| KNJIŽNIC* |ecvkrda KARDELJA!
I V CELJU a
Celje - skladišče
D-Per
159/1980
informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
UST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ŠT. 6 - LETO XV. - VELENJE 12. 2. 1980
UGOTAVLJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA TER ČISTEGA DOHODKA
Osnovna sredstva, s katerimi gospodarijo delavci v TOZD, so družbena lastnina. To pomeni lastnina „vsakogar in nikogar" nad sredstvi za proizvodnjo. Same lastnine ne moremo razumeti klasično, v smislu rimskega prava, ko je pomenila pravico do uporabe in zlorabe sredstev. V brezrazredni družbi ne gre več za odnos med človekom in stvarjo, temveč predvsem za odnos med ljudmi. V tem smislu jo je opredelil tudi Edvard Kardelj kot „kompleks političnih, ekonomskih in pravnih odnosov med ljudmi". In to odnosov, ki so enakopravni v vsakem pogledu. Nobeden delavec, skupina, TOZD, delovna organizacija, SOZD ali družbeno politična organizacija ter skupnost, ne more imeti monopola nad družbeno lastnino in se tako pojaviti v vlogi „vršilca dolžnosti" lastnika družbenega kapitala. Iz tega izvira tudi ustavno zagotovljena pravica delavcev do dela z družbenimi sredstvi.
Takšno pomembnost lastništvu sredstev za proizvodnjo v samoupravnem socializmu namenjamo zategadelj, ker je tudi ona dejavnik ustvarjanja družbenega dohodka. Poleg dela, ki ga lahko razdelimo na fizično in umsko delo, slednjega tudi na neposredno umsko delo, iznajditeljstvo ter podjetništvo, predstavljata še zemlja in kapital (pri nas družbeni) faktorje proizvodnje. Torej tudi družbena lastnina v smislu ekonomske vloge kapitala soustvarja dohodek. Zastran družbenega značaja človeškega dela in družbene lastnine sredstev za proizvodnjo je tudi nastali dohodek TOZD v družbeni lasti (ne torej v osebni lasti delavcev, ki so v TOZD zaposleni). Pomeni pa osnovni motiv dobrega gospodarjenja delavcev v TOZD. Dohodek TOZD ni v celoti rezultat dela izključno delovnega kolektiva TOZD — ter kot takšen merilo družbeno priznanega dela. Zavoljo tega tudi osebni dohodki delavcev, zaposlenih v TOZD, ne smejo biti odvisni samo neposredno od količine ustvarjenega dohodka, temveč predvsem od količine in kakovosti dela, ki ga je delovni
kolektiv vložil v reprodukcijski proces. Dohodek TOZD ni nedeljiva celota, je rezultat različnih vplivov, saj (družbeni) kapital veže na sebe sredstva. Zaradi tega tudi po kakovosti in količini enako delo soustvarja neenake dohodke. Delitev po delu, kot naše splošno sprejeto in ustavno veljavno načelo, torej pomeni, da imajo delavci v okviru njihovih osebnih dohodkov pravico prejeti le tisti del dohodka TOZD, ki je rezultat njihovih produkcijskih dejavnikov (delo, podjetništvo, t. j. upravljanje, oz. samoupravljanje in iznajditeljstvo). Del dohodka pa, ki je rezultat družbenega kapitala, delavci ne smejo sprejeti v svojih osebnih dohodkih, ker je to družbeni dohodek, s katerim plačamo družbi ceno za uporabo družbene lastnine. „Plačamo " pa na ta način, da del dohodka oddvojimo za pokritje splošnih družbenih potreb.
Različne TOZD imajo tudi različno sestavo družbenega kapitala, t. j. bolj ali manj moderno tehniko in tehnologijo. Boljša organska sestava kapitala daje nekaterim TOZD tudi večji dohodek — ki ni utemeljen tudi v večjem in kvalitetnejšem delu delavcev te TOZD. Zaradi tega, ker je delavec (npr. po sreči) prišel v TOZD z bolj moderno tehniko in tehnologijo, nima pravice prejemati večjega osebnega dohodka, kot njegov tovariš v drugi TOZD.
Tržišče namreč ne deli dohodka po „individuaini količini dela", temveč po načelih socialstične blagovne proizvodnje v pogojih tržno—planskega sistema. S samoupravnim planiranjem poizkušamo v naši družbi ta protislovja zavestno regulirati.
Naš cilj je, kot je dejal Edvard Kardelj, da bosta dva delavca v različno opremljenih TOZD za enako delo po kvaliteti in količini prejela tudi približno enake osebne dohodke. Tisti del dohodka TOZD, ki je rezultat produkcijskega dejavnika (družbena) lastnina in ki je ostal po zadovoljitvi skupnih in splošnih družbenih potreb, gre na ta način obvezno v sklade TOZD.
Delavci ne delamo samo s tekočim živim delom, temveč tudi z minulim delom, kar je v bistvu družbena lastnina sredstev za proizvodnjo. Z minulim delom delamo na način, da upravljamo z družbeno lastnino. Pomeni, samo zaradi dobrega upravljanja z družbeno lastnino lahko prejemamo del osebnih dohodkov iz naslova minulega dela. Vendar to ne v neposredni soodvisnosti od obsega, oziroma vrednosti družbene lastnine v TOZD ali od časa, kako dolgo delavec dela v OZD, kot to poskušajo razlagati v nekaterih sredinah. V takšnem primeru bi namreč šlo za grupno—lastniško prisvajanje dohodka. V bistvu je prav in potrebno, da je delavec na osnovi minulega dela nagrajen le za uspešno tekoče upravljalsko delo s sredstvi, ki so v družbeni lasti.
1.	Delavci temeljne organizacije združenega dela pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ta ustvari:
1.0.	S prodajo proizvodov in storitev na domačem in zunanjem tržišču, oziroma v okviru OZD;
1.1.	Z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev;
1.2.	S svobodno menjavo dela;
1.3.	S kompenzacijo, regresom, premijo, dotacijo ali na kakšni drugi podlagi, določeni z zakonom ali samoupravnim sporazumom, oziroma s pogodbo v skladu z zakonom.
2.	Seštevek prihodkov iz točke 1. je CELOTNI PRIHODEK TOZD
Ko od celotnega prihodka TOZD odštejemo
2.0.	Amortizacijo in
2.1.	Materialne stroške, dobimo
3.	DOHODEK TOZD
Pod amortizacijo 2.0.) razumemo amortizacijo po predpisanih minimalnih stopnjah.
Pod materialnimi stroški (2.1.) pa razumemo:
2.1.0.	Surovine, energijo, gorivo, mazivo ipd.;
2.1.1.	Tekoče investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, stroški storitev, administrativne takse, ki niso zakonske obveznosti, idr.;
2.1.2.	Osebni izdatki, ki bremenijo materialne stroške (terenski dodatki, dnevnice za službena potovanja, izdatki za izboljšano prehrano delavcev itd.).
Dohodek TOZD (3.) je sestavljen iz:
3.0.	Čistega dohodka in
3.1.	Dela dohodka za pokrivanje splošnih in skupnih pogojev za delo in razvoj družbe (imenovani tudi davki in prispevki iz dohodka).
Pod čistim dohodkom (3.0.) razumemo:
3.0.	0. Osebni dohodki;
3.0.	0.0. Zadovoljevanje skupnih potreb izven TOZD
— prispevki za:
— izobraževanje.
—	socialno zavarovanje,
—	otroško varstvo,
—	znanstveno delo,
—	kulturo,
—	telesno kulturo in
—	zaposlovanje;
3.0.	0.1. Čisti osebni dohodek (netto OD);
3.0.	0.2. Del za družbene potrebe (davki iz osebnega
dohodka in delovnega razmerja);
3.0.	1.	Skupna poraba (sklad skupne porabe);
3.0.	2.	Razširitev materialne osnove dela (poslovni sklad);
3.0.	3.	Rezerve (rezervni sklad)
Poslovni sklad in rezervni sklad (tč. 3.0.2. in
3.0.3.) predstavljata poleg dela amortizacije iznad predpisanih stopenj AKUMULACIJO TOZD.
Pod delom dohodka za pokrivanje skupnih in splošnih družbenih potreb (3.1.) razumemo:
3.1.0.	Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb (dejavnosti posebnega družbenega pomena);
3.1.1.	Sredstva za družbeno—politične skupnosti;
3.1.2.	Sredstva za zadovoljevanje drugih potreb na podlagi zakona.
3.1.0.	Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb so namenjena za:
—	izobraževanje,
—	znanost,
—	zdravstvo,
—	socialno varstvo,
—	druge družbene dejavnosti in
—	pokrivanje obveznosti do delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena (delovna skupnost interne banke, delovne, sestavljene organizacije, ipd.)
Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb se razporejajo preko svobodne menjave dela, t. j. na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma jih TOZD odvaja uporabnikom preko samoupravne interesne skupnosti (SIS), kjer jih delegati skupščine SIS naprej razporejajo uporabnikom, ali pa neposredno uporabnikom, kar je primer pri pokrivanju potreb del. skupnosti interne banke, delovne organizacije isl. Vendar se te potrebe zadovoljujejo na osnovi programov dela, ki jih morajo uporabniki sredstev predhodno predložiti.
3.1.1.	Sredstva za družbeno—politične skupnosti
Tu gre za splošne družbene potrebe, ki jih pokrivamo z davki idr. Velikost sredstev za pokrivanje tovrstnih potreb določajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti, opredeljujemo jih tudi v samoupravnih sporazumih o osnovah planov, v drugih samoupravnih sporazumih in z zakoni.
3.1.2.	Sredstva za zadovoljevanje drugih potreb na podlagi zakona
Iz tega naslova se financirajo splošna ljudska obramba in družbena samozaščita, članarine gospodarskim zbornicam, amortizacija preko minimal-
nih stopenj, denarne kazni za gospodarske prestopke in prekrške, administrativne takse ter del dohodka, ki je rezultat izjemnih naravnih pogojev ali stanja na tržišču.
V nadaljevanju podajamo nekoliko opredelitev pojmov,
povezanih z dohodkom, ki jih najčešče srečujemo in katerih poznavanje je neobhodno ob razčlenjevanju in vrednotenju zaključnih računov:
—	Celotni prihodek je vsota vseh prihodkov, ki jih doseže TOZD;
—	Prihodek je brutto znesek (t. j. z materialnimi stroški in amortizacijo) od posameznega posla;
—	Skupni prihodek je vsota prihodkov od prodaje proizvodov ali storitev, ki so jih ustvarile dve ali več TOZD;
—	Dohodek je pri posameznem poslu razlika med prihodkom in materialnimi stroški z amortizacijo;
—	Celotni dohodek je razlika med celotnim prihodkom in skupnimi materialnimi sredstvi z amortizacijo;
—	Skupni dohodek je dohodek, ki sta ga skupaj soustvarili dve ali več TOZD z uporabo sredstev teh TOZD. Te TOZD imajo pravico do soudeležbe pri skupnem dohodku;
—	Čisti dohodek je dohodek TOZD, zmanjšan za pogodbene, zakonske in samoupravne obveznosti iz dohodka (davki in prispevki iz dohodka). Pojem ni istoveten z dobičkom, ker dobiček ne obsega sredstev za osebne dohodke, kar je primer pri dohodku;
—	Osebni dohodek je bruto znesek, ki pripada delavcu iz naslova razdelitve čistega dohodka;
—	Dobiček kot pojem Zakon o združenem delu ne pozna. To je le poslovno—tehnični pojem. V tem smislu obsega del osebnih dohodkov in akumulacije ter sklad skupne porabe;
—	Izguba nastane, kadar TOZD ne more izplačati osebnih dohodkov po zakonu lai samoupravnem sporazumu.
Jože Zagožen
PRED RAZPRAVAMI O ZAKLJUČNIH RAČUNIH 1979
Pred nami je čas, ko bomo ocenili rezultate uspešne, mora vsak delavec opraviti svojo delovno, samoupravno in politično nalogo. Poslovodni organi so pripravili poročila. Pripravili so informacije, ki jih danes v celoti objavljamo v Informatorju. Informacije naj bodo spodbuda za raprave v sindikalnih skupinah. Potem bomo zaključne račune obravnavali še na zborih delavcev.
TOZD MGA NAZARJE
VSO SKRB IZVOZNIM NAČRTOM
Kljub številnim težavam in problemom, s katerimi smo se delavci Gorenja srečevali v teku leta 1979, menim, da smo skupaj vendarle dosegli dobre rezultate.
Naj začnem z izpolnjevanjem planskih obveznosti v proizvodnji v letu 1979. Izdelali smo 835.087 malih gospodinjskih aparatov. Letni plan proizvodnje smo dosegli z 99,4 % oziroma 100,9 % operativnega plana. Vrednost proizvodnje znaša 260,239.000 din (109 % plana). Proizvodnjo smo količinsko povečali v primerjavi z letom 1978 za 24 %, vrednostno pa za 60 %. Izvoz smo količinsko povečali za 41 %, vrednostno pa za 32 %.
Manj smo zadovoljni z izvoznimi plani, ker smo izvoz dosegli samo z 62 %. Velika odstopanja so bila pri naročilih za tuja tržišča. Izpad je bil največji pri mikserjih in kavnih mlinčkih. Skupni izpad proizvodnje za tuja tržišča je bil 160.000 kosov, oziroma 35 % od planiranega izvoza izdelkov. Zaradi tega smo bili prisiljeni povečati proizvodnjo za domače tržišče. Največji izpad proizvodnje je bil pri budilkah (neizdobavljena orodja), enako velja za mikser M 102 (tehnično nerešeno), rezalni stroj (zakasnitev proizvodnje) ter strojčka 3 MLIN (tehnično nerešeno).
Novi aparati v letu 1979 so bili rezalni stroj JUPITER, rezalni stroj za domače tržišče, budilke in 10 tipov stenskih ur.
Zaposlili smo 39 novih delavcev. Ti delavci so bili razporejeni na dela in naloge na linijo rezalnega strojčka (23 del). Med letom se je uvedla tretja izmena v oddelku plastike (11 del). V zadnjem kvartalu je bilo sprejetih pet delavcev za sestavo budilk.
Kapacitete v posameznih oddelkih so bile dobro izkoriščene, razen v oddelku elektromotorjev, kjer bi bilo še potrebno dopolniti posamezne stroje in naprave, podvojiti kapacitete z uvedbo dvoizmenskega dela.
Nadurno delo se je zmanjšalo od 11.721 ur na 9815, kar je
16,3	% manj kot v letu 1978. Moram pa poudariti, da preko 30 % nadur gre še vedno na račun nepravočasne dobave repromateriala.
V nova velika orodja so bila vložena znatna sredstva (budilka — 3.012.400 din, rezalni stroj — 1.296.429 din).
Za obnovitev obstoječih orodij smo namenili 6.334.720 din.
Proizvodne zmogljivosti so bile zadovoljive. Stopnja knjigovodske odpisanosti osnovnih sredstev je 84 %, stopnja odpi-sanosti delovnih priprav je 74 %, dejanska iztrošenost znaša okrog 40 %. V letu 1979 nismo uspeli iztrošeno opremo nadomestiti zaradi pomanjkanja sredstev.
Vzdrževanje naše proizvodne pripravljenosti je bila zadovoljiva, saj smo zabeležili zelo malo zastojev zaradi vzdrževanja.
Preskrba z materiali ni bila zadovoljiva niti po rokih, količinah in kvaliteti. Zapisali smo preko 2000 ur zastojev, oziroma smo morali nadomestiti z dopolnilnim delom zaradi prepozno dostavljenega materiala. Tu gre predvsem na račun plastičnih mas, embalaže, lakirane žice, transformatorja, avt. jekla in drugih raznih drobnih materialov. Kljub temu so bile zaloge materiala še vedno prevelike. Obračanje obratnih sredstev je bilo zelo slabo.
Zaloge gotovih izdelkov so bile prevelike, predvsem na račun spremembe plana med letom. Naročila za izvoz so se zmanjšala, posledica tega je bilo kopičenje zalog.
V letu 1979 smo prodali na domačem trgu 660.585 in izvozili 311.098 malih gospodinjskih aparatov. Letni plan smo presegli za 15,7 %. Skupaj smo prodali izdelkov v vrednosti 248,377.737 din.
Za prva razmišljanja in poglabljanja sem podal samo nekaj skopih podatkov, prav gotovo pa je, da bomo ob samih razpravah spregovorili še o medsebojnih odnosih, nagrajevanju po delu, o porabljenih sredstvih, o delitvi dohodka, zaposlovanju, investicijah, stanovanjski problematiki, o preveliki bolniški, o naših bodočih nalogah in planih, cenah reproma-teriala in gotovih izdelkov, o planih SIS, ki so prav tako v naši odvisnosti od rezultatov poslovanja. Posebno pa moramo vso skrb posvetiti izvoznim in uvoznim planom ter stabilizacijskim ukrepom.
Jože KUDER
TOZD AVTOPARK
VEDNO VIŠJA RAST STROŠKOV
Naš TOZD ustvarja celotni prihodek z opravljanjem uslug za proizvodne tozde. Zato si oglejmo nekatere podatke o poslovanju v letu 1979.
V naši temeljni organizaciji smo v letu 1979 prevozili s tovornjaki 3,155.032 km, kar je v primerjavi z letom 1978, ko smo izvršili le 2.940.592 km, povečanje prevozov za 7,29 %. Z viličarji smo opravili notranjega transporta (nakladanje in razkladanje) v posameznih proizvodnih tozdih za 265.042 efektivnih ur, odnosno v primerjavi z letom 1978, ko smo izvršili le 251.180 efektivnih ur, povečanje nakladanja in razkladanja za 5,51 %. Takšen povečan fizični obseg dela smo opravili z 223 delavci. Za to delo je TOZD Avtopark porabil 439.095 ur, od tega 25.732 v nadurah. Pri tem naj pripomnimo, da se je čas efektivnega dela v letu 1979 povečal za 3,6 %, čas nadurnega dela pa zmanjšal za 41,8 % v primerjavi z letom 1978. Povprečno doseganje norm je bilo 35,58 %, kar vse kaže, da smo v letu 1979 delali produktivneje. S tako doseženimi fizičnimi pokazatelji in delom smo v letu 1979 dosegli tudi vrednost realizacije v višini 72,266.590,— din, kar je v primerjavi z letom 1978, ko smo dosegli le 62,242.520,— din, povečanje za 16,1 %.
Kljub tem ugodnim pokazateljem pa se v rednem poslovanju pojavljajo razne slabosti in težave. Veliko težav smo v letu 1979 z racionalnejšim poslovanjem in delom že odpravili, vendar pa se bomo v letošnjem letu na nekaterih področjih morali še bolje angažirati, ker vse težave pri poslovanju niso v naši domeni.
Predvsem bomo morali pristopiti k še nadaljnjemu zniževanju tistih stroškov poslovanja, ki rastejo hitreje od naših prodajnih cen. Tako so cene materialom za vzdrževanje in rezervnim delom porastle kar 1,5—krat v primerjavi z letom 1978, cene goriv pa kar 3—kratno, vsi stroški poslovanja Avtoparka pa so v tem obdobju porastli kar za 29 %.
Zato se naše tolikšno prizadevanje pri varčevanju z vsemi materiali in večanjem efektivnega delovnega časa ne rodi nikakršnih pozitivnejših finančnih rezultatov. Naše prodajne cene prevoznih storitev so še vedno na ravni iz leta
1978,	čeprav je Zavod za cene SR Slovenije ostalim prevoznikom v letu 1979 že 3—krat povečal prodajne cene. Vsled tega neskladja med prodajnimi cenami in rasljo stroškov smo prisiljeni poslovati tudi na meji rentabilnosti ali pa celo z negativnim rezultatom. Zato tudi v letu 1980 pričakujemo, da bodo materialni stroški hitreje rastli kot naš prihodek in dohodek.
Ker pa naš TOZD opravlja prevoze za vse proizvodne tozde in tako celotni prihodek Avtoparka predstavlja strošek za proizvodne tozde, smo tudi v letu 1979 iskali še vse notranje rezerve. Razkorak med povečanimi stroški (29 %) in realizacijo (16,1 %) je v letu 1979 tako velik, da ga TOZD sam v prihodnje brez ustrezne korekcije svojih prodajnih cen transportnih uslug ne bo mogel vzdržati, kljub vsem svojim prizadevanjem za varčevanje, ki ga bomo predvideli v stabilizacijskem programu tudi v letu 1980.
Kakšen bo naš finančni rezultat, danes še ne vemo, vendar pa lahko pričakujemo poslovanje tozda na meji rentabilnosti, kar pa ni odvisno od našega dela. Plan investicij je bil izdelan, vendar ga služba investicij ni mogla realizirati.
V bodoče bomo morali posvetiti tudi vso pozornost izostankom z dela. Ugotoviti moramo, da so izostanki v letu
1979,	znašali 76.646 ur ali 14,86 %, medtem ko smo v letu 1978 imeli le 58.892 ur izostankov ali 12,19 %. Najbolj so porastli izostanki izrednih dopustov, bolniške do 30 in nad 30 dni ter neplačani izostanki. Zaradi teh povečanih izostankov je naš TOZD izgubil v letu 1979 8.600 ur, kar pomeni preko 1.400.000 din izpadlega' celotnega prihodka.
Tak podatek je zaskrbljujoč in sprejeti bomo morali potrebne ukrepe, da se stanje, na katerega kot delavci imamo vpliv, zmanjšamo izostanke vsaj na nivo leta 1978.
Da bi v teh in ostalih nalogah uspeli, moramo izboljšati tudi naše informiranje, saj je poznano, da so naši vozniki vedno na vožnjah širom domovine in v inozemstvu ter bi le pravočasni ukrepi in informacije lahko prinesle tudi določene uspehe, če so z njimi seznanjeni vsi delavci pravočasno.
Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da bo moralo delo v letu 1980 biti še uspešnejše, če bomo ob že 78,5 % iztrošenem prevoznem parku želeli doseči vsaj takšne rezultate, kot smo jih v letu 1979.
Prvenstvena naloga pa velja tudi ureditvi prodajnih cen, ker nas v prihodnje čakajo še nove nadaljnje podražitve (goriv itd), zaradi nestabilnih cen nafte in energije, ki niso v domeni naših ukrepov in stabilizacijskih mer.
V razpravi je tudi investicija kontejnerskega terminala, ki naj v prihodnjem obdobju smotrneje in racionalneje uredi naše transportne prevoze.
Če torej povzamemo naše ugotovitve iz poslovanja v letu
1979,	lahko rečemo, da bo moral sleherni izmed nas pri svojem delu in v okviru svojih možnosti na področju nastajanja stroškov, to je pri delu z materialom, vožnji tovornjakov, vožnji viličarjev in v delavnici obnašati razumno, kajti prepričani smo, da lahko z normalnim odnosom do svojega dela in osnovnih sredstev odosežemo hitre učinke, ki bodo vodili k večji rasti dohodka. Naš moto naj bo pravočasno in kvalitetno vzdrževanje vozil. Neizkoriščeno vozilo ne more ustvarjati dohodka.
Zato naj bodo te naše ugotovitve tudi stalna naloga tozda Avtopark, v iskanju boljših in enostavnejših rešitev za dose ganje še boljših poslovnih uspehov pri poslovanju v letu
1980.
Ljubo BENET EK
TOZD ELEKTRONIKA PTUJ
Z DELOM OPRAVIČITI ZAUPANJE
Preteklo je poslovno leto 1979, v katerem smo našo nalogo je v primerjavi z načrtovanimi cilji v celoti uspešno izvršili.
Planske obveznosti so bile zahtevane, izredno spodbudna pa je ugotovitev, da so bile realizirane predčasno, pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da to leto pomeni začetno obdobje celotnega poslovnega leta, v katerem je ta razmeroma mlad kolektiv moral z rezultati dela dokazati, daje sposoben osvojiti zahtevno tehnologijo in organizirati proizvodnjo črno — belih televizijskih sprejemnikov in tehnološko izpopolniti — racionalizirati proizvodnjo birotehnič-nih aparatov, ter s tem opravičiti zaupanje Gorenja in širše družbene skupnosti.
V	poslovnem letu 1979 smo vrednostno proizvodnjo realizirali v višini 363.010.804 din, kar pomeni izvršitev finančnega plana s 106 %. Proizvodnja je bila skoraj v celoti prodana, saj je tudi finančni plan prodaje v višini 352.922.354 din realiziran z 106,2 %, od tega izvoz v višini 437.680 dolarjev na konvertibilna tržišča. Manjša zaskrbljenost se kaže le ob zalogi birotehničnih aparatov, katerih vrednost znaša 7.640.000 din.
Od planiranih 65.000 TV aparatov smo jih proizvedli 66642. Birotehničnih aparatov je bilo izdelanih 849, kar predstavlja manj, kot je bilo prvotno načrtovano, vendar je potrebno opozoriti, da je bil med letom sprejet rebalans, istočasno pa je nekoliko bil spremenjen asortiment, po katerem je bilo izdelanih več visoko—kvalitetnih izdelkov.
Podatki kažejo na razmeroma solidno doseganje zastavljenih nalog, vendar moramo opozoriti tudi na druge kazalce uspešnosti poslovanja.
V	gibanju produktivnosti se kaže uspešna rast, saj znaša kar 20 %. Koriščenje časovnega fonda z opravljenimi 589.049 urami se v celoti giblje v mejah planiranega. Izpostaviti moramo prekomerno nadurno delo, ki smo ga uspeli omejiti
v primerjavi z lanskim obdobjem, vendar pa presegamo planske obveznosti. Prekomerno naraščajo bolniški izostanki nad 30 dni. Naraščajo 80 % plačane ure, presegamo norme za 19,24 %. Vrednost proizvodnje na efektivno uro se v primerjavi s prejšnjim letom povečuje. Osebni dohodki na zaposlenega so v primerjavi z letom 1978 povečani za 11,9%.
Ob vsem tem želim opozoriti na povzročanje zastojev, na preskrbo z repromateriali in kvaliteto materialov, strokovno usposabljenost s posledicami v materialnem poslovanju, na zastarele in iztrošene pripomočke in opremo ter neustrezne delovne prostore.
Menimo, da se bo potrebno organizacijsko učvrstiti, še bolje strokovno usposobiti, opredeliti nosilce in odgovornosti, povečati samoinciativo ter koordinacijo dela posameznih služb znotraj temeljne organizacije, kakor tudi jasno opredeliti naloge in relacije ter odgovornosti ostalih strokovnih služb in organizacij, ki so prav tako v soodvisnosti z našimi rezultati.
Podani so podatki o naših rezultatih in razmišljanja, prav gotovo pa je, da bomo Ob samih obravnavah po delovnih
skupinah spregovorili tudi o ostalih problemih, kot so: nagrajevanje po delu, porabljena sredstva, delitev dohodka, zaposlovanje, investicije, delovna disciplina, cene reproma-terialov, varčevanje in drugo, kar bo prispevalo k spoznanju in realni oceni našega dela.
Gorazd Žmavc
TOZD ORODJARNA
IZBOLJŠATI POGOJE POSLOVANJA
Pogoji poslovanja
Zmogljivosti orodjarne so bile v letu 1979 enake kot leto dni poprej. Vzporedno s tekočimi nalogami, ki so bile sprejete na sestankih samoupravnih organov, smo intenzivno urejevali novi tehnološki red dela. Obnavljali smo iztrošene obdelovalne stroje, izvršili prestavitve. Proti koncu leta so že tudi prihajali novi modernejši obdelovalni stroji, kijih sedaj uvajamo v proizvidnjo.
Zadnjega iz te skupine strojev dobimo junija tega leta. Meseca novembra smo tudi pridobili novih 1000 m2 delovniš-kih prostorov. Ob tako intenzivnem uvajanju pa nas je spremljalo mnogo težav, saj smo delovne obveznosti le s težavo izpolnili. S pridobitvijo novih delovnih prostorov so se sicer delovni pogoji precej izboljšali. Novi stroji bodo postopoma dajali prave učinke, saj so namenjeni za višjo stopnjo obdelave in večje učinke, torej več novih zahtevnejših orodij, pri čemer je vezana še celotna veriga pomembnih aktivnosti, kot so: konstrukcija, tehnologija in vzgoja kadra.
Preskrba z repro—materialom je bila glede na slabo založenost na trgu zadovoljiva. Tu mislim predvsem domačo nabavo in uvoz. Službe so kljub pomanjkanju materiala in občasnega pomanjkanja deviz uspele zadostiti potrebam in s tem preprečiti večje motnje v procesu dela v orodjarni in posredno tudi v proizvodnih TOZD. Skladiščne zaloge smo obdržali na nivoju iz leta 1978. Obračanje materiala je za našo panogo zelo ugodno.
Zaposlovanje je potekalo v skladu s postavljenimi cilji. Dogovorjenega števila zaposlenih nismo prekoračili. Veliko pozornost smo posvetili vzgoji kadrov. V tekočem letuje uspešno končalo 11 slušateljev večerno poklicno šolo. Izboljšala se je kvalifikacijska struktura. V šoli za orodjarje imamo v treh letnikih še skupaj 40 učencev. S temi absolventi bomo zapolnili pomanjkanje orodjarjev, ki nas je pestilo zadnja tri leta. Na tehnični srednji šoli (študij ob delu) se izobražuje preko dvajset slušateljev, kar bo tudi izpopolnilo sedanje potrebe. Pomanjkanje pa je še čutiti pri kadrih višje in visoke izobrazbe, zato je treba posvetiti v bodoče večjo pozornost. Ne moremo pa mimo tega, da imajo organizatorji dela nemalokrat precejšnje težave, ko je treba delo opraviti, istočasno pa nuditi delavcem nemoteno šolanje. Slušateljem smo nudili možnosti tudi v nočnem delu, kar je precej povečalo proizvodne stroške, zato moramo s tem sedaj prekiniti in najti drugo možnost pomoči pri šolanju ob delu.
Izkoriščenost delovnega časa je po statističnih podatkih ugodna. Neopravičenih izostankov nismo imeli, bolniški stalež nad 30 dni pa je v porastu. Ko smo ugotavljali vzroke
za tak porast, smo ugotovili, daje imelo nekaj delavcev težjo nezgodo izven delovnega okolja, na kar seveda nismo imeli vpliva. Bolniška nad 30 dni je imelo tudi nekaj starejših delavcev in invalidov. V absolutnem znesku izgubljenega števila ur pa je TOZD Orodjarna v ugodnem položaju.
Proizvodni učinki
Izdelali smo 151 orodij v vrednosti 13,500.000 din, 47 strojev v vrednosti 8,000.000 din, 145 priprav v vrednosti
3.000.	000 din ter popravib 5200 orodij v vrednosti
55.000.	000 din.
Zelo smo povečab usluge tozdom. Te usluge pa nimajo značaja, popravila orodij ab priprav, temveč dopolnjevanje tehnološke priprave dela. Vse te usluge pa bremenijo tekoče vzdrževanje. V bodoče bo treba zaradi kontrole in spremljanja stroškov čistega vzdrževanja orodij in priprav omenjene usluge ločiti. Porast teh uslug je letno 20 %.
Uslug za naročnike izven tozdov Gorenja smo izvršili za 2.250.000 din in je to v primerjavi z letom 1978 kar 150 % več. Izvrševanje uslug za zunanje naročnike je koristno zaradi občasnih prostih kapacitet in za izravnavo stroškov, ki nastajajo z našimi kooperanti.
Celotni prihodek bo po predvidevanjih med 80 in 90 mili-joni dinarjev. To bo nekaj nad planiranim in za približno 30 % višji v primerjavi z letom 1978. V absolutnem znesku je celotni prihodek ugoden odraz poslovanja. Na drugi strani dohodek na delavca in ostanek čistega dohodka nista na nivoju delovnih rezultatov. Vzrok za to je v nedokončani proizvodnji, ki bo znašalo kar okrog 5 milijonov dinarjev, to pa je mnogo preveč. Vzrokov za tako visoko postavko nedokončane proizvodnje je več!
Preveč nedodelano osvajanje novih programov za katere izdelujemo opremo in orodja. Večinoma so pristopi občasni.
Za izdelavo načrtov so roki zelo kratki in zaradi tega prihaja do pomanjkljive tehnične dokumentacije. Nato prihaja do korektur, roki se daljšajo, stroški rastejo in zaloge nedokončane proizvodnje se večajo. Ko smo rokovno v stiski, se leto rešuje tudi z nadurami, kar zopet izdelek podražuje. V bodoče se bo treba poslužiti pri osvajanju novih proizvodov mrežnega planiranja, v katerem se lahko več aktivnosti odvija vzporedno, kar končno daje vsakemu nosilcu dela potreben čas in za nekvabteto dela in zamujanje časovnih rokov ne bo več možnih izgovorov.
Ne samo izpad dohodka zaradi nedokončane proizvodnje, tudi prekoračitev stroškov na nekaterih postavkah preko planiranih je prevelika. Najbolj odstopajo stroški za ogrevanje, zaščitna sredstva poštne storitve, prevozni stroški na delo, uporaba osebnih avtomobilov za službene namene, prispevki in davki ter investicijsko vzdrževanje. Porast stroškov na investicijskem vzdrževanju smo sicer skrbno spremljah skozi celo poslovno obdobje ter sproti seznanjali samoupravne organe. Opravičljivo za tako prekoračitevje to, da smo za porabljena sredstva opravili adekvatno vrednost dela. V preteklem letu smo zelo malo vlagah za boljšo tehnološko ureditev delovnih mest in vzdrževanje opreme.
Jakob VIRTIČ
TOZD GALVANA POENOTITI TEHNOLOGIJO
Če najprej pregledamo stanje naše opreme in analiziramo kaj smo storili, vidimo, da nam je le delno uspelo odpraviti ozka grla v proizvodnji ali pa zamenjati iztrošeno. Vemo, da nekateri avtomati v žičnem oddelku obratujejo že več kot deset let in je nujno, da se nabavijo novi z večjo zmogljivostjo. Tudi ročnega delaje preveč, kar nam povzroča veliko težav, saj je takšna proizvodnja nizko produktivna, slabša je kvaliteta itd. Tako nas tudi v prihodnosti skupno s strokovnimi službami še čaka veliko dela, da bomo potrebo in želje uresničili. Plan investicij se mora realizirati.
Materialni stroški bodo večji, kar bo razvidno iz zaključnega računa, vendar je potrebno omeniti zmanjšanje le teh v oddelku galvanizacije, kar je pomemben uspeh. Cene ostalih materialov so se povečale, kakor tudi energije, vodni prispevek itd. V letošnjem letu se napoveduje nadaljnja rast cen, zato bomo morali storiti vse za še boljše gospodarjenje.
Ker smo velik porabnik žice, nas zelo zanima, kakšno je bilo gibanje cen, oziroma za koliko se je podražila v primerjavi z letom 1978. Povprečna podražitev vseh dimenzij žice je bila 10 odstotna, za leto 1980 pa se predvideva 25 %. Kljub težavam je bila preskrba z repromaterialom zadovoljiva, le s kvaliteto so bile manjše težave.
Povprečni mesečni OD so se v mesecu decembru v primerjavi z decembrom 1978 povečali za 18,8 %.lzvršene efektivne ure so v primerjavi z 1978 bile izvršene z 92,9 %. Pri nadurah je nam uspelo zmanjšati njihovo število za polovico, kar je zelo uspešno.
Doseganje norm je bilo približno enako kot v prejšnjem letu. Število bolniških izostankov do 30 dni smo v primerjavi z letom 1978 malenkostno zmanjšali. Porast je pri bolniški nad 30 dni, posebno občutno pa pri porodniškem dopustu. Skupni izostanki so bili večji za 13,3 %, v primerjavi s planom pa za 5,8 %. Povprečno število zaposlenih je bilo manjše, kot smo načrtovali in manjše kot v letu dni poprej.
V bodoče bomo morali kadrovski problematiki posvetiti še večjo pozornost, saj vemo, da moramo spremeniti kvalifikacijsko strukturo, ki sedaj ni ustrezna.
Celotni prihodek ne bo dosežen, v planirani višini, bo pa višji kot v letu 1978. Planirani dohodek in čisti dohodek ne bo dosežen. Porast prispevkov in davkov iz dohodka je večji kot leta 1978, kakor tudi od planiranega. Večje so obresti od kreditov za 16 %. Masa denarja za OD je večja kot leto poprej, a manjša v primerjavi s planom.
Tako nizka akumulacija predstavlja le premalo vseh sredstev za reprodukcijo in to predstavlja veliko odvisnost pri razširjeni reprodukciji od drugih sredstev — zlasti kreditnih. V oddelku galvaniziranja so se zmanjšali normativi za 15 %. Produktivnost se je povečala v brusilnici zaradi uvedbe brušenja na trakovih. Tehnologija dela se je poenotila za vse brušene izdelke. V žičnem oddelku se je z nakupom stroja za izdelavo vodila pekve povečala produktivnost in kvaliteta. Izvršili smo tudi nekatere druge izboljšave.
Naloge, ki smo si jih zastavili za leto 1979 in iz različnih vzrokov niso bile realizirane v celoti, se morajo nadaljevati v etem letu. Ta so predvsem: izboljšati organizacijo dela, še nadalje povečavah produktivnost (rekonstrukcija žičnega oddelka z realizacijo investicij), izboljšati izkoristek delov-
nega časa, pregled normativov materiala, zmanjšanje odstot-nosti z dela zlasti zaradi bolniškega staleža itd.
Delo družbenopolitičnih organizacij je bilo v letu 1979 uspešno. Nekateri posamezniki so se s svojo aktivnostjo izkazali. Pohvaliti je potrebno veliko množičnost udejstvovanja na nekaterih področjih.
Franc KRAJNC
TOZD ŠTEDILNIKI
Obračun dela v preteklem letu za naš TOZD je v večji meri že pripravljen. Sprotno spremljanje dogajanj, ki so odlo -čilno vplivali na gospodarjenje v preteklem letu nam je pripravo analize za stanje ob koncu leta nekoliko olajšalo.
Vse kazalce, ki kažejo uspešnost delovanja, smo v preteklem letu imeli krepko v rokah, zato sem prepričan, da tudi rezultati ne bi smeli izostati.
Če v kratkih besedah strnem fizične pokazatelje proizvodnje, ugotovim naslednje:
Izdelali smo 333.109 kom štedilnikov in presegli plan za 1979 za 18.109 komadov. Vrednostno smo v celoti presegli letni plan za 25,116.637 din, izvozili smo 226.624 kom štedilnikov, kar je cca 65 % celotne proizvodnje, ali presežena količina za izvoz z 16.624 kom.
Vse to je bilo opravljeno s 680 ljudmi, kar je za 16 ljudi manj kot v letu 1978, da nam je uspelo nadurno delo zmanjšati za dobrih 56 %, kar znaša v delovnih urah 55.641 ur. Produktivnost smo povečali 12 % ob skoraj enakih tehnoloških pogojih.
Kljub temu pa nismo izčrpali vseh notranjih rezerv, ki so bile nakazane z akcijskim programom, in mislim, daje nujno, da jih izkoristimo v letošnjem letu, ki mora biti še bolj stabilizacijsko in v vseh pogledih varčevalno.
Tu bi v prvi vrsti opozoril izmet materialov, odstotek izostankov z dela, poraba osebnih zaščitnih sredstev, in še druge postavke iz naslova stroškov, ker zmanjševanje le-teh lahko v proizvodnji rodi v letošnjem letu še boljše rezultate.
Vinko HERODEŽ
TOZD ZAMRZOVALNIKI
INVESTICIJSKI PROGRAM ZAMUJA
Zaradi pomanjkanja denarja za razširjeno reprodukcijo kasni izgradnja lil. faze v obratu zamrzovalnih omar. Letni plan proizvodnje ZO smo morali zaradi tega korigirati za polovico, kar zelo vpliva na končni poslovni uspeh tozda Zamrzovalniki.
Planske naloge, ki smo si jih zadali na osnovi realnih možnosti, smo po operativnih planih izpolnili z 98 % po količini in 101,4 % po vrednosti. Vendar je obseg obstoječe proizvodnje premali in ne omogoča rentabilnega poslovanja. Nujno je, da čimprej dokončamo zastavljeno investicijo, da bi si tako ustvarili pogoje za bolj rentabilno poslovanje.
V letu 1979 smo naredili z manjšim povečanjem delavcev za 31,1 % več proizvodov kot v letu 1978. Produktivnost dela (fizično) smo s tem povečali za 21,5 %. Kljub povečani proizvodnji smo zmanjšali nadurno delo za 13,5 %. Letni finančni plan izvoza smo presegli za 17 %, vendar s tem ne moremo biti zadovoljni ker še vedno nekoliko več uvažamo kot izvozimo. Poudariti je potrebno tudi to, da imamo velike težave s kvaliteto proizvodov zaradi nerešenih tehničnih problemov, To zelo zavira proizvodnjo za izvoz. Za dosego omenjenih rezultatov velja omeniti to, da bi rezultati lahko bili še boljši, če bi nam uspelo zmanjšati zastoje, ki predstavljajo skoraj 10 % od razpoložljivega časa za delo.
Na prvem mestu so zastoji zaradi pomanjkanja domačih polizdelkov in okvare sredstev za delo. Prav tako je zaskr-bujoč podatek o vedno večji odsotnosti z dela, še posebno o izostankih zaradi bolniškega staleža. Na področju omenjene problematike nismo dosegli pozitivnih rezultatov, saj so zastoji v proizvodnji ostali še vedno okrog 10 %, medtem ko trend odsotnosti z dela predvsem zaradi bolniškega staleža narašča v negativni smeri. Kljub nekaterim težavam smo dosegli pozitivne rezultate in prepričan sem, da bo tako tudi v bodoče.
Avgust SUŠEČ
TOZD GOSTINSKA ENOTA
TOZD Gostinska enota zaposluje 104 osebe, od tega j ih dela v Pensionu Vila Herbestein 15. Število zaposlenih je glede na leto 1978 poraslo za 7,2 %, kar je posledica v 25,53 % po povprečnem izostanku. To pomeni 24 oseb dnevno manj na delu.
Skupno dosežen časovni fond je znašal 236.415 ur. Efektivnih ur je bilo 180.778 ali 76,97 % celotnega fonda, od tega 10.848 nadur, ker je naša dejavnost vezana na delo drugih tozdov ob prostih dneh. V primerjavi z letom 1978 seje
pokazalo znižanje efektivnih ur za 3,57 %, za enak odstotek pa so se povečali izostanki: letni dopust za 1,08 %, izredni dopust za 0,23 %, državni prazniki za 0,08, bolniška do 30 dni za 1,06 %, bolniška nad 30 dni za 1,75 %, porodniški dopust pa se je znižal za 0,63 %.
V letu 1979 smo pripravili 1.422.122 toplih obrokov malic (90,7 % planiranih) in 55.440 kosil (83,4 % planiranih). Vzrok za padec števila malic je v koriščenju 98.006 dietnih blokov na liniji gotovih jedil, v znižanju števila obrokov ob prostih dneh za polovico glede na 1978 leto, pa tudi v tem da vsaka malica ni enako sprejeta pri odjemalcih. Bistveni vzrok za padec števila kosil je v zavarovanju tovarne ali pa mogoče v lokaciji našega obrata.
Po ocenitvi finančnega stanja bo celotni dohodek glede na leto 1978 večji za 21,3 %, dohodek pa bo v primerjavi z letom 1978 večji za 38,6 %, čisti dohodek bo večji za 14%, ostanek za sklade pa bo le 10 % vrednosti iz leta 1978.
Ob občutnem povišanju režijskih stroškov in stroškov izde-lavnega materiala, ob enakem prispevku za topli obrok, ni mogoče priti do drugačnega rezultata. Delež k temu so zagotovo prispevali tudi vsi tisti odjemalci, ki nimajo primernega odnosa do drobnega inventarja, reda, discipline in varčnosti.
Marija SATLER
TOZD VZDRŽEVANJE
MANJ NADUR,VEČ IZOSTANKOV
Predmet dejavnosti tozda Vzdrževanje je vzdrževanje sredstev za delo v vseh TOZD in DSSS. Cilj tozda je, da se doseže kar največja obratovalna varnost z relativno majhnimi stroški. Ta cilj je težko doseči, ker je v vsakem primeru prisoten velik rizik — ali za obratovalno varnost, ali za stroške.
Povprečna starost sredstev za delo v TGO je nad pet let, kar pri upoštevanju obremenitve predstavlja veliko. S tem v zvezi je logična posledica, da stroški za vzdrževanje rastejo.
Celoten prihodek TOZD je bil v letu 1979 realiziran v višini okrog 170.000.000 din, kar predstavlja 1,1 %— no povečanje proti letu 1978. Število zaposlenih se je povečalo za 5,1 % Delo v podaljšanem času smo zmanjšali za 26,7 %. Bolniški izostanki so se v letu 1979 zvišali za 11,6 %. Nedvomno se je nad tem podatkom potrebno zamisliti in ustrezno ukrepati.
TOZD že nekaj časa nazaj posveča veliko skrb za izboljšanje kadrovske strukture svojih delavcev. S tem namenom močno podpira šolanje ob delu ter ustrezno dodatno strokovno izobraževanje delavcev.
Nikakor pa TOZD z rezultati svojega dela, ki ni vedno merljivo s sredstvi, ni zadovoljen. Zavedamo se, da moramo še veliko napraviti, tako po organizacijski kot po strokovni strani - ta primer je verjetno prisoten še kje.
Poseben problem pri poslovanju tozda vzdrževanje je nepravočasna dobava rezervnih delov iz uvoza — delov, katere pa s strani Vzdrževanja pravočasno naročimo. No, o tem že dolgo govorimo, pa brez uspeha.
Rudi LESKOVŠEK
TOZD POHIŠTVO
OBNOVA TEHNOLOŠKE OPREME
V	letu 1979 smo v TOZD Pohištvo obnovili kompletno tehnološko proizvodno opremo in zgradili skladišče polizdel -kov. Stara oprema je bila močno iztrošena. S to obnovo smo zagotovili doseganje potrebne kvalitete in nadaljnjo rast proizvodnje. Zaradi obnove obrata smo imeli precej težav, pri redni proizvodnji. Tem so se pridružile še težave pri nabavi materiala, posebno pri vratih in koritih. Na drugi strani so bile zaloge nekaterih materialov nad normalnimi, kar nam
je vezalo velika obratna sredstva in prostor.
V	primerjavi z letom 1978 se fizični obseg proizvodnje ni bistveno spremenil, vendar smo število delavcev zmanjšali za 19. Letni planje dosežen z okrog 90 %. Vzrok nedoseganja plana je predvsem v slabi prodaji in velikih zalogah gotovih izdelkov. TOZD je imel proste kapacitete, vendar jih zaradi velikih zalog ni mogel izkoristiti.
Plan izvoza je realiziran, vendar zaradi tega, ker smo med letom prišli na izvoz korpusa, kjer pa so cene na meji rentabilnosti. Lahko bi bil še večji, če bi ne bilo pomanjkanja naročil in nedosledne dobave vrat od kooperanta.
Pomembne rezultate smo dosegli pri koriščenju časovnega fonda. Povečali smo odstotek dela po učinku in zmanjšali odstotek bolniške.
Vrednostno je plan proizvodnje in prodaje za leto 1979 dosežen, vendar na račun povečanja cen v aprilu.
Povprečni OD je znašal 6.089,00 din.
Jurij VERŠEC
TOZD GRADBENI ELEMENTI
BOLJŠI DELOVNI POGOJI, VEČJI IZPLEN
TOZD Gradbeni elementi je poslovno leto 1979 zaključila z uspehom, kljub težavam, ki so nas spremljale med letom. Največji problem, ki se je postavil pred nas, je bil izpad biskvitne peči v prvem kvartalu. Zaradi dotrajanosti obloge peči je bilo le—to potrebno predčasno zamenjati, s čimer je nastal neplaniran izpad 20 dni. Tega smo s pomočjo vseh delavcev TOZD uspeli skrajšati na minimum. Izguba je znašala 58.500 m2 ploščič. Kljub temu smo uspeli doseči plan v prvem kvartalu (229.568 m2 ploščic).
Leto smo zaključili s proizvodnjo 987.858 m2 ploščic, s čimer smo presegli plan za 87.858 m2 ali 9,8 %. Prav tako smo presegli plan proizvodnje umetnega marmorja kar za 25,5 %, saj smo proizvedli 131.728 m robnikov in okenskih polic različnih širin.
K dobrim proizvodnim učinkom je nedvomno pomagala dobra organizacija tehnološkega postopka, racionalna izkoriščenost postopka, racionalna izkoriščenost časovnega fonda in nenehna skrb za opremo. Del opreme in orodij je bil nadomeščen z novo, sodobnejšo, s čimer se je povečal izplen za 3,6 %. Izboljšali pa so se tudi delovni pogoji, katerim je potrebno tudi v naprej posvetiti vso pozornost.
V letu 1979 s preskrbo repro—materiala ni bilo posebnih težav, saj nas omejitev uvoza ni posebno prizadela, ker smo prešli izključno na domače surovine.
Težje pa je z rezervnimi deli za opremo. Potrošnja rezervnih delov je glede na izkoriščenost opreme vedno večja, dobavni roki tujih in domačih dobaviteljev pa vse daljši, kar predstavlja resen problem.
S prodajo naših izdelkov ni bilo večjih težav, saj zanje še naprej vlada veliko povpraševanje. Resen problem pa predstavljajo cene, ki so že od leta 1976 nespremenjene. Pri skokovitem porastu cen repro—materiala, energije (plina) in rezervnih delov, se nenehno manjša dohodek, ki ga samo z notranjimi rezervami ni več mogoče pokrivati. Zaloge repro—materiala in gotovih izdelkov so se gibale v mejah normale. Nasproti branži pa so bile manjše za okrog 50 %. V letu 1979 smo izvozili tudi prve količine keramičnih ploščic v vrednosti 177.220 dolarjev, kar nam bo spodbuda za naprej.
Zavedamo se, da v letu 1980 ne bo mogoče proizvodnjo količinsko povečati, ker je izkoriščenost kapacitet maksimalna, zato pa bomo posvetili vso pozornost asortimentu in boljšemu razmerju klas, s čimer bomo dosegli boljše ekonomske učinke.
Število zaposlenih smo v letu 1979 zmanjšali za odstotek. Nadure smo zmanjšali za 26,1 %, povečali pa smo bolniške izostanke (do 30 dni za 15,8 %, nad 30 dni za 126,2 %). Produktivnost smo povečali za 11 %.
Karel Škrubej
TOZD KONDENZATORJI ROGATEC
Proizvodnja poteka pri nas z relativno novim strojnim parkom. Opaziti pa je bilo nekaj več zastojev v primerjavi z 1978 letom zaradi popravil strojev. Težave so predvsem z dotrajnimi varilnimi glavami ter tesnili.
V	lanskem letu smo bili dobro preskrbljeni z reproma-terialom. Izjeme so le gumi čepki, ki se ne dobavljajo pravočasno v zadostnih količinah. Še naprej pa ostane problem pločevnine kot posledica predolgega skladiščenja v Gorenju.
Zaposlovanje je potekalo v skladu s planom ter je ostalo izpod načrtovanega, ker nismo instalirali vse planirane opreme (ravnalna naprava za cevi ter kompletiranje podstavka).
Zaradi urejenega planiranja in izpopolnjenega strojnega parka smo opravili manj nadur kot v 1978 letu. V preteklem letu se je bolniška do 30 dni zmanjšala z 7.241 ur na 5.441 ur, bolniška nad 30 dni pa se je povečala za 313 %.
V	lanskem letu smo proizvedli 704.699 kondenzatorjev ter 402.122 podstavkov. Planirano pa je bilo 797.500 kondenzatorjev ter 427.000 podstavkov. Proizvedli smo toliko kolikor je bilo planiranega v mesečnih planih ter predanega tozdom finalne proizvodnje. Pri tem smo izvršili 181.317 efektivnih ur, kar je več za 24,8 % kot leto dni poprej.
Poprečni OD na zaposlenega je porasel na 5.053 din, kar je za 18,4 % več kot leto dni poprej.
Stroški so se gibali v povprečju pod planiranimi (pokazatelji za 3. kvartal).
Z lakirno kabino pa smo veliko pridobili glede varstva ter pogojev dela. V postopku je pridobitev lokacijske dokumentacije za skladišče vnetljivih snovi. Istočasno pa si prizadevamo pridobiti dva stanovanja v bloku, ki se gradi v Rogatcu.
Josip Kunej
TOZD EMBALAŽNICA
NAKLADANJE HLODOVINE NAJVEČJI PROBLEM
TOZD Embalažnica je usmerjena v proizvodnjo lesene embalaže za potrebe tozdov DO Gorenje.
V	tozdu je bilo v letu 1979 povprečno zaposlenih 90 delavcev, kar je 84 % od planiranih. Proizvedli smo 13.039 m3 embalaže (97,12 % planirane v letu 1979), kar je povečanje v primerjavi z letom 1978 za 51.21 %.
Vzrokov za nedoseganje planiranih količin embalaže je več, vendar menim, da sta dva bistvena in to:
a)	zaposlovanje ni doseglo planiranega števila delavcev in
b)	poraba emgalaže je bila pod planiranimi količinami, kar je vzrok nedoseganja planov porabnikov naših storitev.
Investicije so v letu 1979 znašale 1.825.553 din. S temi vlaganji pa nismo rešili dveh perečih problemov proizvodnje v obratu žagalnice v Šoštanju in to nakladanje sekancev iz silosa in nakladanje hlodovine na transportni trak. Nakladanje hlodovine vršimo z viličarjem, vendar ta ne ustreza tehničnim zahtevam proizvodnjega procesa. Viličar ni primerno opremljen za nakladanje hlodovine, poleg tega še dotrajan, kar povzroča pogoste okvare, zaradi tega so pogosti zastoji v proizvodnji. Z ureditvijo nakladanja bi se bistveno povečala proizvodnja, povečala pa bi se tudi varnost dela. Da nakladanje hlodovine, ki predstavlja trenutno največji problem, ni bilo rešeno v letu 1979, saj je problem nastal že v letu 1978, je več vzrokov.(pomanjkanje investicijskih sredstev, v Jugoslaviji ne izdelujejo primerne opreme, torej je problem povezan z uvoznimi dovoljenji, nerazumevanje do problema tistih, ki delajo prioritetni vrstni red za investicije).
Bistveni napredek smo naredili pri rekonstrukciji kurilnice obrata v Šoštanju, kjer smo prešli iz tekočih goriv za ogrevanje na kurjenje z odpadki, saj je poraba goriva pred rekonstrukcijo dosegla v zimskih mesecih tudi 50.000 kg na mesec.
Preskrba z osnovnim materialom, to je s hlodovino, je bila v letu 1979 dobra, vendar tudi ta predstavlja gotove težave, saj je dobava v glavnem sezonska, to pa pomeni velike zaloge in velika vezana obratna sredstva in majhno obračanje zalog.
Pri daljšem skladiščenju hlodovine pa kvaliteta lesa pada, zato tudi tu pride do povečanja stroškov. Nadaljnja zadolžitev bi naj bila, doseči nabavo hlodovine po terminih. Veliko problemov pa tudi zastojev smo v letu 1979 imeli z žico, zlasti z 1,4 mm, ta je bila slabe kvalitete, slabo in neustrezno pakirana. To pa je bil vzrok, da je šlo tega materiala veliko v izmet.
Skupni časovni fond je v Embalažnici v letu 1979 znašal 199.524 ur, od tega efektivnih ur 75,78 %. Izostankov je bilo 48.324 ur. Pri izostankih najbolj izstopajo bolniške, in to z 11,21 % ali 22.367 urami. Če primerjamo bolniške izostanke z rednim dopustom, vidimo, da so bolniški izostanki večji od rednega dopusta za 8511 ur, ali za 4,27 %. Iz primerjave bolniških izostankov v letu 1979 z letom 1978 lahko ugotovimo, da so porasli za 2,56 %. Pri bolniški niso zajeti porodniški dopusti, ki znašajo 2,43 %. Z analizo izkoriščenosti časovnega fonda ugotovimo, da tega nismo koristili racionalno in da je ta problem potreben posebne obdelave. Nadure smo v letu 1979 proti 1978 zmanjšali za 56,2 %. Doseganje norme je bilo 12,33 %. Povprečni osebni dohodek je znašal v razdobju januar — december 1979 5.868 din.
Ob upoštevanju porasta materialnih stroškov, visokih stroškov vzdrževanja, transportnih težav in porastu stroškov transporta, neracionalno izkoriščenem delovnem času, lahko pridemo do zaključka, da bo v tozdu ostanek dohodka skromen.
Janez Kramer
DSSS SOZD GORENJE
VEČ VZAJEMNEGA SODELOVANJA NA VSEH PODROČJIH
Poslovanje Delovne skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD se je v preteklem letu odvijalo v okviru programa dela, ki ga je potrdil delavski svet SOZD. Poprečno število zaposlenih v letu 1979 je znašalo 145 delavcev.
V	mesecu februarju so bile opravljene volitve delegatov v delavski svet DSSS, v odbor samoupravne delavske kontrole DSSS, v disciplinsko komisijo, v odbor samoupravne delavske kontrole Interna banka in v delavski svet SOZD. Izvedena sta bila tudi dva referenduma in sedem zborov delavcev.
Delavski svet je na 20 sejah obravnaval številna vprašanja s področja odnosov v združevanju dela delavcev v DSSS SOZD. Tudi komisija za delovna razmerja se je pogosto sestajala — devetnajskrat.
V	preteklem letu je bila oblikovana konferenca delegacij za DSSS SOZD in Interno banko ter za zbor združenega dela — skladno z odlokom SO Velenje. Seje delegacij so se vršile vsakokrat pred zasedanji zbora združenega dela SO Velenje. Aktivne so bile v letu 1979 tudi delegacije za SIS (izobraževanje, otroško varstvo, telesna kultura, kultura, zdravstvo, socialno skrbstvo, zaposlovanje, raziskovalno delo).
Za pripravo gradiva in strokovnih osnov za odločanje delegatov ter usklajevanje dela delegacij v Gorenje TGO, delovni organizaciji Gorenje Promet — Servis, Interni banki in DSSS, je bila oblikovana posebna služba.
Z vidika organizacijskih sprememb je bila za področje ekonomskih odnosov s tujino prisotna potreba po oblikovanju posebne službe, ki bi usklajevala različne oblike gospodarske dejavnosti v tujini. Proces ustreznih organizacijskih preosnov se nadaljuje še v leto 1980.
Na področju skupnih izvedb so se pričele reorganizacije tehnično razvojnih služb, rezultat tega pa je bila ustanovitev DO Razvoj. Na področju skupnih zadev so bile izdelane organizacijske zasnove, ki so upoštevale večji poudarek marketinškem konceptu in formiranju programsko—proizvodnih celot.
V	preteklem letuje bil na področju informacijskega sistema izdelan Projekt računalniško podprtega upravljalno—informacijskega sistema Gorenje SOZD in naročena oprema za računalniško omrežje.
Na področju samoupravne organiziranosti je bila z namenom usklajevanja samoupravnih splošnih aktov izdelana analiza statusnih samoupravnih aktov vseh DO ter organizirane spremembe in dopolnitve teh aktov. S sprejemom nekaterih samoupravnih sporazumov se poglabljajo odnosi v združenem delu, tako med delovnimi organizacijami v Gorenju, kot z DO izven Gorenja. Z urejanjem nekaterih skupnih zadev s posebnimi samoupravnimi sporazumi, ki so ob koncu leta 1979 bili v postopku sprejemanja, pa se odraža nova kakovost odnosov med združenimi delovnimi organizacijami. ■
V	skladu s temelji sistema družbenega planiranja so bile že v začetku leta sprožene dokaj intenzivne aktivnosti pri opredeljevanju razvoja Gorenja do leta 1985. Na osnovi gradiva Smernice srednjeročnega razvoja SOZD Gorenje do leta 1985 ter smernice in razvojne možnosti raziskovalno razvojne dejavnosti v SOZD Gorenje do leta 1985, pa so bila sprejeta temeljna načela poslovne politike Gorenja, podani globalni cilji srednjeročnega razvoja, strategije ža doseganje teh ciljev in organiziranost.
V	letu 1979 je bil napravljen nov velik korak na področju programske usmeritve Gorenja. Mislimo predvsem na program računalništva in informatike, v zvezi s katerim je bila potrebna dokajšnja družbeno—politična, poslovno—politična in organizacijska angažiranost znatnega števila delavcev DSSS SOZD.
V	preteklem letu so bila izdelana tudi izhodišča za plan 1980, pripravljen osnutek plana 1980 in koordiniranje planiranja v SOZD.
Raziskovalno razvojna dejavnost je bila usmerjena predvsem na razvoj obstoječih programov (gospodinjska oprema, zeleni plan, elektronika).
Težnja je bila v iskanju idej za nove izdelke in razvijanju tistih izdelkov, ki bi omogočali svetovno usmerjenost in dohodkovno uspešnost Gorenja in vsake združene DO.
Na podlagi analize razvojnih dejavnosti v delovnih organizacijah je bila tudi sprožena akcija za vzpodbujanje razvoja v delovnih organizacijah, za kadrovsko jačanje razvojnih služb ipd.
V	okviru splošno tehničnih zadev smo nadaljevali z izgradnjo številčnih sistemov, standardizacije, tipizacije in unifikacije. Sprejetih je bilo več internih standardov in posredovane pripombe na nekatere JUS standarde. Pripravljenih je bilo nad 10 modelov in opravljeno okrog 15 patentnih raziskav. Posebna pozornost je bila posvečena zbiranju oziroma razširitvi baze podatkov na torišču tehnične informatike.
Namen tega zapisa ni bil podajati celovit pregled realizacije programa dela področij oz. sektorjev — to je napravljeno posebej. Osvetlili smo le nekatere ključne zadeve, da bi na tej podlagi lahko podali oceno dela DSSS SOZD in sprejeli ukrepe za izboljšanje.
Obseg svobodne menjave je namreč iz leta v leto večji. Ocenjujemo, da bomo dosegli v letu 1979 že 70.085.000 din celotnega prihodka, 47.000.000 din dohodka, od tega okrog 26.000.000 din za osebne dohodke. To pa so sredstva, s katerimi je potrebno dobro in skrbno gospodariti, saj obremenjujejo dohodek delovnih organizacij. Zato se moramo zamisliti nad učinki, rezultati dela, da bodo nekajkrat presegali sredstva, ki so bila zanje vložena. Izboljšati bo potrebno odnos do dela, delovno disciplino, predvsem pa poostriti strokovno odgovornost. Več bo potrebno vzajemnega sodelovanja med sektorji ter med sektorji in delovnimi organizacijami. Programi dela DSSS in rezultati dela morajo biti dejanski odraz potreb razvoja SOZD in vsake združene DO posebej in ne le zamisli delavcev DSSS.
Slavko Korošec
TOZD PLASTIKA
POMANJKANJE SKLADIŠČNIH PROSTOROV
Rezultati poslovanja v posameznih tromesečjih leta 1979 so bili ugodni in ocenjeni, da bodo tudi po zaključnih računih pozitivni.
Elementi oziroma dejavniki, ki pa imajo in so imeli največji vpliv na uspešnost poslovanja in ki se bodo v celoti izrazili pri končnih finančnih rezultatih zaključnega računa, pa so:
1.	Stalno in nekontrolirano povečanje cen repro—materialov na domačem in tujem trgu. Ker smo v največji meri uporabniki plastičnih mas, cena le—teh na tujem tržišču pa je odvisna od stalnega povečevanja cen naftnih derivatov in drugih komponent, surovin, prihaja pri nabavah do večjih in velikih odstopanj od planiranih cen in zaradi tega tudi od planiranih stroškov. Zato se bomo morali pri rezultatih poslovanja ukvarjati z negativnimi odstopanji in jih kompenzirati z boljšimi rezultati poslovanja s področja produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti.
2.	Usklajevanje potreb in kapacitet je bila stalna naloga planske službe. Da smo lahko zagotovili potrebe po polizdelkih, je DO Gorenje Promet — Servis izvršila in izoblikovala takšno kooperacijsko dejavnost, da smo s skupnimi kapacitetami zagotovili skoraj v celoti nemoteno finalno proizvodnjo. Največ zaslug za tako uspešno delo v TOZD pri izkoriščanju kapacitet imajo predvsem vsi delavci TOZD, ko so z dobro voljo nadoknadili ozko grlo z delom v podaljšanem delovnem času med tednom, v prostih sobotah in celo v nedeljah in na dan praznikov. Le tako smo lahko količinski plan potreb finalistov po zahtevanih terminih izpolnili in izvršili svojo obveznost.
3.	Tudi za zastoje v finalni proizvodniji smo bili udeleženi, za kar smo v neki meri soodgovorni zaradi raznih subjektivnih ali objektivnih težav, vendar lahko pripomnim, da so bili povzročitelji v večji meri z neku-rantnimi materiali, nepravočasno dobavo na domačem trgu in iz uvoza ter zaradi zastojev zastarelih sredstev za delo, ki so že skoraj vsa amortizirana in iztrošena.
4.	Največji problem, ki je v TOZD prisoten že leta in ki ima vpliv na večje stroške poslovanja, slabšo kvaliteto in večjo količino izmeta pri izdelavi in predelavi izdelkov, je predvsem v pomanjkanju skladiščnih prostorov, le—ti pa morajo ustrezati predvsem naslednjim zahtevam:
—	da so skladiščni prostori zaprti, ogrevani in funkcionalno uporabni,
—	da niso pod vplivom svetlobnega zarčenja in
—	da vsebujejo zahtevano relativno vlažnost.
Skladišče s tako zahtevanimi pogoji imamo samo za tretjino vseh potrebnih skladiščenih količin, 2/3 plastičnih granulatov pa skladiščimo na prostem. Posledice takega ravnanja so:
—	navlaženje plastičnih granulatov, kar nam povzroča velike težave pri predelavi in kvaliteti,
—	večje količine razsipov granulata zaradi navlaženja embalažnih papirnatih vreč,
—	sistem skladiščenja, prevzemanja in izdajanja materialov je otežkočen, prav tako tudi neprimerno vodenje skladiš-
čne evidence in pomanjkljivo odgovornost oseb, ki so vezane na poslovni dogodek.
Vzrok za tako pomanjkanje skladiščnih prostorov je prav tako bila zahteva odogvornih v DO, da smo morali nekaj skladiščnih prostorov (1/3) odstopiti TOZD Avtopark za njihove potrebe, ki pa imajo skupno nalogo in cilj celotne delovne organizacije Gorenje.
5.	Investicijski plan za leto 1979 je bil samo delno izpolnjen, pospešeno pa se le-ta realizira že v prvih mesecih poslovnega leta 1980. Predvsem se mora po pogodbi realizirati dobavo strojev za brizganje plastike (6 kom) z namenom, da ukinemo v začetku leta 1981 nočno delo žena in omogočimo zaposlovanje invalidov v naši delovni organizaciji, kakor tudi v širšem občinskem merilu z boljšimi pogoji dela.
6.	Kadfčvska problematika je bila sicer prisotna, vendar smo jo skoraj v celoti s pomočjo kadrovske službe pravočasno in stalno nadomeščali.
7.	Samoupravni odnosi in delegatski sistem sta bila zadovoljivo izoblikovana in izvrševana, pripomnim pa lahko, da delo v delegatskem sistemu ni zaživelo tako kot je bil naš cilj in naloga nas vseh je, da le tega izpopolnjujemo in se zavzemamo za večjo odgovornost posameznih delegatov.
8.	Delo D PO je bilo uspešno, predvsem pa je izstopala sindikalna organizacija, ki je bila skoraj v celoti nosilec vseh samoupravnih in družbenopolitičnih akcij.
Delo mladinske organizacije je bilo sicer manj uspešno, vendar pa pričakujemo, da bo v naslednjem mandatnem obdobju izboljšano.
9.	Za odpravljanje težav iz poslovnega leta 1979 in predvidenih v letu 1980 je osnova srednjeročni plan za obdobje 1981 — 85, ki zajema rešitev teh problemov z realizacijo investicijskih planov za TOZD v razširjeno reprodukcijo, povečanje proizvodnih in vzporednih dejavnosti.
Gvido KUMER
DO GORENJE PROMET -SERVIS
UKREPI OB SEDANJI GOSPODARSKI SITUACIJI
Leto 1980 je tretje leto delovanja naše delovne organizacije Gorenje, Promet—Servis, ki opravlja komercialne posle, servisno, montažno ter maloprodajno dejavnost za vse članice SOZD Gorenja.
Če pogledamo oceno lanskoletnega gospodarjenja po TOZD, vidimo, da je v TOZD Servis in maloprodaja celotni prihodek povečan v primerjavi z letom 1978 za okrog 34 % in dosegel 93 % planirane vrednosti (1,26 milijona din). Letni plan dejavnosti v tej TOZD je izpolnjen z 105 %. Dohodek so zmanjšala porabljena sredstva, vendar še vedno v takšni meri, da je vrednost osebnih dohodkov naraščala z dohodkom.
Glede porabe sredstev so sprejeti ukrepi, da bi bila poraba manjša. Uvedena je posebna kontrola pri prevozih, porabi dnevnic in nočnin. Predvideno je, da se lahko stroški kilometrine v letu 1980 povečajo samo za 20 %, čeprav vemo, da se bo cena goriva povečala za mnogo večji odstotek.
TOZD PROMET je v dohodkovni povezavi s proizvodnimi TOZD in je tako neločljivo povezan in odvisen od uspešnosti le-teh. Proizvodni tozdi so imeli velike probleme v prekomernem naraščanju cen repromaterialov, kar vpliva na doseganje dohodka. Do povišanja stroškov v naši TOZD pa je privedla tudi zaostrena gospodarska situacija, ki je pogojevala večjo angažiranost vseh delavcev. Delno krivdo slabšega stanja nosi tudi premalo upoštevanje zakona o zavarovanju plačil.
Kljub vsemu ocenjujemo, daje dohodek dosegel vrednost 18 milijard starih din, kar je 95 % planirane vrednosti. Sredstva za OD so naraščala proporcionalno, povprečni mesečni neto OD se je povečal za 16 % in znaša v DO GPS 7.655.— din. Ostanek dohodka bodo delili delavci v obeh TOZD pri obravnavi zaključnih računov na zborih, vendar je opazno, da bo manj sredstev za akumulacijo.
Kot je bilo navedeno, smo blagovno—prometna delovna organizacija, zato vedno večjo pozornost posvečamo regulati-vi izvoz — uvoz. Za letos planiramo 270 milijard starih din vrednosti izvoza iz TOZD TGO, oziroma kar preko 300 milijard starih din v okviru cele SOZD.
Izvoz je usmerjen v okrog 50 držav na vseh kontinetnih sveta. Tako je delež izvoza v naši občini nad 90 % in v SRS 7,8 %. Največji poudarek dajemo izvozu v dežele v razvoju. Vrednost, ki se je izvozila v te države, se je v primerjavi z letom 1978 početverila, delež pa se ravno tako veča in je izvožen s faktorjem 2,5, oziroma vrednostno prikazan z lanskoletno realizacijo, ki znaša 12 milijonov dolarjev. Tu je opazen porast, kaže se naša usmerjenost in ne nazadnje tudi prehod od besed na dejanja, ko uresničujemo ne samo naše ampak tudi širše družbene težnje. Dodamo naj še to, da je 95 % proizvodov prodanih za konvertibilno valuto.
Na drugi strani pa moramo strmeti, da maksimalno zmanjšujemo UVOZ. Končni cilj smo si zadali, da za 2 izvožena dinarja uvozimo 1. Ta cilj je dosegljiv, vendar mora vsa domača industrija zagotoviti količinski in kvalitetni reprodukcijski osnovni material. Intezivno moramo iskati možnosti nakupa vseh materialov na domačem trgu, ob tem, da se seveda cene na nabavnem trgu gibljejo v okviru republiške in zvezne resolucije za leto 1980.
Da bodo rezultati našega dela res prava ocena stanja, moramo in tudi uresničujemo naloge, ki izhajajo iz aktualne družbene problematike in so opredeljene v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega planiranja SFRJ in SRS, kakor tudi v temeljnih organizacijah, ne glede za katero obdobje gre — letno ali srednjeročno. Tu je v TOZD Promet v razpravi predlog smernic, v TOZD Servis in maloprodaja pa še pričakujejo predlog smernic proizvodnih TOZD, na katere je naša TOZD neposredno navezana.
Ob sedanji gospodarski situaciji dajemo večji poudarek planiranju ter spremljanju rezultatov gospodarjenja, vzgoji in izobraževanju delavcev, saj načrtujemo 50 štipendij ter dopolnilno izobraževanje, (4 milijone din) ter večji informiranosti. Še posebej posvečamo pozornost problemu uveljavljanja načela delitve po delu.
Nagrajevanje po delu je uvedeno za serviserje kot individualna norma, v maloprodaji pa so delavci stimulirani na izpolnjevanje plana. To je vsekakor mnogo pripomoglo k večji produktivnosti dela. Seveda smo se pri vsakodnevnem delu srečevali z mnogimi težavami, predvsem zaradi namestitve delavcev po celi Jugoslaviji, 65 servisnih izpostav in 25 trgovin in tu prihajajo do izraza različne cene uslug, upoštevanje raznih lokalnih predpisov, različne stopnje raznih prispevkov, pravočasno obveščanje, itd...
Vse to je onemogočalo doseganje še boljših rezultatov gospodarjenja in so zato sprejeti mnogi ukrepi, ki naj bi v letu 1980 učinek dela še povečali.
Nadalje moramo kontrolirati stopnjo in strukturo zaposlovanja, delovno disciplino in zmanjševanje stroškov (kot npr. reprezentanca, potni stroški, dnevnice).
Ivan ZILLI
TOZD ELEKTRONIKA
USPEŠNI KLJUB TEŽAVAM
Poslovanje TOZD Elektronike v minulem letu lahko ocenimo kot uspešno. Ne glede na uspešnost pa je potrebno o po-, zoriti na pomanjkljivosti. Specifičnost naše proizvodnje zahteva mnogo instrumentarija, ki pa je v večini že star in izrabljen. Čeprav je zaradi tega, ker veliko večino te opreme uvažamo, nabava težavna, je nadomestitev«nujna. Delno so že nastali zastoji, tako da je potrebno čim prej izboljšati, izpolniti in dopolniti iztrošeno opremo. Ker pa prehajamo na nove proizvodne programe, bo potrebno napore v tej smeri še povečati.
Ker smo v precejšnji meri vezani na uvoz, pa tudi zaradi velikih količin in pozicij materialov, ki jih potrebujemo v proizvodnji, je nujno prihajalo do manjših ali večjih zastojev. Potrebno pa je poudariti, da je v večini primerov do tega prihajalo zaradi objektivnih razlogov (stanje na svetovnem trgu, dolgi dobavni roki, neizpolnjevanje obveznosti kooperantov itd.) Zaradi navedenih razlogov in pa zaradi prehoda na nove programe, kot so glasbeni centri, medicinska elektronika, šasija K 9, so se pojavljali problemi glede nabave materiala. Po drugi strani pa se zaradi opuščanja starih programov v skladišču kopičijo zaloge nekurantnega materiala.
Število zaposlenih v TOZD Elektronika, ki je eden največjih s 513 delavci, se je nekoliko zmanjšalo, zato lahko trdimo, da smo ravnali v skladu s postavljenimi cilji. Zaradi strukture zaposlenih (večinoma ženske) je precej veliko število ur izgubljenih zaradi porodniških dopustov. Prav tako se je povečalo število bolniških izostankov. Da bomo dosegli zmanjšanje bolniških, se bomo morali vsi v Elektroniki še bolj angažirati — res vsi!
Postavljenih planov, smo se, ne glede na navedene probleme, v glavnem držali. Žal ni prišlo do planiranega izvoza barvnih televizijskih aparatov, zato pa smo uspeli na domačem tržišču prodati skoraj vso količino proizvedenih televizorjev in glasbenih centrov. Tu je potrebno omeniti akcijo "Prinesite barve v vaš dom", s katero so se prodajni učinki zelo povečali.
Uspešno je izpolnjevala plan tudi industrijska elektronika. Nista pa še prav zaživela audio program in medicinska elektronika, čeprav so bili proti koncu leta že vidni sadovi dela delavcev, ki opravljajo naloge pri teh programih.
Količinski plan proizvodnje je bil dosežen z 98,5 %, vrednostni pa z 92,8 %. Nadurno delo smo zmanjšali za 29,1 %, produktivnost pa povečali za 57,6 %. Iz navedenega lahko sklepamo, da smo dobro poslovali, vendar imamo še nekaj rezerv. To nas obvezuje, da bomo v bodoče delali in gospodarili še bolje kot doslej, ne glede na težave, ki spremljajo naše delo.
Drago ČREŠNAR
TOZD HLADILNA TEHNIKA
„ ŠKARJE CEN” POSEGAJO V DOHODEK
V TOZD Hladilna tehnika so podrobne analiza gospodarjenja pripravljene in dopolnjene glede na že obravnavane tro-mesečne rezultate v letu 1979. Kot kratko informacijo v razmišljanje k celovitejši podaji analize gospodarjenja, ki bo sledila v naslednjih dneh na zborih samoupravnih delovnih skupin, bi podal nekaj kazalcev gospodarjenja.
Letni plan proizvodnje po količini (400.000) je bil dosežen s 95,4 % ah 381.730 kom. Glavni vzrok za nedoseganje količinskega plana proizvodnje je nedvomno v izpadu proizvodnje v zadnjem tromesečju. Vemo, da smo ob obravnavanju 9—mesečnega poslovanja še govorili o doseganju proizvodnega plana, žal pa smo v zadnjem tromesečju zaradi prevelikih zastojev s strani TOZD Plastika (premajhne kapacitete, izrabljenost opreme) in TOZD Promet (odpreme gotovih izdelkov), izgubili kar 114 ur, kijih nismo mogli nadomestiti niti na ta način, da bi delali ob prostih sobotah. Nasploh pa laliko ugotovimo, daje bilo v letu 1979 kar 231 ur zastojev na končnih montažnih trakovih. To nedvomno kaže na izrabljenost obstoječe opreme in nujnost posodabljanja in zamenjave le-te.
Kljub temu pa smo od skupne količine izdelanih hladilnikov izdelali za izvoz kar 73 % ali 278.666 izdelkov. Za domači trg smo izdelali 103.061 hladilnikov.
Na zunanjem trgu smo prodali 290.884 izdelkov ah 21,2 % nad planirano količino. Na domačem trgu pa smo prodali samo 89.458 izdelkov ah 55,9 % od planirane količine. Gotovih proizvodov j e ostalo na zalogi 17.606 kosov. Vrednostno doseganje plana smo izvršili z 92,6 %, od tega na domačem trgu samo 62,4 %, na zunanjem trgu pa 126,1 %. Če primerjamo te podatke z letom 1978, vidimo, da smo povečali celotno proizvodnjo po količini za 3,1 %. Izvoz pa smo povečali kar za 43,7 % ah za 84.808. Za domači trg pa smo proizvedh za 41 % manj kot v letu 1978.
Vrednostno smo v primerjavi z letom 1978 skupno povečah proizvodnjo za 1,3 %. Na zunanjem trgu smo jo povečali za
69,3	%, medtem ko smo na domačem trgu zmanjšali za 42,5 %.
Za dosego teh rezultatov nas je bilo zaposlenih povprečno 583 delavcev, od planiranih 611 delavcev. Tako smo proti letu 1978 porabili 96,2 % skupnega časovnega fonda in glede na plan 1979 samo 93,9 % skupnega časovnega fonda.
Na žalost pa moramo ugotoviti povečanje bolniških izostankov do 30 dni kar za 16,5 %. Poleg tega pa smo opravili v letu 1979 samo 46.871 nadur ah 52,4 % v primerjavi z letom 1978.	•
Zaradi navedenih pokazateljev lahko govorimo o povečanju produktivnosti v letu 1979. Kljub tem dokaj ugodnim kazalcem pa nikakor ne moremo govoriti o uspešnem poslovanju. Čeprav smo družbene zahteve (povečanje produktivnosti, zmanjšanje zaposlovanja, povečanje izvoza, zmanjšanje škarta itd.) uspešno izvršili, pa ne smemo pozabiti, da smo že ob polletni bilanci ugotavljali slab poslovni rezultat, kljub solidarnostni pomoči TOZD Elektronika. Že takrat seje pokazalo, da “škarje cen” prizadevajo prav finaliste, med katerimi j e tudi naša TOZD. Upoštevajoč strukturo naše prodaje (izvoz : domači trg), je bilo potrebno povečanje vsaj za 30 %, da bi dosegah minimalno uspešnost TOZD Hladilna tehnika. Toda naše cene so bile priznane šele ob koncu leta, ko vemo, da hladilnik takrat ni več tako zanimiv na tr-
žišču. Prav zaradi tega j e bila naša usmeritev v drugem polletju še močneje vezana na zunanje tržišče, za katerega pa vemo, da zaradi zastarelosti programa ne prinaša zadovoljivih poslovnih rezultatov.
Ob upoštevanju nenehnih podražitev repro—materialov (ki jih veliko tudi uvažamo), energije in uslug, si seveda ne moremo predstavljati uspešnega poslovanja naše TOZD v letu 1979. Še tako racionalno gospodarjenje in optimalna izkoriščenost strojev in opreme, povečanje produktivnosti, boljši samoupravni odnosi v TOZD, delavcem žal ne zagotavljajo uspešnega poslovanja in s tem ustvarjanja dohodka. Očitno je, da vsem problemom tudi v letu 1980 sami delavci v TOZD Hladilna tehnika ne bomo kos brez pomoči in razumevanja vseh delavcev GORENJA in tudi širše družbene skupnosti.
Roman TERGLAV
TOZD PRALNA TEHNIKA
ZMANJŠANJE NADUR
Po končanem koledarskem letu pregledujemo rezultate in jih primerjamo s prejšnjimi. Lani smo izdelali 301.592 pralnih strojev, od teh smo jih 150.622 izvozili. Torej polovica proizvodnje za izvoz! V primerjavi z letom 1979 smo proizvodnjo povečali za 37.370 pralnih strojev, vendar kljub temu nismo dosegli letnega plana (94,7 %).
Skozi vse leto smo bili pozorni na zastoje v proizvodnji, ki smo jih skušali sproti odpravljati, saj negativno vplivajo na ustvarjen dohodek. Podatek, da smo v celem letu imeli 487 ur zastojev na končni liniji, nam pove, da praktično 30 dni nismo delali. To je pa še kako velika rezerva!
Pri tej problematiki je še vedno na prvem mestu dotrajana strojna oprema. Vendar smo že pristopili k rekonstrukciji, ki bo pogojevala proizvodnjo pol milijona pralnih strojev , letno. Vložena sredstva za rekonstrukcijo so velika, zato moramo krepko premisliti namen in optimalno izkoristiti vso opremo.
Velik izpad povzroča nabava materiala. Ne samo to, da ni bilo ustreznega materiala, tudi po kvaliteti večkrat ni bil zadovoljiv. Zaradi tega smo z dodatnim delom vsaj delno odpravljali še večje zastoje.
Izvozili smo polovico svoje proizvodnje. Vemo, da je za posamezne tipe v izvozu nizko pokritje, celo negativno. V letošnjem letu smo take tipe pralnih strojev izločili iz proizvodnega programa, za leto 1979 pa tega ni bilo mogoče storiti. Skozi vse leto smo se srečevali s pritiski po povišanju cen polizdelkov. Dostikrat smo bili prisiljeni odobriti višjo ceno, na račun proizvodnje. Ne prenesemo pa očitka, da mi ustvarjamo devize, našim kooperantom pa plačujemo v dinarjih in le ti nimajo sredstev za svoje reprodukcijske materiale. Res je, da smo največji izvoznik v naši branži, odobrili bomo devize tudi ostalim kooperantom, vendar s pogojem, da nam potem prodajo material po svetovnih cenah.
Oskrba z materiali je bila na zelo nizki stopnji. Venomer zahtevamo material vsaj 2 dni prej, preden ga damo v proizvodnjo iz skladišča, kjer ga lahko pregledamo in sortiramo, pa tega še nismo v celoti uspeli.
Produktivnost smo povečali za 5 %, pri čemer smo povečali tudi odstotek doseganja norm. Normative izpolnjujemo s 111,8 %, vendar gre to tudi na račun pomanjkanja delavcev glede na plan potreb. Tu se srečujemo z visoko fluktuacijo. Poprečno nas je 620 delavcev, v določenih trenutkih pa je v tozdu združevalo svoje delo več kot 700 ljudi. Vprašati se moramo, ali je tak osip pogojen z neurejenim socialnim položajem delavcev (stanovanja), osebnimi dohodki, ki so nižji od slovenskega poprečja in nižji od občinskih meril. Vprašamo pa se lahko, kako je z našimi medsebojnimi odnosi. Kako se počutimo v delovnem okolju. Tretjino dneva preživimo v tovarni, v naši temeljni organizaciji. Tu pa lahko sami dosežemo, da bo naše okolje prijetno, čisto. Ne smemo iskati krivca pri drugih. Dokažimo s tovarištvom in s pomočjo sočloveku, da smo vredni svoje sredine, v kateri delamo za svoj lepši jutri. Na tem področju dela, pri medsebojnih odnosih, pa lahko dosežemo največje uspehe le s skupnim reševanjem težav.
Pri nadurnem delu smo na prvem mestu. Seveda s tem se ne moremo hvaliti. Vendar smo jih v primerjavi z letom 1978 zmanjšali za 13 %. Z odpravo zastojev, na katere ne moremo vplivati le sami, bi lahko nadure zmanjšali na minimum. Drugo postavko pa predstavlja plan zaposlovanja v proizvodnji.
Letni časovni fond izpuščamo z vajeti. Planirali smo 15 % izostankov, dosegli pa jih kar 20,5 %. Kje so takšne prekoračitve? Najbolj so v porastu bolniške do 30 dni in nad 30 dni. Dosledno moramo vztrajati pri izstavitvah bolniških kontrolnih listov v oddelkih. Zavedati pa se moramo, da delamo za sebe in za svojo socialno varnost.
Po vseh predvidevanjih bomo poslovno leto 1979 zaključili uspešno, čeprav smo se vseskozi otepali raznih težav. Pred nami je čas razprav, v katerih bomo morali skupno potrditi našo usmeritev in uresničiti zastavljene cilje. Lani nismo mogli vpeljati v proizvodnjo novega programa pralnih strojev z 800 obrati, zato bo to letošnja naloga. Povečati moramo tudi izbiro več vrst pralnih strojev visokega kakovostnega razreda.
Stabilizacija nas ne sme najti nepripravljene. Vedeti moramo, kje je največji vzrok za slabše izpolnjevanje planov po količini in vrednosti. Moramo se skupno dogovoriti za odpravo slabosti in načrte dosledno izpolnjevati.
Varčevanje z materialom, večja pazljivost, optimalna izkoriščenost delovnih zmogljivosti, strojev in naprav, prizadevanje delavcev — vse to nam more preiti v kri. Sleherni član našega kolektiva mora izvajati dosledno vse naloge, za katere se skupno dogovorimo. Le tako bomo lahko še v naprej dobro gospodarili in z boljšimi medsebojnimi odnosi izboljšali naš jutri.
Franc Kos
TOZD KUHALNI APARATI
NAJSTAREJŠA OPREMA
TOZD Kuhalni aparati opravlja svojo dejavnost z najstarejšo opremo v naši delovni organizaciji. Povprečna starost osnovnih sredstev je nad devet let, generalnih popravil zaradi premajhnih zmogljivosti vzdrževanja ni bilo. Ključnih strojev predvsem v prirezovalnici pa zaradi kapacitet ni bilo mogoče v redu vzdrževati. Od postavitve emajlirnice je tehnologija emajliranja ostala nespremenjena, čeprav emajliranje po svetu napreduje z veliki koraki, predvsem v kakovosti in zmanjševanju stroškov (poraba materiala, energije in dela).
Knjigovodski odpisi osnovnih sredstev znašajo že 94 odstotkov, dejanska iztrošeno st pa je nekoliko nižja, vendar je kritična, saj v povprečju stojijo zaradi popravil štiri stiskalnice, ene škarje in polovica razrezovalne proge. V letu 1979 smo opravili le generalni remont ene stiskalnice, več zaradi kapacitet vzdrževanja, oziroma kooperanta nismo uspeli. Nabavili smo škarje, nekaj omar in regalov ter nov obrezilni stroj, pa še tega po pomoti tehnologov. Res je, da je star obrezilni stroj tudi popolnoma iztrošen. Stanju osnovnih sredstev je tudi primerna kakovost polizdelkov, ki v glavnem ne ustrezajo zahtevam kakovosti, da o produktivnosti zastarele opreme (emajlirnica) ne govorimo. Iztrošenost opreme zahteva izredno visoka sredstva za tekoče in investicijsko vzdrževanje po eni strani, po drugi pa vzdrževanje zaradi premajhnih kapacitet v delavcih in neustreznih prostorih za resnejša in predvsem kvalitetna popravila ni sposobno. Iz tega sledi, da je proizvodna pripravljenost, kljub čedalje višjim stroškom, vedno slabša.
Preskrba z reprodukcijskim materialom ni bila dobra. Problemi so bili z dobavo elektro delov (stikala, grelci, avtomatske plošče), tako da smo večkrat morali izdelovati cenejše aparate. Zaradi uvoza pločevine ni bilo vgradnih kuhalnih plošč, zaradi katerih ni bil izpolnjen plan vgradnih aparatov. Problematična je bila dobava stiropora, zaradi katerega so bile potrebne improvizacije, ki so šle na škodo kvalitete embalaže. Podobno je bilo z lakiranimi polizdelki. Kvaliteta posameznih kooperantskih materialov je slaba (gumbi, nosilci ročajev, plinske pipe), kjer je večkrat potrebno dodatno delo, kooperant pa ne stori ničesar. Zaloge so se gibale v mejah normale, razen pri določenih vrstah pločevine (plošče), ki so dosegle večletno porabo in je bila potrebna odprodaja, in stekla, kjer so zaloge izredno visoke zaradi dodatnih izvenplanskih dobav iz uvoza. Poseben problem predstavljajo zaloge neocarinjene pločevine, ki leži na prostem in potem zaradi rje pride do visokega odstotka izmeta. Ocenjujemo, da je bilo zaradi slabe kvalitete in predvsem rje odprodano 6.500 ton pločevine odpadu in 600 ton drugim kupcem. Glavni vzrok je neprimerna manipulacija pri razlaganju pločevine, skladiščenju na prostem in prirezovanju s stroji, ki ne dosegajo zahtevne kakovosti prirezov.
Zaposlenost se je gibala stalno pod načrtovanim številom delavcev. S planom je bilo predvideno 513 delavcev, poprečno pa je bilo zaposlenih 495 delavcev. Stalno je bilo prisotno pomanjkanje določenih profilov (varilec, strojnik, pomočnik strojnika, sestavljalec, posluževalec naprav za površinsko zaščito).
Skupni časovni fond je bil za 6 % manjši od planiranega in je znašal 1.134.775 ur. Od tega je bilo efektivnih ur za
76,3	%, izostankov pa 23,7 %. Za bolniške in porodniške
izostanke je bilo porabljenih 148.844 ur ali 18605 delovnih dni. Z drugimi besedami povedano, pomeni to, da je bilo skozi vse leto odsotnih 73 delavcev.
Poglejmo si še proizvodne in prodajne učinke. V letu 1979 smo v TOZD Kuhalni aparati izdelali 172.511 aparatov, od planiranih 180 tisoč. Letni plan smo dosegli le 95,8 odstotno. V obratih ALFA v Vranju je bilo izdelanih 54.978 štedilnikov na trda goriva, kar pomeni le 68,7 % letnega plana. V primerjavi z letom 1978 je bilo izdelanih za 6 % več aparatov.
Skupaj z Alfo Vranje bi morali izdelati nad 241 tisoč aparatov, izdelanih je bilo 227.520 kosov (94,3 %). Po vrednosti smo plan proizvodnje dosegli z 90 %, izvoz pa je bil dosežen s 100,7 % po količini in 103,4 % po vrednosti.
Poglavitni razlogi za nedoseganje tako letnega kot operativnih planov so bili predvsem v zastojih, ki jih je povzročila zastarela oprema, pomanjkanje delavcev in neizdoba-vljen material. Svoje je prispevala tudi občasno izredno povečana odsotnost z dela, ki je po posameznih oddelkih presegla 20 %.
Prodanih je bilo 229.464 aparatov iz proizvodnje v Velenju in Vranju. Torej smo prodali več kot proizvedli, s tem pa smo zmanjšali zaloge iz preteklega leta. Vrednost izvoza znaša 2,3 milijona dolarjev. Ob koncu leta je na zalogi 21.500 aparatov, predvsem samostojnih štedilnikov.
Več pozornosti bi bilo treba posvetiti prodaji vgradnih aparatov in njihovemu prodoru na trg, kjer bi morali slediti strukturi, ki je običajna v razvitih državah. Tam samostojni kuhalni aparati počasi izginjajo s trga.
V letu 1979 smo bili priča stalnemu porastu cen vseh materialov, ki jim ni sledil ustrezen porast prodajnih cen. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo dohodek bistveno manjši od planiranega. Manjši dohodek lahko pričakujemo kljub temu, da je v letu 1979 produktivnost višja za 10,3 % in je znašal poprečni izdelovalni čas znatno manj kot v letu 1978. prav tako je porastla vrednost izdelkov na izdelavno uro.
Peter Kodre
DSSS GORENJE TGO
ZA DOSLEDNO IZPOLNJEVANJE PROGRAMOV DELA
Delovna skupnost skupnih služb Gorenje TGO, kije po samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo zadolžena za opravljanje nalog skupnega pomena, šteje ob zaključku 1979. leta 1.119 delavcev. Naloge, ki so zaupane delovni skupnosti, lahko delimo v dve skupini, in sicer:
—	ustvaijalno razvojne, ki so v pretežni meri povrnjene tehnično—razvojnemu sektorju in delno tudi službi investicij, in
—	naloge operativnega značaja, kijih opravljajo delavci delovne skupnosti v naslednjih službah in sektorjih: kadrovsko—socialnem sektorju, splošno-organizacijskem sektorju, informacijskem sektorju, komercialnem sektorju in splošnih ter štabnih službah.
Delavci delovne skupnosti so do maja 1979 sprejeli svoje letne programe dela... Razvojne naloge, ki so bile smelo zastavljene predvsem na področju gospodinjskih aparatov, niso" v celoti izpolnjene. Med njimi sta najbolj neljubo doseganje rokov osvajanja pralni stroj z 800 obrati, ki bi ga morali spraviti do začetnih serij konec četrtega kvartala, in zaokrožitev dokumentacijsko izpeljanega programa hladilno zamrzovalnih aparatov. Če odštejemo manjše subjektivne razloge za neizpolnjevanje tega plana, so poglavitni razlogi za izpad v velikih težavah pri uvozu opreme za obe skupini aparatov in pomanjkanje sredstev za dokončanje investicij v III. fazo zamrzovalnikov. Z boljšim uspehom se lahko pohvali razvoj v zabavni elektroniki. Osvojena je proizvodnja glasbenih centrov (z zamudo sicer), hvalevredna pa je osvojitev proizvodnje barvnih televizorjev na osnovi Koertingove šasije K—9 z minimalno zamudo in ob dejstvu, da bo nadaljnje osvajanje celotne palete barvnih televizorjev na osnovi šasije K—9 imelo še kako pomembno vlogo v poslovnem letu 1980. Tudi v profesionalni elektroniki, posebno pri osvajanju proizvodov medicinske elektronike, so bili doseženi razveseljivi uspehi. Premagane so začetne težave pri prvi družini stimulatorjev in osvojena nova družina stimulatorjev (za stimulacijo gibov). Opravljeno je pomembno razvojno delo pri proizvodih kopalniške opreme — tako pohištva kot sanitarij, vendar so bili do sedaj ovira za proizvodno potrditev teh razvojnih naporov proizvodni prostori.
Z namenom, da se na izvrševanje programiranih del obrnemo kritično, poglejmo, kaj je bilo storjenega na ostalih področjih:
1.	Svobodna menjava dela - S pripravo samoupravnega sporazuma o odnosih med delavci DSSS in TOZD, kije v postopku sprejemanja, je bil narejen velik korak na tem področju. K doslednemu uresničevanju zakona o združenem deluje bil storjen korak tudi z vključitvijo delavcev na delih operativne kontrole v tozde. Temu ukrepu bodo v letošnjem letu sledili še drugi z enakim ciljem.
2.	Na področju nagrajevanja po deluje bilo v letu 1979 razmeroma malo napravljenega, najmanj v delovni skupnosti. Ugotavljamo, da določenih strokovnih služb dejansko nismo zadolžili in kadrovsko okrepili, da bi bile sposobne to delo opraviti. Zato ostaja to odprta in ena najnujnejših nalog v letu 1980.
3.	Zbiranje, obdelava in razdeljevanje poslovnih podatkov je potekalo po utečenih poteh, vendar z zastarelo, iztrošeno in preobremenjeno mehanografsko opremo, ki posebej pride do izraza ob obremenitvenih konicah, na primer periodični in zaključni računi... Premalo pa smo poskrbeli za ažurno in učinkovito uporabo razpoložljivih podatkov (informacije o materialni porabi preko normativov, o materialnih režijskih stroških, izkoriščanju časovnega fonda). Ena konkretnih nalog je mesečno ugotavljanje poslovne uspešnosti, ki jo moramo izpolniti v tekočem letu.
Na področje splošne informiranosti je opazen napredek, pri čemer je pričakovati bistven kvaliteten premik z uresničevanjem samoupravnega sporazuma o informiranju in izvolitvijo izdajateljskega sveta ter uredniškega odbora skupnih glasil.
4.	Ob določenih kadrovskih spremembah v službi zavarovanja seje pokazalo, da še nismo popolnoma obvestili vseh delavcev v pogledu delovnih navad (razvad) in pojavov nezakonitega prilaščanja našega skupnega premoženja.
Naloga dela delovne skupnosti je, da te pojave odkriva , vendar morajo levji delež vzgoje in varovanje prevzeti delovne sredine.
Nazadnje še o gibanju zaposlenih v DSSS v letu 1979. Število zaposlenih je ob koncu leta sicer padlo v skupnem za 58 delavcev, kar gre predvsem na račun prestopa delavcev kontrole v tozde. Čisto povečanje zaposlenih pa je nastalo v službi zavarovanja zaradi postopnega prehoda na popolno 4—izmensko delo z minimalnim številom nadur in tehnično—razvojnem sektorju, kjer je okrepitev v skladu s težnjami po izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih.
Ta informacija ne vsebuje vrednostnih kazalcev, saj bi bila preobsežna, bodo pa podatki o prihodkih, stroških in druge primerjave vsebovani v poročilo o poslovanju DSSS za javno razpravo.
Peter KREPEL
PLANINE VABIJO
SPOMINSI ZIMSKI POHOD NA STOL (2238 m)
Občinski odbor ZZB NOV Jesenice in planinska društva iz občine Jesenice vsako leto načrtujejo in izvajajo množične pohode z namenom, da mladina, borci, delovni ljudje in občani, obujajo revolucionarne tradicije NOB.
Pohodi so usmerjeni v kraje, kjer so zmagovale naše partizanske enote, kjer so spominska obeležja, ki govore o bojih proti okupatorju.
Pohod na Stol in ostali podobni množični pohodi so poleg počastitve borb in zmag partizanov namenjeni tudi kondicijskim, telesnim in duševnim pripravam na obrambo domovine .
Za prvi zimski pohod na Stol prejme udeleženec bronast spominski znak, za tretji, srebrn, za peti, zlati znak. Za udeležbo v desetem pohodu podeli organizator častno diplomo in plaketo.
Planinci iz Gorenja se bomo letos udeležili XV. zimskega pohoda na Stol V NEDELJO, DNE 17. 2. 1980. AVTOBUS BO ODPELJAL IZPRED RDEČE DVORANE, OB 4. URI ZJUTRAJ.
Udeležence opozarjamo na primemo opremo, kot so topla zimska obleka, čevlji s profilirano gumo, rokavice, kapa, smučarske palice, temna očala, kalorična hrana. Večkratni udeleženci pohoda naj ne pozabijo vzeti s seboj izkaznice, v katero organizator potrdi udeležbo.
Prispevek znaša 80,00 din, torej toliko, kolikor bo veljala večerja ob zaključku ture.
Prijave oddajte pri Mariji Kovač v kadrovski službi. Število prijav je omejeno!
Na pohod vas vabi
odbor planinske sekcije
Društvo slovenskih pisateljev 61000 LJUBLJANA Tomšičeva, 12
Delavci Gorenja ne moremo verjeti, da je umolknilo pero slovenskega pisatelja Leopolda Suhodolčana.
V tem času teče pri nas bralna akcija, v katero je vključen njegov roman „Trenutki in leta". Bil je naš prijatelj. Lani nas je obiskal v Gorenju. Letos bi sfiet prišel. Veselili smo se ga.
Čutimo, da smo izgubili velikega človeka, ki je imel posluh za nas delavce. In vemo, da je tudi Društvo slovenskih pisateljev utrpelo veliko izgubo.
Velenje, 8. 2. 1980	Delavci Gorenja
INFORMATOR — List za obveščanje delavcev Gorenja. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delč-njak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Mijoč—Žohar, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Kinegraf TOZD Grafika, Prevalje, 1980. Oproščeno plačila prometnega davka po sklepu 421/1.