. december 2002•
22
šport
Zaloga mora biti
precejšnja!
v soboto prvi obračun Celja Pivovarne Laško in Tutunskega kombinata - Evropska zveza krivdo pripisuje drugim
Celjski rokometaši bodo v
osmini finala pokala pokal-
nih zmagovalcev sprva go-
stili makedonskega predstav-
nika, poznavajoč vroče raz-
mere v Prilepu pa si želijo vi-
soke zmage v dvorani Golo-
vec. Srečanje se bo začelo ob
18. uri, spremljali pa ga bo-
ste lahko preko valov Radia
Celje in tudi na kanalu Tele-
vizije Celje.
Vzdušje v celjskem taboru
je bilo še v torek zelo sprošče-
no, čeprav je včeraj sledil der-
bi domačega prvenstva s Pre-
ventom.
Pester
december
Trener Celja Pivovarne Laš-
ko Miro Požun si je pozorno
ogledoval videokaseto s tekmo
med Tutunskim kombinatom
in Pelistrom: »Dobili smo še
posnetek srečanja med našim
tekmecem in Jugom. Moštvo
iz Prilepa igra »jugoslovanski«
rokomet. Igralci so tehnično
zelo podkovani, močni so v po-
samičnih akcijah. Uporablja-
jo obrambi 6-0 in 3-2-1. V na-
padu izstopajo levo krilo Go-
ce Makaloski, zunanja napa-
dalca Mile Neškoski in Boro
Šokoski ter desno krilo Stra-
šo Ilieski. Favoriti za končno
zmago smo vendarle mi. Igra-
mo bolj sodobno, hitreje. A
nasprotnike moramo vzeti re-
sno, kajti odločilno srečanje
se pač igra pri njih. V Ribnici
smo imeli težave z levimi zu-
nanjimi napadalci. Ahilova te-
tiva je bolela Sergeja Ruten-
ko, zato nisem želel tvegati,
Miladin Kozlina je imel poš-
kodovan komolec, Nenad Bil-
bija pa je bil bolan. A na zu-
nanjem položaju se je odlič-
no znašel Luka Žvižej. Dejan
Peric je v 40 minutah zausta-
vil 15 strelov, v preostanku časa
pa Gregor Lorger 6. Začel se
je naporni niz tekem dvakrat
na teden.«
Luka Žvižej je dodal: »Zma-
gati moramo s čim višjo razli-
ko, kajti na vročih terenih ra-
do prihaja do presenečenj. Te-
ga ne smemo dovoliti. Vse bo
lažje, če bomo že doma poka-
zali, kdo je favorit in če bo naš
naskok iz Golovca precejšen.
Raven naše forme se dviguje.«
Športni direktor Slavko Ive-
zič je pohvalil moštvo zaradi
velike zagnanosti v Ribnici in
visoke zmage.
Mančeto sa
repče
Tutunski kombinat Brend je
bil ustanovljen pred pol stolet-
ja. V šestnajstini finala je naj-
tesneje izločil grški lonikos
(46:45). Novinci v moštvu so
Makaloski (prej Pelister), ki je
Grkom nasul 15 golov, Laško-
ski (Mladost) in Bogoeski (Jug).
Zanimivo zgodbico je o tem-
peramentni deželi ponudil Ži-
kica Milosavljevič, pred dve-
ma letoma najboljše desno krilo
na svetu, ki je eno sezono odi-
gral v Makedoniji. »Poleti leta
1993 sem se iz pančevskega Di-
nama preselil v Kumanovo.
Tamkajšnji Ševro se je uvrstil
v pokal pokalnih zmagovalcev.
V DP smo končali na 5. mestu,
potem ko smo v Prilepu izgu-
bili, doma pa zmagali. A naj-
bolj se spominjam tekme v
Skopju z moštvom PTT. Imel
sem dolge lase, med tekmami
zvezane v čop. Klicali so me
»mančeto sa repče<, in večini
nisem bil simpatičen. Skopska
publika je bila vedno bolj ža-
ljiva in nenadoma sem se ste-
pel z enim od gledalcev, nakar
so se pridružili soigralci. Kaz-
novan sem bil s U-emi tekma-
mi prepovedi igranja. Sicer pa
občinstvo v Prilepu dobro ve,
kaj je dober rokomet,« je »Ži-
le« počasi pripovedoval v slo-
venskem jeziku in zaradi tru-
da požel aplavz na novinarski
konferenci.
Ostali pari osmine finala
PPZ: Gudme-Chambery, Lov-
čen-Energia, Ciudad Real-Za-
porožje, Ademar-Haukar,
Constanta-Lemgo, Szeged-Ta-
tran in RedbergsUds-Dennis.
Nemci in
Španci?
že dlje časa živi ideja o raz-
širitvi lige prvakov po vzoru na
nogomet in košarko, predvide-
na pa je bila za naslednjo sezo-
no. A namigi iz Dunaja sčaso-
ma postajajo sumljivi, da s spre-
membami ne bo nič. Zato je
spregovoril tudi predsednik
upravnega odbora Celja Pivo-
varne Laško Andrej Šušterič:
»Jutri bomo 40 najboljšim
evropskim klubom poslali be-
sedilo našega predloga. Po nji-
hovih odgovorih bo jasno, ali
so za razširitev najelitnejšega
tekmovanja na 24 klubov s po
štirimi skupinami. Na Dunaju
so dejali, da niso izključni krivci
za zastoj. Kot kaže, so to nemški
in španski klubi, ki imajo iz-
jemno kakovostni ligi, podpr-
ti s televizijskimi prenosi. V novi
ligi prvakov bi imeli edini po
tri predstavnike.«
DEAN ŠUSTER
Foto: GREGOR KATIC
Slovenščina Žikice Milosavljeviča je bila toplo pozdravljena.
Ponovno
derbi v Celju
Celjankam šesta zmaga - Prihaja
Jezica - Napredek lige Trocal
Košarkarice celjskega
Merkurja so v 8. krogu že
šestič zmagale v ligi Trocal.
V soboto so v svoji dvorani
premagale odlično ekipo Ši-
benika, kar nedvomno do-
kazuje, da lanski naslov ni
bil naključje.
Celjanke so imele težave
le nekaj uvodnih minut, na-
to pa odlično odigrale pred-
vsem drugi polčas in tekmo
zasluženo dobile s 16 točka-
mi prednosti. Na igrišču je
blestela Čehinja Lucija Čon-
kova, ki je dosegla 28 točk,
izkazala pa se je tudi z igro v
obrambi. Tehnični direktor
kluba Franci Ramšak je sku-
paj s sodelavci v letošnji se-
zoni v Celju zbral izredno
kvalitetno ekipo, ki naj bi v
naslednjih petih letih prišla
med najboljših osem evrop-
skih ekip. Večni derbi z Jezi-
co tokrat verjetno ne bo imel
pravega naboja. Celjanke sta
poleg trenerja Dragomirja
Bukviča v letošnji sezoni
okrepili tudi dve bivši košar-
karici Jezice Daliborka Jo-
cič in Mojca Markovič. S
pristopom, kot so ga prika-
zale na tekmi proti Šibeni-
ku, jim je proti državnim in
pokalnim prvakinjam uspeh
nedvomno zagotovljen.
Celjanke so trenutno dru-
gouvrščena ekipa lige, ki je
v letošnji sezoni zelo napre-
dovala. Ramšak, sicer tudi
predsednik omenjenega tek-
movanja, je izpostavil pred-
vsem profesionalni način vo-
denja lige in uspešno sode-
lovanje z glavnim pokrovi-
teljem, nemškim Trocalom.
»Zavzemamo se predvsem za
televizijske prenose, ki bi
omogočili popularizacijo na-
še lige v sodelujočih državah.
Za zaključni turnir v Saraje-
vu se bomo dogovorili še z
enim velikim pokroviteljem,
drugo leto pa želimo pred-
vsem zagotoviti legitimnost
lige z 12 klubi v Fibinem tek-
movanju,« je o nadaljnjih na-
črtih mednarodne lige dejal
njen predsednik.
PŠ, DŠ
Foto: GK
Na zadnji tekmi prejšnje sezone je bila uspešnejša Jezica, ko je zanjo
še igrala Aleksandra Bukvič (št. 6), žena trenerja Celjank.
^portni koledar
SOBOTA 7.12.
MALI NOGOMET
1. SL, 9. krog. Rogaška Sla-
tina: Dobovec - Tomaž Mila
Poetovio (20).
KOŠARICA
Goodyear liga, 10. krog.
Banja Luka: Borac - Pivovar-
na Laško.
1. SKL - moški, 10. krog,
Šentjur: Alpos Kemoplast -
Zagorje (19), Polzela: Savinj-
ski Hopsi - Elektra (20), Zre-
če: Rogla - Geoplin Slovan
(19).
Trocal liga, 9. krog, Ce-
lje: Merkur - Jezica (20).
ROKOMET
Pokal pokalnih zmago-
valcev, četrtfinale, prva tek-
ma, Celje: Celje Pivovarna
Laško - Tutunski kombinat
(18).
SRL - moški, 10. krog,
Ljubljana: Slovan - Gorenje.
ODBOJKA
1. DOL - moški, 10. krog,
Kranj: Triglav - Šoštanj To-
polšica, Anhovo: Salonit -
SIP Šempeter. k
TOREK 10. 12.
KOŠARKA    I
Pokal Uleb, 7. krog, Valel
cia: Pamesa - Pivovarna Lal
ko. i
SREDAH. 12.
ROKOMET
SRL-moški, 11. krog, V<
lenje: Gorenje - Celje Piv(
varna Laško (19).
planinski kotiček
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 8. decembra
tradicionalni pohod na Tišje. Odhod ob 6.22 z železniška
postaje v Celju. Prijave do 7. decembra na tel. 03 545-29-2?
ali 040 324 669.
Zavod za kulturne prireditve Celje vabi 14. decembri
na strokovni izlet na Dunaj. Odhod ob 5. uri z avtobusneg«!
postajališča na Glaziji, vrnitev v Celje okoli 23. ure zvečer
Prijave do 6. decembra.
Planinsko društvo Zabukovica vabi 14. decembra H'^
zaključni izlet ob izteku leta v neznano. Odhod v soboto ob
7. uri iz Migojnic in ob 7.30 iz Glazije v Celju. Prijave na tel
571 70 78, g. Franci Ježovnik.
St. 49 - 5. december 2002!
ŠPORT
23
Kemoplastu
podaljšek v Kranju
Vsi še v boju za ligo za prvaka - Na Polzelo se vrača Miloš Sagadin
Slab vikend je za košar-
karskimi moštvi s Celjske-
ga, saj je po štirih srečanjih
le šentjursko zadovoljno
zapuščalo parket, preosta-
la tri pa so bila poražena,
ob počitku zreške Rogle.
. Kaj je to
i   zmaga?
I Tako se prav gotovo spra-
šujejo vse bolj razočarani na-
vijači Laščanov, kajti njiho-
vi ljubimci že dober mesec
niso slavili. Tokrat je iz Treh
lilij nasmejana odšla ekipa
Zadra, ki je znala izkoristiti
svoje sposobnosti. Dalmatin-
ci so prišli do občutnejše pred-
nosti ob koncu prvega dela
srečanja predvsem z natanč-
nimi meti za tri točke. Do-
mačini, ki so igrali na trenut-
ke dobro, nato pa sila slabo,
so se sicer uspeh približati,
a to je bilo tudi vse, kajti iz-
kušeni gostje niso dovolili
popolnega preobrata. Kaj in
kdaj narediti, da se stanje,
kakršno je sedaj, v Laškem
prekine, je vprašanje za upra-
Fo šestih zaporednih po-
razih so košarkarji Pivovar-
ne Laško končno zmagali.
Pred 400 gledalci so v 6. kro-
gu skupine B pokala Uleb
premagali Ostende s 76:68.
Belgijci so takoj po polča-
su vodili za 10 točk, Lašča-
ni pa so le prevzeli prevla-
do na parketu in z delnim
izidom 33:12 poskrbeli za
prepričljiv preobrat. Najbolj
zaslužen zanj je bil znova
Kenyan Weaks z 29 točka-
mi, po 11 pa sta jih dodala
Vladimir Popovič in Dragan
Dojčin.
vo kluba, ki bo morala po-
tegniti določene poteze. Očit-
no je, da napredka ni niti v
igri, še manj pa v rezultatih,
posledica tega pa je vse več-
je razočaranje gledalcev ter
psihološka obremenjenost
igralcev in trenerja, ki se ni-
kakor ne najdejo.
Kemoplast
pokazal zobe
šentjurčani so odšli v Kranj
z optimizmom, kljub temu,
da Kahvedžič v prekinitvi
sploh ni treniral (poškodba
hrbtne mišice), z zmanjšano
intenzivnostjo pa je delal No-
vakovič. A je kljub temu tre-
ner Igor Pucko že pred tek-
mo najavil borbo za četrto
zmago. Prvi polčas, v kate-
rem sta blestela Bojan No-
vak (skupno 25 točk ob 56-
odstotnem metu) in Peter Jo-
vanovič (20 točk- 69%, 6
skokov), so gostje dobih za
17 točk, ob tem pa odigrali
najboljših dvajset minut se-
zone. V nadaljevanju so do-
mači, ki jim že pošteno gori
pod nogami, krenili sila agre-
sivno. Ob številnih nedoso-
jenih osebnih napakah so
zaostanek izničili. V razbur-
ljivi končnici so tri sekunde
pred koncem izenačili za po-
daljšek. V njem pa je svoje
izkušnje vnovčil Damjan No-
vakovič, ki je prinesel od-
ločilno prednost za sila po-
membno zmago, ki še drži
Šentjurčane v igri za ligo za
prvaka.
Slaba cona,
viroza...
v Šoštanju je skoraj po-
vsem polna dvorana pričako-
vala več od igralcev Elektre,
ki so očitno proti Kopru pre-
goreli v želji po uspehu. Kar
14 izgubljenih žog v prvem
polčasu ter slabo odigrana
conska obramba v začetku
nadaljevanja sta bila ključ
dvajsetih točk prednosti ze-
lo dobrih gostov, kar je bilo
dovolj za zanesljivo zmago.
Šoštanjčanom ni pomagala
niti vrnitev na parket dalj časa
poškodovanega Miljana Ču-
stiča niti podpora domače
godbe Zarja. Polzelani so odšli
v Ljubljano s slabimi upi,
kajti viroza, ki je napadla
moštvo Hopsov, je še kako
vzela moči nekaterim igral-
cem. Zato tudi ne čudi viso-
ka zmaga Slovana, ki je igral
vseskozi agresivno. Odloči-
tev je prišla v nadaljevanju,
ko so Hopsom povsem pošle
moči. Na lestvici so vse štiri
Peterka kroga: Geržina
(Hopsi), Čustič (Elektra)
Novak, Jovanovič, Novako-
vič (vsi Alpos Kemoplast).
Igralec kroga: Peter Jo-
vanovič (Kemoplast).
Trener kroga: Igor Puc-
ko (Kemoplast).
ekipe, torej Alpos Kemoplast,
Hopsi, Elektra in v tem kro-
gu prosta Rogla v sredini s
po štirimi zmagami in v bo-
ju za četrto in peto mesto, ki
še vodita v ligo za prvaka.
Možnost za povečanje števi-
la zmag bo že to soboto, ko
Kemoplast gosti Zagorje, Ro-
gla je domačin Slovanu, so-
sedski derbi pa bo na Polze-
li, kamor prihaja Elektra.
JANEZ TERBOVC
Foto: GREGOR KATIC
Izkušnje Damjana Novakoviča so odločile podaljšek v Kranju.
PANORAMA
NOGOMET
1.SNL
18. krog: CMC Publikum
- Vega Olimpija 0:0. Ljublja-
na - Era Šmartno 4:1 (3:0);
Pridi (6), Kmetec (35), Kitic
(38), Žeželj (85); Šimundža
(50). Rudar - Korotan 3:1
(2:0); Arlič (15), Mujanovič
(45,65);Torrens (89). Vrstni
red: Vega Olimpija 36, CMC
Publikum 34, Koper 32, Ma-
ribor Pivovarna Laško 28, Era
Šmartno 24, Rudar, Ljublja-
na 22, Primorje 21, Dravo-
grad 20, Gorica 19, Mura 17,
Korotan 16.
MALI NOGOMET
1. SL, 8. krog: Kix - Dobo-
vec 2:2; Kosernik (25), Breč-
ko (36). Vrstni red: Litija 22,
Beton 21, Puntar 18, Dobo-
vec 13, Metropol, Kix 10, Na-
poli 7, Sevnica 6, Tomaž 5,
Grafis 3.
KOŠARKA
GOODVEAR LIGA
9. krog: Pivovarna Laško
-Zadar 72:78 (49:61, 36:49,
14:21); Weaks 17, Pavič 15,
MileUč 13, Brolih 9, Dojčin
8, Kuqo 6, Kobale, Raduno-
vič 2. Vrstni red: Union Olim-
pija 17, Maccabi, Zadar 15,
Krka, Crvena zvezda, Zagreb
14, Gibona, Široki brijeg,
Split 13, Pivovarna Laško, Bo-
rac 11, Bosna 9.
1. SHL ' moški
9. krog: Triglav - Alpos Ke-
moplast 89:91 (83:83, 68:69,
40:57, 26:38); Novak 25,
Novakovič, Jovanovič 20, Pe-
trovič 12, Kočar 9, A. Ma-
ček 5. Geoplin Slovan - Sa-
vinjski Hopsi 103:77 (69:49.
48:37, 26:15); Covič, Grži-
na 16, Kadič 15, Tovornik.
Čatovič 9, Skok 8, Cizej 2.
Elektra - Koper 75:94 (52:68,
46:32,23:19); Čustič 20, Dra-
žovič 16, Latovič 15, Nuha-
novič, Jevtovič, Belanovič 6,
Divjak 4, Tajnik 2. Vrstni red:
Geoplin Slovan 17, Koper,
Helios 14, Kraški zidar 13,
Rogla, Elektra, Savinjski Hop-
si, Alpos Kemoplast 12, Tri-
glav, Zagorje 10, Birokrat 9.
TROCAL LIGA
8. krog: Merkur Celje - Ši-
benik 76:60 (58:49, 39:35,
18:19);Čonkova28,Jocičl3,
Perhč 12, Temnik 8, Potoč-
nik 7, Markovič, Ramšak 4.
Vrstni red: Gospič, Merkur
14, Željezničar 13, Wels 12,
Šibenik, Jezica, Montmonta-
ža 11, Jedinstvo 10.
SAVINJSKA LIGA
5. krog: Gomilsko - Pariž-
Ije 93:64, Velenje - Gornji
Grad 72:62, Žalec - Prebold
74:59, Polzela - Laško 45:87.
Vrstni red: Gomilsko, Vele-
nje 10, Gornji Grad 9, Pivo-
varna Laško 8, Žalec 7, Pa-
rižlje 6, Prebold, Polzela 5.
ROKOMET
SRL - moški
9. krog: Inles Riko - Celje
Pivovarna Laško 20:40
(8:20); Kokšarov 11, Vugri-
nec, Milosavljevič 6, Žvižej
5, Maksič 4, Tomšič, Gajič
3, Ivančič 2. Prevent - Gore-
nje 27:2?> (13:11); Kavtičnik
7, Sovič, Sirk 4, Tamše 3, Pe-
terlin 2, J. Dobelšek, Mlakar,
Gajšek 1. Vrstni red: Mobi-
tel Prule 67 18, Celje Pivo-
varna Laško 16, Prevent 13,
Gorenje 12, Trimo 11, Ter-
mo, Rudar 7, Slovan 6, Ko-
per, Velika Nedelj, Inles 5,
Pivka 3.
ODBOJKA
DOL - moški
9. krog: SIP Šempeter -
Kamnik 0:3, Salonit - Šoštanj
Topolšica 3:1. Vrstni red: Sa-
lonit 24, Kamnik, Fužinar 18,
Svit 17, Stavbar, Bled 15, To-
polšica 9, Triglav, Pomurje
7, Šempeter 5.
Laščani so še drugič ugnali Ostende, po odlični igri Kenyana
VVeaksa.
NA KRATKO
Zmaga Mačkovi
Ljubljana: Na tekmovanju v streljanju z zračnim orož-
jem za pokal Slovenije je pri članicah s pištolo zmagala
Ksenija Maček iz Strelskega društva »Dušan Poženel« Reči-
ca pri Laškem, pri mladincih pa je bil član istega društva
Uroš Taškar tretji.
Razigrane Celjanke
Maribor: V 9. krogu l.B lige - vzhod za rokometašice je
ŽRK Celje odigral eno boljših tekem in premagal Branik s
34:18. Najboljša sedmerka je v prvem polčasu z zavzeto
igro popolnoma nadigrala gostheljice in povedla z 20:4.
Trener celjskih rokometašic Sebastjan Oblak je tako v na-
daljevanju priložnost namenil še mlajšim igralkam, ki so
do konca tekme uspele zadržati razliko. (JK)
Poraz zaenkrat ni usoden
Maribor, Celje: Kegljavke Miroteksa, večkratne državne
prvakinje, so v 8. krogu presenetljivo izgubile v Kranju, kar
pa ni povzročilo spremembe na lestvici, saj imajo Celjanke
še vedno štiri točke prednosti. V 9. krogu so namreč visoko
porazile ekipo Ljubelja z 8:0, najboljši posameznici sta bili
Andreja Razlag (511) in Marika Kardinar (501). Druga eki-
pa Miroteksa je v derbiju za prvo mesto v l.B ligi po ogorče-
nem boju premagala Konstruktor s 5:3. Najboljše posamez-
nice so bile Nada Savič (567), Zorica Gluvič (561) in Sabi-
na Koljič (554). (JK)
Naslova v Dramlje
Dramlje: Domači odbojkarski ekipi sta osvojili naslova v
celjskih športnih igrah tako pri ženskah kot pri moških. V
tekmovanju je sodelovalo 22 ekip. Drameljčani so slavili
pred Šolskim centrom in Izletnikom, pri ženskah pa so se z
drugim oziroma tretjim mestom izkazale še Levčanke in
odbojkarice Kamena Celja. (JK)
Priznanja Miroteksov-kam?
Celje: V soboto bo na kegljišču Golovec prireditev Dan
slovenskega kegljanja 2002, ki ga organizira domači klub.
Začela se bo ob 11. uri z redno letno skupščino kegljaške
zveze Slovenije, po njej pa bo na vrsti tekmovanje, ki se
ga bodo udeležili najboljši iz minule sezone. Pravico na-
stopa imajo po štirje slovenski tekmovalci v članski, mla-
dinski in kadetski kategoriji, ter najboljše deklice in dečki
iz tretje in četrte kategorije. Ob 17. uri bo razglasitev
najboljših v letu 2002. Večino priznanj v ženski konku-
renci bodo prejele posameznice in ekipe celjskega Miro-
teksa.
Šahisti v superligo
Celje: Celjski šahovski klub je osvojil prvo mesto v vzhodni
skupini slovenske lige in bo tako prihodnje leto nastopal v
superiigi. Podpredsednik kluba Franci Pešec je pohvalil vseh
devet tekmovalcev, ki so z veliko borbo prišli do presenet-
ljivega, vendar povsem zasluženega uspeha. Celjani so zmagali
le pol točke pred Rokado iz Lendave, tretji pa so bili žalski
šahisti.
Št. 49 - 5. december 2002
Fantastični vzpon celjskega nogometa je presenetil Slo-
venijo: gradnja modernega stadiona, urejene finance,
vse širši in uspešnejši mladi kader ter kot pika na i kra-
sna bera točk članskega moštva. CMC Publikum je bil v
nedeljo pred zmago in prvim naslovom jesenskega prva-
ka obkrožen s 3500 gledalci.
»Naš cilj je že dosežen,« je razlagal predsednik kluba Mar-
jan Vengust tik pred velikim derbijem, «kar poglejte nabito
polne tribune«. Medtem je direktor Darko Klarič prevzel
funkcijo »redarja« na VlP-tribuni in nekaj prostih sedežev
hranil le še za najbolj pomembne osebe. »Potrdilo se je tisto,
kar smo nekateri poslanci vneto razlagah. Celje potrebuje
nov stadion. In prav veseli me, ko vidim, kdo vse mora sta
je bil iskren bivši rokometaš Janez Goršič. Le uro pred
četkom obračuna, tik pred ogrevanjem, je stopil v bistro Ti
ka Olimpijin Robert Prosinečki. Mladinski svetovni pn
(z Jugoslavijo) in bronasti s francoskega Mondiala (s Hn
ko) je ob kavici vlekel cigarete iz rdeče-belega zavojčka. 1
sneje se je pritoževal nad agresivnostjo »Pušnikovih ten
jev«, ki so grizli kot za stavo. Bele drese, ki so prinašali sra
so na žalost zamenjali z rumeno-modrimi. Morda tudi
žoga ni hotela v ljubljansko mrežo, ob izjemnih priložnosi
Andreja Kvasa in Roberta Korena. Tudi Dragan Čadik
ski ni bil razpoložen, bržkone ga je zmedla sobotna proia
Št. 49 - 5. december 2002!
lesreča. Green dragons nikoli ne razočarajo pri navijanju,
idi pri huliganstvu jih redkokdo zaustavi. Želeli so na
D, a so bili že prvi spretni plezalci v ustreznem primežu,
nači privrženci bi ob danem zadetku ponoreli, tako pa so
fcčasno pospeševali ritem varovancem. A tudi to je bil
redek, Kosovo žvrgolenje je bilo vselej pospremljeno z
nim negodovanjem. Ultras armada (nelegitimna nasled-
1 Celjskih grofov) je s trakovi »zasnežila« kazenski pro-
[gostov, bakle pa so na drugi strani žarele okoli Aleksan-
išelige. Po končnih 0:0 je solzivec, namenjen objestne-
IV kletki na severni tribuni (zvili so zaščitni drog in zlo-
idel lesene ograje), deloval še daleč naokoU in povzročal
neustavljivo kihanje. Skalna klet je preživela, javnost pa je
preko medijev na novinarski konferenci razburjal legendar-
ni Brane Oblak z neobjektivnimi ocenami, tudi obtožbami.
Izjave gredo na njegov rovaš, znova se je namreč osmešil.
Marijan Pušnik pa je odvrnil: »Glede grobosti pa tole: očit-
no nisva bila na isti tekmi!«
Kam in kdaj bodo odšli Publikumovi asi Simon Sešlar,
Robert Koren, Sebastjan Gobec, Marijan Budimir, Domen
Beršnjak, Vladislav Lungu uradno ni znano, a Celje gre na-
prej! Najbolj drzni bi Ohmpiji privoščili »peto ligo«, Publi-
kumu pa ligo prvakov... DEAN ŠUSTER
.............________________.......... . ^   ftjto; .GREGOR KATIC
Št. 49 - 5. december 2002 J
26
REPORTAŽA
Ko spregovori truplo
Prvo vprašanje, ki si ga postavijo kriminalisti ob najdbi trupla: je šlo za nesrečo, umor ali samomor?
Pred časom so na Celjskem naš-
li tri trupla s smrtnimi ranami na
vratu. Množični morilec? V kam-
nolomu v Libojah so našli raz-
padlo truplo. Samomor? Pred leti
so v gozdu našli večkrat ustre-
ljeno žensko. Umor? V prvem pri-
meru je šlo za samomor, v dru-
gem vzrok smrti ni znan, pri us-
treljeni ženski je prav tako šlo za
samomor. Trije primeri, ki zgo-
vorno kažejo, da so številni sle-
dovi nemi. Toda kriminalistom po-
vedo veliko.
Najprej z očmi,
potem z rokami!
Pri najdbi trupla je prvo in naj-
bolj pomembno dejanje zavarova-
nje kraja. »Osnovna naloga krimi-
nalistične tehnike je zavarovanje
materialnih sledov,« pravi Zvone
Cirkulan, dolgoletni kriminalist
oziroma eden bolj priznanih kri-
minalističnih tehnikov v Sloveni-
ji. Oglede krajev opravljajo prei-
skovalni sodnik, državni tožilec,
kriminalisti, kriminalistični tehniki
in policisd. Izjemno pomembna pri
ogledu kraja pa je fotografija, ki
prikaže stanje mnogo bolj jasno kot
zapisnik, zato sledi na kraju tudi
fotografsko dokumentirajo.
Ni popolnega
zločina
že po sledeh na truplu in v nepo-
sredni okolici je pogosto mogoče
sklepati, ali je šlo za nesrečo, umor
ali samomor. Cirkulan pravi: »Najd-
ba obešenca lahko pomeni tudi
umor. So ga umorili in zatem obe-
sili ali je šlo res za samomor?« V
primeru navideznega obešenja mo-
rilec najprej natakne žrtvi zanko oko-
li vratu, šele nato zaveže vrv na oporo.
S tem se izda, saj je v tem primeru
zanka drugačna. Cirkulan omenja
še več vrst sledov, ki lahko primer
zaključijo kot samomor ali poka-
žejo na umor. »Biološke sledi so ti-
ste, ki pripadajo osebi, denimo znoj,
sperma ali urin. Mehanske sledi so
sledi orodij, orožja. Sem spadajo
vstrelnine, vreznine, odrgnine... Mi-
krosledovi pa se ne vidijo. Tu so po-
trebne kemične preiskave in anali-
ze. Sledovi so lahko tudi grafološ-
ki. Levičarja izdaja na primer nagib
pisave,« razlaga. Torej popoln zlo-
čin ne obstaja. Vsakdo za seboj pu-
sti sled.
Tudi z obdukcijo je mogoče do-
kazati, ali so v/na truplu sledovi
umora. Zelo zavajajoča je lahko smrt
na tirih, pravi Cirkulan. Povoženje
z vlakom človeka neverjetno zma-
liči. Kosi teles so lahko po trčenju v
okolju tudi v premeru do 50 me-
trov. .. »Na železniškem nasipu j e vse
polno kovinskih drobcev. Preiska-
va obutve pokojnega nam lahko od-
govori na vprašanje, ali je oseba tja
prišla sama ali jo je morebiti kdo
prinesel. Če sledov na obutvi ni, že
obstaja sum umora,« razlaga Cirku-
lan in nadaljuje: »Imeli smo tudi pri-
mer smrti, ko je vse kazalo, da gre
za povoženje z avtomobilom, saj je
imela oseba poškodbe prsnice. Bolj
natančen pregled pa je pokazal, da
je šlo za umor. Osebo je nekdo zbr-
cal do smrti. Noge so namreč kar
štirikrat močnejše od rok.«
Marsikaj povedo tudi mrliške li-
se. »Ko srce zastane, kri preneha
krožiti. Nabira se v nižjih predelih
telesa in tako nastajajo mrliške h-
se. Včasih je po neustreznem raz-
poredu lis moč spoznati, da je nek-
do lego trupla spreminjal po smr-
ti,« navaja naš sogovornik. Torej gre
za sum kaznivega dejanja. Tudi tak-
šne primere so že imeli na Celj-
skem.
Še en srhljiv primer. Pred leti so
v gozdu našli večkrat ustreljeno žen-
sko. Ustreljena je bila v del telesa,
ki je bil v dosegu rok. Preiskava je
pokazala, da so na rokah pokojne
sledovi svinca, barija in antimona.
Ti in ostali sledovi so kazali samo
na eno. Na samomor.
»Znano je, da vsa trupla iz vode
niso utopljenci, kot tudi niso vsi
utopljenci samomorilci,« nadalju-
je Cirkulan. Je v pljučih voda? Po-
tem gre za utopitev. Je ni? Potem
obstaja sum, da je bila oseba mr-
tva, še preden je padla v vodo. So
na telesu sledovi nasilja?
Celjski
»prerezaniff
vratovi
Celjski primeri, ki so razburili jav-
nost z vbodnimi ranami na vratu,
so namigovali na umore. Izkazalo
se je, da je šlo za samomore. To so
pokazali številni sledovi. »Včasih na
truplu najdemo tako imenovane po-
skusne reze oziroma vbode, ki si jih
oseba zada pred usodnim rezom ali
vbodom (če gre za samomor z orož-
jem, pa poskusne strele v okolico).
To je sled^ ki lahko pomeni samo-
mor,« dodaja Zvone Cirkulan. Pre-
rezano oblačilo na vratu, denimo,
kriminaliste vodi k sumu na umor,
nepoškodovan ovratnik ali celo raz-
galjen vrat pa kažeta na to, da je ose-
ba sama dvignila roko nad sebe.
Pred dnevi je na Celjskem komaj
14-letna deklica storila samomor.
Toda policisti so si morali, ko so
prispeli na kraj, zastaviti tudi vpra-
šanje, ali je morda šlo za nesrečo
ali kaznivo dejanje. Cirkulan pravi,
da raziskovanje teh primerov spa-
da med najtežja kriminalistična opra-
vila. Tudi smrt mlade Libojčanke v
kamnolomu pred meseci je zaradi
številnih okoliščin še vedno nepo-
jasnjena. »Včasih je možno s pomoč-
jo lutke, ki ustreza teži in velikosti
mrtvega, opraviti več poskusnih pad-
cev, nato pa nastale poškodbe pri-
merjati s poškodbami na truplu,«
navaja Cirkulan.
V pogovoru naš sogovornik ome-
ni še eno dokaj »temno področje« v
policijski praksi. Samomore v pro-
metu. Sledovi se v takšnih primerih
skorajda ne razlikujejo od sledov v
dejanskih prometnih nesrečah. »Na
Celjskem je znan primer, ko je moš-
ki, ki ga je zapustila žena z otroko-
ma, s sekiro ubil svojega očeta in zaž-
gal njegovo hišo. Zatem je sedel v
avto in povzročil prometno nesre-
čo. Umrl je zaradi možganskih poš-
kodb in notranjih krvavitev. V krvi
je imel 2,9 promila alkohola.« Pri-
mer je bil zaključen kot prometna
nesreča in ne kot samomor.
Kdo si, truplo?
»Med sledovi, ki jih iščemo na
ali ob truplu, imajo sledovi papilar-
nih linij gotovo eno pomembnejših
mest.« Med te sledove spadajo sledi
delov prstov, dlani in sledovi sto-
pal. Na svetu ni dveh oseb, ki bi imeli
enako razporeditev karakteristik pa-
pilarnih linij. Še več. Enake razpo-
reditve ne najdemo niti pri isti ose-
bi.« S t. i. daktiloskopsko identifi-
kacijo prstnih odtisov pa krimina-
listi nesporno dokazujejo prisotnost
osebe na kraju in tudi identiteto tru-
pla, v kolikor ta ni znana. Teh nači-
nov je več. Od preverjanja osebnih
dokumentov, primerjave rokopisa,
posebnih znamenj do objave foto-
grafije v medijih. »Najtežje je iden-
tificirati trupla, pri katerih so gni-
lobni procesi že nastopili. V polet-
nih mesecih so denimo pogosta tru-
pla v vodi. Pri teh je značilna nagu-
banost kože, kar predstavlja hudo
oviro pri identifikaciji. Podobno je
z mumificiranimi in močno napih-
njenimi trupli,« razlaga Cirkulan za
večino ljudi grozljive prizore, zanj
pa so le del vsakdanjega dela...
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: PU Celje
Razpadajoče truplo pove veliko o skrivnostnem morilcu.
Kapljice krvi na mizi. Bodo sledovi razjasnili samomor ali umor?
Zvone Cirkulan iz PU Celje, eden bolj priznanih kriminalističnih tehnikov v Sloveniji-
Št. 49 - 5. december 2002
lovi TEDNIK
KRONIKA
27
Hop čez mejo
Beg v boljše življenje se konča s prisilnim vračanjem nazaj v negotovost
v četrtek, 28. novembra,
se je v Velenju končalo med-
narodno zasedanje delov-
ne skupine Preprečevanje
ilegalnih migracij, ki so se
ga poleg predstavnika slo-
venske policije udeležili še
predstavniki Avstrije, Nem-
čije, Gruzije, Hrvaške, Ita-
lije, Madžarske, Francije,
Turčije, Jugoslavije, Ruske
federacije in predstavniki
Mednarodnega centra za
razvoj migracijske politike.
Prvo tovrstno zasedanje je
bilo lani, ko je skupina pri-
pravila dva dokumenta in si-
cer Pregled mednarodnih ak-
tivnosti na področju nedovo-
ljenih migracij in Priporoči-
la za učinkovitejši boj proti
tovrstnemu problemu. Sled-
nji dokument so sprejeli maja
letos na desetem zasedanju
Mednarodne konference mej-
nih policij.
Lani so na Celjskem od-
krili 353 ilegalnih prebež-
nikov, kar je 47 odstotkov
manj kot leto prej. 132 od
teh so prijeli pri prestopu
meje, ostale pa pri tranzitu
čez območje celjske policij-
ske uprave. Prevladovali so
državljani Romunije, Ma-
kedonije, Turčije in Iraka.
»Gre za generalna priporo-
čila vsem državam članicam
te konference, na kakšen na-
čin naj se ukvarjajo s poja-
vom ilegalnih migracij. Ne-
katere države namreč spadajo
med dežele, iz katerih ilegal-
ne migracije izvirajo, neka-
tere države pa se z njimi sploh
niso ukvarjale, misleč, da to
ni njihov problem. Pomem-
bno je usklajeno sodelovanje,
saj so ilegalne migracije glo-
balni problem, ki mu drža-
va sama ne more stopiti na
prste,« pravi vodja sektorja
za državno mejo in tujce pri
Upravi uniformirane pohci-
je Generalne policijske upra-
ve Anton Travner.
Osrednja tema letošnjega
srečanja je bilo prisilno od-
stranjevanje tujcev, ki nedo-
voljeno vstopajo v države ali
v njih nezakonito bivajo. »To
je izjemnega pomena, saj je
prijemanje tujcev brez pra-
vega učinka, če to kasneje ne
pomeni tudi učinkovitega
vračanja prebežnikov,« nada-
ljuje Travner: »Tujce je po-
trebno vrniti v državo, kate-
re mejo so ilegalno presto-
pili oziroma v države od ko-
der so pobegnili. 72 odstot-
kov vseh v septembru prije-
tih tujcev smo uspeli odstra-
niti iz države, kar je dober
rezultat. Prizadevamo si zvi-
šati število tudi prijetih tuj-
cev, ki so uspeli priti skozi
našo državo, a jih vrnejo k
nam.« Koliko to letno stane
državo, Travner ne upa ugi-
bati, pravi pa, da se finančna
sredstva za to rapidno zmanj-
šujejo, zato bo potrebno na
tem področju tudi določene
zadeve spremeniti.
V dveh dneh so v Velenju
svoje poglede na prisilno od-
stranjevanje tujcev predsta-
vih tudi člani mednarodnih
organizacij. »Tudi letos smo
pripravili in uskladili Pri-
poročila, dokument, ki ga
bodo maja naslednje leto
obravnavali na enajstem za-
sedanju Mednarodne kon-
ference mejnih pohcij, v ka-
tero je trenutno včlanjeno
več kot 40 držav,« razlaga
Travner. Leta 2000 je bilo v
Sloveniji 35.800 nedovolje-
nih prehodov državne me-
je, vendar število le-teh od
takrat upada. Med letoma
2000 in 2001 je bilo opazi-
ti skoraj 50 odstotni padec
nedovoljenih prehodov, do
konca leta pa naj njihovo šte-
vilo ne bi preseglo osem ti-
soč. Ob zaključku posveta
je bilo slišati, da večina ile-
galnih prebežnikov postane
žrtev dobro organiziranih
kriminalnih združb. »Vsako
leto v Evropo iz predvsem
slabo razvitih dežel priha-
ja od 700 tisoč do milijon
ljudi,« pravi Travner, ki po-
jasnjuje, da je zakon o tuj-
cih prinesel določilo, po ka-
terem je oseba, ki organi-
zira tujčev ilegalni prihod
v državo, solidarno odgovor-
na za stroške njegovega bi-
vanja in vrnitve v matično
državo. Zakon lahko kaznu-
je tudi prevoznika, ki bo pre-
bežnika v svojem vozilu pre-
peljal v državo.
SIMONA ŠOLINIČ
PROMETNE NESREČE
Kdo je voznik?
še vedno ni znano, kdo je
povzročil prometno nesrečo,
v kateri je bil huje poškodo-
van 14-letni fant, P. U. Ne-
sreča se je zgodila v četrtek,
28. decembra, v križišču
Ljubljanske ceste in Čopove
ulice v Celju. Neznani voz-
nik osebnega avtomobila, ki
je pripeljal po Čopovi ulici
in v semaforiziranem križiš-
ču zavijal levo na Ljubljan-
sko cesto, ni dal prednosti
pešcu. Ta je v ravno v tistem
trenutku pri zeleni luči na
zaznamovanem prehodu za
pešce prečkal vozišče. Voz-
nik je trčil vanj, pešca pa je
najprej vrglo na vetrobran-
sko steklo, nato pa na ploč-
nik, kjer je obležal hudo te-
lesno poškodovan. Voznik
osebnega avtomobila, najver-
jetneje znamke Fiat punto,
črne barve, celjskega registr-
skega območja, je po trčenju
s kraja odpeljal proti centru
mesta, ne da bi poškodova-
nemu mladoletniku nudil pr-
vo pomoč. Zaradi razjasni-
tve okoliščin prometne nez-
gode policisti še vedno na-
prošajo vse morebitne oči-
vidce, da pokličejo na tele-
fonsko številko 113 ali na ano-
nimno številko policije 080
1200.
Med
preiiitevanjem
zbil pešca
v torek, le nekaj minut
pred šesto uro zjutraj, se je
na cesti Šentjur - Ponikva zgo-
dila prometna nesreča, v ka-
teri je življenje izgubil 52-
letni A.K. Slednji je hodil ob
robu vozišča, pri sebi pa je
imel tudi kresničko, ko ga je
zbil 22-letni voznik osebne-
ga avtomobila M. G. 22-let-
nik je takrat ravno prehite-
val pred seboj vozeče oseb-
no vozilo. Pešec pa je v ne-
sreči utrpel tako hude poš-
kodbe, da je umrl na kraju
nesreče.
To je že 44. smrtna žrtev
letos na celjskem, v enakem
obdobju lani pa jih je bilo
42. Vendar se število do kon-
ca leta utegne še povišati, pra-
vijo na policiji. V jesenskem,
zimskem in nato še v zgod-
njem pomladanskem času so
zaradi slabe vidljivosti rav-
no pešci najbolj ogroženi v
prometu, pravi inšpektor za
promet pri celjski Policijski
upravi Franci Klanjšek. »Le-
tos je na Celjskem umrlo že
devet pešcev, večina je bila
starejša od 55 let. Starejši
ljudje so tudi najbolj izpo-
stavljeni. Od leta 1994 do da-
nes je umrlo že 47 pešcev,
kar sedemdeset odstotkov pa
je bilo starih več kot 50 let.
Vozniki jih zaradi temnih ob-
lačil v temi ob cesti skorajda
ne vidijo,« razlaga Klanjšek
in opozarja na zakon, ki pre-
pisuje uporabo odsevnih te-
les. SS
V avto po
denar
v torek, 26. novembra, je
neznanec iz odklenjenega
osebnega avtomobila Opel
Astra, ki je bil parkiran v
Gubčevi uhci v Celju, od-
nesel žensko torbico z de-
narjem, dokumenti in mo-
bilnim telefonom. Lastnici
V. E. je povzročil za okrog
petdeset tisoč tolarjev sivih
las. Dan zatem pa so v zgod-
njih jutranjih urah vlomih
v osebni avtomobil znam-
ke Daewoo, ki je bil parki-
ran v Kocenovi ulici v Celju
in iz njega pobrali nahrbt-
nik z denarjem, dokumenh
in mobilnim telefonom v
skupni vrednosti okrog se-
demdeset tisočakov.
CVETKE
• V zadnjem času na celjskem
območju poleg gripe razsaja-
jo slabe razvade in novi hobi-
ji. Na skrivaj sedemo v prija-
teljev avtomobil in se odpe-
ljemo neznano kam. Adrena-
lin pa dviguje še dejstvo, da so
nam za petami policisti in da
nas čaka kazenska ovadba. Še
bolj razburljiv hobi je vrtanje
pnevmatik. To je namreč sto-
ril neznanec, ki si je vzel čas
in se z vrtalnikom spravil nad
nič krive gume specialnih vo-
zil za prevoz tovora.
• Celjski policisti so v ne-
deljo pokazali, da so »pravi
korenjaki in ne razvajene ma-
mine maze«, kot je njihov ge-
neralni direktor dejal pred ča-
som. Vseeno pa bodo ugotav-
ljali ali so upravičeno z gu-
mijevkami obračunavali z na-
vijači na nogometni tekmi.
Rezultat tekme in pretepa je
jasen. Prvi je bil neodločen,
drugi pa se končal s petimi
pretepenimi varnostniki in
tremi pretepenimi policisti.
• V Celju je neznanec mi-
nuli teden odnesel enaindvaj-
set obcestnih svetilk. Kam je
naložil kandelabre in kako
jih je odpeljal, ni znano, še
manj pa kam. Dejstvo pa je,
da mu v prihodnosti svetlo
kaže.
Zakaj umirajo?
Je za smrt voznikov na cesti Arja vas Velenje kriva cesta?
Pisali smo že o tem, da je
cesta Arja vas - Velenje ena
najnevarnejših na Celj-
skem, saj je od leta 1995 do
danes na njej umrlo že 23
ljudi. Samo letos pa je na
tej cesti življenje izgubilo
že sedem oseb.
Zadnja tragična nesreča na
tej cesti se je zgodila v sobo-
to, 29. novembra. Nekaj mi-
nut po drugi uri zjutraj je bi-
la cesta usodna za 37-letno
2. K. iz Šmartnega pri Slo-
venj Gradcu. 37-letnica je
med vožnjo iz smeri Velike
Pirešice proti Črnovi na mo-
krem in spolzkem vozišču iz-
gubila oblast nad vozilom, ki
ga je zaneslo preko nasprot-
nega voznega pasu na maka-
damsko površino in nato do
potoka Pirešnica, kjer je ob-
stalo na strehi. Sopotniki, 43-
letna S. P., 22-letna I. P. in
21-letni Ž. B. so se uspeli sa-
mi rešiti iz vozila, medtem
ko je voznica ostala vklešče-
^ v vozilu in je zaradi poš-
kodb umrla na kraju nesre-
če.
»Ravno na tej cesti je letos
v primerjavi s preteklimi leti
stanje katastrofalno,« pravi di-
rektor celjske policijske upra-
ve Edvard Mlačnik. Nesreč je
iz leta v leto več, saj se je šte-
vilo vozil na tej cesti dnevno
povišalo. Največ nesreč pa se
zgodi v popoldanskem in ve-
černem času. Mlačnik meni,
da je razlog za številne smrt-
ne žrtve na tej cestni poveza-
vi tudi v vozišču samem. Na
direkcije za ceste pri ministrs-
tvu za promet so iz celjske po-
licije zato že poslali dopis, iz
katerega je razvidno, da je po-
trebno cesto pregledati še z
njihove strani. Gre predvsem
za odsek od križišča za Dobr-
no do Vinskogorskega klan-
ca. »Vprašljiva je granulacija
oziroma oprijemljivost cestiš-
ča, ki se na določenih delih
že kruši. Zaradi tega se na teh
delih nabira voda, kar pome-
ni, da cesta ob slabših razme-
rah ostane dlje časa mokra in
spolzka. Cesta pa je še v senč-
ni legi, kar predstavlja večjo
nevarnost v zimskem času, to-
rej v času poledice,« razlaga
Mlačnik. Po oceni policije
varnostno nista najbolj primer-
na tudi most in ograja na tem
delu.
SIMONA ŠOLINIČ
Koliko ljudi bo še umrlo na cesti Arja vas - Velenje?
Radarski nadzor cestnega
prometa bo:
• jutri, 6. decembra, dopoldne na območju Laškega, po-
poldne pa na območju Žalca;
• v soboto, 7. decembra, dopoldne na območju Velenja,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
• v nedeljo, 8. decembra, popoldne na območju Celja;
• v ponedeljek, 9. decembra, dopoldne na območju Slo-
venskih Konjic, popoldne pa na območju Šentjurja;
• v torek, 10. decembra, dopoldne na območju Šmarja
pri Jelšah, popoldne pa na območju Mozirja;
• v sredo, 11. decembra, dopoldne na območju Žalca,
popoldne pa na območju Velenja;
• v četrtek, 12. novembra, dopoldne na območju Celja,
popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
Št. 49 - 5. december 2002
Riviera pod
gorsifimi vriiovi
Gardsko jezero že od nekdaj privlači mnoge znane in manj znane Zemljane
Severna Italija se pona-
ša s številnimi jezeri in kar
škoda je, da jih Slovenci ne
obiskujemo prav pogosto,
čeprav ležijo takorekoč na
dosegu roke. Do najbližje-
ga Gardskega jezera je le
kakšnih 400 kilometrov, ta-
ko da se splača zapeljati tja
že na kak »podaljšan ko-
nec tedna«.
Jezero, ki je pri nas žal še
najbolj znano po zabaviščnem
parku Gardaland, je prava me-
ka za ljubitelje narave, špor-
ta pa tudi arhitekturnih skuš-
njav in lenobnega poležava-
nja na obali. Primerni vetro-
vi navdušujejo deskarje, oko-
liški vrhovi plezalce in gor-
ske kolesarje, pa tudi za sote-
skanje in raftanje bi se kaj naš-
lo. Jezero je hitro dosegljivo
iz Avstrije in Nemčije zato ni
čudno, da posebno v polet-
nih mesecih tod prevladuje
nemška govorica. Prav zato
je najprimernejši čas obiska
jesen, ko je sonce prav tako
prijetno toplo, o nevzdržni tu-
ristični gneči pa ni sledu.
Mediteransko
vzdušje
Največje italijansko jeze-
ro je pravcata oaza medite-
ranskega sveta ob vznožju vi-
sokih gorskih grebenov. Tu
se pod pozno v pomlad za-
sneženimi vrhovi sklanjajo
zverižene oljke, pomlad di-
šeče oznanjajo cvetovi citru-
sov, na letoviško obmorsko
vzdušje spominjajo vitke ci-
prese in radosti jeseni napo-
vedujejo zasanjani vinogra-
di. Razkošne vile, urejeni vr-
tovi in številni parki so pol-
ni eksotičnega rastja, ki že
od nekdaj dobro uspeva ob
bregovih jezera. Tako ni čud-
no, da njegove peščene oba-
le marsikje dajejo videz mor-
ske riviere.
Okoli 50 kilometrov dol-
go in do 17 kilometrov širo-
ko jezero pokriva 370 kva-
dratnih kilometrov površine.
Jezerske vode poživlja nekaj
manjših otočkov, med kate-
rimi sta res zanimiva le dva.
Garda in Trimelone. Dober
kilometer dolg otok Garda je
znan tudi pod imeni Lecchi,
Ferrari in Borgheze, kot so
ga imenovali kar po njego-
vih nekdanjih lastnikih. V ek-
sotično zelenilo je ujeta ču-
dovita vila iz konca 19. sto-
letja, ki buri radovednost
sprehajalcev z nekaj sto me-
trov oddaljene obale.
Gardsko jezero privlači
obiskovalce že od nekdaj in
ni čudno, da so ob njegovih
bregovih občudujoče spreha-
jali Virgil, Dante, Goethe,
Carducci, Lavvrence, Kafka...
Johann Wolfgang Goethe je
»odkril« Gardsko jezero de-
cembra leta 1786, ko se je
namenil obiskati slovito Ve-
rono. Toda ob pogledu na ču-
dovito dolino je v trenutku
spremenil načrte in se name-
sto zidovom svetovljanskega
mesta raje posvetil bivanju v
eni izmed prijaznih ribiških
vasic. Torbole, kot se ime-
nuje, je danes le eden izmed
številnih prijetnih turističnih
krajev ob jezerskih obalah,
še posebno znan med ljubi-
telji surfanja in jadranja. Po-
dobnih manjših krajev je ob
obalah Gardskega jezera še
kak ducat in v vsakem je moč
preživeti vsaj nekaj prijetnih
uric.
Zaradi milega podnebja in
idilične obvodne lokacije je
bila slikovita pokrajina že
zgodaj poseljena. Tod so vo-
dile tudi pomembne trgov-
ske poti med Padsko nižino
in srednjo Evropo. Ni čud-
no, da so se prav tu pogosto
križali interesi različnih gos-
postev, kraljestev in ljudstev
Obale in bližnja okolica je-
zera so polne spomenikov
svojega časa. V 19. stoletju
je jezero preplavil val turiz-
ma in od takrat tod rastejo
hoteli, vile in v novejšem ča-
su mnogo manj romantični,
a daleč najcenejši avtokam-
pi.
Zalivček ali
gora
Le nekaj deset kilometrov
severno od Gardalanda vabi
eden najbolj romantičnih kra-
jev daleč naokoli. Punta San
Vigilio se imenuje majhen rt,
poraščen z vitkimi cipresami
in nasadi oljk, med katerimi
se diskretno skriva plaža. Žal
je ljubki zalivček v poletnih
mesecih zaradi gneče oropan
romantičnega vzdušja, ki pa
se povrne vsaj v toplih nočeh.
Rt že od nekdaj Icot magnet
privlači tudi najbolj slavne
osebnosti in med drugimi so
se tod sprehajali tudi Winston
Churchill, Laurence Oliver, Vi-
vien Leigh, princ Charles...
Vzhodni obali jezera daje
poseben pečat gora Monte
Baldo (2200 m), ki se vzpe-
nja nad enim izmed priljub-
ljenih letoviških krajev, Mal-
cesine. Gora je že stoletja dol-
go znana kot botanični vrt
Evrope, saj se ponaša z boga-
to in redko floro. Na vrh se je
mogoče povzpeti peš, mnogi
pa se raje prepustijo gondoli,
ki obiskovalce v nekaj minu-
tah popelje visoko nad jezer-
sko gladino, vse do smučišč.
Slednja sicer niso posebno,
razkošna, zato pa se lahko po-
našajo z enkratnimi razgledi
na Gardsko jezero.
Na skrajnem severnem kon-
cu Gardskega jezera obisko-
valce pričakuje Riva del Gar-
da, ki med drugim predstav-
lja tudi nekakšno križišče med
turističnimi potmi, ki se vije-
jo po vzhodni oz. zahodni strani
jezera ali pa nadaljujejo proti
goratemu severu. Tod so bile
ustanovljene različne naselbi-
ne že vse od antičnih časov in
že stari Rimljani so na tem kon-
cu jezera ustanovili šolo jadra-
nja. Veter igra na severnem de-
lu jezera še danes pomembno
vlogo. Tako vsaj mislijo šte-
vilni ljubitelji surfanja in ja-
dranja, ki ob vsakem lepšem
dnevu dobesedno preplavijo
slikovita vodna prostranstva
pod strmimi bregovi.
IGOR FABJAN
Dober dan Celje
Minuli teden se je v Celje
vrnil Dober dan. Turistično
poslovalnico te zasebne tu-
ristične agencije Zlatke in
Edija Masneca so namreč
odprli v skrbno urejenih pro-
storih na Stanetovi ulici.
Dober dan je v prejšnjih le-
tih gostoval v blagovnici Me-
tro in kasneje v prostorih sta-
rokrščanske krstilnice, zatem
pa so se umaknili iz Celja.
Zdaj so kupili nove prostore
v središču Celja in v njih ure-
dili prijazen prostor, kjer se
lahko ljudje v miru in ob po-
govorih s svetovalkami od-
ločajo o svojih potovanjih in
dopustih. »Nismo hoteli v kak-
šen velik potrošniški center,«
je povedal Edi Masnec. »Od-
ločitev za potovanja ali do-
pust je zahtevna in draga,
ljudje si morajo vzeti čas, zato
so lastni prostori silno po-
membni.«
V celjski poslovalnici, stala
jih je okoli 70 milijonov to-
larjev, ponujajo vrsto letovanj
in popotovanj, še naprej pa
se ta agencija najbolj usmer-
ja v južni Jadran. Med poseb-
nostmi velja omeniti, da so s
svojimi zmogljivostmi na
Rogli, kjer imajo 16 apart-
majev in preko 60 postelj, us-
peli obrniti turistični tok tu-
di iz Dalmacije v Slovenijo.
BRST Foto: GK
St. 49 - 5. december 2002
30
PISMA BRALCEV - NASVETI
NOVI TEDNIK
PREJELI
Pavlova
hiša v
Potrni
V Radgonskem kotu, ozem-
lju med Muro in Kučnico, je
po 1. svetovni vojni ostalo se-
dem slovenskih vasi, ki so po
odločitvi senžermenske mirov-
ne pogodbe ostale pod repub-
hko Avstrijo. Prebivalcem slo-
venskega rodu je Avstrija vze-
la pravico do uporabe sloven-
skega jezika v šoli in cerkvi
ter v javnem življenju.
Ena od teh vasi je Potrna
(Uafeld), kjer od leta 1988 de-
luje Kulturno društvo člen 7
za avstrijsko štajersko. To druš-
tvo se zavzema za politično
priznanje slovenske manjšine
na Štajerskem in za širitev pro-
stovoljnega pouka slovenšči-
ne.
Sedež društva je v Pavlovi
hiši, kjer je živel slovenski ro-
doljub, jezikoslovec, etnograf,
pesnik in docent na univerzi
Segetu (Szeged), rojen leta
1886 v Cankovi.
Ljubiteljska gledališka sku-
pina Teharje, ki deluje pod
vodstvom Petra Simonitija, se
je skupaj s celjsko podružni-
co SSK (svetovnega slovenske-
ga kongresa) Konference za Slo-
venijo 15. novembra letos ude-
ležila spominske svečanosti v
Pavlovi hiši v Potrni, kjer se je
zbralo približno 50 ljudi. Pri-
reditev se je pričela z glasbo;
slovenske pesmi je na citre igral
mladi gost - študent glasbe z
Gorenjske. Sledil je referat o
življenju in delu Avgusta Pa-
vla, nato pa so Pavlove pesmi
odlično recitirali člani tehar-
skega ljubiteljskega gledališ-
ča. Zbrane goste je v imenu
SSK - Konference za Sloveni-
jo pozdravil prof. Dane Hri-
beršek.
Po končani kulturni prire-
ditvi je sledila pogostitev, nav-
zoči pa so se med sabo prisrč-
no pogovarjali.
prof. DANE HRIBERŠEK
PRITOŽNA
iJCNJIGA
Zaupati
servisni
mreži
Renault?
Ker sem se odpravljal na
daljšo pot, sem zaradi obča-
snega zaznavanja ropota v ob-
močju motorja peljal dve le-
ti staro vozilo Renault na pre-
gled v njihov servis - Avto-
tehniko Celje. Vozilo so pre-
gledali, vendar vzroka niso
ugotovili.
Vzrok ropota je bila delno
odvita matica jermenice na al-
ternatorju. To sem ugotovil
na Hvaru, ko se je ta matica
povsem odvila in sta jerme-
nica in jermen padla dol. V
bližnjem avtoservisu so mi ok-
varo odpravili, privili so ma-
tico in montirali jermen. Ko
pa sem se vračal proti domu,
se je napaka ponovila že po
100 km vožnje. Na pooblaš-
čenem servisu Renault pri
Splitu, kjer so popravilo po-
novili, so odvijanje matice
preprečili z lepilno maso. Po
prihodu domov sem se ogla-
sil v servisu Avtotehnike Ce-
lje, kjer je vodja servisa s so-
delavcem popravljeno zade-
vo pogledal in zatrdil, da bi v
njihovem servisu zadevo po-
pravili na enak način in da se
lahko mirno vozim dalje. Tret-
jič se je ista napaka zgodila
po prevoženih 900 km (od po-
pravila) pri Splitu, in sicer na
otoku Krku. Po nasvetu »Re-
nault Pomoči«, sem v soboto
ob 11.30 uri poklical servis v
mestu Krk, kjer so mi rekli,
da delajo le do 12. ure in da
se lahko k njim pripeljem v
ponedeljek po 8.uri. Tako sem
v ponedeljek obiskal servis na
Krku. Po pregledu jermenice
so zatrdili, da je njena notra-
nja obloga počena, da nado-
mestne nimajo na zalogi in
da je začasna montaža le-te
nevarna za nadaljnje poškod-
be. Svetovali so mi vožnjo do
servisa v Kočevju, da pa mi
ne bi luči izpraznile akumu-
latorja, so mi odklopili varo-
valke luči. Tako sem se odpe-
ljal proti Kočevju, vendar ob-
stal na cesti, 20 km pred Ko-
čevjem zaradi popolnoma iz-
praznjenega akumulatorja,
ker črpalka za bencin ni več
dovajala goriva. Isto okvaro
je tako začel reševati že četrti
pooblaščen Renaultov servis.
Po pregledu okvare oziroma
jermenice so zatrdih, da jer-
menica sploh ni počena in da
jo je potrebno le priviti in proti
odvijanju uporabiti pravo ma-
so, kar so tudi storiU.
Na vprašanje Avtotehniki
Celje in Renaultu Slovenija, ali
prevzemajo odgovornost za
opisan potek reševanja zade-
ve, je bil odgovor, da ne, ker
vozilo ni več v garanciji. Se-
daj se samo še sprašujem, ali
je napaka dokončno odprav-
ljena ob tako različnih pristo-
pih strokovno usposobljenih
Renaultovih servisov.
R.S.,
(naslov je v uredništvu)
ZAHVALE,
POHVALE
Zahvala
Iskreno se zahvaljujeva ur-
gentni službi Zdravstvenega
doma Celje, posebno dr.
Blazniku ter tehnikoma g. Zr-
niču in g. Cerovšku, za izred-
no hitro in učinkovito pomoč
najinemu sinu Žanu, v sredo
6. novembra 2002. Zahvala
velja tudi pediatričnemu od-
delku celjske splošne bolni-
šnice in vodji urgentne služ-
be dr. Žmavcu, ki mestu Ce-
lju zagotavlja tako dobro or-
ganizirano nujno medicinsko
pomoč.
NATALIJA in BOJAN
ŽVIŽEJ,
Celje
Martino-
vanje v
Šentru-
pertu
člani društva upokojencev
Mestne četrti Dolgo polje iz
Celja smo letos martinovali
v gostišču Kocman v Šentru-
pertu nad Laškim in bili izred-
no zadovoljni.
Že pred vstopom v gostiš-
če nas je pozdravil zeliščar
Milan Kalan iz Kalobja, ki
ima najboljšo ekološko kme-
tijo v Sloveniji. Po kosilu, ki
je bilo izredno bogato, smo
si ogledali cerkev, v kateri je
maševal župnik Dori, preden
je moral po kazni v Berlin.
Tisti, ki so bili v Šentruper-
tu prvič, so bili nad tem sli-
kovitim naseljem izredno
navdušeni. Po vrnitvi v go-
stišče Kocman pa se je zače-
lo pravo veselo martinovanje.
Za zelo zanimiv program sta
poskrbela lastnik gostišča
Vlado Kocman in harmoni-
kar Matija Tratnik. Predsed-
nici našega društva upoko-
jencev, Ivici Guček, se za or-
ganizacijo martinovanja v
Šentrupertu lepo zahvaljuje-
mo.
MILAN GOMBAČ,
Celje
Krvodajalske akcije
Rdeči križ Slovenije vabi na krvodajalske akcije, ki bo-
do 5. decembra v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah,
12. decembra v laškem kulturnem domu, 17. in 19. v laški
knjižnici in 20. decembra v Žalcu.
ZDRAVNIK SVETUJE
Dan brez
holesterola
v Celju
30. novembra je bila v
Celju preventivna akcija
dan brez holesterola. Pri
organizaciji je sodelovala
celjska podružnica Druš-
tva za srce. Projektna pi-
sarna Celje zdravo mesto.
Koronarni klub Celje in
Klub zdravja Biotop.
Holesterol je glavni dejav-
nik tveganja, ki izrazito po-
slabša prognozo ateroskle-
roze in vseh njenih oblik,
zato je pomembna preven-
tiva. Pomembno pa je pra-
vočasno sodelovanje bolni-
ka in zdravnika, osveščanje
in izobraževanje o dietni
prehrani, o pomenu fizič-
ne aktivnosri, kontroli krv-
nega tlaka in holesterola.
Študije dokazujejo pomem-
bno zmanjšanje obolevno-
sU in umrljivosti pri pravo-
časnem zdravljenju z zdra-
vili, ki uspešno znižujejo
holesterol v krvi.
Nekatere študije so že
končane, druge pa še pote-
kajo. V populaciji, starejši
od 30 let, je hiperlipidemij
preko 50 odstotkov. V so-
botni akciji v Celju pa smo
ugotovili, da ima 80 odstot-
kov pregledanih povečan ce-
lokupni holesterol v krvi.
Vprašanja, povezana z
vašimi zdravstvenimi te-
žavami, pošljite na Novi
tednik, Prešernova 19,
3000 Celje, za rubriko
Zdravnik svetuje.
To je bil slučajni vzorec
ljudi, ki se v soboto dopol-
dan napotijo v mesto na na-
kupe, sprehod ali na sreča-
nje s prijatelji. Ker je bila
akcija napovedana, se je kar
nekaj ljudi pripeljalo v Ce-
lje iz sosednjih krajev. S tak-
šnimi akcijami je treba na-
daljevati, saj je med Ijud-
Piše:prim. dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
mi vladalo veliko zanima-
nje za določanje holestero-
la in za razgovor z zdravni-
kom in terapevti, ki so so-
delovali pri akciji. Pomem-
bno je tudi, da na Celjskem
še ni natančnih podatkov o
incidenci hiperlipidemij.
Več vemo o visoki umrlji-
vosri za boleznimi srca in
ožilja in o neuspešni borbi
za vzpostavitev invazivne
diagnostike v Celju. Upa-
mo, da bomo lahko opravi-
li epidemiološko raziskavo
o razširjenosti hiperlipide-
mij, a tudi o uspešnosti pre-
prečevanja in zdravljenja.
Za to pa bomo potrebo-
vali pomoč ne samo vseh že
sedaj sodelujočih, temveč
tudi občine, ki mora v me-
stu postaviti preventivno
točko, na kateri bodo lah-
ko ljudje vsaj enkrat teden-
sko dobili informacije o
zdravju in o problemih, po-
vezanih z njim. Naša akci-
ja je dokazala, da se na tak-
šen način lahko privabi ljudi
na sprehod v stari in lepi del
Celja, da lahko pozabijo na
veliko potrošniško mrzlico,
ki danes vse vabi na naku-
povanje v »šoping centre« tu-
di konec tedna, ko bi mo-
rali poskrbeti za prave člo-
veške stike in s sprehodi in
fizično aktivnostjo poskrbe-
ti za zdravje.
Podjetje NT&RC d.o.o.
Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencij sko-tržno dejavnost
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Ta številka je bila natisnjena v
17.369 izvodih. Cena izvoda je
350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek
Mesečna naročnina je 1.200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka transakcijskega računa:
06000-0026781320.
Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko
središče, Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvode,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn
Urednik fotografije:
Gregor Katic
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi
Računalniški prelom:
Igor Šarlah
Oblikovanje: Minja Bajagič
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične-
ga uredništva
tehnika.tednik@nt-rc. si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek
Glasbeni urednik:
Stane Špegel
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E-mail: radio@nt-rc.si
EMMI
Marjela Agrež, Milena Brečko-
Poklič, Simona Brglez, Janja
Intihar, Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Mateja Podjed, Urška
Selišnik, Branko Stamejčič,
Ivana Stamejčič, Simona
Šolinič, Tone Vrabi
Opravlja trženje oglasnega
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič
Propaganda: Vojko Grabar,
Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj
Telrfon: (03) 42 25 190
£ax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA
MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA
VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in
425-63-18
DRUŠTVO OZARA
CEUE
pomoč ljudem s težavami v
duševnem zdravju; Krekov trg3
Celje, tel.: 03 492 57 50.
St. 49 - 5. december 2002
TV VODIC
31
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
Ujemite še zadnja
Sicrita gesla v
programu Radia Celje
Naša igrica je dosegla svoj namen, dobi-
li smo več kot 2 tisoč vaših dopisnic s Skri-
timi gesli Radia Celje. Prihodnji torek ob
11.15 uri bomo najprej podelih tedensko
nagrado, nato pa še glavno nagrado, poto-
vanje v vrednosti 200 tisoč tolarjev.
Gesla lahko torej še do torka pošljete na
naš elektronski naslov desk.radio@radio-
celje.com ah po pošti na naslov Radio Ce-
lje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom
Za skrita gesla. Javite jih lahko tudi na tel.
številki 49-00-880 in 49-00-881 eno uro
pred glavnim žrebanjem, ki bo v torek, 10.
Jimto^.,akll4iM.:„^^^^..............
Full Cool
žur
v torek, 10. decembra, pripravlja Simona
Brglez javno finale oddaje Full Cool Demo Top.
Žur bosta popestrila znani mariborski pevec
Sebastian ter popularna pevka in voditeljica
Natalija Verboten. Za dvig temperature v
Memphis clubu na Lavi 7 v Celju bodo poskr-
bele tudi plesalke skupine Top Fit Divas. Vabi-
mo vas, da pridete v torek na pravo zabavo
brez vstopnine ter da tudi vi oddate svoj glas
za pevca, pevko oziroma skupino, ki vas bo s
svojo pesmijo najbolj navdušil. Najboljši bo-
do dobili nagrade, sicer pa bomo nagradili vse,
ki so v letošnjem letu posneli skladbo. Podrob-
nosti lahko preberete na internet strani -
www.nt.rc.si (radio, prireditve).
Posnetku prireditve boste lahko prisluhni-
li v sredo, 11. decembra ob 18. uri. Na ta dan
izjemoma ne bo novic in oddaje Pop čvek.
ČETRTEK, 5. DECEMBRA, OB 12.15:
ODMEV
ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI
Letošnji svetovni dan boja proti aidsu je
nadaljeval tradicijo iz leta 1988, ko so se
strokovnjaki po vsem svetu dogovorili, da
potrebujejo boljšo izmenjavi informacij o
okužbi s HIV in o aidsu, o načinih prenosa
ter o zaščiti in vzgoji ljudi, da sprejemajo
dejstvo, da so bolni in okuženi med nami.
Letošnje aktualno geslo ob dnevu boja pro-
ti aidsu se glasi Živi in pusti živeti, aktivno-
sti, ki so, se pričele v nedeljo, pa se bodo po
vsem svetu dogajale ves mesec. O smrtono-
sni epidemiji, ki predstavlja svetovni prob-
lem, bo v oddaji Odmev skupaj s poslušalci
in gosti spregovorila Alma Maruška Sed-
lar.
Medo, ki smo mu nadeli ime Srečko, nas bo vse do
torka spravljal v dobro voljo v radijskem studiu, v
torek pa bo na prireditvi Full Cool Demo Top dobil
novega lastnika ali lastnico.
ČETRTEK, 5. decembra
5.00 Začetek jutranjega programo, 5.30 Narodno-zabov-
na melodija fedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek,
11.00 Podobo dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00
Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Ponovitev oddaje Od-
mev, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Poglejte v
zvezde - z Gordano in Dolores, 23.00 Na krilih ljubezni (love
songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
PETEK, 6. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabov-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kroniko RaSlo, 7.40 Tečajni-
co, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo Pil Celje, 8.45 Jack pot, 9.40
Holo, Zdravilišče Dobrno, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme
Zreče, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Tarčo, 13.40
Halo, Zdravilišče Loško, 14.00 Utrip s Celjskega, 14.30 Izbira-
mo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20
vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študent-
ski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 7. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Osti ritmi 70 tih, 10.00
Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dnevo, 11.15
Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 14.00
Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00
Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 ŠKL,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit listo Rodia Celje,
19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo
lepo s Sošo Einsiedler, 24.00 SNOP - skupni nočni program
lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 8. decembra
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack
pot, 9J5 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred
mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novi-
ce, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdrovi,
20.00 Glasbo iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokolnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 9. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva,
12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 14.00 Utrip s
Celjskego, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
16.15 Top 5 glasbenih željo, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih
poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak
polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih
in regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 10. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedno, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horosbp, 7.00 2. jutranjo kronika RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00
Podoba dneva, 12.00 Novice, 14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport
danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Zdravju prijazne
minute (oddajo vsakih 14 dni), 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot,
18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19J0 Večerni program, 20.00
Radio Balkon, 21.30 Biti ali ne biti (nogrodni kviz), 23.00 Soute
surmodi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regio-
nalnih radijskih postaj Slovenije
SREDA, 11. decembra
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodijo tedno, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranja kroniko RoSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Porodlo, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice,
11.00 Podobo dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.30 Mali
0,14.00 Utrip s Celjskega, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in
odmevi RoSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kroniko, 17.45 Jack
pot, 18.00 Full cool, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.20
Pop čvek, 21.30 Biti ali ne biti (nagradni kviz), 23.00 Dobra
Godbo, 24.00 SNOP - skupni nočni progrom lokalnih in regio-
nolnih radijskih postaj Slovenije
.^Vl TEDNIK

35
Neverjetno 2002
Leto, v katerem se je Celje okronalo za filmsko prestolnico
Odprl se je Planet Tuš. Dru-
gi multikino v Sloveniji, mul-
tikino, ki se je učil na napa-
kah prvega. Tudi Planet ima
svoje napake. Pa k napakam
manj spada pozna dobava
gradbenega dovoljenja; ta na-
mreč ni kaj posebno osam-
ljen primer. Ljubljanski Ko-
losej se je odprl brez dovo-
ljenj za obratovanje, pa se je
hrup okoli tega kmalu pole-
gel.
Predvsem se je Planet Tuš
odprl malce prehitro oziroma
so izvajalci preveč zamujali z
deli, zaradi česar malce trpi
kvaliteta predvajanja filmov.
Zvok in slika še nista, kot bi
lahko bila. (Pri višjih tonih
zvočnik dvorane osem hreš-
či; slika se nikjer ne polega po-
vsem čez platno.) Vendar ver-
jamemo, da bo to urejeno kma-
lu. Poudarimo tole: Kolosej
lahko primerjamo z malce od-
tujeno železniško postajo, Pla-
net Tuš pa s sejmiščem. Vse
imaš tam. Moraš se usesti in
nekaj popiti; moraš nekaj ku-
piti. In to je dobro. Film je bil
na svojem začetku sejmarska
stvar. Planet Tuš ga vrača k te-
niu. Ga vrača množicam. In
upamo, da bo za stalno pove-
čal število množic, ki se bodo
vrnile filmu. Ampak to ni vse.
12. decembra se odpre art
kino Metropol: prvi kino art
mreže v Sloveniji. Kar ne bo
nudil Planet Tuš, bo nudil mest-
ni kino. Nudil bo zahtevnejše
filme; nudil bo prostor za pred-
vajanje amaterskih filmov. V
rednem sporedu bo vrtel po
en film tedensko; ob vikendih
bo vrtel po en film mesečnega
ciklusa. Organizirala se bo
klubska scena. Morda bo pa-
del vmes kak mini festival. S
čimer pridemo na naslednjo
točko.
Letos je mesto Celje spreje-
lo v svoja nedrja kar dva film-
ska festivala. Prvi je Pixel, fe-
stival digitalnega filma, ki ga
pripravlja skupina Opus design
iz Kranja. Pbcel namerava zbrati
predvsem mlade ustvarjalce,
in sčasoma nameravajo pose-
či tudi po filmih, ki se posna-
mejo izven meja Slovenije.
Drugi je jubilejni festival
slovenskega filma, otrok nek-
danjega TDF-a, ki se iz Por-
toroža seli v Celje. Ta se bo
organiziral v septembru
2003. V Celju se bodo torej
poleg najmlajše - digitalne -
filmske ponudbe pokazali tu-
di dosežki starejšega brata,
ki sliši na ime 35 mm.
Se pred dvema letoma bi spi-
sek vseh teh novic spadal v uto-
pijo, v novelo ali roman, ne
pa v časopisni članek. Pa ne le
zaradi obširnosti; ne le zaradi
užitka ljubiteljev filma, tem-
več posledično zaradi svojega
pomena za družabno življenje
Celja. Neverjetno 2002? Celj-
ski zgodovinopisci ga bodo ne-
koč morda celo označili za zgo-
dovinsko...
PETER ZUPANC
Foto: GREGOR KATIC
........................„„,„„.„i„„ ALEKS ŠTERN
Bojan Vivod, direktor Celjskih
kinematografov
Bojan Vivod, direktor
Celjskih kinematografov:
»Multikino se razteza na
4.000 kvadratnih metrih Pla-
neta Tuš. V osmih dvoranah
io prostora za 1775 ljudi: naj-
večja ima 435 sedežev, manjša
ima 350 sedežev, nato sta dve
dvorani s 198, dve s 162 in
dve s 135 sedeži. Ti usticza-
jo standardom te verige ki-
nematografov Warner villa-
ge. Platno v največji dvorani
meri 160 kvadratnih metrov,
v najmanjši pa 56 kvadrat-
nih metrov, kar je več, kot je
bilo največje platno v največji
celjski dvorani. V vseh dvo-
ranah so Kinotonovi projek-
torji z visoko stopnjo avto-
matizacije, nekaj jih ima in-
terlock sistem, ki trak med
predvajanjem filma vrnejo v
lego, primerno za takojšnje
drugo predvajanje. Zvočni si-
stem Dolby digital je v vseh
dvoranah. Te so zaradi bolj-
še izolacije med sabo ločene
s hodniki - tako se zvok iz
dvorane v dvorano ne prena-
ša.
Želimo, da bi Planet Tuš
Izostal sreiiišče za srečeva-
nje liudi i/ regije - pod če-
mer razumemo ljudi, ki ži-
vijo v polmeru 30 kilome-
trov. Pozitivni rezultat obi-
ska bi bil 500.000 obisko-
valcev v enem letu. Nekate-
ri nam napovedujejo še več;
če bo to uslišano, bomo ze-
lo veseli.« i
Slepa pega
Tema zagrne platno. Te-
ma traja. Srhljivi zvok, ki
nima vidnega izvira, ostro
vrta v gledalca. Kolja 'Glad-
ki' Saksida je pravkar po-
vedal, kaj je narobe z njim.
Ej, smrten je! Umira! In
ker na platnu ni slike, be-
sede pa se iztrošijo v ta gr-
di zvok, gledalec nima iz-
bire, kot da se sooči s... sa-
bo. Ej, tudi jaz sem smrten!
Lahko umrem!
Slepa pega noče biti niti
za površino znojne kap-
ljice blizu eska-
pizmu. Gledalca
hoče pretvoriti v
rumeno pego -
prostor v očesu, ki
je najbolj občutljiv
za vsakovrstne dražljaje. In
to za vsako ceno. In tukaj
pomežiknemo najbolj nedo-
delani plati filma. Slepa pe-
ga je film, ki se boji dialo-
gov - z njimi bi namreč
poanta bila šibkejša - film,
ki predvideva, da se v predz-
godovini dogajanja nihče
od karakterjev ni z nikomer
nikoli pogovarjal o ničemer.
Sicer pa filmu, ki se tako
trudi z realizmom (umira-
nja), ne bi škodilo nekaj
raznovrstnejših karakterjev;
in ni potrebe, da se tudi vsa-
kemu stranskemu naroči,
da samo zaradi filmske at-
mosfere gleda mrko. Škoda
recimo lepih oči Veronike
Klančnik. Preveč je torej
enostranskosti.
Piše: PETER ZUPANC
Vse ostalo je izredno do-
delano in spada v kontekst
samega filma; »iz-
prana« zrnata fo-
, tografz/a Kluba go-
lih pesti - Lupa in
' Gladki sta ostala iz-
prana in sama -
zvok, ki je samostojen,
povsem poln del doga-
janja na platnu... monta-
ža, ki najde najbolj skrite
sence dogodkov, da lahko iz
njih stke naslednjo sceno...
in nenazadnje Manca Dor-
rer, ki odigra svojo vlogo, kot
da je že vse življenje nudi-
la flirt in telo za karkoli,
pa četudi za kišto jabolk.
Prej omenjenemu pomanj-
kanju dialogov prav lepo pa-
rira izredno natančna in
domišljena vizualizacija:
glejte končno sceno Lupine
odločitve in zaves, ki zago-
rijo. Zastor je padel. Svet je
vdrl v intimni prostor pa-
ra. Odrešitev ima zelo gren-
ke podtone: »dostojanstve-
na« smrt je še vedno samo
smrt, in to prezgodnja.
PETER ZUPANC
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (25. 11. do 1. 12.)
Št. 49 - 5. december 2002   -
36
NASVETI
NOVI TEDNIU
December je čas peke piškotov, saj si praznikov brez
sladkih dobrot ne znamo predstavljati. Sladko pričako-
vanje se začne z obiskom Miklavža, nadaljuje pa vse do
božiča in novega leta. Ker so domači piškoti najboljši, se
čimprej lotite dela. Spečete lahko večje količine in jih
shranite, da bodo pri roki ves december.
Lešnikovi
piškoti
Za približno 80 piškotov
potrebujemo: 150g lešnikov,
150 g masla ali margarine,
150 g sladkorja, 2 rumenja-
ka, 150 g moke, 1 žličko li-
moninega soka, moko za raz-
valjanje, približno 40 lešni-
kov za okras.
Lešnike zmeljemo, nato jih
zmešamo z zmehčanim ma-
slom ali margarino, s slad-
korjem, rumenjaki, moko in
limoninim sokom v hitro krh-
ko testo. Iz testa oblikujemo
podolgasto klobaso, zavije-
mo jo v kos aluminijeve fo-
lije in postavimo za 1 uro,
lahko tudi več, v hladilnik.
Na pomokani deski testo raz-
valjamo na debelino 3 mm.
S primernim modelčkom
izrežemo iz testa okrogle piš-
kote s premere 4 cm. Piško-
te polagamo na pekač, ki
smo ga obložili s plastjo per-
gamentnega papirja. Lešniko-
va jedrca razpolovimo, vsak
piškot okrasimo z razpolov-
Ijenim lešnikom. Piškote pe-
čemo v ogreti pečici pri 200
stopinjah 8 do 10 minut.
Kostanjeve
rezine
Za 120 rezin potrebujemo:
200 g orehov, 200 g kuhinj-
ske čokolade, 75 g olupljenih
mandljev, 100 g moke, 1 vreč-
ko pecilnega praška, 1 žlič-
ko mletih nageljnovih žbic,
1 žličko mletega cimeta, 1
strok vanilija (nekaj vanili-
jeve arome), 250 g masla ali
margarine, 450 g kostanje-
vega pireja, ščepec soli, 175
g sladkorja v prahu, 2 jajci,
3 rumenjake, maščobo in mo-
ko za pekač, 200 g mandljev,
200 g mlečne čokolade.
Priprava teh piškotov je ma-
lo bolj zapletena in zamud-
na. Orehe zmeljemo, čoko-
lado narežemo na kocke,
mandlje pa grobo sesekljamo.
To sestavino zmešamo z mo-
ko, s pecilnim praškom, mle-
timi nageljnovimi žbicami in
mletim cimetom. Posebej raz-
mešamo zmehčano maslo, mu
dodamo izpraskano sredico
vanilijevega stroka ali nekaj
kapljic vanilijeve arome, sol,
sladkor v prahu in kostanjev
pire. Z metlicami električne-
ga mešalca mešamo toliko ča-
sa, da dobimo penasto kre-
masto zmes. Postopoma in
med mešanjem dodajamo jaj-
ca in rumenjake. Namastimo
pekač in ga rahlo pomokamo.
Lahko pa pekač tudi obloži-
mo s pergamentnim papir-
jem. Moko, čokolado in ore-
he zamešamo v masleno jajč-
no kremo s kostanjevim pi-
rejem. Zmes, ki jo dobimo,
enakomerno razmešamo na
pekač, pečemo v ogreti peči-
ci pri 200 stopinjah 18 do 20
minut. Nato vzamemo pekač
iz pečice in pustimo pecivo,
da se ohladi.
Olupljene mandlje - 200
g razdelimo na pekač, damo
še v vročo pečico in prepra-
žimo, da na hitro zarumeni-
jo (8 do 10 minut).
Medtem ko čakamo, da se
pecivo ohladi, segrejemo
mlečno čokolado v vodni ko-
peli, da se raztopi, ne sme
pa se preveč segreti. Ko se raz-
topi, jo pustimo, da se ohla-
di in znova strdi, nato jo spet
raztopimo. S čokolado pre-
mažemo ohlajeno pecivo. Po-
čakamo, da se čokoladni ob-
liv strdi, nato razrežemo pe-
civo na 120 majhnih pravo-
kotnikov. Na vsak pravokot-
nik položimo polovico pre-
praženega mandlja. Ko se pe-
civo povsem strdi in je tudi
glazura trda, zložimo rezine
med plasti pergamentnega
papirja v pločevinasto škat-
lo s tesnim pokrovom.
Smetanovi
kolački
Za približno 170 kolačkov
potrebujemo: 250 g moke, 5
žlic kisle smetane, 200 g ma-
sla ali margarine, ščepec soli,
moko za razvaljanje, 2 rume-
njaka, 100 g debelo zmletega
sladkorja, maščobo za pekač.
Moko, kislo smetano, ma-
slo in sol zamesimo v hitro
testo. Testo damo za pol ure
v hladilnik. Delovno površi-
no potresemo s tanko plast-
jo moke. Testo razvaljamo na
pomokani površini za nožev
hrbet na debelo. S kozarcem
ali z okroglim modelom za
piškote narežemo iz testa ko-
lačke s premerom 3 cm (prib-
ližno 170 do 180 kolačkov).
Kolačke premažemo z rume-
njakom in potresemo s slad-
korjem. Položimo jih na na-
maščen ali s pergamentnim
papirjem obložen pekač. Pe-
čemo jih v ogreti pečici pri
175 stopinjah 15 minut.
Janezove
smrečice
Za približno 100 piškotov
potrebujemo: 5 jajc, 500 g
sladkorja v prahu, 1 žličko
češnjevega ali drugega sad-
nega žganja, žlico in pol mle-
tega janeža, ščepec soli, 500
g moke, maščobo in moko za
pekač, seme janeža za potre-
sanje pekača.
V skledo damo jajca in
sladkor, z električnim ročnim
mešalcem stepamo zmes to-
liko časa, da se speni in na-
raste. Dodamo žganje, mleti
janež in sol ter dobro preme-
šamo. Postopoma in med me-
šanjem dodajamo tudi mo-
ko, mešamo toliko časa, da
dobimo gladko testo. Testo
postavimo za nekaj časa na
hladno. Namastimo pekač in
ga na tanko potresemo z mo-
ko in z janežem.
Janeževo testo razdelimo
na dva dela. Polovico ga na-
polnimo v brizgalko za kra-
šenje tort in peciva. Na pe-
kač nabrizgamo piškote v ob-
liki smrečic. Pustimo jih stati
najmanj 24 ur, zato, da se po-
tem pri pečenju lepše obli-
kujejo. V ogreti pečici peče-
mo janeževe smrečice pri
150 do 175 stopinjah 15 do
17 minut. Janeževe smreči-
ce naj ostanejo skoraj bele.
Najbolj teknejo, če jih hra-
nimo dva do štiri tedne na
hladnem, a ne presuhem pro-
storu v zelenjavnem predel-
ku v hladilniku ali pa na pri-
mer na balkonu.
iUiakovi piškoti
Za 50 piškotov potrebuje-
mo: 80 g rozin, 50 ccm moč-
nega ruma, 150 g mletega
maka, pol žličke mletega ci-
meta, 2 žlički tanko nastr-
gane limonine lupine, šče-
pec soli, žličko zdrobljenega
prepečenca, 100 g marcipa-
na, 100 g sladkorja, 3 belja-
ke, maščobo in moko za pe-
kač, 75 orehovih jedrc.
Rozine namočimo v rumu,
pustimo jih stati čez noč.
Zmešamo mak, cimet, 1 žlič-
ko limonine lupinice, sol in
zdrobljeni prepečenec. Mar-
cipan pregnetemo s sladkor-
jem, postopoma vmešamo še
beljak. Mešamo z električ-
nim ročnim mešalcem, da
je zmes čim bolj gladka.
Vmešamo tudi makovo zmes.
Testo, ki ga dobimo, pusti-
mo stati 15 minut, da se
napne.
Namastimo pekač in ga tan-
ko potresemo z moko, ali pa
ga obložimo s pergamentnim
papirjem. Zmes še enkrat te-
meljito pregnetemo. Nato jo
damo v brizgalko s širokim
nastavkom. Na pekač nabriz-
gamo 100 kupčkov, med ka-
terimi pustimo nekaj razmi-
ka. Kupčke pečemo v ogreti
pečici pri 175 stopinjah 10 do
12 minut. Še vroče pobere-
mo s pekača in jih pustimo,
da se ohladijo. Orehe zmelje-
mo. Rozine drobno seseklja-
mo. Zmešamo rozine, orehe
in žličko nastrgane limonine
lupine. Dobimo nadev, ki ga
namažemo na en piškot. Po-
Čokoiadne
prestice
Za približno 75 prest po-
trebujemo: 250 g neoluplje-
nih mandljev, ščepec soli, pol
žličke mletega cimeta, 1 va-
nilijev sladkor; 125 g kaka-
va v prahu, 3 beljake, 1 jaj-
ce, 250 g sladkorja v prahu,
maščobo za pekač, 300 g ku-
hinjske čokolade za obliv.
Mandlje zmeljemo, nato jih
zmešamo s soljo, cimetom,
vanilijevim sladkorjem in ka-
kavom. Beljake in jajce pe-
nasto vmešamo s sladkorjem
v prahu, dodamo še mandlje
s kakavom, da nastane glad-
ka zmes, ki jo je mogoče na-
brizgati na pekač. Pekač na-
mastimo ali obložimo s per-
gamentnim papirjem. V briz-
galko za brizganje okraskov
damo del zmesi. Na pekač na-
brizgamo majhne preste. Pe-
čemo jih v ogreti pečici pri
175 stopinjah 8 do 10 minut.
Še vroče preste vzamemo s p^
kača in jih zložimo na reše
ko, da se ohladijo.
Čokolado nalomimo E
koščke, raztopimo jo v vodi
kopeli. Ko je tekoča, jo o
stavimo s štedilnika. Počak
mo, da se spet strdi. Nato
vnovič segrejemo nad sop
ro, da postane gosto teko^
Ohlajene preste pomakamd
zgornjo plastjo v čokoladi
odvečno glazuro obrišemo (
rob posode. Preste polagarf
na plast pergamentnega pap»
ja. Počakamo, da se glazu
strdi. Nato zložimo pres
med plasti pergamentnega p
pirja v pločevinasto posodq
tesnim pokrovom.
Piše: MAJDA KLANŠEK
krijemo z drugim piškotom.
Stisnemo in shranimo v škat-
li s tesnim pokrovom.
St. 49 - 5. december 2002

MASVETI
37
Mehki,
dlakasti
obrobki
Prihaja sezona lova na umetno
krzno!
Pripravila:
VLASTA CAH ŽEROVNIK
Včeraj sem v vrtu zagle-
iala cvetočo trobentico; do-
taz, da se narava na pra-
»u decembra malce šali...
\mpak ne glede na to ven-
darle prihaja čas, ko se bo-
mo oblekli v najtoplejša ob-
lačila, se ovili v trendovsko
»barvana pokrivala, obje-
mala...
Letošnja zima bo prijazna
do ljubkih, mehkih, kožo bo-
žaj očih poudarkov. Tudi aU
zgolj kot obrobkov. Krzne-
nih; pravih, predvsem pa
umetnih, ki tokrat presene-
^jo s kvalitetno obdelavo in
pestro barvno paleto. Krat-
kodlakih, dolgodlakih ali v
mozaičnih sestavljankah več
različnih vrst in debelin krz-
na. Še en dokaz torej, če do
sedaj še niste povsem spre-
jeh dejstva, da je minimali-
zem s prečiščenimi, puristič-
no zadržanimi linijami mod-
nih oblačil dokončno pome-
ten pod modno preprogo. In
tam čaka...
Do takrat pa, privoščite si
družbo mehkih, dlakastih
modnih spremljevalcev!
Skrijte roke pred mrazom v
krznene mufe (ali dodajte muf
kot atraktiven akcent k ve-
černi obleki), sprehodite se
po svetu v pisanih krznenih
obrobkih na oblačilih, dovo-
lite si natakniti krznene ga-
maše, poveznite si na glavo
kapo s krzneno obrobo, spre-
menite star volnen telovnik
s krznenimi obrobki ali cof-
ki v super trendovsko etno
oblačilo! Krznena obroba
lahko domiselno prenovi tudi
torbico, lanske škornje, z njo
spremenite usnjene ali vol-
nene rokavice v unikatne. Z
navpično obrobo iz kratkod-
lakega krzna lahko postavo
vizualno zožite in podaljša-
te.
Modni ples
lovcev z
volkovi
Kako brezmejna je domiš-
ljija kreatorjev, dokazujejo
atraktivne ideje slavne Vi-
vienne Westwood, ki ji leta
očitno ne pridejo do živega.
Prej obratno, saj je letošnjo
ekscentrično modno zgodbo
v zemeljskih tonih skreirala
na temo lovskega videza,
vključno z lovskimi klobu-
ki.
Na karto krznenega luksu-
za (čeprav ni pravo, so cene
še več kot prave, pravzaprav
visoko v nebo segajoče) igra-
jo letos tudi Valentino, Fer-
re. Celine, Rocco Barocco,
Dior, Dolce & Gabbana...
Slednji je na modni piede-
stal postavil krzno, podob-
no volčjemu, nekateri so
obrobke pobarvali v vzorec
jaguarja ali mnogo manj
energičnega zajčka, ironično
niansiranega v rumeno bar-
vo domačih piščančkov...
Kaj še dodati? Morda le to,
da sami presodite, ali je vaša
vizualna podoba, vključno z
rojstno letnico, primerna za
tovrstne eksperimente. Zato
si pred navdušenim skokom
v barvito-božajočo krzneno
mehkobo, privoščite nekaj
globokih vdihov in še kakšno
minutko za premislek.
WIT BOY v Planetu Tuš
WIT BOY - PLANET MODE je svoja vrata odprl tudi v
Planetu Tuš in se tako pridružil trgovinama Wit Boy v centru
Celja na novi lokaciji v Stanetovi ulici 3 in v Laškem, ki ju
že poznamo po široki ponudbi trendovskih modnih obla-
čil znanih blagovnih znamk za vse generacije in konku-
renčnih cenah. »Svojim kupcem ponujamo vsak teden nove
kolekcije, kar je za mladino še posebej zanimivo,« so na
svojo ponudbo ponosni člani kolektiva Wit Boy.
38
glasba
NOVI TiDP •
Vidmarjevski elitizem
Novi novi ročk, kino Šiška, Ljubljana, 21. november
ŠKUC Ropot je po skoraj
dvajsetletnem sodelovanju
z Radiem Študent prevzel
kontinuiteto zdaj že legen-
darnega Novega ročka, ki
je naplavil tudi takšne ka-
libre kot so Laibach. Eliti-
stičnim kriterijem selektor-
ja Igorja Vidmarja je med
54 prijavljenimi domačimi
zasedbami ugodil le celjski
Hard.com, bend strašansko
skrivnostnega nastanka ter
tarča raznoraznih govori-
čenj in sumničenj.
Novi ročk so začeli pomur-
ski razgrajači Bleed on, ki so
se uspešno šopirili v limp-
biskvitovskem slogu, a so za-
služni predvsem za navijaš-
ko trumo nabritih in kolikor
toliko poskakujočih mladcev
in mladenk.
Nadaljevali so težko pri-
čakovani Hard.com, celjski
misterij, sestavljen iz bivših
članov Strelnikoff, Shyam in
Res Nullius, za katere je bil
to prvi nastop sploh. Spogle-
dujoč se s temnimi stranmi
življenja, so Hard.com v pe-
tih komadih servirali svojo
vizijo novega rockerskega
izraza. V skladu z ameriško
tradicijo njihov zvok bazira
na poudarjenih bobnih in ba-
su, za kar je poskrbel pred-
vsem iz verig spuščeni Uroš
Srpčič, ki je po mehkejši
avanturi z nevvagerskimi
Shyami končno pokazal svoj
pravi karakter. Da gre za enega
najboljših slovenskih rocker-
skih bobnarjev, je dokazal s
silovitostjo in hkrati izjem-
no natančnostjo. Franek je na
kitari nezgrešljiv kot še iz ča-
sov Strelnikoff, akotudi se-
daj bolj ročka kot rolla in
pušča več prostora melodič-
nim frazam in padovskim at-
mosferam analognega prizvo-
ka, ki jih na domačem komp-
juterju sintetizira diabohčni
pevec Serdžo. Nine Inch Nai-
lovski sadomazohizem tako
najde svojo globino v elek-
tronski orkestraciji, ki še naj-
bolj spominja na meni ljube
Fluke. Nič kaj prezentna
zvočna slika omogoča dovolj
prostora vokalu, ki je vseka-
kor najšibkejša točka sicer
odličnega benda. Serdžo si-
cer na trenutke pokaže pev-
ske veščine, a je večinoma še
preveč enodimenzionalno
strelnikoffovski, kar dela ko-
made obskurnejše kot je tre-
ba. Frontmanovske ekshibi-
cije v stilu čarovniških abra-
kadaber še pojačajo darsi-
deovski, ill moment, ki je
prava osvežitev vsem Sidd-
hartam, Ksihtom in podob-
nim šminkerskim gotom nav-
kljub.
Prvi gostje večera so bili
Appliance, napovedani kot
alter-elektronika, a v svojem
izrazu zelo neorockerski. An-
gleško dišeči so vsekakor pra-
vi antipod Hard.com, pred
utopitvijo v povprečje pa jih
rešujejo domiselne kompo-
zicije, kjer se posemplane ki-
tarske teksture nanašajo ena
prek druge, da prihaja do psi-
hadeličnih učinkov. Intrigant-
no, a prekratko.
Za konec so oder zavzeli
angleški avant-punkerji Wi-
re, ki šopajo že 25 let in so
se uspešno ognili tako prve-
mu kot drugemu valu pun-
kovske evforije. Wire je naj-
bolj minimalističen bend, kar
sem jih kdajkoli videl. Dve-
minutni komadi brez ene sa-
me samcate solaže so struk-
turirarni bolj po logiki elek-
tronske glasbe, oz. filmske
montaže, kot pa organskega
ročk benda. Medigra obeh ki-
tar in basa, totalno enolični
in repetitivni punkerski rit-
mi ter vokal, ki ve kaj so fi-
nese, tvorijo do kosti obra-
no zvočno sliko, kjer šteje le
osnovna ideja. Perfektno odi-
grano, odličen zvok, zraven
pa še ekplozivna punkerska
energija dela Wire za prvo-
razredno koncertno izkuš-
njo. Dasiravno ves čas hodi-
jo po nevarnem robu mini-
malizma, vseskozi ostajajo
na všečni strani. Petindvaj-
setletna kilometrina jim pri
tem nikakor ni odveč.
IKU REDUKTOR
Celjski Hard.com na Novem rocku.
Kkspres ekspres
^ Skupini Niowt se je s
Penkovim remixom sklad-
be Loverboy uspelo uvrstiti
na prestižno belgijsko kom-
pilacijo Venusa XX part II.
Na zbirki bo izšlo 32 skladb,
skupna točka vseh pa so žen-
ski vokali v sodobni elek-
tronski glasbi. Med sodelu-
jočimi je tudi novi projekt
Client Andya Fletcherja, si-
cer člana slavnih Depeche
Mode.
^ Jutri, v petek, 6. decem-
bra, bodo v velenjskem Mla-
dinskem centru guslali novo-
goriški jugonostalgiki Zaklo-
nišče prepeva.
^ Vlado Kreslin je brez te-
žav razprodal dva koncerta
v veliki dvorani Cankarjeve-
ga doma, tretja, že tudi sko-
raj razprodana ponovitev pa
bo 18. decembra. Vlado že
četrti teden zaseda vrh slo-
venske lestvice najbolje pro-
dajanih albumov, njegova
zbirka uspešnic in raritet
Kreslinčice pa bo brez težav
presegla za naše razmere za-
vidljivo naklado 20.000 ko-
pij.
^ Robbie Williams je v
rekordnih sedmih urah pro-
dal vse vstopnice za dva
koncerta v legendarni dvo-
rani Knebvvorth, ki pa bo-
sta šele 2. in 3. avgusta pri-
hodnje leto sredi evropske
turneje. Ta bo obsegala le
15 nastopov v osmih drža-
vah. Tako kot gospod Kre-
slin je tudi Robbie rezervi-
ral še tretji termin in seve-
da tudi takoj razprodal.
^ Skoraj natanko po dvaj-
setih letih od prvega nastopa
naveze Laibach bo ta sloven-
ska konceptualna, postmo-
dernistična art-rock skupina
to soboto nastopila v hrvaš-
ki prestolnici. Zagrebški kon-
cert v priljubljenem koncert-
nem prizorišču Tvornica bo
obenem tudi zadnji v okviru
njihove svetovne turneje Je-
sus Christ Superstars, ki tra-
ja že vse od leta 1997.    SŠ
lojtrnik
Ameriška pop diva Chri-
stina Agulera je že drugi te-
den zapovrstjo s skladbo
Dirrty na vrhu angleške les-
tvice. Mesto nižje je pristal
angleški popstars produkt
Will Young z vižo Dont Let
Me Doivn, ki je njegova pr-
va, ki se ni uvrstila neposred-
no na prvo mesto. Na tret-
jem mestu je ritasta Jenni-
fer Lopez s skladbo Jenny
from the Block, med prvih
deset pa se je s solzavo bala-
do uspelo prebiti tudi že skoraj
odpisani Mariah Carey.
V ZDA najvišjo pozicijo še
vedno zaseda Eminem s pe-
smijo Lose Vourself, na dru-
gem oz. tretjem mestu pa še
vedno vztrajajo Missy Elliot
in No Doubt. Največ LP-jev
je ta teden na oni strani veli-
ke luže prodal raper Jay-Z,
sountrack 8 Mile je zdrsnil
na drugo mesto, že omenje-
na Missy pa se je z novim LP-
jem Under Construction ta-
koj po izidu zavihtela na tretje
mesto. V Veliki Britaniji je
vrh po pričakovanju zasedel
Robbie VVilliams s ploščo £s-
capology, drugi so Westlife z
zbirko uspešnic, tretji pa Blue
in njihova One Love. (SŠ)
Jennifer Lopez
Mariah Carrey
No Doubt'
Mini festival
Radia Celje
Natalija Verboten in Sebastian
posebna gosta prireditve
Memphis clubu v Celju
bo prihodnji teden (torek
ob 17. uri) gostil že 6. fi-
nalno prireditev Full Cool
Demo Top Radia Celje. Na
mini festivalu mladih pevk
in pevcev se bodo predsta-
vili zmagovalci vsakome-
sečnih radijskih oddaj in
tisti, ki jih je izbrala stro-
kovna komisija. Ta bo sku-
paj z občinstvom izbrala
najboljšega med osemnaj-
stimi finalisti.
Glasovanje v velikem finalu
bo potekalo z glasovnicami
in s pomočjo lani uvedenega
SMS glasovanja. Strokovno
komisijo sestavljata glasbe-
ni urednik Radi Celje Stane
Špegel in njen predsednik,
glasbenik, aranžer in produ-
cent Vojko Sfiligoj, vsako leto
pa se jima pridruži še znana
pevka. Letos je to Natalija Ver-
boten, ki bo skupaj s Seba-
stianom in skupino Top Fit
Divas nastopila na odru
Memphis cluba.
Prvi trije uvrščeni v kate-
goriji do in nad 14 let bodo
nagrajeni, prva nagrad pa je
že tradicionalna - snemanje
lastne skladbe v glasbenem
ateljeju Goda v Celju. Nagra-
jen bo tudi najboljši scenski
nastop, izbrala pa ga bo pub-
lika. V minulih letih je hna-
le Full Cool Demo Topa po-
tekalo v navijaškem razpo-
loženju, saj so prijatelji na-
stopajočih prihajali celo z
različnimi transparenti. Mla-
di, ki so že sodelovali nasto-
pali v hnalu, pravijo, da ni-
so imeli posebne treme in da
so se zelo zabavali. S pomočjo
oddaje Full Cool Demo Top
je korak v glasbeni svet na-
redilo že veliko pevcev. Na
prvem Full Cool Demo To-
pu je zmagal nihče drug kot
Bepopovka Tinkara Zoreč.
Že januarja bo na vrsti av-
dicija za mlade glasbene ta-
lente sedmega Full Cool De-
mo Topa. Vsi mladi, ki se pri-
javijo, si lahko izberejo že-
leno skladbo in jo brezplač-
no posnamejo v glasbenem
ateljeju Goda v Celju.
SIMONA BRGLEZ
St. 49 - 5. december 2002
NOVI TEDNIK
GLASBA
39
Nova zmaga Modrijanov
v studiu slovenske tele-
vizije je bil finale za naj vi-
žo 2003, v katerem je na-
stopilo dvanajst mesečnih
zmagovalcev od lanskega
decembra do letošnjega no-
vembra. To je bil že tretji iz-
bor narodnozabavne viže.
Letos se je za laskavi na-
slov potegovalo več kot 60
ansamblov, dvanajst naj-
boljših pa je nastopilo v fi-
nalu, ki sta ga mojstrsko
in elegantno vodila Smilja
Baranja in Janez Dolinar.
Na prijetni sceni se je zvr-
stilo osem polk in štirje valč-
ki, Slovenci pa smo v kasnej-
šem glasovanju znova potr-
dili, da smo v bistvu močno
nagnjeni k počasnejšim
skladbam z otožnejšo vsebi-
no, kakršna je tudi večina slo-
venskih narodnih in ljudskih
pesmi. Na prvih treh mestih
so se tako znašli kar trije valč-
ki, medtem ko so polke to-
krat potegnile krajši konec.
Med dvanajstimi glasbeni-
mi skupinami sta bili tudi dve
s Celjskega, Vitezi Celjski s
polko in Modrijani z valč-
kom. V tokrat res dobri kon-
kurenci so premočno slavili
letos prav gotovo najuspešnej-
ši v Sloveniji, Modrijani z Do-
brne: Blaž in Rok Švab ter
Peter in Franjo Oset. Za od-
lično skladbo Spomin na pev-
ca še živi (avtorja Lesjak -
Smrekar) so dobili kar 9.179
glasov ter tako za skoraj 2.000
glasov prehiteli ansambel To-
neta Rusa s Horjulskimi zvo-
novi in za skoraj tri tisoč Sla-
pove. Modrijani so letos os-
vojili štiri nagrade na festi-
valu Vurberk, dve na Ptuju,
eno v Števerjanu, dobili pa
so tudi zlatega Slavčka v Dom-
žalah. So tudi zmagovalci
glasbene oddaje Domačih 5
na Radiu Celje z velikimi
možnostmi, da zmagajo tu-
di v finalu Domačih 5 in Do-
mače 4, ki bo na sporedu pr-
vo nedeljo v januarju 2003.
Modrijani so tudi zmagoval-
ci različnih lestvic mnogih
slovenskih radijskih postaj,
tako da je bil tudi njihov us-
peh v Ljubljani skorajda pri-
čakovan. Vitezi Celjski so bili
osmi, zanimivo pa je, da so
dobili več glasov kot za spom-
ladansko zmago na Festiva-
lu slovenske polke in valč-
ka.
Ob Modrijanih, Rusu in Sla-
povih ter Vitezih Celjskih so
v finalu nastopili Poljanski,
Vrisk, Mladi Dolenjci, Nanos,
Korenine, Svetlini, Šlibar s
prijatelji in Jevšek.
TONE VRABL
Znova veliki zmagovalci - Modrijani z Dobrne
Avsenikov]
abonma v J
Narodnem]
domu
v torek, 10. decembra, bo
v Narodnem domu v Celjuf
ob 19.30 uri četrti koncerti
iz Avsenikovega abonmajaf
polk in valčkov. Nastopill|
bodo kvartet Svift s citiar-
ko Majo iz Bevč pri Vele-^
nju. Alfi Nipič s svojimi mii-
zikanti in Avsenikov pevski|
tercet (Nipič, Kališnik, Sve-
te), Ivan Sivec bo predsta-J
vil svoje najnovejše litei.ii-
no delo 1.000 najlepših be-
sedil, predstaviU pa se bo-
do tudi zmagovalci Naj vi-
že 2003, Modrijani z Do-
brne. Predprodaja vstopnic
in informacije so v Zavodu
za turizem Celeia Celje v Na-
rodnem domu (telefon 4251
57 66). TV
VRTILJAK POLK IN
■Mk VALČKOV
Peter s Sandijevo kitaro
Pred finalnim nastopom je imel Peter Oset, član Modrija-
nov, težave s kitaro, ki je ni uspel popraviti. Na pomoč mu
je priskočil član Vitezov Celjskih, Sandi Knez, ki mu je
posodil svojo kitaro. Po nastopu jo je Peter hotel vrniti San-
diju, pa se je oglasil Mirko Šlibar, ki je tudi nastopil v finalu
naj viža 2003: »Ne vračaj kitare, saj jo boš še potreboval!«
Predstavitvena
koncerta Atomčka
in Sijaja
v soboto, 7. decembra, bosta na koncertih ansambla
Atomček iz Olimja in Sijaj iz Sevnice predstavila svoji
prvi kaseti in zgoščenki.
Atomček se bo predstavil v osnovni šoli, v Podčetrku. Na
koncertu, ki se bo začel ob 19. uri, bosta gosta ena najbolj-
ših slovenskih harmonikark Indira Simunič in ansambel
Ribič.
Sijaj pripravlja v Šentvidu pri Planini predstavitev z na-
slovom Ko srce spregovori, ki se bo začela ob 19. uri, gostje
pa bodo Klavžar, Unikat, Kvintet Dori, tercet Domima in
folklorna skupina Kompole. Nastopajoče in obiskovalce bo
.ohiskaLtudi Mklavž............__________„.TV
TV OKO ZA ODROM
Sceno za koncerte Avsenikovega abonmaja polk in valč-
kov v Narodnem domu v Celju pripravlja Vrtnarstvo Valner
iz Jakoba pri Šentjurju. Pred vsakim koncertom oder lepo
opremijo (na sliki od leve) Stane in njegov sin Matej Valner
s pomočjo Draga Jančiča, ki je v teh stvareh pravi mojster.
Decembra prevladujejo rdeče in bele božične zvezde, ki
bodo krasile tudi zadnji letošnji koncert v Narodnem do-
mu, ki bo v torek, 10. decembra.
Dorijev večer z Dorijem
Kulturno društvo Kvintet
Dori je pripravilo imeniten
4. Dorijev večer, ki je v Tri
lilije v Laško privabil nekaj
tisoč ljudi. Na prijetni sce-
ni s cerkvijo, šolo, gostil-
no in vaškim vodnjakom,
»šterno« (delo mojstra Jo-
žeta Napotnika iz Šmartne-
ga ob Paki), se je pod vods-
tveno taktirko spretnih in
duhovitih, Kondija Pižorna
kot mežnarja in Mojce Fa-
tur kot kuharice, zavrtel
skoraj triurni program z go-
sti, ki so vsi po vrsti nav-
duševali zbrano občinstvo.
Kvintet Dori je predstavil
novo kaseto in zgoščenko
Slovenija med zvezdami ter
prvo videokaseto z režiser-
jem Slavkom Hrenom. Obo-
jega bodo ljubitelji Kvinteta
Dori veseli. Tudi tokrat je bil
na Dorijevem večeru župnik
Izidor Pečovnik - Dori iz Ber-
lina. Dvakrat se je izkazal kot
odličen pevec z ansambloma
Veter iz Hrastnika in Druga
generacija iz Berlina, enkrat
pa z duhovitim vložkom pra-
ve pridige, ki jo je izvedel na
improvizirani prižnici. Četr-
tič je navdušil kot plesalec,
do česar ga je pripravila iz-
vrstna Natalija Verboten. Po
koncertu so bili največjih
ovacij deležni člani Kvinte-
ta, Dori Marko, Primož in Bo-
ris Razboršek, Anti Guben-
šek in Boštjan Per ter seveda
župnik Dori, saj so ljudje v
dolgi vrsti čakali, da ga poz-
dravijo in z njim spregovo-
rijo vsaj nekaj besed.
Dorijev večer je bil na splo-
šno izjemen dogodek z zani-
mivim scenarijem, ki je bil
duhovit in je spretno pove-
zoval vse, ki so prišli v go-
ste. Prireditev za spomin.
TONE VRABL
Župnik Dori v plesu z Natalijo Verboten
Št. 49 - 5. december 2002
40
za avtomobiliste
Po stilu stilo multi wagoii
Fiat je pred časom svoje-
mu stilu namenil izjemno
pomembno vlogo, saj naj bi
tovarno potegnil iz nevar-
nih voda slabe prodaje in
vse manjših tržnih deležev.
To se ni zgodilo, italijanski
Fiat Auto je v velikih zadre-
gah. Tovarna sedaj pred-
stavlja novo izvedenko sti-
la, in sicer z imenom multi
vvagon.
Tega je v dolžino za po-
vsem solidnih 451 centime-
trov in prav njegov škatlasti
zadek omogoča dokaj velik
prtljažnik, kar utegne biti
eden pomembnih adutov v
boju s konkurenco. Tako je
v zadku kar 510 litrov prt-
ljažnega prostora, ki ga je
mogoče povečati na res ve-
likih (upoštevaje razred)
1480 litrov. Posebnost tega
avtomobila so tudi zadnja
vrata, ki so na voljo v dveh
variantah, da je nalaganje
prtljage in siceršnja uporab-
nost prtljažnika večja kot
običajno. Seveda se stekle-
ni del zadnjih vrat lahko od-
pira tudi posebej oziroma lo-
čeno. Materiali, ki so jih upo-
rabih, se zdijo kvalitetni, to_^
naj bi veljalo tudi za konč-
no izdelavo.
Motorji za multi vvagon so
štirje, dva bencinska in dva
dizelska. Prvi v vrsti je 1,6-
litrski bencinski s 103 KM pri
5750 vrtljajih v minuti. Sledi
1,8-litrski motor s 133 KM pri
6400 vrtljajih v minuti. Oba
dizelska motorja sta iz serije
JTD in z enako, se pravi 1,9-
litrski gibno prostornino. Le
moč je različna; najprej 80,
nato pa 115 KM pri 4000 vrt-
ljajih v minuti. Serijsko bo
multi vvagon opremljen z dvo-
stopenjskim električnim ser-
vo volanom, potovalnim ra-
čunalnikom, električnim od-
piranjem/zapiranjem pred-
njih oken, elektrika bo urav-
navala tudi stranski ogledali
ipd. Fiat stilo multi vvagon bo
oziroma je že naprodaj v Ita-
liji, na nekaterih evropskih tr-
gih januarja, povsem verjet-
no pa je, da ga bomo pri nas
videli oziroma kupovaU fe-
bruarja ali še kakšen dan ka-
sneje. Glede cen je tako, da
naj bi bil stilo multi vvagon za
približno šest do sedem odstot-
kov dražji od enako oprem-
ljenega stila s petimi vrati.
Toyota na
Kitajsicem
Kitajska je nedvomno ob-
ljubljen trg tudi za avtomo-
bilske hiše - oziroma te tako
upajo. Toda posel z avtomo-
bili se v tej veliki državi z
ogromno prebivalci nekako
noče razviti. Kljub temu je
japonska Toyota začela prav
za Kitajsko izdelovati vios.
Gre za kombilimuzino sred-
njega ali nižjega srednjega
razreda z medosno razdaljo
2,5 metra in količnikom zrač-
nega upora 0,29. Prtljažnik
ponuja 450 litrov prostora
oziroma prostornine, avto-
mobil pa bosta poganjala dva
bencinska motorja z gibno
prostornino 1,3 in 1,5-litra.
Po čem bo in koliko viosov
naj bi naredili tam, ta hip še
ni znano.
BMW760i
Prihaja BMW 760i
Na letošnjem oziroma septembrskem avtomobilskem salonu v Parizu je BMW postavil
na ogled tudi najmočnejšo izvedenko serije 7 z oznako 760i. Ta avtomobil bo poganjal
novi 12-valjnik s 445 KM in 600 Nm navora. Zraven bo serijsko 6-stopenjska avtomatika.
Navzven se bo ta različica sedmice od drugih razlikovala po posebnih aluminijastih platiš-
čih in po posebej obarvanih zunanjih ogledalih ter opornikih strehe. Vsaj za Nemčijo so
znane že cene. Tako bo 760i v osnovni varianti stal 110 tisoč, v podaljšani (za 14 centime-
trov) pa 116 tisoč evrov.
Mini z dizelskim motorjem
Novi mini zanje na trgih veliko uspeha, saj prodaja prese-
ga vsa pričakovanja. Sedaj se je tovarna odločila, da bo po-
nudila tudi izvedenko z dizelskim motorjem. Mini one bo
poganjal 1,5-litrski dizel z neposrednim vbrizgavanjem go-
riva in s 75 KM. Motor si je nemški BMW, ki je lastnik
tovarne Mini, sposodil pri japonski Toyoti; ta enak agregat
vgrajuje v yarisa. Kdaj se bo mini one z dizelskim motor-
jem pojavil pri nas, še ni znano.
m TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
41
Porsche cayenne
Februarja
porsche
cavenne
Nemški Porsche spada v
zadnjih letih meda najuspe-
šnejše avtomobilske hiše.
Očitno mu ne pride do žive-
ga niti kriza v ZDA, ki pred-
stavlja zanj izjemno po-
memben trg. Porsche je v
zadnjih 54 letih, toliko ča-
sa tovarna obstaja, izdelal
milijon športnih avtomobi-
lov, pri čemer je daleč spre-
daj sloviti porsche 911. Lani
oziroma letos pa se tovarna
predstavlja s povsem novim
vozilom v razredu, kjer je
doslej ni bilo.
Cayenne je namreč šport-
ni terenec oziroma SUV (Šport
Utility Vehicle), edino tovrst-
no vozilo, ki nastaja v Nem-
čiji (v novi tovarni v nekda-
njem vzhodnonemškem Leip-
zigu). Cayenne nastaja tudi v
sodelovanju s Volksvvagnom,
kjer se bo enako ali vsaj po-
dobno vozilo imenovalo to-
uareg. Cayenne je dolg 478
centimetrov in naj bi konku-
riral izjemno uspešnemu
BMW X5 ali pa mercedesu
ML. Prednji del nezmotljivo
spominja na porscheje, zadek
je položen in z opazno veli-
kim spojlerjem nad zadnjimi
vrati. Avto ima v osnovni po-
stavitvi sedežev 540-litrski
prtljažnik, ki pa ga je mogo-
če povečati na 1.770 litrov.
Ker je cayenne SUV, je
opremljen tudi s stalnim šti-
rikolesnim pogonom. Ta v
običajnih okoliščinah zadnje-
mu paru koles dodeljuje 63
odstotkov navora oziroma
moči, v izjemnih okoliščinah
pa je lahko prenos na prednji
ali zadnji kolesni par tudi do
100-odstoten. Po drugi strani
je avto opremljen z zračnim
vzmetenjem, ki se prilagaja
tako hitrosti kot tudi vrsti te-
rena oziroma cestne podlage.
Motorja sta dva, oba ben-
cinska osemvaljnika, medtem
ko o dizelskem agregatu pri
Porscheju menda ne razmiš-
ljajo. Cayenne S tako poga-
nja agregat z gibno prostor-
nino 4.511 kubičnih centime-
trov in s 340 KM pri 6.000
vrtljajih v minuti. S tem mo-
torjem avto zmore največ 242
km/h in do 100 km/h pospe-
ši v 7,2 sekunde. Precej zmog-
ljivejši je naslednji motor v
varianti turbo S, ki pri enaki
gibni prostornini ponuja 450
KM pri 6.000 vrtljajih v mi-
nuti. Končna hitrost je kar 266
km/h, do 100 km/h avto pos-
peši v 5,6 sekunde.
Kot pravijo, naj bi v letu dni
naredili do 25 tisoč cayennov,
od tega naj bi jih več kot po-
lovico prodali v ZDA. Pri nas
se bo avto pojavil februarja,
znani sta tudi obe ceni, tako
da bo cayenne S stal dobrih
16, turbo S pa kar 27 milijo-
nov tolarjev.
HrvaŠka: avtomobili
gredo za med
Primerjave s Hrvaško so
po svoje zanimive, čeprav ni-
so vedno objektivne. Vseka-
kor pa drži, da gredo pri na-
^h južnih sosedih avtomo-
bili v zadnjih dveh letih zelo
dobro v prodajo. Tako so v
desetih mesecih prodali 59 ti-
soč avtomobilov, pri nas pa
^5 tisoč.
Oktobra so Hrvati pokupili
6.275 avtomobilov (pri nas smo
lih pokupili dobrih 4.000); vse
l^e, ugotavljajo sami, da uteg-
nejo letos preseči lanski rekord
(več kot 70 tisoč vozil). Naj-
bolje je oktobra prodajal Opel
(844 avtomobilov), sledil je
Plat (832), na tretjem mestu
je bil Renault s prodajo 711
avtomobilov. Tudi lestvica naj-
bolje prodajanih vozil v okto-
bru je nekoliko drugačna kot
pri nas. Najbolje je šel v pro-
met fiat punto (658), opel cor-
sa je bila na drugem mestu
(483), na tretjem pa sloven-
ski prvak renault clio (390).
Sicer pa se sami Hrvatje čudi-
jo temu velikemu povpraševa-
nju po pločevini, kajti gospo-
darske okoliščine nikakor ni-
so naklonjene takšnim inve-
sticijam. Ugotavljajo pa, da so
banke in druge finančne hiše
v pravi ofenzivi, saj ponujajo
razmeroma ugodna posojila in
najeme (lizinge), kar je očit-
no najbolj pripomoglo k boljši
prodaji.
48
ZANIMIVOSTI
Zvezdniški speictalcel
Prvi postanejo na slovenski
Popstars turneji so imeli najst-
niški zvezdniki minuli petek
v Celju. Pravi spektakel z
mnogimi plesalkami, zvočni-
mi in svetlobnimi efekti ter
seveda zvezdami, ki so nav-
duševale mlade, je verjetno
upravičil dokaj visoko ceno
za vstopnino na koncert. Se-
bastian, Power Dancers, Ga-
me Over in Bepop so poskr-
beli, da so prepevali tako otro-
ci kot tudi njihovi starši. Ste-
fanio je prav v petek prazno-
val rojstni dan in med dru-
gim dobil tudi plišasti srček
svoje oboževalke. Sicer pa je
bil oder ves čas poln medved-
kov in drugih plišastih igrač,
ki so jih s seboj, za svoje zvez-
de, prinesli mladi oboževal-
ci. Tudi po koncu koncerta
jim ni bilo težko čakati, da
so dobih želeni podpis.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GREGOR KATIC
Alenka, Simon, Tinkara in Ana so eno i;med pesmi namenili tudi Nejcu
s sporočilom - Nejc, vidimo se med zvezdami. Bepopovci'so se prijavili
tudi na Emo 2003, za tekmovanje pa so izbrali skladbo z naslovom Ne
sekiraj se, katere avtor besedila je Celjan Primož Pogelšek, ki je napisal
tudi besedilo za njihovo prvo uspešnico Moje sonce.
Dve uri in pol zbranosti, kričanja, prepevanja, pa tudi solz.
Bepopovka Celjanka
Tinkara Zoreč, ki je
zmagala na prvem Puli
Cool Demo Topu Ra-
dia Celje, je bila po kon^
certu Popstars tour
nad mladimi, ki so jih
prišli vzpodbujat ta-
ko navdušena, da so
ji pritekle solze sreče.
Alenka, Simon in ostali Bepopovci so po koncertu delili podpise, na katere so mladi čakali kar nekaj časa.
V zakulisju so Bepopovce čakali starši. Ana in njena starša, pa tudi
ostali so si po koncertu privoščili večerjo in miren klepet.
TRAČNICI
Vzeto iz
iconteicsta
župan Občine Polzela
Ljubo Žnidar: »Delo v ob
činah je lahko državi za
vzgled in vzor.« Hmm.
Župan Občine Žalec Loj-
ze Posedel: »Dobro, da
ljudje vsega ne vedo«,
Hmm.
Ladja Bounty
žalski občinski svetni-
ki so se dogovorili, da bo-
do še pred zasedanji ob-
činskega sveta na koordi-
naciji usklajevali vsa od-
prta vprašanja. Na podla-
gi izkušenj iz prejšnjega
mandata, ko se člani or-
kestra niso pretirano upi-
rali dirigentu - županu
Lojzetu Posedelu, lahko
sklepamo, da si v novem
mandatu, ko nastopajo
kot posadka, spet ne gre
obetati upora na ladji Ža-
lec. Nekateri bod(m)o re-
kli dolgčas.
»Zgiancana«
cesta
Delavci CM Celje so v
roku dokončali gradnjo
severne vezne ceste. To-
da, šlo je zelo na tesno,
saj jim vreme res ni bilo
naklonjeno. Še nekaj mi-
nut pred otvoritvijo so
skrbno »glancali« cesto in
hiteli lopatati še neurejen
brežine. Potem je prišla
prava ura, delavci so izgi-
nili, ostale pa so metle in
lopate. Upamo, da pozab-
ljeno orodje gradnje ni po-
dražilo.
Šole po
iconjišico
Konjiški svetniki, ki
gulijo svetniške klopi že
drugi ali tretji mandat, so
na prvi seji v novi sestavi
občinskega sveta dožive-
li pravi šok. Svetniki iz
vrst Nove Slovenije in
Stranke mladih Sloveni-
je so jim dvignili tempe-
raturo s prvo obstrukci-
jo, nato pa je svetnik No-
ve Slovenije poskrbel Še
za hladen tuš z napoved-
jo pritožbe na vrhovno so-
dišče! »Kaj takega,« so
zmajevali z glavami. P3
zakaj bi šlo njim lepše kot
svetnikom v drugih obči-
nah?
Št. 49 - 5. december 2002