Amerikanski Slovenec
^iivMTsoT
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine.
JOLIET, ILLINOIS, 2.1. 3IAJA 1915
LETNIK XXIY.
teki odpor v Galiciji
baje vedno bolj oslabeva.
CAS
180,000 Rusov ujetih in 136 ruskih topov zaplenjenih izza dne 1. majnika. Združeni Avstrijci in Nemci že obstreljujejo Przemysl s težkimi topovi. Rusi zmagujejo v Bukovini.
Na zapadnem bojišču v zadnjih dneh zavezniki zmagoviti.
jDui
iS.
trj: £aj' 17- maja. — Nadaljnjo av-danes ° Pndob'tev V Galiciji poroča Avstri" • Izda"o uradno naznanilo, ^dnii V?- 2avzeli Drohobycz v o-iugo,i llc«i«, kakih štirideset milj glasi; 0 0d Lvova- Naznanilo se
njih d£"meri s trdovratnimi boji zad-dan ob tednov je pretekel včerajšnji
Raše ar ' tronti Primeroma mirno. rena T so Pridobile nadaljnjega Proti 2„ trijske kolone so prodrle Drohob°rnjemU Dniestru i" zavzele 2aPlenilo Z' jer so uJ'eI« 50° mož in nile osem strojnih pušk."
Nemško uradno naznanilo.
"Crljn 17
ie hI '.naja- — Nemškf vojni u-' Wnes IZdal sledeže naznanilo: filico in "ada'Je Prodirajo med reko 0(1 Samb02g0,;njo Vislo ter ob fronti *a. Re, ra do Stryja in Stanislawo-
I^očkah hr" S° "te Prek°račile na se V'- U Jaroslawa in severno. V "^a p,1(fif okro* Przemysla. ysi> bli," r°"Poljskem, ob reki D:i-i0Žn° od tyragole in Czekiszkov in 1,0U in r r*ke Njemen, blizu Miriam-^ioHk7.Tn°wa so bili sovražni napami ' i- ruskimi ujetniki pod v Wla'ndiji je bilo mnogo razred 19} 6, ki ,so se vežbjli
i razvi;a t, ' maia. — Velika bitka • r je Kil fU trdnjave Przemysl, So 10 danes poluradno nazna-°ddelkiiiratn,k se je Pojavil v veli-središč °b obeh ruskih krilih. Ru-
ko uradno naznanilo.
■ eQišče	Krmil. K.U-
16 trdrio J* "mika proti Przemyslu I i 'laPadaif? 10 ob reki San. Nem-v^sla Z yeliko sil° severno od
l «Ub ' a niSO nirifn..:il	I
,i a »a r^nif.° napravili nobenega Pravi; e miJe" Uradno nazna-
1 S m
arpatih ° Priniorani k umiku • smo obenem začeli odloč-
no napadati na vzhodnem Gališkem, pri čemer smo pridobili bistvenih u-spehov za naše levo krilo ter prizadeli hud poraz Avstrijcem na fronti kakih 100 milj ob Dniestru.
"V petih dneh, začenši z dnem 9. maja, smo ujeli v tej krajini kakih 30,-000 mož in prisilili sovražnika k umiku v neredu čez reko Prut.
"Dne 14. maja so naše čete zavzele Nadworno po veliki borbi. Sovražnika odločno zasledujemo."
Pred odhodom iz Italije.
Rim, 17. maja. — Knez Buelow, posebni nemški poslanec, in Von Mac-cliio, posebni avstrijski poslanik, sta pripravljena za odhod iz Italije. To pomeni samo eno stvar, namreč, da bo Italija napovedala nemškima zaveznikoma vojno v primeroma kratkem času.
Dva posebna vlaka sta bila dana na razpolaganje nemškim in avstrijskim diplomatom ter čakata, da jih z njihovimi družinami vred odpeljeta v Švico. Tako zatrjuje časopis "Messa-gero".
Člani Salandrove vlade so zdaj na posvetu glede vojne.
Berlinski "Tageblatt" pravi, da se vstop Italije v voino skoro ne da Več odvrniti.
174,000 Rusov ujetih.
Dunaj, 18. maja. — Generalni štab je danes objavil sledeče naznanilo:
"Po trdih bojih so si čete nemških zaveznikov izsilile na več točkah prehod čez reko San in se trdno ustanovile na vzhodnem bregu. Sovražnik je bil povsod, ko so bili njegovi protinapadi odločil no odbiti, pognan nazaj v vzhodni smeri.
"Ob zgornjem Dniestru se nadaljujejo srditi boji. Ob liniji reke Prut se ni pripetilo nič posebnega. Posamni
ruski napadi severno od Kolomeje so ostali brezuspešni.
"Skupno število ujetnikov v prvi polovici majnika je znašalo 174,000. Zaplenili smo 128 topov in 368 strojnih pušk."
20,000 Avstrijcev ujetih.
London, 18. maja. — Važno zmago v Bukovini, avstrijski kronovini ob skrajno vzhodni ruski meji, poroča u radno naznanilo iz Petr'ograda. Po tem naznanilu so Rusi navalili na Bu kovino in zopet zavzeli mnogo ozemlja,, ki so ga osvojili -že pred meseci, a so bili pozneje pognani nazaj po Avstrijcih. Njihovi sedanji uspehi so ba je tako važni, da več nego poravna^ vajo avstro-nemško zmago v zapadni Galiciji.
Poroča se. da so Rusi zavzeli Črno-vice, glavno mesto Bukovine, ko so štrli avstrijski odpor v fronti nad devetdeset milj in ujeli 20,000 mož.
Z druge strani ruski vojni urad priznava, da so se Rusi dalje- umeknili na Rusko-Poljskem med Pilico in Vislo. Bitka za posest gališke trdnjave Przemysl je v polnem razvoju.
Rusi zmagoviti v Bukovini.
Reuterjeva brzojavka iz Petrograda pravi:
"Rusko uradno naznanilo opisuje avstrijski poraz v Bukovini kot take važnosti, da naprivlja avstro-nemški u-speh v zapadni Galiciji ničeven. Vsa krajina med rekama Dniester in Prut jes v ruskih rokah, dočim so skrajno poraženi Avstrijci v nerednem begu.
"Vse kaže, da so Črnovice že v ruski posesti, dočim so ostanki avstrijske armade, bežeči v smeri Pruta, v nevarnosti pogibelji vsled ljutega zasle-doy?nja p.Q ruslvem.kaujišJvu."
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj/19. maja. — Sledeče avstrijsko uradno vojno naznanilo je bilo izdano tukaj nocoj:
"Nemške zavezniške čete, ki so prodrle na vzhodni breg reke San v Galiciji včeraj, so odbile čez reko Lu-baczowko močne ruske oddelke, ki so se upirali severovzhodno od Jarosla-wa. Zavzeli smo Sieniawo in izsilili prehod čez San ter ujeli 7,000 mož in zaplenili osem topov. Protinapadi v rano jutro so bili odbiti v trdovratnem boju.
"Ob zgornjem Dniestru in v okrožju
Z zapadnega bojišča.
Londoriv 17. maja. — Francoske in britanske armade, ki so dva tedna odbijale strašne nemške napade, so začele sam ti, napadati in pridobile velike uspehe na mnogih točkah.
V Belgiji so Nemci zapustili vse svoje postojanke zapadno od Yserske ga kanala in na mnogih točkah so se "rancosj :>repko ustanovili na vzhod nem bregu. To priznavajo v uradnem naznanilu v Berlinu.
Severno od La BasseA je britanska rmada zmagovita in vsi nemški okopi na fronti dveh milj so bili zavzeti in številni Nemci ujeti.
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 17. maja. — Nemški vojni glavni stan je danes izdal sledeče naznanilo:
'Severno od Ypresa in zapadno od kanala blizu krajev Steenstraete in Het Sas so Nemci včeraj opustili svo-e prednje postojanke in da preprečijo izgube vsled močnega topniškega stre ljanja sovražnega, so umeknili svoje manjše oddelke v glavne postojanke na vzhodnem bregu kanala.
"Južno od Neuve Chapelle so Britanci še vedno v posesti dela okopov zavzetega dne 15. maja. Boji se na daljujejb severno od Arrasa. Blizu krajev Ablain in Neuville so bili francoski napadi odbiti s prav težkimi iz gubami.'-'
Stryja se boji nadaljujejo. Naše na padajoče kolone so naskočile več ru skih postojank na višinah severno, od Sambora."
Turki poklali 6,000 Armencev.
London 17. maja. — Šesttisoč Ar-mencev je bilo poklanih v Vani na Armenskem v azijski Turčiji, po br zojavki prejeti v uradnih krogih v Londonu danes od ruskega konzula v Urumiji, Perzija.
Ta brzojavka je datirana dne 15. maja. Pristavlja, da se Armenci branijo do k^jnosti proti Turkom in Kurdom, a da je pomoč nujno potrebna.
Stric Sam obveščen o klanju.
Washington, D. C., 17. maja. — Na armenske nerede je bil državni depart ment nedavno opozorjen po ruskem poslaniku, ki je priporočal vplivati v Carigradu za zaščito kristjanov. Po slanik Morgenthau je dobil naročilo posredovati in je' zadnji teden izporo-čil, da je Turčija zaukazala ščititi ameriške interese v Vanu in drugod.
Zato je verjetno, da ni bil noben tujec ranjen aH nadlegovati.
LM y	lwin	Association.
I ^lieNa ,,, KAJ UPA ITALIJA PRIDOBILI, — SLIKOVITI GRŠKI VOJAKI.
°Sa It;,,?"1 k"žc v osenčenih delih mape Trent ali južno Tirolsko ter Goriško, Trst in Istro katero o-kažc Kršk v.stnje- Značilen italijanski vojak je videti na levi in avstrijski topničar na desni — lEjgSSSHK^' SKe vojake v narodni noši in njihovega kralja Konstantina. Mti^tt	žs
Avstrijski poslanik posreduje.
Washington, D. C., 17. maja. — Važna odkritja glede razpora med Združenimi Državami in Nemčijo so bila zaznamovati danes. Dr. Dumba, av-stro-ogrski poslanik, se je dalje časa posvetoval z g. Bryanom v državnem uradu in po tem posvetu takoj podal v nemško poslaništvo, kjer se je tudi dlje časa mudil pri grofu Bernstorffu. Kar je imel dr. Dumba naznaniti državnemu tajniku, je bilo takoj brzo-javljeno predsedniku, ki se mudi zdaj v New Yorku.
Namen obiska.
V najbolje poučenih krogih mislijo, da je dr .Dumba hotel od g. Bryana izvedeti, česa pravzaprav pričakuje za-vezna vlada od nemške vlade kot odgovor na svojo nedavno noto. Z drugimi besedami: Ali ima predsednik resni namen, nadaljevati prijateljske odnošaje z Nemčijo, ali je Ji namenjen, izsiliti privolitve, na katere ne bi mogla nemška vlada pristati, ne da bi se pred svetom ponižala.
Nota bila dvoumna.
Po natančnem preučenju ameriške note je prišlo mnogo tukajšnjih diplomatov do prepričanja, da je dvoumna. Zato da je samo umevno, da Nemčija in njena zaveznica, Avstro-Ogrska, želita polnega pojasnila. Niti v Berlinu, niti na Dunaju da se ne dajo z grožnjami preplašiti, da bi privolili v zahteve, enake kršenju ugleda obeh dežčl.
Vojna s podmorskimi čolni.
Na najvišjem mestu da brez dvoma vedo že danes, da nemška vlada nikakor ne privoli v to, dati iz rok orožje podmorskih čolnov, eno najizdatnejših orožij, ki jih je doslej mogla rabiti proti Angliji, da pa bode v zaščito a-meričanskega življenja in lastnine gotovo podpirala prizadeve zavezne vlade. Kako daleč da pojdejo Združene Države pri takem sodelovanju, je tudi eno vprašanj, na koja bi v Berlinu radi imeli odkrit odgovor.
Vojna med Italijo
in Avstrijo neizogibna?
Avstrijske ponudbe v zagovitev miru med državama bile Italiji nezadostne.
VSE PRIPRAVLJENO NA BOJ.
Odločitev v rokah italijanskega parlamenta. Napetost velikanska.
London, 19. maja, 2:59 zj. — Brzojavka na "Central News" iz Rima pravi: " 'Giornale d' Italia' naznanja, da ta knez Buelow, nemški poslanik, in baron Macchio, posebni avstrijski poslanik, zahtevala svoje popotne liste. Časopis dostavlja, da štaba nemškega avstrijskega konzulata zapustita Rim v torek zvečer." Brzojavka je bila datirana torek.
Upor v Pulju?
Rim, čez London, 19. maja, 2:06 zj. —"Idea Nazionale" poroča upor v avstrijski orožarnici v Pulju ob Adriji. Zatrjuje se, da se je 10,000 italijanskih aposlencev sprlo s četami ter da je bilo 50 oseb usmrčenih in 100 ranjenih.
Vojna z Italijo neizogibna.
Amsterdam, 18. maja, čez London.— Brzojavka "Telegraafu" iz Berlina pravi, da je večinoma oseb, ki so slišale današnji govor državnega kancelarja dr. von Bethmann-Hollwega pri otvo-itvi nemškega državnega zbora, dobila vtisk, da je vojna z Italijo neizogibna.
Italija zahteva preveč.
Berlin, 18. maja. — "Tudi Vam ostalo prikrito dejstvo," je rekel dr. von Bethmann-Hollweg, cesarski kan-celar, danes v državni zbornici, "da je napetost v odnošajih med Italijo in Avstro-Ogrsko v zadnjih mesecih neprestano naraščala.
"Iz govora ,ki ga je imel včeraj ogrski mini	predsednik grof Ti-
za, ste razpoznali, da se je dunajska vlada v iskreni prizadevi, zagotoviti trajni mir med dvojno monarhijo in Italijo ter uvažujoč življenske koristi obeh držav, odločila k dalekosežnim teritorialnim ali ozemskim privolitvam.
Smatram za umestno, pojasniti Vam te privolitve, ki obsegajo:
Zaradi miru.
"1) Odstop dela Tirolske kronovi-ne, ki v njem prebivajo Italijani.
'2) Odstop zapadrre&a brega Soče, v kolikor je prebivavstvo čisto italijansko, kakor tudi Gradiške.
'S) Trst bi se imel povzdigniti v cesarsko svobodno mesto in dobiti u-pravo, ki bi zagotovila italijanski značaj mesta. Poleg tega bi dobil Trst italijansko vseučilišče.
Italija v Valoni.
"4) Pripoznanje italijanske nadv'a-de nad albansko luko Valono in nad okrožjem italijanskih koristi. "5) "Zagotovilo, da Avstro-Ogrska
glede Albanije ne zasleduje nobenih političnih koristi.
"6) Posebno varovanje narodnih koristi v Avstro-Ogrski naseljenih Italijanov.
"7) Zagotovilo pomiloščenja za politične ujetnike iz odstoplega ozemlja.
"Nadaljnje želje."
"8) Nadaljnje želje italijanske glede splošnih vprašanj se imajo na vse mogoče načine vpoštevati.
"9) Po sklepu pogodbe ima Avstro-Ogrska dati slovesno tozadevno izjavo.
"10) Imenovanje mešanih komisij za ureditev podrobnosti omenjenih pri volitev.
"11) Avstro-ogrski vojaki, ki izhajajo iz odstoplih ozemskih delov, se nimajo več pritegovati k vojni službi."
Pred odločitvijo.
V	nadaljnjem govoru je nemški državni kancelar med drugim rekel:
"Po svojem državnem zboru ima italijansko ljudstvo odločiti, ali hoče izpolnitev svojih najvišjjh narodnih teženj doseči mirnim potom, ali se strmoglaviti v vojno ter jutri proti svojima zaveznikoma od včeraj in danes potegniti meč.
"Upanja ne morem popolnoma opustiti, da bo skodela miru prevagala skodelo vojne. Pa najsi izpade odločitev kakorkoli, skupaj z Avstro-Ogr-sko smo storili vse, kar je bilo mogoče v varovanje trozveze.
"Če pa eden deležnikov prelomi pogodbo, bomo skupaj z našim zaveznikom vedeli, kako odvrniti novo nevarnost z neomajnim zaupanjem in pogumom."
Italija vesela vojne.
Rim, 18. maja. — Nadaljnje demonstracije radosti se vrše po vsej Italiji, ker je ministrska kriza rešena.
V	Rimu je velika množica ljudi sp'e-zala na Kapitolinski grič in poslušala govor pesnika-politika Gabriela d' An-nunzio, ki ga je ljudstvo nosilo na ramah. Izjavil je, da je vojna sveta, očiščajoča in povzdigujoča. Navdušenje je doseglo svoj višek, ko je knez Cojonna, rimski župan, poudarjal potrebo za Italijo, da se udeleži vojne.
"Tribuna" pravi na kratko o dogodkih zadnjega časa takole: "Kocka je padla, Rubikon je prekoračen in trozveze ni več."
Parlament odloči.
Rim, 19. maja. — Za gotovo smatrajo uradniki tukaj nocoj, da jutri Italija plane v vojno na strani zaveznikov.
Izredne varnostne naredbe bodo u-krenjene za jutrišnjo otvoritev parlamenta ali državnega zbora.
Državniška zbornica bo obdana s četami in vstop občinstvu bo omejen. JDa bo izrečena enoglasna zaupnica vladi, je videti neizogibno, ker so zdaj najbesnejši nevtralniki izpreobrnjeni, ali pa se boje nasprotovati vojni.
Wilson pregledal brodovje.
New York, 17. maja. — Predsednik Wilson je danes prebil z atlantskim brodovjem. Imel je svojo prvo priložnost, odkar je postal najvišji oblastnik v deželi, pogledati na mornarje v liniji ter na šestnajst največjih bojnih ladij Stric Samovih in mnogo manjših brodov. Mogočno brodovje iz dread-naughtov, oklopnih križark, lorpedovk, torpedovnih rušivcev in pomožnih križark je danes veličastno plulo v Hudson River, kjer je bil predsednik Wil-soji pripravljen, da pregleda brodovje.
Nikdar poprej ni bilo tukaj take paše za oči: nikdar poprej ni bilo tukaj zbrano tako veliko, mogočno brodovje: šestdeset ladij, velikih in malih, je brlizgalo na svoje parne piščali, v dvoj ni vrsti, v dolgosti štirih milj.
Jahta predsednikova je dospela v premstvu križarke "Baltimore" kmalu po polnoči.
Pred pregledom brodovja se je vr-ila parada na suhem in jutri sledi vojna vaja brodovja ob atlantski brežini.
Na stotisoče ljudi se je gnetlo že v rano jutro po cestah, da prisostvujejo paradi na suhem in brezštevilne zastave vihrajo z vseh javnih poslopij in zasebnih hiš.
Stavki v Chicagu še ne bo konca.
Chicago, 111., 19. maja. — V Chicagu bo 150,(XX) delavcev praznovalo to poletje. Člani mizarskih lokalnih unij so snoči zagotovili, da bo malo dela v stavbni obrti med poletnimi in jesenskimi meseci tega leta.
V štirih unijah, s 5,000 člani, so skoraj enoglasno glasovali proti ponudbi rloplače c na uro, ki jo je ponudila Carpenter Contractors' Association.
Uredništvu Glasila K. S. K. J.
Dopis "Iz potovanja" v 48. št. A. S. ni bil narejen na 1006 N. Chicago St., Joliet, 111., kar Vam lahko doka-žemo. Za Vaše neosnovane zlobne opazke — hvala! "Oče, odpusti jim, ker ne vedo ,kaj delajo" — namreč v uredništvu Glasila K. S. K. J.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domovino: na .Kranjsko, Štajersko, Primorsko. Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma z&nesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta.
Pošljemo denar tudi stalno naseljenim vojakom.
Najnižje cene:
10 kron pošljemo za.........$ 1 65
25 " " "......... 4.10
50 " " "......... 8.10
100 " ' " "......... 16.20
500 " » ......... 80.50
1000 " " «......... 159.75
Pri teh cenah je poštnina že vračunana.
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Vse naše poslovanje je jamčeno.
G
I
h P
PL
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 19. maja. — Binkošti bomo praznovali pHhodnjo nedeljo, v spomin na prihod sv. Duha, očeta luči in moči. Sveti Duh pa je tudi oče miru; miru pa danes na svetu ni. Ni miru nikjer, kamor se ozremo. So-' vraštvo je zavladalo in med drugim rodilo strašno vojno, ki pretresa nad polovico sveta in zlasti nesrečno Ev- | ropo. In baš v tem trenotku se zbi-rajo črni oblaki tudi nad našo ožjo -staro domovino, tako da nam srce tre-peče žalosti ob misli nanjo — a pomagati ji pa ne moremo...
—» K pogrebu g. Johna Stukla mL, ki je bil pokopan v ponedeljek, so med drugimi dospeli sledeči njegovi sorodniki in prijatelji, gg.: Math Stukel, brat, John Ferko s soprogo in I. Gra-hek iz Milwaukee, Wis.; John Kukar in Jack Kukar s soprogama iz Wauke-gana, 111.
—	Slovenski dekorater. Te dni se je preselil iz Chicaga v Joliet g. Karel Žlajpoh, izučen dekorater in barvar. Svoje obrti se je izučil že v stari domovini in se izpopolnil v Ameriki, kjer biva že nekaj let. Sedaj se je nastanil v naši sredi in ga rojakom toplo priporočamo. Svoj office ima pod h. št. 205 Ohio corner Chicago St.
—- Mrzel majnik. Kakor smo imeli drugo polovico letošnjega aprila skoro poletno vroče vreme, tako smo imeli prvo polovico meseca majnika izredno mrzlo temperaturo. Še danes v naši tiskarni kurimo, in vendar je danes že 19. dan "ljubega krasnega majnika"! Poleg mraza pa smo imeli zadnje dni v izobilju dežja, ki je dodobra namc-čil žemljico, saj je pa v marcu in aprilu prestala dovolj žeje. Slane pa doslej nismo imeli.
—	Uzmovič obiskal tri zakristije. Doslej še neznan cerkveni tat se je zadnjo nedeljo vtihotapil v troje zakristije v' Jolietu med mašami in je ukradel več dragocenosti. Okradene so bile cerkve: Episkopalna Kristusova, irska katoliška sv. Marije in nemška prva luteranska.
—	Dela je malo. Pred jolietskimi tovarnami čaka dan za dnem vsepolno delavcev, a čakajo večinoma zaman, kajti bossi pravijo, da ni dela. Kdaj 6e delavske razmere zboljšajo, ne ve nihče povedati. Nikar ne zdaj v Joli«>( za delom!
—	2upan Barber je bil prav za-io» voljen, da je bilo zadnjo nedeljo po vsem mestu tako mirno, ko so bili prvikrat izza mnogih let vsi salooni zaprti. Jolietčanje so dobri ljudje in zato upajo, da jim župan poplača dobroto s tem, da jih ob poletni vročini ne bo pustil žeje umirati ob nedeljah, dasi je izjavil, da bodo nedelje "suhe" med vso dobo njegovega županovanja. No, no, tako hudo pa menda vendar ne bo!... Sicer pa se hočemo pokoriti zakonu tudi prihodnjo nedeljo in vse naslednje nedelje, dokler bodo "su-lie" po volji g. župana in vseh tistih, ki ga komandirajo.
—Poštnohranilni sistem v Združenih Državah se je v kratkem času izza njegove uvedbe v vsakem oziru obne-sel izborno. Samo med zadnjimi osmimi meseci pred dnem 1. aprila so se pomnožila hranila za ogromno vsoto $19,000,000 in na tisoče novih hranite-ljev je dalo svoje prihranke v poštne hranilnice, kjer'je denar najbolje shranjen. Tudi v Jolietu se ljudje čirnda-Ije bolj obračajo na tukajšnjo poštno hranilnico. In pravkar smo prejeli naznanilo, da bo z dnem 1. julija vsaka oseba v Združenih Državah, stara deset let ali več, lahko polagala svoje denarne prihranke v poštnohranilno banko, kakor je odredil generalni poštar Burleson. Vsled tega bodo tudi osebe, ki žive daleč od kake poštne hranilnice, lahko po pošli pošiljale svoje prihranke v najbližjo poštno hranilno banko. To bb za marsikoga velika olajšba.
—Nalezljive bolezni. Štirinajst slučajev škrlatice, štirje slučaji davice in en slučaj oscpnic, to je že nekaj, da je vzbudilo pozornost zdravstvenega komisijonarja mestnega, ki je izdal strogo svarilo glede kvarantine. Neki Frank Buginsky, 7 let star, 830 Columbia st., je boloval za davico sedem dni in umrl zadnji petek.
—	Memorial day ali Spominski dan, dan venčanja grobov za domovino padlih junakov, bode drugo nedeljo. Jolietske šole se že pripravljajo, da ta narodni praznik primerno proslave.
pravil rosne oči, ker kaj takšnega nismo navajeni slišati vsaki čas, ker nimamo slov. duhovna.
Čast. gospodu se prav iskreno zahvalimo za trud in pomilujemo, da so nas razmere tako iznenadile, da bode-ino prej ali slej morali iskati sami svojega zavetja. Sedaj lahko izprevidijo rojaki, da bodisi v političnih, kakor tudi v verskih rečeh smo Slovenci verno poslušajoči in plačujoči sluge. Ke-dar pa sami kaj potrebujemo, smo pa vsem na poti.
Rojaki, sprevidite vendar, delujte na to, da se združimo, kupimo loto, postavimo si sedanjim razmeram primerno dvorano, v kateri bi lahko društvo zborovalo, zraven bi pa še vsi tukajšnji rojaki Slovenci si priredili kakšno zabavo. To bi posebno priporočal o-nim, kateri so tako daleč narodno naprednega duha in so pripravljeni, da osvobodijo one v starem kraju; oni imajo tukaj dosti več priložnosti, storiti za narodni napredek, za obstanek in izobrazbo svojega naroda, če podpirajo stremljenje onih, katerim je v resnici za narod in narodni obstoj. Pozdrav vsem cenj. čitateljem(icam) A. S.!	M. Štefanič.
i -
Bradley, 111., 17. maja. Cenjeni r. urednik! Prosim nekoliko prostora, da sporočim cenjenim čitateljem(icam) priljubljenega nam lista A. S., kako še kaj živimo. Novic posebnih ni, da bi poročal. Kar je nas iznenadilo, je to, da se je častiti g. Škur tako nepričakovano pojavil v naši sredi. Dasi smo nekaj sami krivi, vendar so gotove razmere, o katerih pa ni da bi govoril, več odgovorne, da nismo vedeli o njegovem prihodu in bi se pravočasno pripravili in potrudili, da bi zadostili svoji verski dolžnosti. Vendar so se Slovenci potrudili skoraj brez izjeme, da so opravili velikonočno dolžnost. Po sv. maši je imel č. g. krasen in pod-učljiv govor, kateri je marsikomu pri-
šo vojno tako počasi naprej, potem bode Vaše kraljestvo hitro slana pomorila, kot je drobne rožice. Ker dr. Iv. Tavčarju trnjevo krono obečate, se bojim, da se boste Vi sami ž njo ven-čali, kakor pregovor pravi: Kedor drugim jamo koplje, rad sam pade v njo.
K, sklepu dopisa pozdravljam .vse či-tatelje A. S. listu pa kar največ uspeha.
Opazovalec.
DUHOVNIK IN LJUDSTVO.
Thorpe, W. Va. — Cenjeno uredništvo A. S., prosim tudi meni malo prostora v nam priljubljenem listu A. S. Ker so sedaj resni časi, in ker so v Evropi skoraj vse države v vojni, tukaj v Ameriki pa časopisi, zato sem se namenil opisati tudi jaz svoje mnenje. Pride mi v roko več vrst slovenskih časopisov, in ko v njih prebiram mnenja dopisnikov in druge novice, se človek kmalu zaveda, kako stvar stoji. Se dobi tudi časopis, ki vidiš v njem tudi slike, ako nima dosti dopisov na razpolago. Zatorej svetujem uredniku G. N., da bi on prvi položil svoj list pred zrcalo, da bi videl, kako izgleda njegov list sedaj — in kako je izgledal pred vojno, ali v začetku vojne. Dragi čitatelji A. S., poglejte malo gg. okolu G. N., kako so vendar naklonjeni slovenskemu ljudstvu sedaj, ko se vrši v stari domovini vroča-bitka in je poražena ena ali druga armada. Ako so Avstrijci poraženi, takrat izide novica v G. N. na prvi koloni z debelimi črkami, tako da jo vsaki starček brez očal lahko -» idi na dve milji daleč. Ako -> pa Rt' : poraženi, je pa drugo, namreč, so se. morali iz strategičnih vzrokov le urnakniti. Seveda.-.U-atTor vetra ne po: na, <r..li ne ve, v kateio .smer piše. Zato pa G. N. hitro natiska poraz Avstrijcev, Blatnik pa še zraven vrne-si revolucijo, ali drugi ne ve za njo; kot on sam. Seveda brihtne glavice si mislijo: takole je treba apelirati, da se kaj kalinov v mrežo vjame. Dragi a-meriški Slovenci, vsaki naj sam zase pomisli, in potem naj premišljuje zmoto Slovenske Lige. Recimo: V Ameriki je oče, ki ima sina v vojni, brat, sestra tukaj brata v vojni in lastni krvni bratje, ki toliko gorja prestanejo, ko se noč in dan bojujejo za milo slovensko domovino in nje pravice. Ti, oče, brat in sestra pa mogoče tukaj v I.igi kričite: "Proč od hunske Avstrije", kakor je že Blatnik svoj čas v G. X. sam kričal, da proč od nje ter pri-klopiti se kaki jugoslovanski državi. Ali dragi gg. okolu slovenske Lige, to je težka naloga, to ne bode šlo tako, kot si Vi predstavljate. In moje mnenje je, da z Ligo se boste do dobrega blamirali. Seveda tukaj v Ameriki je lahko Ligo ustanavljati; ali gg. morate iti tudi v Ljubljano, ali jaz mislim, da se vročine bojite, kajneda?
V prilogi G. N. od 6. maja se gg. nekam hudo jeze Had dr. Ivan Tavčarjem, ker se je za stalno mesto Ljubljano zglasilo preveč prostovoljnih strelcev. Kaj se Vam gg. okolu G. N. čudno zdi to, kajneda? Meni pa prav nič. Le poglejte gg. malo v staro domovino, kako je ljudstvo naklonjeno mili domovini: tudi življenje bi prostovoljno žrtvovalo, ako bi bilo potreba. Vidite gg. okolu G. N., to >o slovenski rodoljubi, ki so na razpolago z vsem in vselej za Slovenijo in dom svoj. Živel dr. Tavčar! Živeli slovenski prostovoljni strelci! Zato pa Vi gg. okolu G. N. zastonj hujskate ljudstvo, da je Avstrija že na robu svojega propada. Ako bi bila resnica, bi ne bilo še sedaj toliko prostovoljnih strelcev. To vem, da Vi želite pogin Avstriji, ali jaz si pa mislim, da Vaše kraljestvo, ki ga nameravate z Ligo ustanoviti, ne bode imelo ne konca pa ne kraja. Samo to mi ni znano, zakaj se Vam gg. okolu G. N. težko vidi, ker je ljudstvo v stari domovini v vsakem slučaju pripravljeno braniti svojo zlato grudo? Zato vprašam Vas ligaše, kako bi se Vi počutili, ko bi se ljudstvo uprlo, takrat ko bi sovražnik pri-lomastil doli proti Ribnici, kot sem že svoj čas čital, da bode tam. Vaše kraljestvo? Mislim, da bi Vam srca precej v hlače poskakala, ali potem pa hajdi puške v koruzo, šila ter kopita vkup, pa brzo nazaj v New York novice tiskat in ljudstvo skupaj pod novo zastavo klicat! Kar se pa tiče dela pri slikah, seveda g. Jagra za partnerja vzamejo, ker se posebno odlikuje v tej stroki. Ne vem, kako bode kaj šlo, ligaši, ker v stari domovini se kar prostovoljci oglašajo, Vi tukaj pa dan za dnevom v časopisih sklicujete ligaše skupaj, pa kakor se vidi, vse bolj počasi napreduje. Ako bode šlo z Va-
(Piše 'Orel" iz Clevelanda.)
Kdo mi bo oporekal, ako jasno iz-povem to, kar je samoobsebi umljivo in kar bi moralo že davno biti neizbrisno zapisano v srcu našega ljudstva. To namreč, da smatram duhovnika kot posredovalca med Bogom in ljudmi, in da mi je duhovnik vsled tega svojega poslanstva mnogo več, kot še tako dober ljudski govornik in buditelj. Da mnogo več, in le z žalostjo moram priznati, da naše ljudstvo po večini samo tiste duhovnike spoštuje, katerim je odmerjen poseben dar govora; ne vidi in ne spoštuje pa onih, kojim ni podeljen ta dar, pa čeprav zastavljajo vse svoje moči v dobrobit in dušni blagor svojih faranov.
Rekel sem, da moramo duhovnika vsled tega njegovega nebeškega poslanstva ljubiti, spoštovati in ubogati. Ko to rečem, dobro vem, da bo zašu-melo v taboru socialistov in svobodo-miselcev, in čuli se bodo glasi, da ne morem več zatajiti svoje narave, da se ne morem več skrivati, da se mi gre samo za suženjstvo, samo za to, da se podjarmi naš narod črnemu klerika-lizmu. Tako bo šumelo v taboru, kjer ljubijo svobodo, kakor pravijo, in kjer poznajo samo enega gospoda, — "človeka jaz". —
Obenem pa zašumi prav nalahko tudi v vrstah tistih ljudi, ki sicer skušajo na videz priznavati velik pomen socialnega dela duhovnika med našim ljudstvom, o tem pa, da duhovniku to delo nalaga njegovo poslanstvo in da je višje kot to še neko drugo delo, delo pred altarjem Gospodovim, o tem pa malokdaj razmišljajo. To so navadno ljudje, kojim je duhovnik ljub le, ako jih hvali, jih vsikdar povišuje, se jim klanja, ter jim da vsak svoj korak v potrjenje. Gorje pa duhovniku, ako jih resno svari, opominja, odvrača od slabih potov, na katera so morda zašli. Gorje mu! Hitro najdejo kako osebno napako po krivici podtaknjeno, nakar jo tisočkratno povečano vržejo v javnost.
To so ljudje, ki delo duhovnika v šoli, spovednici, bolniški postelji iii pred altarjem Gospodovim ne pdxn'sjo in zato tudi ne razumejo, kako tesno so združeni altar, spovednica in šola z delom v društvih, gospodarstvu in socialnem oziru sploh.
Kako lahko se zgodi, da postanejo taki ljudje malodušni ob slučajnih neuspehih ali pa celo sovražni duhovniku, kakor hitro se začne križati njihovo mnenje z mnenjem duhovnika pri socialnem ali gospodarskem delu. Majhno nesoglasje, najrajši pa prevelika samoljubnost, in že bomo čuli iz ust nekaterih ljudi: "Kaj -e pa duhovnik v vse vtika? Naj skrbi raje zase in svoje ovce! To bomo že mi karani, kar je najboljših, sami napravili1, Saj smo praktični katoličani. Hodimo v cerkev, prejemamo svete zakramente itd., sploh: duhovnik naj bo v cerkvi, druge stvari, tičoče se fare, naj pa nam prepustil" V slabem nikdar mirujoči satan pa podpihuje to misel dalje in dalje. Zelo nalezljiva bolezen samoljubja se začne širiti in nevarnost je, da okuži cele rodove, cele družine. In koliko imamo takih družin, dobrih, poštenih, ki so v tem napačnem razumevanju ali bolje rečeno nerazumevanju duhovniškega poslanstva tako zaslepljene, da jih moramo navzlic njihovemu še dosti čednemu življenju, navzlic temu, da udje teh družin redno opravljajo svoje verske dolžnosti, ven tiar smatrati zgrajene na pesek. Majhen vihar in cela stavba se zruši v nič.
Le poglejmo v njihovo življenje! Kaj najdemo tamkaj? Naše in nasprotno časopisje, dobre in slabe knjige. Dekle je morda v Marijini družbi, ali vsaj med cerkvenimi pevkami, fant pa pri Sokolu, mati v mnogih bratovščinah, oče pošten gospodar sicer, toda ali brez doslednosti, ali pa na .strani tistih, ki sicer spoštujejo cerkev, so kristjani, poslušajo duhovnika v cerkvi, pa vendar čitajo veri sovražne časopise in delajo v javnosti, kjer le n10* rejo nasproti duhovniku, "ki naj ostane v cerkvi in naj se ne vtika v druge stvari". — Poglejmo sedaj v bodočnost takih družin. Poglejmo na otroke. Doma slišijo očeta, ki pride razburjen od seje .in se jezi nad duhovnikom, ki je predlagal pri seji, da naj se naredi to in ono, kar nekaterim iz sebičnih razlogov ni všeč. "Ta far je vse podrl, zakaj se vtika v take stvari!" Strast jeze raste. "Nič več mi ne pojdeš v Marijino družbo," zapove dekletu. "In ti nič več med telovadce," naroči fantu. "Naj far sam turna in poje"... Dekle in fant ubogata, kmalu jih srečamo tamkaj, kjer se čez duhovnika tako zabavlja, kot zabavlja njihov oče. Če se pa čez duhovnika zabavlja, potem tudi ne velja tako živeti, kot uči duhovnik v cerkvi, živimo torej ravno nasprotno! In tako se tudi živi, ker je lažje živeti slabo kot dobro. O, zaslepljeni oče in neumna mati! Ali je sedaj boljše, ko se duhovnik za vajine otroke več tako ne more brigati, kot se je prej? Ali je sedaj boljše z vašimi otroci, ki poslu-
šajo nauke duhovnika samo v cerkvi, kamor hodijo le še radi drugih ljudi, ne pa tudi v društvu, kamor jih ne pustite, ker se duhovnik v vse vtika? Odgovorite si in videli bodete, koliko boljše bi bilo, ko bi se duhovnik brigal za vaše in vaših otrok življenje in blagor.
Takih izgledov je mnogo po naših domovih. Imamo družine, kjer ni več enotnosti, doslednosti v mišljenju in delu posameznih udov, zato ker so prevelike strasti gospodarji v srcih posameznih. Te strasti pa more ljubezen do družine, ljubezen do dela, ljubezen do Boga in cerkve, spoštovanje duhovnikov in .mesto ljubezni se naseli sovraštvo, ki samo razdira in nič ne gradi. Zato pa taki domovi propadajo in propadajo celi rodovi.
Ker ljubimo narod in slovensko ljudstvo in mu hočemo dobro, moramo pa tudi skrbeti, da se domovi v naši domovini utrdijo, da se utrdi najvažnejša vse organizacij t. j. slovenska družina. Slovenska družina pa bo trdila in močna samo tedaj, ako bo v nji najbolj močna ljubezen do Boga in Njegove cerkve. Ta ljubezen pa ni I nikdar močna in nepremagljiva, ako se ne druži z njo ljubezen in spoštovanje ' do duhovnikov, pa naj reče kdo, kar hoče!
In sedaj smo zopet tamkaj: ljubezen in spoštovanje do duhovnikov! Ta ogenj v srcih našega ljudstva je najbolj nevaren našim svobodomiselcem I in socialistom, zato ga tudi najbolj pridno gase! 'Oni vedo, da je ljubezen, spoštovanje in ubogljivost do duhovnika tista močna vez, ki veže člo-|vekovo srce z božjim srcem. Zato njihov strah, zato zabavljanje, zato o-čitanje, da smo sužnji in da hočemo vzgojiti slovensko mladino v sužnjosti. Mi Slovenci pa hočemo in moramo dokazati, da je ravno narobe. Dokazati hočemo, da ubogljivost in ljubezen do duhovnika ni izraz hlapčevstva, temveč stroga zahteva naše svete vere, močan zakon naše svete cerkve. In po pravici: saj kar ni dano niti angelom, to je dano duhovnikom. Pa ne samo to! Duhovnik je tisti, ki najbolj deli vse veselje pa tudi vse gorje našega ljudstva, ga najbolj pozna in vpo-števa, mu. stoji ob strani pri zibelki, združi mladeniča z dekletom v večno-trajni zvezi in slajša starcu težko pot na ono stran življenja, koder je večen blagor.
Slovenski duhovnik in slovensko ljudstvo morata iti skupaj kakor korenina z deblom; naj plemenitejši in najbolj žilavi sokovi.v našem slovenskem ljudskem življenju peljejo in se do viška moči razvijajo v slovenskem duhovniku, ki je naše ljudstvo prvi učil, prvi vzdignil in ga prvi zbudil k zavesti lastne sile in velike naloge! Res, tudi duhovnik zagreši, toda, koder je ljubezen do njegovega poklica in pomena za naše ljudstvo, se bodo pogre-ški popravili ljubeče, ne pa s tistim srdom, ki izdaja ne samo duhovniku, ampak Bogu samemu sovražno srce, zastrupljeno z nauki tistih, ki hočejo slovensko ljudstvo od slovenskega duhovnika odtrgati, da bi se potem altar-jev samih in krščanske vzgoje otrok in svetosti zakona lotili!
Mi. pa hočemo, da spoštovanje do naših dušnih pastirjev ne bo samo v srcih naših mater in sester, ampak tudi v srcih naših mož in mladeničev. Pa ne samo spoštovanje, temuč tudi po slušnost do njih. Brez spoštovanja in poslušnosti do naših duhovnikov ni prave ljubezni. Brez ljubezni pa je vse samo beseda, je samo hinavščina kakršno najdemo pri naših nasprotni kili, ki žive samo od besedi in gledajo samo na besede.
*
Srbeči opahki,
& kakor srbečica, kraste, lišaj, oblotočnik, Ji brsljansko zastrupljenje, srab, slani tok, Jlfc luskine, prišč in mozolji zahtevajo nadeja vanje tešilnega mazila.
Severn's Skin Ointment
(Severovo Mazilo zoper kožne bolezni) prežene bolečine in odpravi opahke. V nekaterih slučajih bi SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno milo) okrajšalo čas zdravljenja s tem, da bi vzdrževalo bolne dele v čistem stanu.
Čitajte viSe naznanjeno pismo in se preprifajte.
Cen* Scveroveg* Mučila zoper koine bolezni je 50c Cena Severovega Zdravilnega mila je	25c
Opahki so izginili.
"Naznanjam Vam, daje Severovo Mazilo zoper kožne bolezni izborni pripravek zoper razne kožne o-palike. To govorim P° sebnera opazovanju. Moj sin je imel opahke več kot eno leto. Zdravnikovi računi so postajali vedno večji toda nič mu ni pomagalo. Čital sem v časopisu o Severovem Mazilu zoper j kožne bolezni ter seru .ea poskusil in je dobro učinkovalo. Ko sinu porabili tri lončke, so opahki izginili.
Albert Skrabatuk.
Ill Walnut St..
Ringhamton, N. ' •
Severa's Tab-Lax
bi morali rabiti vsi. ki trpijo vsled zapeko ali enakih neprilik. So prijetno sladkorno odvajalo za otroke in odrasle.
Cena 10 in 25 centov.
Kadar kupujete zdravila, vprašajte lekarnarja za severov« in ne vzemite nadomestitev. Dobite pristne-
Ako jih ne morete dobiti v
VaSi okoliščini, naročij« jih od nas.
t W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. **********************
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali P* pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je po nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.

The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni »klad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY. preJ^ ^ CHAS. G. PEARC& M
E. Wunderlich Granite Go.
804-S06-80S N. HICKORY STRKBT JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
Nai« podružnic« m: Bethania in Re—aw» tion Cemetery bHjm Summit, Cook Co. ki Naparrille, I1L
Chicago Phone N. W. Phone 9«
Vnetje želodca.
Ta neprijetna bolezen je navadno posledica neprebavne hrane, slabega žvečenja, alkoholnih izgredov, nalezbe ter jo je spoznati po bolečini okrog želodca, izgubi slasti, nečistem jeziku, mrzlici, zapeki, bljuvanju, žeji, glavoboli in oslabelosti. To stanje zahteva, takojšnjo pozornost. Prva potreba je, uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da se popolnoma izčisti in okrepi drob. To zdravilo daje dobro in dostikrat stalno olajšbo ter je kot "prva pomoč" zelo izdatno. Koristno je tudi v drugih lieprilikah, zapletenih z zapeko. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, tvorničar, 1333-
1339 S. Ashland ave., Chicago. » * »
Otekle ali bolestne, onemogle mišice potrebujejo Tririer's Linimenta. Poskusite ga takoj. Cena 25 ali 50c, po pošti 35 ali Oc. — Adv.
Trije veliki alpski tuneli.
Tunel Moncenis, katerega gradnja je trajala od 1857 do 1871 je dolg 12,-233 metrov, in je 1295 metrov nad mor jem. Tunel je stal 75 milijonov.
S. Gothardski Tunel je dolg 14,884 metrov, je 1155 metrov nad morjem. Gradili so ga od 1872 do 1887; stal je 67 milijonov.
Simplonski tunel: gradili so ga od 1898 do 1905, dolg je 19,803 metre, je 705 metrov nad morjem; iz njega teče gorka voda 1300 litrov na sekundo, stal je 80 milijonov.
Le kadar boste spali I
Tinče: "Oh, oče, kupite mi boben! I.epo prosim I"
Oče: "Boben? Pojdi, pojdi! To je vse preveč ropotal"
Tinče: "Oh, prosim! Saj bom bob-nal le takrat, kadar boste spali!"
Glavnica
Ta banka
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bani
Barber Building, Joliet, 111'	-
$li,0fl0.0fl Jamstra fnnfl $50,000-0
ARCHIBALD J. McINTYRK, Pr«d.
ERVIN T. GEIST, kaair.	podp**4
THOS. F. DONOVAN. r ^
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NAD*OR»T
i
i

E. H. STEP ANO VICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil: za vsako prigodo in vreme.
IZ STARE DOMOVINE
STENSKI PAPIF
KRANJSKO
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska 8'ela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
C hi. Phone 376.
120 Jefferson St.
JOLIET, ILL.
N. W. telefon 556
Ni krulia istega okusa. Ga ni mogoče dobiti. RABIMO POSEBNA SREDSTVA in pazimo, da ga speČemo ravno prav.
Butter lfausL
KRUH—5c hleb,
Pokusite ga — ni boljšega
A. NEMANICH, preda. M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA, blag
Slovenian Liquor Co.
Ill 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
GLAVNICA $50,000.00.
Uitan. in inkorp. let« 1910
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. * Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega xastopnika.
Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga
Zdravilno Grenko Vino. nnnnniiiiiiiiiimiiiiiiiuiiumiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiium
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON.
Vložen denar obrestuje po
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOH» TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAOI IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAH« KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL« NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi Vaš denar.
— Črna vojska od 18,—50. ,leta. ' Gorenjec" z dne 23. apr. poroča: Do- č 5«daj so v. Avstro-Ogrski pod črno 1 jsko spadali vsi za orožje sposobni fj moški, ki niso bili uvrščeni v armado, j j sicer z začetkom onega leta, v ka- f tereni so dopolnili 19 let, pa do konca b -'•"•ega leta, v katerem so dosegli sta- v r'-;st 42 let. V kratkem se bo pa raz- h ?.asil nov zakon, s katerim se bo raz. ognila črnovojniška dolžnost za devet « in se bo tedaj začenjala z novim le- p :&m istega leta, v katerem bo kdo po- >
star 18 let, končala se bo pa s wncem onega leta, v katerem bo dopolnil 50 let. Dosedaj je bilo 24 let- r, ■»<ov črne vojske; prvi poziv je obse- n ?al letn'ke od 19,—37. leta, drugi pa 6 >et letnikov. P0 novem zakonu bo pa ?rv' P°ziv obsegal ves dosedanji prvi n drugi poziv, in bo štel 25 letnikov: 3 j?rej fa"te in može od 18.—42. leta. J r^ugi P°2'v bo štel pa moške od 43,— " • _ leta. Glede uporabe črne vojske 1 lfonti se je določilo nekaj posebne- s' H posedaj se je moglo za službo v |r<3nti uporabljati samo prvi poziv, to z "novojnike od 19,—37. leta, drugi u poziv Od 38.-42. leta ni bil namenjen 0 a S!užbo v fronti, pa se je v tej vojni n cndarle godilo. Zanaprej bodo mogli n tronti uporabljati ves novi prvi po-tedaj može do 42. leta. V izredni Potrebi bodo pa mogli v fronto poslati ™<H može od 43.-50. leta. Pri novem j, J'J_gem pozivu se bo razločevalo med „ skinn, ki so že bili vojaki, in med 2 ltlrm> ki še niso služili. Katere bo- d " najprej klicali, ali one, ki so že k ■ j'zili, ali te, ki še niso služili, ali obe n sk"paj, še ni določeno. Tudi se (i ne ve, če bodo tisti, ki s& že služili, j, morah priti k prebiranju. V ogrskem n javnem zboru bo te dni novi zakon t narafPravi 6» bo gotovo sprejet. Pri r ^o.Pa novi zakon razglašen s ce- j ° naredbo po par. 14., kar se bo „ kmaln zgodilo. Novi črnovojni- v letniki bodo baje vpoklicani šele t CSeca sePtembra, ali pa še pozneje. ž
a-,7" Glavna Posojilnica". Dne 18.	2 'T' ,se Je vršil v otelu "Lloyd" prvi
ani občni zbor "Kreditne zadruge",	j
nic"°Ce Ure.diti zadeve "Glavne posojil-	2
jj-! 6 • deželnemu odboru se je izre-	1
no zahvala, ker je prevzel za "Kredit-	,
^zadrugo'' pri "Kranjski deželni ban-	I
dit !fm8%° Za m€n'čni eskomptni kre-	1
C,- "ajvišjega zneska pol milijona	c
ijjt"' Zadruga je prejela od zadruž-	\
u8°50n ^'61Z K 45 v" IzPlačala i6 Pa	>
<lo'i-| Več in se Je za ta znesek za-	c
. "a pri deželni banki. Včlanjeno	,
uradništvo ji pa dolguje na	j
lo s ^Scinah Je 1^3,194 K 04. Skleni-	t
l'-ev- Jt 'J3 Se Pla^evanje pospeši, da	<
sZa".le "Kreditna zadruga" jamstvo,	i
vPlač- anom G'ayne posojilnice", ki	i
r>e CdJ° določeni asanačni prispevek,	i
noben -VS'ed članstva Pri "Glavni" , j,ar škoda (vsled eksekucije po >
ščeni zadr- zak.) ter da bodo opro- i v fal'aVSa nada'jne obveze, ki bi iz- 1 "Gla\ neomejenega jamstva pri i
koli 230m,\r-aVnati je za v,oge še	1
-v.otki - °° K;	>c l>a s 30 od"	:
zadni > ZC porav»anih. Za poravnavo	-
1-i -n C.etrlinke se bo skušalo dobiti	, n' banki" posojilo.
i,ri~X-^i0Čin a,f nesreča? Iz Kandije čajo- nCm lnestu z dne 10. apr. poro- i k izgi,,-1}6 1S: fcbruarja 1915 na večer n»ga 11 1>rvi blapec župana in dežel-v Kandn "C? Zurca "1>ri Štemburju" i kraju 1JV ' a '''apec je v omenjenem <lolgo i'! ? t:isa s'užboval. Prej je bil ničariu6! d°mač hlapec pri gostil-Bil je Janezu Ferlič v Novem mestu. 3915 je marljiv. Dne 31. marca Krki.V,-nPlaVa1°
njegovo truplo po st. jern 'enes|i so truplo na suho pri ';°Pali vU' so mrtveca tudi po-OrožijU doKoclek je izvedelo tu-v,0Pljen'StV°" Dal° je truplo po sestri "'še agnoscirati. Vtopljenec sc St. K .Jordan in ie doma iz ob-^Ui/(1Cl'*i. Ljudstvo pa je začelo Srečneit^ H I® najbrž izvršil nad ne-Jt Pr'kl( .z °ein, kateremu mnenju se Vil<> n 7 h,di orožništvo in to ja-1>10 iz?dajni oblasti. Sedaj bodo v«dn0 je ,°1)al1 in natančno ogledali. I ^rka „esl e da je mrtveca narasla Cl«o. 5 a v njegovo pristojno ob-
— 7
ur8ki moutSe je "mrtvi" oglasil. Te-arije v p ,.r Franc Grurn od Device
Proguiji' katere«a so že za mr-
U)etniatv -Se je oglasil iz ruskc"
nici v Moskvi Nallaja sc ranien v bol-
p0rščak L,fuama 'zKub št. 156. Pra-ev> (2olaon, lva"> 4- bos.-herc. pp, ^ s	februarja 1915).
skladatelj med prze->ie	Skladatelj Emil A-
?Sadk0 j,} , naaJa' med przemyslsko
HietnUtv *edaj i vred v ru"
Š?*'ešan z Rusi dne 25. marca je To elkavrh'K ')or°enika 27. pešpolka m'nc. Oba ' tlyii PraPorščak Stanko
v. j. ,l lz Ljubljane. , °snc t,..
• P>šc- v- Slovcn«" z dne to ki,i, Voeraj je naš Ljubljan-t,k vS°Vati kruh s krušno kar-^ Pry; <ja°' al' Je krušna karta že n vsled svoje stroge šte-
vilke dosegla svoj namen, — omejitev porabe kruha. •—• pač pa je resnica, da je včeraj nekaterim pekom in hotelirjem še nekaj kruha ostalo. Morda bo vzrok temu to, da je skoro vsak drugi človek pozabil svojo karto doma in tako ni mogel dobiti kruha. Najbolj trdo pa je zadela krušna karta številne ljudi iz dežele, ki so prišli včeraj v Ljubljano. Če ni prinesel kruha s seboj, ga v Ljubljani ni dobil. Opazovanja o krušni karti v Ljubljani prihranimo za poznejši čas.
—	V ruskem ujetništvu je naš rojak podpolkovnik v przemyslski posadki g. Jožef Koch, brat g. arhitekta Koclia.
—	Iz seznama izgub št. 165. Nadpo-ročnik Barle Alojzij, 2. dom. p., 2. stot-nija, ranjen; poročnik Vouk Anton, 61. pp., 11. stotnija, Trst, ranjen.
—	Popravek k seznamu izgub štev. 31. Infanterist 2. bos.-erc. p., 13. stot., Jurman Avgust, Medvode, rojen 1889, mrtev (10. okt. 1914). Pokopan dne 11. oktobra 1914 v Mešcisku. Bil je svojedobno označen za ranjenega.
—	Strašne posledice pomotnega naznanila o smrti. Lani meseca septembra je bila obveščena po vojaški oblasti in po nekem prijatelju njenega moža, ki je služil v istem polku kakor njen mož, da je njen mož padel v bitki pri Grodeku. Prijatelj njenega moža ji je celo pisal, da je bil navzoč, ko so pokopali njenega moža. Vdova je odpotovala na svoj dom, kjer se je poročila z nekim veletrgovcem. Ko je začetkom aprila meseca žena s svojim drugim možem večerjala, je prišel neki upadli, bolni mož k njima. Bil je mož, o katerem je bila žena obveščena, da je že mrtev. Ko je izvedel, da se je zopet poročila njegova ljubljena žena in ko je prečital uradne listine in tudi pismo svojega prijatelja, o katerem se je tudi poročalo, da je padel, je vstal in ko se je poslovil z žalostnimi besedami, je izginil, morebiti za vedno. Tudi drugi mož je zapustil še tisto noč hišo in se še ni vrnil nazaj, žena je pa obolela in dvomijo, da kdaj zopet ozdravi.
—	Draženje živil. Ker so zahtevale pretirane cene za mleko, so se morale zagovarjati pred kazenskim sodnikom ljubljanskega okrajnega sodišča tri prodajalke mleka. Neka posestnica iz
I bližnje ljubljanske okolice je zahtevala za liter mleka 30 vin., čeprav je vedela, da je splošna tržna cena le 24 vin.; dve drugi sta pa prodajali mleko v -kozarcih -večinoma vojakom po taki ceni, da je prišel liter mleka nad 40 vin. Obsojena je bila vsaka lia tri dni zapora in 20 K denarne globe, poleg tega mora kajpada trpeti vsaka tudi stroške kazenskega postopanja. - Še nekoliko poprej je pa bil obsojen pred istim sodiščem neki ljubljanski trgovec z moko, ker je isto predrago prodajal, na 200 K denarne globe ali v slučaju neizterljivosti na 20 dni zapora. — Radi draženja raznih živil, oso-bito krompirja, je bilo v zadnjih časih tudi pri mnogih izvenljubljanskih o-krajnih sodiščih z občutnimi, deloma zapornimi, deloma denarnimi kaznimi — do 150 K — kaznovanih več produ-centov, kakor tudi prekupčevalcev živil.
—	Kazenska razprava radi prikrivanja živil. Pred deželnim sodiščem se je vršilo v zadnjih dneh več razprav proti osebam iz kamniškega in logaškega političnega okraja radi prikrivanja zalog krompirja in drugih živil. Obsojenih je bilo kakih 20 oseb. Ako-ravno je kazen stroga in je najmanj z enim mesecem strogega zapora odmeriti, je sodišče kazen znižalo na 5 dni do 24 ur navadnega zapora, kajti u-mevno je, da so obsojenci iz napačnega stTahu pred eventuelnimi inkvizicijami zamolčali oziroma prikrili svoje zaloge. Mnogim je pa tudi na tem ležeče, da svoje pridelke iz dobička-željnosti prikrivajo, da bi v ugodnem trenutku občinstvo z nesramnimi cenami izkoriščali.
—	Kako je bil ujet "Slovenčev" u rednik gospod Franc Terseglav. Pod-
. desetnik Roman Bende je pisal sopro
' gi urednika gosp. Terseglava: Uljudnc
Vam sporočam, da je Vaš gospod so
prog, katerega osebno poznam in sen
se tudi večkrat ž njim razgovarjal, pa
del v rusko ujetništvo v noči na 25
: marca. Z vso gotovostjo lahko poro
čam, da je vsled neugodne pozicije
katero je morala zavzeti njegova stot
• nija prišel z isto zdrav v sovražnikov«
roke. Seveda ni izključena nesreča, :
vsi udeleženci omenjenega spopadi
smo istega mnenja, i (
—Odsek za aprovizacijo mesta Ljul ljane je sklenil, da se otvori mestni pekarna — kakor sedaj kaže — n; ' Marije Terezije cesti v pekarni g. Jen ' ka. Tudi vojna mestna prodajalna s< te dni otvori.
—	Deželna vlada v Ljubljani je vpe 5 Ijala rekviriranje žita po deželi, d 1 odpomore onim krajem, kjer vlada po i manjkanje. Največje pomanjkanje j
v mestih in na Krasu. Žito se plačuj e po možno najvišjih cenah. Seveda s
-	vsakemu pusti toliko, kolikor potrebu
-	je za preživljenje svojih, in sicer sluj e za podlago uradni izkaz o zalogah ži
-	ta. Rekviriranje se vrši enkrat potor
j prostega nakupa od v to pooblaščenih zaupnikov.
—	Rusini med Slovenci. Rusinski tednik "Dilo" je objavil dva članka o bivanju Rusiriov med Slovenci: Ukrajinec profesor dr. Lakota (sedaj v Stari Loki) jako simpatično opisuje znanega slovenskega poznavalca ukrajinske književnosti in zgodovine, žup-
a ilika J. Abrama. Zelo hvali njegovo ljubezen in sočutje do Ukrajine in nje-gove izvrstne prevode ukrajinskega pesnika Sevčenka. Ukrajinski župnik Mihajlo Zubrickij opisuje bivanje Ru-sinov na Vrhniki; zelo hvali izredno e gostoljubnost in naklonjenost Sloven-v cev. Zahvaljuje se Slovencem z željo, da jih ne bi nikoli zadela taka nesreča, kakor je zadela Ukrajince.
—	Naši vojaki. "Slovenska Straža" je prejela od nekega slovenskega vo-
c jaka pipsmo iz Košic (na Ogrskem): "Tudi jaz bi rad po svojih skromnih t. močeh kaj pripomogel za uboge vdove in sirote padlih tovarišev in za tiste tovariše, ki so brez rok, nog itd. Po-- šiljam Vam v ta namen 2 K in prosim i. da pošljete 2 srečki efektne loterije "Slovenske Straže" moji ženi na spodaj napisani naslov. Lepo Vas pozdravlja I. F."
•»
'> — Iz seznama izgub št. 164: Poroč-e nik Komlanec Emil, 28. dom. p., ujet v e Srbiji; nadporočnik Werrlein Ivan, 27. dom. polk, odd. stroj, pušk, ujet.. (Iz . ujetništva ušel v Peking na Kitajskem.)
—	Popravek k seznamu izgub. Pa-a ročnik Zagoričnik Ludvik, 4. dom. p., r 7. stot., ujet. (Je ušel iz ujetništva v :i Sibiriji v Peking. Je bil svoječasno a samo za ranjenega označen.)
o
[. — Umrla je pred prazniki občepri-ljubljena in spoštovana gospodinja v | e Ločni Terezija Kos. Zapustila je pet n malih, nedoraslih otročičkov.
—	"Hacin". Komorna pevka Ana
0	Bahr-Mildenburg je zadnje dni objavi-'' Ia v "Neue Freie Presse" nov podli-e stek o ranjencu Hacinu, našem rojaku
iz kamniškega okraja, za katerega se 11 je plemenita umetnica tako toplo za-vzela. Kakor znano je Hacin vsled ' granate, ki se je bila razletela blizu L~ njega, popolnoma ohromel in otopel. a Veliki skrbi in požrtvovalnosti gospe ,e Bahr-Mildenburg se-je posrečilo iztr-gati Hacina iz dušne in telesne one-lJ moglosti ter je Hacin na potu popolnega ozdravljenja.
je	— Smrtna nezgoda. 211etni posest-
e	nikov sin iz Jablana pri Mirni Peči je
"	jezdil napajat konja. Ko je uravnaval
n	pokrivalo, ki jo je porabljal kot sedlo,
1Z	je izgubil ravnotežje in je padel tako
1	nesrečno s konja, da je v dveh urah umrl.
:4
:o	— Na socialnem tečaju S. K. S. Z. v
ki	Ljubljani 8. apr. je razpravljal voditelj
10	tečaja, poslanec dr. Krek o konzumni
ni	št&tistifŠ. Izvajal je, da se vodi o vseh stvareh štatistika, samo o tem ne, kaj
di	da človek potrebuje, da se preživi. Pri-
je	poročal je vsem, naj vodijo zapipske,
:d	ki naj obsegajo, koliko se izda za sta-
o-	novanje, hrano, obleko, kurjavo, iz-
o-	obrazbo, zabavo in za zdravje, da se s
v	številkami dožene, koliko da človek
o-	potrebuje, da se preživi. Osobito važ-
o-	nost je polagal na izobrazbo. Sveto
ih	pismo, postave, ki tičejo posameznika, o- bi morala imeti vsaka rodbina. Ako la bi ne imeli Mohorjeve družbe in zad-ni „ja leta naših izobraževalnih organiza-u- cij( bi bilo med slovenskim ljudstvom
:i-	za izobrazbo zelo slabo preskrbljeno.
— Pogreb gospe Ane Bahar, ki jc a" pred leti orala ledino na slovensko kr-se ščansko-socialnem delavskem organi-iv zacijskem polju, je bil 8. apr. v Ljub-a- ljani.
j*l — Zanimiva pravda. Kakor znano, Q je Kamila Theimer vložila proti 'Slov.' odgovornemu uredniku in proti g. deželnemu glavarju tožbo za odškodnino 160,000 kron. Ta škoda naj bi ji na-u stala vsled razžaljenja časti. Pri raz-pravi 11. apr. je bila tožba popolnoma .- zavrnjena in bo morala Kamila Thei-■ . mer plačati pravne stroške. Kamila ,m Theimer je bila osebno navzoča.
:a- — Toročil se je veliki ponedeljek v :m mestni župni cerkvi sv. Jakoba go-:e- spod Sigmund Kastner, kadet 27. dež bramb. polka, z gdč. Elizabeto Schei-nigg, hčerko c. kr. vladnega svetniks l|" Ivana Scheinigg.
-0. — Slamoreznica usmrtila otroka no Dne 24. apr. zvečer se je v Hrastuji io_ pri Mostah prigodila strašna nesreča :m Pri Kamnarju rezali so s slamorezni )a. co. Stroju se je približala Kamnai 25. Ančka, posestnikova hči, stara le •0_~ ta. Slamoreznica je deklico zagrabil: jCi za rokav in jo zavrtela parkrat okolu Otrok je bil takoj mrtev. Oče pone ,ve srečene deklice je že ves čas vojne ni a bojišču v Srbiji.
•da — Umrli so v Ljubljani: Ant. Drob nič, bivši mlekar, 29 let. — Alojzij ii , Josip Varel, dvojčka-rejenca, 2 oziro irl ma 3 dni. — Anica Wissiak, potnikov: n*a hči, 22 mesecev. — Marija Zupan, po sestnikova žena, 76 let. — Uršula Mat " jašič, postreščkova žena, 55 let. — Alo zija Walland, potnikova žena, 37 let.— Uršula Vode, mestna uboga, 73 let. -pe- Mihael Felan in Josip Prajnka, oba in da fanterista 97. pešpolka, umrla v garni po- zijski bolnici, je
se (	ŠTAJARSKO
\______—
u«i
£i_ —Tri osebe zgorele. V leseni koi om deželnega hlapca za govejo živino
Rogaški Slatini Ivana Grahovar je 9. aprila ponoči izbruhnil velik požar. Grahovar in njegova dva, 10- iii 121etni sinčka, so našli smrt pod razvalinami, žena Marija je pa še živa ušla na prosto, a je tudi tako opečena, da ne bo okrevala.
—	Zavraten umor. Iz Ormoža poročajo: Posestnik Andrej Lichtenwall-ner v Jastrovcu pri Ormožu je bil že dolgo časa jezen na viničarja Jožefa Pinteriča. V noči velikonočnega ponedeljka je Lichtemvallner prežal na Pinteriča, ko se je ta vračal s svojo ženo in hčerjo iz bližnje gostilne in ga ustrelil. Tudi žena in hči sta bili zadeti. Hčer so morali prepeljati v ormoško bolnišnico. Lichtenwallner je pod ključem.
—	Zaprli so v Gradcu trgovca s čevlji Maksa Engelharta. Pri dobavi čevljev za ruske ujetniške tabore so prišle na dan nerednosti, ki so privedle do aretacije. Pravijo, da je v to afero zapletenih še več drugih oseb.
—	Vsi trije sinovi padli na polju slave. Posestnik Doza v Št. Ilju je izgu- j bil v vojski vse tri svoje sinove. Eden je padel na severnem, drugi na južnem bojišču; najmlajšega sina je pa veliko soboto udaril konj tako s podkvo, da je umrl.
—	Padel je na severnem bojišču nadporočnik Anton Feigelj, doma iz Slov. Bistrice. Padli je bil jurist in vrl narodnjak.
—	Umrl je v Mariboru narednik domobranskega pešpolka št. 26 Franc Mohorko. Rajni zapušča mlado ženo.
—	Mlini za rekvirirano žito v mariborskem okrajnem glavarstvu. Eno izmed prvih na Štajerskem je seglo mariborsko glavarstvo po kmečkem I žitu in ga je rekviriralo. Najprv.o je ta usoda zadela katoliško-narodno občino Sv. Križ nad Mariborom. Pšenica se plačuje po 44, rž po 34, ječmen 33 in koruza 30 K 100 kg. Mlini, kjer bo okrajni glavar Weiss imel zaloge re-kviriranega žita in moke so: Ehrlichov v Kaniži pri Pesnici, Scherbaumov v Mariboru, Boehmov v Framu in Grundnerjev v Poljčanah. Mali kmečki mlini so izključeni. Kmetje imajo ponekod 5—7 ur daleč voziti odvzeto zrnje na mlin. Kdor hoče imeti moko, mora dati za njo 56 vin. za 1 kg. Veliko pomanjkanje moke se čuti v mariborskih okoliških občinah. Najprvo se je reklo, da bodo te občine priklopljene mestu Maribor a glavar pi. Weiss je bil proti temu.
r
—	Prodaja živine izven dežele je prepovedana na Koroškem, Tirolskem in "na Hrvatskem.
—	Kako izborilo se je izkazal duali-zem. Iz Celovca: Neka vojnopoštna dopisnica poroča iz Košic na Ogrskem: "Tu moke prav nič ne primanjkuje; najfineje belo pecivo in fine slaščice so na razpolago. Prav tako je v Budimpešti masleno in mlečno pecivo." V Celovcu, kjer jemo, oziroma tudi ne jemo turšičnega kruha, se ljudje povprašujejo, če ima država še ime Avstro-Ogrska, ali pa sta se iz dualiz-ma razvili dve samostojni državi, Avstrija in Ogrska. Poroča se, da bc Ogrska še ta mesec dala Avstriji 700,-000 meterskih stotov turšice (sirka) Ljudje se povprašujejo, zakaj bi nan Ogrska ne odstopila še kakih boljšil žitnih dobrot, kakor samo koruzo?
Č<
je na Ogrskem mogoče najfinejše bele pecivo, ne vemo, zakaj bi ne bilo mo goče poslati tudi nekaj bele moke : Ogrskega. Saj vendar tudi naši voja ki branijo Ogrsko pred Rusi! — Take modrujejo ljudje, in mi ne morepit drugače, kakor reči: "Prav imajo!"
PRIMORSKO.
—	Pravica javnosti je podeljena 3 razredni ljudski šoli č. mater uršulinl v Gorici.	,
—	Umrla je v Dornbergu ga. Fran . čiška Kavčič roj. Mrevlje, soprog, . dornberškega župana g. Štefana Kav l čič, stara šele 49 let.
—	Odvetniško pisarno je otvoril Trstu gosp. Ernest Rekar, bivši od
, vetniški koncipijent v pisarni gg. od vetnikov dr. G. Gregorina in dr. E . Slavika. r _
i j__HRVATSKO.
J — Goljufija pri vojnih dobavah Osjeku. Hrvatski listi poročajo, da j preiskava proti budimpeštanskim ti
-	govcem, ki so varali vojaški erar z dc 1 bavljanjem slabega materijala za vo;
-	sko, pokazala, da je bilo pri teh kupč i jah udeleženih tudi nekaj osjeških ti
-	govcev. Tudi osješki vojaški dobav -1 telji so vojski pošiljali čevlje s papi j natimi podplati. Stvar že preisku;
-	osješko državno pravdništvo.
—	Cena beli moki na Ogrskem i ] Hrvaškem. V Budimpešti so uradr
določili ceno najboljši beli moki i mesec april po 80 K 36 vin. 100 kg. nadrobni prodaji stane 1 kilogram be I moke — če se sploh še dobi — 90 ^ j narjev, v Zagrebu pa 1 K 20 vinarjev
—160 trgovin zaprli so na Reki, o :l kar je izbruhnila vojska; med njimi v bilo 66 gostiln in žganjarn.
i COMMERCIAL
s
■	TRUST S DA 1VK" S SAVINGS o/\rNiv
jj H--ilflP JOLIETE 'l
■	SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE POSLE,
C
NADZORNIKI:
URADNIKI
_	Herman C. L. Stoli James R. Bentlejr
n E. J. MURPHY, predsednik	CarlOesterle	Charles McKenna
THEO. R. GERLACH, podpredsednik.	Edward R. Daley Theodore R.Gerlach
ara JOHN T. CLYNE, kasir.	William S ter.	John T. Clyne
H	E. J. Murphy
iiKSKSKSMKKSMKKMSifiiliifiKSKHIIIM
PADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIET, ILL Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih zdravil, okrepčil in mazil.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zopM ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Bank*.
i /V	-STRANI OBSEGA-
4 jU Veli m Slovensko-An&leški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojifc slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-AngL Slovnic«, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan po-leg najvefijega Slov.-AngL in Angl-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov žirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St.. New York, N. Y.

AMERIKANSKI SLOVENEC. 21. MAJA 1915.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in e (J ' n i slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slo vensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Jolietf, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI	KOLEDAR.
23.	maja Nedelja	Prihod sv. Duha.
24.	" Pondeljek Binkoštni pond.
25.	" Torek Urban, muč.
26.	" Sreda	Filip Ner.
27.	" Četrtek Magdalena Pac.
28.	" Petek -	German, škof.
29.	" Sobota	Teodozo, papež.
CERKVENI GOVOR ZA BIN-KOŠTNO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
O svetem Duhu.
Tolažnik sv. Duh, katerega bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo vse učil, in vas na vse spomnil.	Joan. 14, 26.
1.	Imeniten, bogati gospod je došel iz srečne, daljne dežele, donesel veliko blaga in pri nas strehe išče. Kdo vas ga hoče pod streho vzeti?
Mogočen gospod želi med nami bivati, kojega moč vse sovražnike zmaga. "Jeli bi mu prijazno bivališče pri vas dali?
Pohleven iji ves ponižen gospod jc; še tako borno bajtico za ljubo vzame; in kjer je on doma, tam ljubi mir in vse dobro prebiva. Jeli ga smem povabiti, naj pri nas ostane? Še pa vendar! bote dejali; saj še berača prenočimo. Ali kdo pa je?
2.	Bog sv. Duh, on tretja oseba v presveti Trojici, naš posvečevalec, ki iz Očeta in Sina izhaja, kojega je obljubil Jezus poslati, rekoč: "Tolažnik -v. Duh'' itd. on je prišel iz srečne dežele v to solzno dolino nas posvetit. Ravno danes obhajamo častiti spomin njegovega prihoda na svet, pa tudi v naše srce ob času sv. krsta in sv. birme. "Jeli ne veste, da ste tempelj božji, in da sv. Duh v vas prebiva?" (1. Kor. 3, 16)r
3.	Kako malo pa sv. Duha spoznamo! kako slabo ga sprejmemo! kako slabo mu za vredno prebivališče skrbimo! Premislimo torej danes tri imenitne reči:
I.	Kdo je sv. Duh;
II.	Kje prebiva sv. Duh;
III.	Kakošno naj bo njegovo prebivališče.
O sv. Duh, kateri si današnjo nedeljo apostole tako razsvetil, da se je na prvo besedo sv. Petra 3000 ljudi j preobrnilo, razsveti mene, ogrej moje poslušalce!
I.
Kdo je sv. Duh?
Kadar jc sv. Pavel v Efezu 12 možev našel, jih je vprašal: "Ste prejeli sv. Duha?" Oni so rekli: "Saj še slišali nismo, da je sv. Duh" (Djanje ap. 19, 1—7). Naj bi tudi mnogoterega izmed vas ravno to poprašal, bi mi moral ravno tak odgovoriti: "Saj še prav ne vem, kedo je sv. Duh." Oj, žalo-
stna, pregrešna nevednost, sv. Duha še ne prav spoznati! Poslušajte:
1.	Le jeden Bog je, pa on se je nam po svojem usmiljenju v treh osebah razodel: Oče stvarnik, Sin odrešenik, sv. Duh naš posvečevalec. Bog Oče je sam od sebe; Bog Sin rojen od Očeta; Bog sv. Duh izhaja od Očeta in Sina vekomaj; on je tretja oseba v presveti Trojici, pravi Bog, Očetu in Sinu v vsem jednak. Koliko molitve smo njemu dolžni! koliko zahvale za vse njegove darove!
2.	Sv. Duh je v stari zavezi po prerokih govoril, z njegovo pomočjo se Jezus učlovečil, on je na binkoštno nedeljo apostole razsvetil, po 12 ribičih ves svet preobrnil, je mučence krepčal, jim dal pred sodniki vero trditi, in stanovitno na morišču pričati. On vlada 'sveto kat. cerkev, škofe, mašnike, in posvečuje verne do konča sveta. "Darovi so mnogi, duh pa je jeden, ki vsakemu deli, kakor hoče" (I. Kor. 12, 4—11).
3.	Kdo nas zamore povedati vse darove in milosti, katere je po sv. Duhu prejel? pri sv. krstu, pri sv. birmi, pri vseh zakramentih, v kojih nas posvečuje. On nas uči resnice, nagiba našo voljo v dobro, grešnike opominja v pridigah, kakor sv. Avguština; po zvona, orgelj glasu, kakor sv. Jožefa Kupertina; se smrtjo drugih, kakor sv. Marjeto Kort. Sv. Duh nam daja moč vse skušnjave prebaviti, križe in trpljenje prestati, kakor mučencerrt, ki so v 300 letih preganjanja 13 cesarjev premagali, in nad 16 milijonov mučenikov je venec častite zmage doseglo. Sedem nebeških darov tudi za nas ima, ako smo vredni, da pri nas prebiva.
II.
Kje pa sv. Duh prebiva?
1.	V deželi, v koji modra, pravična gosposka vlada, zvesti in pokorni pod-lozni'radi ubogajo, polje in vinogradi lepo obdelani, ceste, in poti varni, ljudje pošteni, otroci skrbno učeni in re-jeni, ubogi preskrbljeni itd.
2.	V župniji, ki ima skrbne pastirje, bogaboječe ovčice, cerkve lepo okinča-ne, pa tudi pridno obiskovane, v kojih, se prisrčno moli, poje, sv. zakramenti vredno prejemajo, kipi in križi v za-potih čedni, krčme tihe in poštene, o-troci pohlevni, mladeniči modri, pošteni možje in žene, tam je sv. Duh doma.
3.	V krščanski hiši, v koji sta gospodar in gospodinja prva na nogah, poslednja v postelji, prva doma; otroci ljubeznjivi, družina pridna, kjer je več: Bog plati! kakor pa posvetnega denarja, živina čedno oskrbljena, polje lepo obdelano, strehe pokrite, sobe čedno posnažene, itd. Tam je sv. Duh doma.
4.	V človeku, kateri krščanske nauke dobro zna, pa tudi po njih živi, svoje delo zastopi in v svojem stanu zadovoljno živi, križe, težave rad potrpi, in več za nebesa, kakor za posvetno skrbi itd. on je tempelj sv. Duha. Moj brat! sestra moja! jeli sv. Duh pri tebi doma?
5.	V kraju, kjer nečistost gospodinji, razuzdani dečaki cele noči oglari-jo, se po gostilnicah gostokrat raja, pohujšanje daja, gosposka pa tiho de-je, sv. Duha ni. V srenji, v kateri je krčem preveliko, ljudij v cerkvi pa malo, kjer znajo bolje kvartati, kakor moliti, huje kleti, kakor pošteno peti, kjer so pravde in tožbe doma, tako sosesko sv. Duh zapusti. Tudi v hiši ga ni, v koji imajo več za neumno živino, kakor za deco in družino skrbi, kjer se veliko kletve, malo pa božjega čuje več po premoženju, ko na poštenje gleda; pred tako hišo sv. Duh beži.
6.	Pri tebi, o človek, ki si napuhu prijatelj, vinu brat, nečistosti družabnik, jezi tovariš itd. Bog sv. Duh prebivati nima prostora; peklenski duh je tvoj gospodar, ti njegov suženj. Taka dežela brez sv. Duha bo žalostna puščava polna derečih zverij, tak kraj zapuščen vinograd, kojega je Bog zaklel, taka hiša jama pregrehe, tam ni dobro bivati. Človek, kojega sv. Duh zapusti, je »uho drevo, podmet večnega ognja.
Oh, pridi, pridi sv. Duh v naše kraje, v našo župnijo, v našo srenjo! Oče luči pridi! Pridi, oče ubogih, v naše huše, v naša srča; hočemo tebi pripraviti vredno prebivališče.
III.
Kakošno mora biti prebivališče sv. Duha?
Po mnogih krajih 0 binkoštih hrame pobelijo, okna z zelenjem čedno o-zaljšajo, kabor bi hoteli -v. Duhu lepo bivališče napraviti. Lepo je! pa ni dovolj.
1.	Hočete, da bo sv. Duh v vaši srenji doma, potrebite iz soseske malopridne ljudi, pohajače, zapeljive postopače, razuzdana ženstva; ne trpite grdega znan&tva, ponočnega vasovanja, pa tudi ne pravd, ne sovraštva. Sv. Duh ljubi mir in lepo slogo. "Čistost in pohlevnost srca sta najprijet-nejši družici sv. Duha." (Sv. Franc. Ksav.)
2.	Povabite gostokrat sv. Duha, naj pride, prosite Jezusa, naj vam ga pošlje, vi stariši za svoje otroke; podlož-niki za svojo gosposko; vrne ovčice za svoje pastirje; naj jih sv. Duh vlada, oni pa vas. Tako so molili apostoli čakaje na prihod sv. Duha. "Oče nebeški bo dobrega Duha njim dal, kateri ga prosijo" (Luk. 11, 13). Je pa sv. Duh pri vas,
3.	ne žalite sv. Duha z grehom, ne dajajte mu slovo s kletvijo, ne preganjajte s pohujšanjem in zapeljevanjem. "Kdor tempeljnu božjemu nečast stori, njega bode Bog končal. Svet je tempelj božji, in to ste vi" (I. Kor. 3, 17).
Konec. Kako ljubeznjiva in prijet-
na je mlada vigred po mrzli zimi, nežno je spomladansko zelenje, cvetje! Se lepše se je pomladil svet po prihodu sv. Duha v spoznanju, v čednem dejanju. Tako na novo oživijo kraji, župnije, srenje, hiše, katere sv. Duh obišče. Tam se vživa sv. Duha sad: ljubezen, veselje, mir itd. (Gal. 5, 22— 23). Tam se sicer tudi solze udirajo, pa so le solze dušnega veselja, tam se hvalne .pesmi pojo. Oh, kako veselo je v takem kraju prebivati! In kedar barka našega -življenja h kraju doteče, in imamo v hišo večnosti stopiti, nam prinese sv. Duh, kakor golobček Noe-tu, vejico zelene oljke večnega miru, nebeškega veselja. Amen.
SODBA JAPONSKEGA PROFESORJA O KAT. CERKVI.
Zanimivo je poznati sodbo poganskega učenjaka o cerkvi in njenih ustanovah. Dandanes je med nami toliko ljudi na delu, ki poskušajo na vse načine iztrgati iz src vernikov spoštovanje in ljubezen do njihove Cerkve. Očitajo ji vse mogoče napake in pregrehe, posebno, da se je preživela, da je zastarela uprava, ki ne more več zadovoljiti novodobnega človeka. Ti in enaki očitki so res že marsikomu skalili jasno sodbo. Kar se večkrat sliši, to kaže izkušnja, se prime tudi najboljšega. Pri takih razmerah je uvaževanja vredna in velike veljave sodba nepristranskega učenjaka, ki slika Cerkev kot vzor družbe, ki je največjega pomena za vso človeško družbo. Pred par leti se je mudil v Evropi več časa japonski vseučiliški profesor primerjajočega veroznanstva na cesarskem vseučilišču v Tokiju, dr. Anežaki Masaha, da bi proučil Katoliško cerkev in vse njene ustanove. Ko se je povrnil v domovino, se je v svojih razpravah in predavanjih kar najlaskavej-še izražal v vsem, kar je videl in doživel. V nekem predavanju je rekel dobesedno: "Katoliška cerkev je najmogočnejša, najplodovitejša in najveličastnejša ustanova, ki je znana v zgodovini človeštva. Najgloblje krščanstvo je ono, ki ima svoje središče v Rimu." Zato priporoča, naj se vpelja katoliška vera tudi na Japonskem, "ker je v njej bolj kakor v vsaki drugi religiji ohranjen princip avktoritete." Z velikim občudovanjem govori japonski učenjak o katoliških svetnikih. Njih nravni ideali so po njegovim mnenju za današnjo družbo, ki hrepeni le za vživanje edino rešilni. "Zato "je svetnik za napredek družbe zelo nujno potreben. V tem oziru zasluži katoliška Cerkev naše posebno priznanje, kar pospešuje po svojih redovih v družbi teženje po večji popolnosti. Tihi, a mogočni vplivi, ki izhajajo iz posameznih redov in dela, ki so jih storili za družbo, so neprecenljivi." Posebno mu je pri srcu ponižni, a po svojih čutih tako globok svetnik Frančišek Asiški. Obiskal je ta devet samostanov. O življenju v njih pravi dobesedno: "Videl sem, kar ne bi pričakoval, tudi sredi samostanskih zidov, ker žareče veselje. Včasih se toliko bere, kako je po samostanih vse skvarjeno. Zanaprej bi bilo dobro, da bi z nezaupanjem sprejemali vsa taka poročila, ker imajo svoj vir navadno v odpadlih menihih. Prijazni, vstavljeni značaji in odkritosrčnost, ki sem jih opazoval po samostanskih družinah, so napravila name velik utis. Med njimi sem dobil mnogo prijateljev, ki si še sedaj dopisujemo. Če se oziramo le na fran čiškanski red, že čutimo, da je duh krščanstva živ in se še daleko ne bliža svojemu koncu. Če pa pogledamo nas budizem, moram z žalostjo reči, da je nekoč tako svetoče redovno življenje globoko padlo." Gotovo mora biti človek vesel, če najde celo pri paganu tako globoko umevanje katoliške cerkve. Kdor ne gleda z zavezanimi očmi sveta, ta mora pričati o veličastvu in veliki kulturni sili te božje ustanove na zemlji.
USODA CARIGRADA IN BODOČNOST BALKANSKIH NARODOV.
tako obrnila, da bodo mogli Rusi že dve leti pozneje javno nastopiti s svojimi aspiracijami na Carigrad. Letos se je proglasila v ruski dumi ta točka njihove iztočne politike od samega ministra zunanjih z<fdev, Sazonova, in vzbudila senzacijo po celem svetu; posebno pa so Balkanci bili presenečeni. V osmanski stolici je strah pred "Moskovci" iznova prevzel vse kroge.
(Tu je kakih dvajset vrst zaplenjenih. Potem se dopis nadaljuje:)
Spomini na Sv. Stefanski dogovor so po preteku 37 let danes iznova oživeli, ko done topovi v Dardanelah.
Ko bode rešena usoda Carigrada, staroslavnega mesta, v enem ali drugem zmislu, tedaj začne zgodovina črtati nove poteze v bodočnost Bospora in Balkana.
Nevtralnost, katero vzdržujejo da-i nes še Italija, Bolgarija, Rumunija in Grčija, se bo umaknila novemu tekmovanju. Kdo pride v tej borbi na vrh? Na to vprašanje je mogoč samo negativen odgovor: Komur manjka modrosti ali previdnosti, ne bo nadvlada!. Kdor precenjuje svoje moči, ne bo v tekmi med prvimi. Kdor ume razlo-
?"«vati med pravimi in hinavskimi pri-atelji, temu se ne bode posrečilo najti poti, katera vodi do slave.
Z ozirom na te kritične okoliščine se vrši v Atenah kronski svet drug za drugim. Grki se čutijo prizadeti, in kakor nekdaj v Rimu, ko je bil "Hannibal ante portas", je sedaj v Atenah vse zmedeno in kliče: "Rusija je pred obzidjem Carigrada!"
Za Rumunijo je vprašanje o Dardanelah vprašanje življenja in smrti. Bolgarija ima izhod do Egejskega morja. Interesi Grčije so bolj sentimentalni, a pri tem ona lahko dobi kompenzacije drugod. Rumuni pa so popolnoma odvisni od svobode dardanelskih ožin. Torej je vprašanje o rumunski zunanji politiki — tragično. Nekateri rumunski časopisi dajejo izraza tej tra-gičnosti z besedami: "Ako bo odvzeta svoboda razvoja na Črnem morju in v Dardanelah, tedaj je Rumunija obsojena na pogin. In ta ubogi latinski otok, obdan okoli in okoli s tujimi plemeni, hrepenečimi po življenju in razvoju, bo končal ali pa se izgubil med tujimi elementi."
Bolgari pa niso nikakor predani sentimentalnosti, niti ne vpliva nanje tra-gičnost. Oni so pravi realisti. Zato je z ozirom na današnji položaj ministrski predsednik dr. Radoslavov in za njim finančni minister dr. Tončev pred časnikarji in poslanci odkrito izjavil: "Bolgarska vlada ne misli izpremeniti svoje zunanje politike; svojo nevtralnost bode Bolgarija ohranila celo v slučaju, ako trojni sporazum vzame Dardanele."
Sicer pa se Bolgarija pripravlja za vsak slučaj, da zavaruje državne meje proti zunanjim sovražnikom in da se obrani vsake krize v notranjosti. V narodnem sobranju se sklepajo strogi zakoni proti izdajstvu in špionstvu; •svoboda tiska se omejuje, javna zborovanja se stavljajo pod kontrolo u-pravnih oblasti itd. In tako pripravljena lahko mirno opazuje, kako "kraj Bosfora Šum se diga" in kako se približujejo veliki dogodki na iztoku.
Zveza Katoliških Slovencev
D V AMERIKI^
(Slovenian Catholic League'
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland,13
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet.I*
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau A«-Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet.
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.
j JI
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev* Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
m
NEMŠKI POGOJI ZA MIR.
(Izviren dopis,ljub. "Slovencu" iz Sofije. — A. B.)
Kraj Bosfora šum sc diga, Bliskat sablji štikove.
Bolg. narodna pesem.
Pogledi balkanskih narodov, posebno Bolgarov in Grkov so bili v davni in bližnji prošlosti vedno obrnjeni proti Carigradu. Eni kakor drugi so se približevali včasih do carigrajskega obzidja, so ga že celo rušili in prevzemali mesto ob Zlatem "rogu s "sabljami in štikovi".	/
Pa.kako je usoda svojevoljna in iz-premenljiva! Krščanski narodi so živeli dolga stoletja v sovraštvu in gnevu nasproti svojemu tlačitelju, kateri je potapljal v solze lepe balkanske pokrajine. Isti narodi so koprneli P° maščevanju in trepetaje čakali dneva, ko pride plačilo za stoletno robstvo.
In ko jp bil nastopil zaželjeni trenutek, zanesla se je silna burjsi proti odrinski trdnjavi in dalje proti Carigradu. To je bilo leta 1912., leto, katero se bo pomnilo v zgodovini balkanskih narodov.
Vsem tem narodom skupaj in tudi bolgorskemu "narodu samemu ni bilo usojeno, da vzame Carigrad in postavi krščanski križ na ^\jo Sofijo. Javili so se novi, močnejši tekmeci, Rusi, kateri so vložili svoj "veto". Bolgari so morali odstopiti ter se vrnit nazaj v tesne meje svoje domovine.
Nikdo ni mislil, da se bode usoda
"Corriere della sera poroča iz Londona o vsebini zanimive izjave bivšega nemškega kolonijalnega ministra Dern burga, ki ga je Nemčija sedaj v posebni misiji poslala v Zedinjene države, glede pogojev pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir. To izjavo je bil "Daily Telegraph"-u njegov dopisnik brzojavifo sporočil iz Amerike. Izjava se glasi:
Kakoršenkoli mir se sklene, vsekakor mora biti trajen. Začasne krpa-rije se ne sme dovoliti. Grozota, da bi se omikani narodi starega sveta med seboj klali, ker so morda vsak zase prepričani o pravičnosti svoje stvari, se ne sme ponoviti; možnost, da bi se ponovila se mora vsaj kolikor največ mogoče, preprečiti oziroma o-mejiti. Ni res, — to sem od najvišje strani pooblaščen izjaviti — da bi moja domovina stremila po svetovnem nadvladju. Nemčija je prvič preskromna, drugič pa ima preveč izkušenj, da bi ne vedela, da bi kaj takega druge države nikdar ne trpele. Zgodovina in zadnji dogodki so dokazali, da more svetovno nadvladje temeljiti samo na premoči na morju. Nemčija si prizadeva doseči, da bi naj bilo vse morje z ožinami vred vedno odprto svobodni rabi vseh narodov, ne le v dobi miru, marveč tudi v časih vojne. Morje ni zasebna last nikogar, kakor zrak ne, in bodi prosto in odprto za vsakogar. Morje so pljuča ,po katerih dobiva človeštvo svežega zraka svoji podjetnosti, in teh pljuč ne sme nihče zadelati, zapreti, blokirati. Jaz bi hotel vsa morja in morske ožine z mednarodno, skupno pogodbo stalno tako nevtralizirati, da bi se vsako kršenje tega mednarodnega dogovora strogo kaznovalo. Jamstvo za izvrševanje te pogodbe naj. bi preyzele vse države sveta.
Svoboda morja pa le malo ali nič ne pomaga, če ni ž njo združen svobodni promet po poštah in brzojavih z vsemi deželkmi, naj so v vojnem stanju ali ne. Zato bi želel, da bi prešli vsi brzojavni kablji v skupno last držav, ki so na njih interesirane, in da bi se po skupnem dogovoru ugotovil svetovni sistem za brzojavno občevanje.
Odprto morje pa zahteva tudi politiko odprtih vrat. Vsaka država imej pravico, da iz fiskalnih ali trgovinskih razjogov zviša svoje carine. Toda te
carine morajo biti enake za ves izvoz in ves uvoz, neglede na to, odkod blago pride ali kam pojde. Ako sme država, ki poseduje velik del sveta, delati glede carinskih postav razliko med domovino, med podjarmljenimi deželami ter naselbinami na eni strani in med inozemstvom na drugi, je dejanski že za las podobno svetovnemu nadvladju. Angleška politika je bila v zadnjih časih baš takšna, dočim so bile nemške naselbine odprte vsakoršni trgovini in je Nemčija v njih uživala le enake u-godnosti in iste pogoje kakor vse tuje države. Politika svobodnega morja je pripravno sredstvo v dosego pravega namena mednarodnemu občevanju, to je izmenjavi blaga, katero more prihajati v prid vsem narodom, da jih združi v medsebojnem prijateljstvu. Tako bo lahko napredovala splošna kultura, to je pa tudi prava pot do raz-oroževanja.
Nemčiji se je očitalo, da je omalovaževala dolžnosti iz neke pogodbe, ko je kršila in raztrgala kakor košček papirja svoje svečane obveznosti napram Belgiji. Če je to bila kršitev medna'rodnega prava, so pa Nemčijo druge vojujoče države v tem posnemale, ko so razdrle druge dele tega zakonika, ki je tako važen za dobrobit skupnosti narodov. Velika Britanija je neštetokrat prekršila mednarodne pomorske postave in pravice nevtralnih držav. Japonska je kršila na nezaslišan način nevtralnost Kitaj-stre. Ciper in Egipt je Anglija anek-tirala kljub vsem pogodbam. Londonsko deklaracijo so vrgli vstran, in skoraj ni več nobenega dela . mednarodnega prava, ki bi se bil respektiral.
Pravice nevtralnih držav bi morale biti po mednarodnem pravu zadostno zajamčene.
Kar se Belgije tjče, je Dernburg izjavil: Nemčija ne vodi vojne, da bi povečala' svoje ozemlje, in ne misli na to, da bi si podjarmila ljudstva, ki se ji upirajo, to pa, ker je navdaja čuvstvo pravičnosti in ker pozna zgodovino. Vsekakor pa Belgija obvladuje ustje nemške trgovine na zapadno stran in tvori nekako predzemlje, naraven branik Nemčije. Belgija je zavzeta z-neizrečenimi žrtvami na krvi in v denarju ter nudi nemški trgovini edini vpliv v odprto morje. Anglija je to državo politično ustvarila, ohranila in branila zato, da bi vzela Nemčiji te naravne ugodnosti. Ljubezen do malih narodov, na katero se Anglija sedaj sklicuje, pred natančno preiskavo ne bo obstala. To dokazuje uničenje male burske republike. Zato se Nemčija Belgiji ne more odreči.
Vendar pa bi se tudi ti pomisleki dali opustiti, če bi se vse druge nemile zahteve, zlasti zajamčenje svobodnega morja, v polnem obsegu sprejele in bi se naravno trgovinsko občevanje med Belgijo in Nemčijo na pravičen in izvršljiv načyi vpoštevalo. V tem slučaju bi Nemčija, kadar pride čas za to, vsekakor pdmagala pri popravi dežele, kakor to v resnici tudi že sedaj dela.
Nemčija — je nadaljeval Dernburg — je manjša od Kalifornije,, prebivalstva je pa na Nemškem tridesetkrat toliko kakor v Kaliforniji. Delavnost nemškega ljudstva mora imeti izliv v onih tujih deželah, ki to potrebujejo in se žele razvijati. Velika Britanija je pokazala malo previdnosti in pogleda v bodočnost, ko je temu trudu Nemčije neprestano metala polena pod noge ter dovolila, da jc Maroko prišel v roke Francije, ki glede števila prebivalstva že celih 44 let ni prav nič napredovala. Tega prebivalstva je le nekaj nad polovico nemškega. V Franciji pa vladajo vrhu tega načela, ki o-grožajo vero in nravnost, kajti tam se ustanavljajo le majhne družine — iz ljubezni do udobnega življenja. Anglija se je tudi vedno upirala vsem naporom Nemčije, da bi prišli žitni zakladi Mezopotamije v prid celemu svetu.
Stalni mir, ki ga želimo, mora biti takšen, da bo Nemčija lahko dosegla s svojim delovanjem obširnih uspehov, ne da bi pri tem kršila pravice koga drugega. Nemčija mora dobiti vspod-bujo, da nadaljuje svoje delo v Afriki in Mali Aziji, kajti to delo bo končno le v korist celemu svetu. V načrtu Nemčije ni najti ničesar, kar bi končno ne bilo v prid ostalemu svetu. Iz dokazov zadnjih mesecev se da resničnost te trditve dokazati; zdaj se šele more v resnici umevati, kaj Nemčija želi. Če torej branim stvar svoje domovine, ne delam tega samo kot Nemec, ampak kot državljan dežele, ki hoče biti koristen in zvest član celokupnega človeštva, prispevati s svoji-
mi človekoljubnimi cilji k naprej.!' sebne svobode in k sreči tudi naj jih članov velikega svetovnega " stva. — "Slovenec".
Mirovna prizadevanja sv. oȫ11
"Information" piše z ozirom peževo sporočilo Američanom: , . kupni civilizirani svet bo s hvale ^ občudovanjem zaslišal vzpodbuje^ pogumne mirovne besede names ^ Kristusovega. In te angelske se ne bodo razgubile brez učinka-ma locuta est — ta stavek se v predrugačenem zmislu rabiti' K sv. oče na noben način ne omen^' ima razen besed še druga sreds'\a.. razpolago, da da svoji mirovni m tivi poudarek. Oblast Cerkve je. ^ la Bogu, kljub marsikateri izp«®^, časov še vedno velika in Ona more vest vernikov z najm šimi cerkvenimi sredstvi vzbu postaviti v službo miru. PapeZ ^ svojo pot naravnost in pogum*10' ^ kor zahteva njegova sveta služba-J čaka še na ugoden trenutek. ^
sec maj je sv. oče odredil vsa molitve za mir in jih obdaril z oi:
.kdacl-
kom. Tudi ta molitev bo g°toV°J večala pripravljenost za rmt" v ^ kupnem katoliškem svetu i« k-saj ustvarila one dispozicij«, ( potrebne, da se ena želja sv. oL ,, koj uresniči: Zedinjenje vojuJ0C sil za dvadnevno premirje.
f
:vari!'
Nevarna igrača.
Zdravniki za očesne bolezni s^
pred nevarno igračo moderni " v
To so takozvani propelerji, ki » A i.: cp na tiar-
dno nevarnost za one, Ki se . cesti. Oni obstojijo iz dve" nic iz pločevine, ki so na sredi P^., Ijene in se dvigajo s pomočjo * ^ okrogle plošče. Večkrat se je & j dilo, da je tak propeler koga ra a | nekoč celo gladko prerezal je zelo nevarna igrača, ki bi J treba prepovedati.
• « šol>-Alkohol in napredovanje v
mese^',
Zdravnik dr. Meyer pise v ku "Gute Gesundheit" sledeč • učiteljev in šolskih ravnatelje^ ^ iskovalo razmere med uživanje ^
holnih pijač in napredovanjem ^ ,fi Največkrat so razločevali Prl (i d0'ff skupine: otroke, ki so napred0 ^ bro, zadostno in ezadostno- .^r krat se je jasno videlo,	^
tem vspešnejše napredoval, c ^fi alkoholnih pijač je zavžival. ki so redno pili, so skoraj v?jotr0^;' stno napredovali.
šolski <» tff
se ne sme dajati niti najmanj ne alkohola. Alkohol uničuje
dušo^in^elo^^^^^^^^^^^B * «
»»'»i' r"' *' • ^ » """ a
.red«1 ' »
J
.o*«.*"" « *
i
VP**""* i ^ j
o.-*" <
^ I
A ». m><>. v- <« "	, r-M I
IN TRGOVEC- A
JOHN PUBEN '
• , Qt J O"*4'
203-205 Division
-----Hi0'
ct AM0'
PRODAJE SENO, ^ ^
PIČO ZA PERUT roJit* Zmelje žito, kakor ^preprodaje Rubber Roofin«.^^" ljeno za
kritje hlevov »• ^
City Express Tran^J*^ automobili. H«* P°
Phone 2736 ali 3932-J-

Družba sv. Družine
jflpapfel^"	(HOLY FAMILY SOCIETY)
S^^^^BkSHK*^^^^^	V ZJEDINJEXIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
Vstanovljena 29. nov. 1914. lukor. v drž. 111., 14. maja 1915. SEDEŽ: JOLIET, ILL.
GESLO: ' VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik.........George Stonich, Joliet, 111.
Podpredsednik____John N. Pasdertz, Joliet, 111.
Tajnik................Josip Klepet', Joliet, 111.
Zapisnikar......Ant. Nemanich, Jr., Joliet, 111.
Blagajnik...............John Petric, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: 1- Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111.
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anton Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak, Joliet, 111.
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111.
SLOVENCI NA BOJIŠČIH.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. se naj pošljejo na 1. porotnika.
Vse pritožbe
Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-mestu države Illinois s 8. udi obojega spola.
16 ^ ^ spre-'ema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 0 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. p&IZPLACUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana P no vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne
e v "du in sprejete v gl. uradu. IZPLAČUJE ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: Za Popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za Popolno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; za jzgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; 2a izgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; *a izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; za izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; za izgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; lz£ubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; "K3*<telo0m,3en0 hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa-
Se j^L.ACuJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer aCa vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za ' 'atno^>peracijo na kili ali vtrganjem. več a P°.^k°dnine 'n operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-Pkčat'21"^- S' tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-izni»-'i poskodnine ali operacije ža ta sklad, da s£ pokrijejo poškodnine in 'Plačila za operacije.
j	član(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki
J) g j? S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in tega plačujejo Društva bolniško podporo.
(Si.«^1'^06^ P'ačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine: Za $250.00: Starost. 16—20 ...
»arom
Razred 1
).....
Asesment. Razred.
3
4
5
6 7 '8
Pol
....... 18c
20—25 .......... 20c
25—30 .......... 23c
30—35 .......... 25c
35—40 .......... 28c
40—45 .......... 32c
45—50 .......... 38c
50—55 .......... 45c
Za $500.00:
Starost. Asesment.
1	.......... 16—20 .......... 35c
2	......... 20—25 .......... 40c
3	......... 25—30 .......... 45c
4	......... 30—35 .......... 50c
5	......... 35—40 .......... 55c
6	......... 40—45 .......... 63c
7	......... 45—50 .......... 75c
eK tega plača vsak član(ica); še 5c na mesec za stroške.
NOVOPRISTOPLI ČLANI(ICE).
dn,štvu št. 1, D. s. D, Joliet, 111.: Anton Jakša, Michael Staresinich, Ma-? rija Mejaski.
°samezen član sprejet: Michael Vidina, Pittsburgh, Pa.
SUSPENDOVANI. '
društva št. 2, Mt. Olive, 111.: Michael Belavič, Vincenc Širola, Ivan Srdoč. ^Juban Grba.
?ri - ZVIŠALA ZAVAROVALNINO IZ $250.00 NA $500.00.
št. 3, La Salle. 111.: Mary Culjan.
2SJ r	"—-,-—--
Ustanovljeno društvo sv. Družine v Waukegan, 111., prosi za sprejem, lena članov(ic): Frank Grom, Mary Grom, Frank Jappel, Mary Jap-
F	josepri urasier, i-rances urasier, Ignac Hodnik,
Dob" L	Le°P°ld Kunst, Frank O.sredkar, Matevž Terček, John
drew O ■	Petavs, Jacob Petavs, Frank Ogrin, Johana Ogrin, An-
t i v ysrin, John Čepon, Mar. Setnikar, Ana Šusteršič, Matevž Ogrin, J011" Jamnik, John Končan.
1»-, 19. maja. - Z vese-našem °eam' Ja smo noco-> ustanovili mestu novo društvo sv. Dru-
WS"0 Sejo je vodil J°s- K,e"
Dtužine	k"3' kot uradnik Družbe sv. v svrl,0' ' "as Jc Posetil na povabilo
"^terega	,'>tanov'tve novega društva,
°°vi. "	b?n,o priklopih k tej slavni
K organizaciji.
smo	..,.-
Spi	--■•> MU CV V 1 Ol ll.Tlll
te d,,i med tcd"om in ker je vre-fev»o i„ ,,res "ekako neprijetno de-
'iko ljudi ' zat0 ni bil° tako ve"
a i"3 Sej0' Nekateri ponoči ■tr«he, Ve.Ugi,n se "i ljubilo izpod s te.' f smo dosegli svoj na-• v° Sv n' se J'e ustanovilo dru-s n°v(ic) ,nu,ne' Vpisalo se je 24 ve,UPoštev,';ir Precej lep uspeh, če i k° Štev-,° S!abe delavske razmere, ePrijetno ' zc obstoječih društev, s ,li malpIreme '» druge fake stvari. I N <iru.fa raste veliko", tako tudi H* b°'j m iT1' C'ani(icc) so skoro
deloval po,ni U1)anja' Ako .'n Prii:'! \ .Ys'* da še -svoje prijate-SŠtVo S K J1Ce Privedeno v naše šk' Se 'ah! "aše želJe vresničile. v1.rojak ,1! V.P'Še vsak dober katoli-k'n "e , ' Rojakinja, ki ni manj kot
»ak Seje' ' K Star' a ni treba ča" vst°J vP«Semai ,"le"' 11 aj Prille P'1
• 1nil>e, k at plaeati mora vsak $1 .la Je sPr'ejet a vsota spada Družbi, fe CUŽcnies>>°(. zdravnika mi potem 1> Povrn. l0» če bi ne bil sprejet »» s?nQVp,a5a«i $1-00. ' . tiri °dnj0 Se domenili, da bomo «v0?°Val>ili , redeIjo popoldan ob 2.
PreiT:lV"ika. da bo v šolski
J r°iakov OVal člane(ice). Kdor
J> drujtuU1 rojakinj se želi vpi-
žols7 1 Pa »a: °' naj se °8lasi Pri
^il NranoPnu v »^'cljo pop. in 2?0' kjer bo lahko
°brodošl aVmŠko Pregledan. "' '»ožje i„ žene, fa
takoj
Vsi ,ntje
in dekleta. Zdaj imate priliko, da vstopite v društvo, kateremu naredite in začrtate pot. Društvo je katoliško in kdor še ni pri katoliškem društvu, ali pa že morda je, naj se pride vpisati. Dobro je da je vsak pri več društvih, posebno če ga doleti nesreča. Eno samo društvo ne da zadosti velike podpore v bolezni, zlasti če je človek o ženjen.
Naše društvo sv. Družine je sklenilo, da bo dajalo po $1.00 podpore za vsak delavni dan, ali $6.00 na teden, in sicer za 50c na mesec. Ženske se lahko vpišejo za podporo, če hočejo, kakor moški, če ne, pa samo za smrtnino $500.00 ali $250.00. Asesment je dovolj nizek, da ni pri nobeni naši organizaciji tako nizek, a vendar je dovolj visok, -da se bodo pokrivali stroški smislom naše državne postave. Ases ment Družbe sv. Družine je isti, kakor so ga imele prej nekatere naše stare organizacije in če so one prihranile s istim asesmentom več sto tisočakov, zakaj bi naša Družba-ne shajala! Sicer pa ni namen te Družbe obogateti, le da se vsi stroški pokrijejo pa bo dobro. Saj .se mora asesment vsak me sec plačati, če je potem organizacija bogata ali ne. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Frank Jappel, predsednik, Frank Grom, podpredsednik, Matevž Ogrin, tajnik, Frank Ogrin, zapisnikar, Josip Drašler, blagajnik, Leop. Kunst, Frank Hodnik, Andrej Ogrin, nadzorniki.
Redne mesečne seje se bodo vršile v šolski dvorani vsako 3. nedeljo popol dan, točno ob 2. uri.
Še enkrat vabim vs- rojake in rojakinje, ki .se,žele vpisati v to društvo, da se naj oglasijo takoj, da bodo v nedeljo preiskani od zdravnika in sprejeti. Z bratskim pozdravom
Matevž Ogrin, tajnik.
Hišica slovenskega vojaka v Karpatih.
— Slovenski fantje so tudi na bojišču zidane volje.
G. Ivan Stegnar iz Podgorja pri Kamniku je pisal svoji sestri: Ljuba sestra! Pozdrav Ti želim iz strelskega ukopa, tudi materi in očetu in... (sledi mnogo imen in tudi drugim znancem. Kako se vendar imaš in mož, pa drugi tudi, že dolgo nisem dobil nič poročila od Tebe in od ... (sledi žensko ime) tudi že od Svečnice nič. Ali ste še živi, kaj novega pišite, meni je zelo dolg čas po domačih in drugih. Tukaj se zmiraj bijemo za žive in mrtve. Kadar boš pisala, moraš odpisati takoj, ko mojo karto dobiš, če ne že pismu uidem drugam, in drugim tudi tako povej. Na to karto ni treba odpisati, grem gotovo drugam. Bom že pisal. Kako se kaj imate? Meni ni nič hudega, sem že vsemu privajen. Poka dan na dan, snega je še precej. Hišo imam v gozdu pri nekem javorju v zemlji in listje notri, kakor lisica, spredaj luknjo za streljati in za okno, zadaj pa notri hodim in na Ruse pazim, če me iz ene preženo, pa drugo naredim. Kmalu se vidimo! Z Bogom!
"Marija, varuj nas!"
Bogoljubov pesnik Limbarski piše "Slovencu" dopisnico, datirano z dne 15. aprila 1915.: Pomlad prihaja v de-deželo, a na bojnem polju je vse opu-stošeno, krvavo... Krilati pevčki, vračajoči se iz južnih dežel, letajo plaho sem in tja, prve pomladne cvetke so oškropljene z junaško krvjo in poteptane. Nebo je zastrto s temnimi oblaki, karpatske višine so pokrite s snegom. Nikjer sledi bližajoče se pomladi. Streli in granate, švigajoče po zraku, oznanjajo smrt... Vse to pa ne vznemirja src slovenskih junakov. Iz vejnatfh šatorov se razlega zaupno petje:
"O Marija s planinske gore, Tj nam moreš pomagat!" Pri Njej, ki je pomoč kristjanov, iščejo tolažbe naši vojaki v najhujših naporih in nevarnostih. Strašen je pok morilnih granat, a močnejši so klici, prihajajoči iz junaških src: "Marija varuj nas!" Ob njih gineva divja moč šrapnelov in granat, človek se čuti varnega in upa na srečen povratek v domovino.
Na grob nadlovcu Kokalu iz Vrhpolja pri Moravčah.
Sešla sva se na nekem hribu'v strelskem jarku. Tri zvezde na rmenem obrobku so mu dičile vrat, prsi pa mu je krasila hrabrostma svetinja. Kot priprost, neuk mladenič se je vsled izrednega junaštva povspel do častnega naslova: nadlovec, ter bil predlagan za zopetno odlikovanje, katerega pa ni doživel.
Bilo je v ponedeljek 21. marca. Prvi žarki pomladnega solnca so obsevali bojišče. Z ruske strani so padale mo-rilne granate. Pogumno jih je gledal naš hrabri junak ter se dobrovoljno šalijo. Zopet je počilo na sovražni strani in granata je padla ter zagnala junaku na hrbet težak kamen. Zvil se je v silnih bolečinah ter čez malo časa izdihnil...
Jutranje solnce je obsvetilo izkopani grob, 'ki je, postlan z jelkovim zelenjem, čakal mlade žrtve. Solzan sem gledal od daleč, kako so zagrebli mlado truplo. Zapomnil sem si kraj in ko je zašlo večernb solnce, sem šel počasi do njega. Prst na grobu je bila še zveža, nepotlačena. "Pozdravljen, moj dragi rojak," serfi vzkliknil ganjen, "lahka Ti žemljica sredi hladnih kar-patskih gozdov!"
Sladko spavaj in mirno sanjaj o dnevih slave in o srcih, ki se Te prijateljsko spominjajo... Vstal sem, izruval v bližini mlado jelko ter jo usadil na grob. Raste naj čilo in sveže na Tvoji gomili, kakor je bilo čilo in trdno Tvoje junaštvo. Kljubuje naj nevihti in viharju, kakor si i Ti kljuboval sovražnim navalom. Nastali bodo zopet mirni časi; ptice se bodo vrnile v karpatske loge in gnezdile nad tvojim grobom. Izbrisane bodo krvave srage, Tvoje junaško ime pa ostane trajno zapisano v srcih, ki so Te poznala. S ponosom se Te bodo spominjali Vrh-poljčani, Tvoji rojaki, ponosna bo nate moravška dolina in njeno vrlo prebivalstvo.	Limbarski
Duhovnik v vojni.
Gospod kurat Franc Novak piše s severnega bojišča dne 7. aprila:
Še vedno sem zdrav, hvala Bogu, dasi sem imel opravila z na koleri o-bolelimi. Vsak dan j«h je vzela bela žena po 30 do 40. Grozno je gledati kolerne bolnike. Vrhu tega sem imel opravila tudi pri operacijah. Marširali smo večkrat noč in dan. Prav nič ni čuda, da jih pri tem vremenu in pri teh razmerah toliko čboli. Pri našem oddelku ni nobenega, ki bi še nikdar ne bil marod. Sv. maše včasih po cel mesec nisem opravil. Spimo, kjer dobimo prostor. Vse je dobro, da smo le pod streho. Tu imamo še sneg Več kot 50 km naokrog je vse utrjeno z bodeče žico in strelskimi jarki. Privadili smo se že vsemu. Ako je le en dan vse mirno, pa je že dolgčas. Že trikrat smo bili "kandidatje" za Sibirijo, a vselej je Rusom izpodletelo. Bog živi vse, ki ste ostali v domovini!
Mimo srca.
Četovodja 17. pešpolk Leopold Šu-šteršič iz Zapuž nad Ljubljano je pisal
svojim domačim 1. aprila iz vojne bol nišnice v palači nadvojvode Leopolda Salvatorja na Dunaju med drugim tole:
Naj Vam opišem, kako sem bil ranjen. Pripravljali smo se za naskok. Stotnijski poveljnik določi: "1., 2. in 4. vod naprej, 3. vod tvori rezervo." Kot poveljnik 2. voda stopim pred stot nijskega poveljnika in mu javim, da imam v svojem vodu samo še 13 mož. Poveljnik nato ukaže, da gredo 1, 3. in 4. vod naprej, 2. vod pa ostane za rezervo. Vodi so se razvili v bojno črto. Stotnijski popveljnik zakliče: Rezerva naprej! Hitro skočim, se o-brnem k moštvu in dam potrebno povelje. V tem trenutku zopet prileti ruska salva in ena krogla je bila namenjena tudi meni. Zadela me je zadaj v hrbet, mi predrla pluča in šla tesno mimo srca skozi prsi ven. Zgrudil sem se in bruhnil kri. Pravo čudo je, da nisem umrl na mestu ali prenašanju v lazaret. Sem pač pravi kranjski Janez, ki ima železno telo, jekleno srce in mrzlo kri, ki ne izteče tako naglo. Naj Vam povem, da mi je srce potisnilo čisto na desno stran, pa mi še vedno bije, oslabljeno sicer, a dovolj močno, da se Rusom ne izpolni njihova namera, ko so me hoteli poslati na oni svet in se veselili, ko so me videli pasti, da bodo imeli zopet enega 17tega manj proti sebi. Nas se ne u-bije tako lahko in.ee Bog da, se bomo še videli]
Kako je črnovojnik M. D. (črnovojn. polk št. 27.) ranjenega tovariša nosil vun iz gozda do bližnjih človeških bivališč.
Črnovojnik piše bratu: "V boju na planini... je bilo. Šrapnele so letele na nas, da je bilo groza. Ne bom Ti popisoval' v kakšnih nevarnostih sem bil; samo to Ti hočem sporočiti, s kakšno težavo sem spravil ranjenega tovariša do ljudi. Noč je že bila, ko dobimo mi ukaz, da se umaknemo. Pri umikanju me nekdo milo zakliče: bil je tovariš, težko ranjen. Napol sem ga nesel, napol se je name opiral; tako sva nekaj časa korakala. Sovražne krogle pa so venomer sikale nad nama in mimo naju. Čez dan sem bil opazil nižje doli nekaj koč; do tistih sem hotel ranjenca spraviti. Greva po bregu nizdol. Zdaj mi pa tovariš o-maga in pade. "Kri mi bo odtekla," mi reče; roko je imel zlomljeno, nogo na dveh krajih prestreljeno, na drugi strani rebra obstreljena, odpovsod je kri tekla. Kje naj začnem obvezovati! Jaz pa sam, pa tudi sanitejec nisem; zraven pa je dež lil kakor iz škafa. Naredil. sem streho iz "celtne"; tako sva nastregla vode, ker sva bila oba strašno žejna. Zdaj je bilo treba najti kakšno stezo do tistih koč. Pa kako jo najti v temi in dežju? Napotim se enkrat, drugič, tretjič, vse zaman; no, slednjič jo pa le zasledim. Po neznanski strmini je šlo. Pazil sem na vse, da bi vedel nazaj najti k ranjencu. Pridem res do koč. Vesel sem bil; zaradi ubogega tovariša. V eni koči najdem nekaj vojakov. Naredimo nosila in enega sem vendar preprosil, da je šel z menoj. V strmino grede in v temi sva neštetokrat padla. Naglas pa tudi nisva smela klicati zaradi sovražnika. Slednjič prideva do ranjenca. Naložila sva ga na nosilnico; ampak nosil sem brez jermenov, kar v rokah. Lahko si misliš, kako je šlo. Na vsakih deset korakov smo morali nosilnico na tla položiti; kar prste mi je hotelo iztegniti od tolike teže. Ko-likrat sva se nosača spoteknila in padla! In pa še sam sem bil že nekaj dni bolan. Tako smo hodili od 8. ure do polnoči. Ni bila dog| pot, ali težavna. Ko smo imeli še 300 korakov do koče, grem prosit, da bi šel kateri pomagat; pa zabadava vse prošnje, tudi za denar ni hotel nobeden. Zdaj mi ranjenec ponudi skorjico kruha iz svoje
malhe; s tem se toliko okrepčam, da primem spet za nosilnico. Tako smo slednjič dospeli v kočo. Samo en četrt ure zamude, pa bi nas bila zalotila sovražna patrulja. Zjutraj na vse zgodaj sem iskal, s čimer bi ranjenca o-krepčal. V sosedni koči sem opazil kokoši. Vprašal sem gazdo, če proda ktero. "Samo ufati jo!" mi je rekel. Posrečilo se mi je, da sem ujel petelina. Zakoljem ga, oskubem, skuham in pripravim ranjencu "dobro" bolniško juho. Čez dan so prišli sanitejci, ki so tovariša vzeli s seboj. Tako sem bil eno noč usmiljeni Samaritanec.
Rusi so bežali pred enim samim Slovencem.
Davorin Ocvirk, ki služi kot konjenik na severnem bojišču, piše dne 27. marca svoji ženi v Veliki Reki pri Št. Pavlu pri Preboldu:
Nekega jutra zjutraj (ob 5. uri) pride povelje, da mora naš četovodja na patruljo s šestimi jezdeci, h katerim sem bil prištet tudi jaz. Hitro osed-lamo konje teh odjezdimo pogledat in iskat, kje počiva sovražnik. Jutro je bilo megleno, da se ni videlo dalje kot 50 korakov. Tisto noč se je sovražnik umaknil nazaj, a prav po malem. Še en prijatelj in jaz sva bila poslana 100 korakov naprej. Prišla sva do ruskih okopov, a videla nisva nič sumljivega. Krenila sva na levo od ceste. Sovražnik se je umikal na levo, a bližal se nam je na desni, hoteč nam priti za hrbet, ter nas tako ujeti. Vrneva se nazaj do naše patrulje, da naznaniva, kar sva videla. Četovodja pošlje hitro naznanilo glavni četi, mi pa se skupno pomaknemo bližje proti sovražniku.
Zopet jezdiva s prijateljem malo naprej, kar se nekaj zgane pred nama. "Stoj!" pravim tovarišu. "Patrulja ko-zakov je, močna kakih 20 do 25 mož, a midva sva še predaleč od naših." Kar se zasliši povelje ruskp pehote: "Desno krilo svetlo!" to se pravi: "Desna patrulja stoj!" Takoj se je vsul dež krogel na naju. Žvižgale so in se si-pale kakor toča, a hvala Bogu, je bilo vse prizadevanje Rusov zastonj, odnesla sva zdrave pete. V divjem begu sva se podala nazaj ter srečno prišla k naši četi. Moj vranec je dobro tekel. Obljubljal sem mu med tekom, če me srečno reši pred Rusi, mu pri voščimMobro merico ovsa, kar sem tudi storil iz hvaležnosti do dobre živa-lice.
Naenkrat dobijo naši poveljniki naznanilo, da se sovražnik na levi pomi ka za nami. Takoj smo ga napadli s tako silo, da smo ga pognali nazaj. Korajžno nam je pokazal pete. Pred nami stoji mesto, katero je bilo od nasprotne strani močno obkoljeno od sovražnika. Dobim strogo povelje, paziti, če bi se sovražne čete ponoči začele pomikati proti nam. Z enim mo-1 jim tovarišem sva imela službo v noči od 10. do 12. ure. Ker mi je bilo dolg čas, sem šel nekoliko dalje, kot mi je bilo zapovedano. Kar se mi približa neka pošast. Kaj bi neki bilo? Nihče, kot trije Rusi. Prijatelja poklicati mi je nemogoče, ker je sovražnik bližji kot on. Kaj storiti? Vržem se na trebuh in pazim za napetim petelinom. Nič ni čakati, si mislim, naj bo po božji volji: Ti ali pa jaz. Dobro sem ponjeril. En pok in še en in zvali se eden izmed Rusov na tla, drugi pa zbe-že daleč naprej. Tako sem z dvema streloma pregnal sovražnika. Rusi so morali bežati pred enim samim Slovencem. Drugo jutro smo s celo armado oblegali mesto.
je le par škrinj medajl. Še originel-nejše spi belgijski kralj, namreč v viseči mreži. Še bolj skromno pa spi japonski Mikado, ki leži na tleh, pokritih z navadnim pregrinjalom. Pod glavo pa ima. par bambusovih palic. Popolnoma drugače pa spi nekronani petrolejski vladar Rockefeller, ki spi v sobi v najvišjem, nadstropju svoje palače. Do tega njegovega tuskula se pride še le skozi celo vrsto sob in v njegovi predsobi mora stati več mož-junakov izmed njegovega personala. Celo noč gore v palači in v vrtu okoli palače vse svetilke, tako da je vse šc bolj razsvetljeno, kakor po dnevu. Stražniki neprenehoma hodijo po vrtu tega nekronanega kralja. In razen tega ubogega bogatina še dva telesna lovca.
Razni novi ženski poklici.
Na vseh poljih človeške delavnosti tekmuje ženska od leta do leta bolj z možem. Dočim je v prejšnjih letih opravljala ženska le domača dela, jo dobimo danes povsod v trgovinah, v pisarnah, na pošti, ali kot drugačno uradnico. Kolikor srečne se te ženske tudi čutijo v svojem delovanju, vendar ne smemo pozabiti, da je pravzaprav pravi poklic ženske, biti dobra gospodinja. Ali je kaj lepšega, kakor skrbeti z vso ljubeznijo za rodbino, z vdanostjo oskrbovati svojega moža in svoje otroke ter jim vsak dan storiti kaj dobrega, na prim, podati jim za zajutrek in za malico splošno priljubljeno Kathreinerjevo Kneippovo slad-no kavo kot kavino pijačo? To napravi žensko najbolj srečno in pa najbolj zadovoljno.
Po hrbtu plavati.
Oče: "Vidko! Danes se ne smeš iti kopat, ker praviš, da te trebuh boli!"
Vidko: "Oj, oče, to nči ne škodi, saj znam tudi po hrbtu plavati!"
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(Holy Family Society) štev. 1, D. S. D. v Jolietu, 111.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1915.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik.................. Jos. Klepe«
Zapisnikar.......Anton Nemanich Jr.
Blagajnik................John Petric.
Reditelj................Frank Kocjan.
Nadzorniki:
Anton Šraj, Jr. Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
Kako spe vladarji.
"Corriere della Sera" poroča, kako spe vladarji. Nemški cesar spi na navadni vojaški postelji, italijanski kralj Viktor Emanuel spi v mali železni postelji v popolnoma navadni sobi, kjer
To društvo sprejema v svojo sred*
i može, žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta.
To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 5#c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada.
Kdor želi pristopiti naj se oglasi pri tajniku; ako mu ni. mogoče priti, naj piše za podrobnosti.
To je eno največje slov. društvo ▼ Ameriki in menda ima najugodnejše postave v vsakej zadevi, zato ne bo nikomur žal, če postane član(ica). Pristopite, če ste že v katerem društvu ali ne.
Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.	lt*w-F
ZRAKOPLOVEC UMRL V NAVIDEZNEM ZRAČNEM BOJU.
Navidezen boj v zraku, ki ga je priredila neka družba za premične slike v Californiji, se je nesrečno zaključil, ko je nepravi zrakoplov eksplodiral po sporedu in prevrhil stroj Franka Sti-tesa, ki je strmoglavil v smrt 300 čevljev globoko. Vzrok žaloigre je menda bil ta, da je eksplozija tako pretresla zrak, da je njegova sila prekucnila Stitesov zrakoplov.


■ >v


SZ5ESE

REKRUT.
Spisal Henrik Conscience.
(Konec.)
Stari gospod se je nasmehnil usmiljeno, je prijel deklico za roko in rekel mirno: "Ne boj se dekle, saj ni nič hudega, to je samo navadna omedlevi-ca; mi smo pa že na potu, da mu pomagamo. Tvoj ubogi prijatelj je samo truden, le pojdi ne žaluj."
Skoraj, da ni razumela Katarina, kar ji je govoril. Bilo je prečudno, da je naznanil kdo nesrečo — v svoji pri-prosti duši je pripisala Katarina to posredovanju Matere božje in je gledala veselo zavzeta v prijazni obraz, ki se ji je smehljal tako tolažilno. Gospod je hitel in govoril Katarini:
"Ti si dobro dekle, hčerka moja, da izkazuješ toliko ljubezni ubogemu vojaku. Odkod pa prideš z njim? — Iz Venlooa, kaj ne?"
"Da, gospod, to je zelo daleč od tu."
"Pa kaj si nosila ves čas cule, ki je imaš na hrbtu?"
"O gospod," — se je razsolzila deklica. "Oni ubožec je slep in hodi tež ko, ker ne vidi poti. Hodila sva hitro, jaz sem močna in zdrava... Bog moj! — Glejte ga — bled je in trd kakor smrt."
Potok solza je tekel po njenih licih, sklenila je proseče roke in ihtela: "Saj vendar ne umrje, gospod?"
Smehljaje je odmajal stari gospod z glavo in se je sklonil k mladeniču. Sluga je postavil steklenice na tla, je pokleknil in vzdignil z desnico Janu glavo, z levico mu je,odpel zavratnico in suknjo, stari gospod pa je umival omedlelemu obraz in roke.
Katarina je klečala poleg njih in je gledala jokaje kako sta stregla oba neznanca njenemu ubogemu Janu, spoznala je, da sta ta dva vajena hoditi okrog bolnikov, in da je stari gospod zdravnik. Ta misel jo je tolažila in ji je vlila poguma v dušo. Na njenem obrazu je prisijal že med jokom smehljaj, ki je bil izraz hvaležnosti in plašnega pričakovanja. Zelo čudno se ji je zdelo vse, tako tudi pogovor obeh mož.
"Major," je rekel sluga, "to je kakor pri Sabijani de Alba na Španskem. Meni postaja tako težko pri duši, če se spominjam na to."
"Najin ubogi prijatelj, kapetan Steens, kaj ne?"—- je vzdihnil gospod, "daj mi steklenico, omedlevica je globoka."
treben naš tovariš. Le počakaj hčerka, predno mine ura ga ne boš poznala več."
"Gospoda moja, gospoda moja," je jecala deklica — "storite kakor Vam veleva Vaše krščansko srce, jaz ne morem govoriti, tako me gane Vaša dobrota. Bodite tisočkrat zahvaljeni!"
Podprt na obeh straneh se je lomil Jan počasi naprej. Ko so prelezli na vrt je smuknila Katarina k staremu slugu in vprašala šepetaje:
"Recite prijatelj, Vaš gospod je zdravnik?"
"Zdravnik?" — se je nasmehnil ponosno sluga. "On je bil major rano-celnik pod Napoleonom. Odrezali smo več rok in nog kot bi jih moglo ležati tu, in to ni malo."
"Prijatelj — zna mar ozdraviti tudi oči?"
"Seveda in — oprosti, bolje nego vsak današnji ranocelnik. Le malo jih je ostalo naših hrabrih tovarišev iz Španskega, sicer bi tokal še marsikdo okrog, ki se je imel zahvaliti za svoj vid našemu majorju."
"O vi dobra duša! Dajte prosite ga prav ponižno, da bi pogledal Janove oči, Bog ve, morda je v stanu, da jih pozdravi."
"Ne skrbite, hčerka, to naredi naš major sam od sebe. *-On ljubi vojake, Jan ne pojde tako hitro od nas."
"In če morate vi kaj pomagati pri tem, bom tudi vam prav hvaležna."
"Za to me ni treba prositi, vojak je vojaku tovariš. Glej, zdaj hodi že bolj trdno, skoraj da ga ne podpirani več."
Prestopili so hišni prag in stopili so v lepo opremljeno sobo. Stari gospod je peljal Jana do stola in ga posadil vanj, s hrbtom proti oknu, slugi je dal velik ključ, ta Se je nasmehnil in je šel tako veselo kakor hitro iz sobe, vrnil se je z zeleno steklenico in kupicami, mimo Katarine grede ji je pošepetal:
"To je tisto vino, ki obudi mrtve. Zdaj boš videla in gledala."
gelj božji. Vsak dan bova molila za vas in vsako leto ob tem času pojdeva peš na božjo pot, romala bova k vaši ljubi Gospe."
Stari gospod je dvignil Katarino, govoreč ji besede polne tolažbe, in jo je peljal k mizi, na katero je postavila prijazna priletna ženska izbranih jedi, jedi, kakršnih ni še okusila Katarina. Dasi ni jedla od zgodnjega jutra, vendar ni mogla jesti od toliko različnih čuvstev in poti utrujena deklica, par-krat je založila in je odložila vilice in gledala s tihim hvaležnim pogledom svojega dobrotnika, ki ji je ponujal jedi. Ko je videl stari gospod, da ji ne gre jed, je sedel k nji, prijel jo je za roko in rekel:
"Zdaj pa mi razloži, hčerka moja, odkod si, kako je to, da si sama na dolgi poti s slepim vojakom, če imaš stariše in kje so?"
Pripovedovala mu je s prirojeno pri-prosto zgovornostjo od lesenih koč za gozdičem, o kravi, volu in lisastem teličku, o Pavleku in dedu, o materah, polju in o žrebanju za vojaščino, od slovesa, od pisma in njene odločitve, da mora do ubogega slepca. Ko je popisovala, kako se je mučila v Venloo, da bi prišla do svojega slepega prijatelja, kako bi bila skoraj omedlela veselja, ko ji je izposloval blagi častnik, da sme peljati Jana domov, kaj je sanjala o Naši ljubi Gospe, in kaj sta govorila medpotoma — je bil stari gospod globoko ginjen, večkrat si je potegnil z roko preko očes. Sladki dekličin glas je deloval neodoljivo nanj, njena velikodušna ljubezen in požrtvovalnost sta Vzbudili v njem sočutje in spoštovanje.
Ničesar mu ni zamolčala, pošteno in odkrito mu je priznala svoje načrte, možitev s slepim, kaj mu je obljubila, da stori, da mu osladi revežu bridkost slepote — povedala je tudi, kake namene ima Jan, če bi ozdravil z božjo pomočjo, kaj ji je obljubil.
Dolga je bila Katarinina povest, a stari gospod je ni pretrgal niti enkrat z vprašanji in ko je končala z-vročo opetovario zahvalo in obmolknila, ča-kaje njegove besede, je sedel gospod, oči obrnjene vase, zatopljen v globoko premišljevanje. Ko je dvignil oči, je rekel prijazno:
"Prav si ravnala, hčerka moja. Čed-nostno dekle si, zlatega srca. Tvoje sanje in želje so bile torej, da bi delala z Janom neprestano, noč in dan.
The Will County * National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne nlog. ter pošilja denar na vse dele svet«
Kapital in preostanek $300,000.»
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednii HENRY WEBER, kašir.
N. W. Phone 809.
IVIIHAEL K0CHEVAP
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, lil
Frank Lopartz
400 Ohio Street JOLIET
če reči sluga, napeto je sledila vsakemu gibanju starega gospoda, ki je na-točil rdečo tekočino iz tiste steklenice v kupico in jo nastavil slepemu na usta dejaje:
"Izpite to., prijatelj, v majhnih po-žirkih, počasi. Delo vam bo dobro."
Slepi je pil počasi, liea so mu rdela vidno, in ko je vzel stari gospod praz-Da meni se zdi kakor da ga vidim no kupico iz njegovih rok, je zaklical: se. Kapetan je ležal tudi tako, pod | -'Bog! — Kaj je to? — Čudežna pi-hmonov.m drevesom — pustil je svoje jača, kako me greje. Hvala, hvala, k -ti pri Vitonji. To je bilo sekanje, dobrotniki moji... Lačen sem " streljanje m rezanje major, kaj ne? j «Le počasi, tovariš," je dejal stari listi dan sva pobrala marsikoga in ga gospod, "zdaj vam obvežemo noge in oavezala. Bil sem ves krvav od glave pogledamo oči. Glej, skoraj bi bil pode peta m vi ste bih ravno taki ma- zabil nate, hčerka moja, pojdi, sedi k
Jor	.	I mizi; Pavle, natoči deklici malo ku-
"Srce se oglaša... Takoj se bo za- pico!"
| Sluga je na lil in hvalil špansko vino, Muga je dvignil s prstom trepalnico Katarina ga je poskusila, tačas je ob-omedlevicnega m opoiiinil:	vezal stari gospod janu noge-( [)otem
Slep je! Stara vojaška bolezen! ; mu je jznljl Qči z neko tekočino in jih Poznamo to. Ali poglejte levo oko, je namazal z belim mazilom. Ko je r, ajor. zdi se mi, da ni še či>to izgub- dovršil to, je šel k oknu, spustil zagri-
Katarina ni prav zapopadla, kaj ho- V' da bi lajšala sirol"aku slePcu bolečine slepote, on, da bi poplačeval tebi
Ijeno." Klik ve
selja se je izvil Katarininim
njala, bližal se vojaku in mu je rekel: "Prijatelj, odprite oči in poskusite,
prsam. Bila je sledila pozorno, kako če razločite kaj.' -e je vračalo življenje njenemu prija-1 jan je odprl oči in ni odgovoril ta-telju, videla je da vzhaja rdečica na koj, ko ga je vprašal gospod, ali vidi njegovem licu — in zdaj — zdaj se je kaj.. Zdelo se je, da iščejo njegofre izje! gibati.	I umrle oči neki predmet — nakrat je Slepi se je zavedel. Otipal je oble- kriknil,
ko mož, ki sta se ukvarjala ž njim in vprašal plašno:
"Kje sem? — Kaj se je zgodilo z ni enoj ?"
Raztegnil je iskaje roki in tožil: Katarina, kje si Katarina?"
V riskaje je prijela njegove roke in hitela veselo:
vstal in šel razprostrtih rok napram Katarini, ki je skočila pokonci! in je gledala z mrzlično napetostjo vanj — hotela mu je v naročje, ali sluga jo je zadržal. Jan je stopil k nji in ji je podal z negotovo kretnjo roko, vzdihaje s tresočim glasom: "Katarina, duša, jaz nisem slep! Vi-
| del bom mater, deda, Pavleka in tebe, <J Jan. hvali Boga, <la si omedlel Katarina — vidim te, vidim, da imaš za ravno tu. I o je bila sreča, pri tebi so I vratom 'svojo rdečo ruto!
<iobri ljudje, ki-pravijo tudi, da ni gubljeno tvoje levo oko."
Mladenič je obrnil slepe oči v svoja
Objela ga je, jecljaje nerazumljive besede, ki so bile bolj podobne žalo-tni tožbi kakor izrazu veselja, ali stari
dobrotnika in zahvaljeval: "Kdor- [ gospod ji .je" vzel Jana iz objema, ga koli ste — Bog naj vas blagoslovi
vaše usmiljenje.'
"Tovariš," ga je prekinil hlap'ec. "poskusiti hočemo, da vstanemo. Le pogumno-, bo že šlo."
Prijel je vojaka pod levo pazduho, gospod ga je prijel pod desno, tako sta spravila slepega na noge. Katarina je menila, da sta izkazala zdaj ona dva ic dovolj uslug slepemu, priklonila in nasmehnila se je veselih oči rekoč:
"Gospoda moja, jaz sem ubogo kmečko dekle in naš Jan tudi ni bogat, ali bodite zagotovljeni, da se vas bova spominjala v molitvi vse svoje življenje. Ne trudite se zdaj več z revežem prosim, pustite ga, naj se odpočije na travi, obvila mu bom noge z robci. Morava še v vas, tam prenočiva in jutri sva doma. Bog vama daj zdravje na tem svetu, na drugem pa večno zveličanje."
"Ne, ne tako!" — je rekel stari gospod — "pojdita z menoj, moja gosta sta. Nočem, da bi se zmučili tako pošteni ljudje na potu. Mladi tovariš ne pojde, dokler se ne okrepi. Videli bomo, če mi ni nemara mogoče storiti kaj, da bo poplačana Tvoja požrtvovalna ljubezen."
"Imamo še par steklenic starega španskega vina, ki bi obudil celo mrtve k življenju," — je dostavil sluga. — "To je edino zdravilo, katerega je po-
za posadil nazaj na stol in mu privezal
hitro senčnik, pri tem ga je vprašal:
"Pravite, da ste videli, da ima vasa prijateljica tu rdečo ruto za vratom, meni se zdi to nemogoče; se ne varate morda?"
"Jaz vidim samo sivo senco,1' je rekel vojak, "ali ko so mi obolele oči, sem zapazil, da se vidi rdeče v tmini bolj zamolklo nego druge barve, in iz tega sklepam, da je ruta rdeča." Stari gospod je pokimal: "To sem si mislil, zdaj moramo pa s previdnostjo na delo. Daj, Korle, pelji ti tovariša v kuhinjo in daj mu mesa in kruha, ali ne več kakor pol porcije — saj veš! — Potem ga pelji v gomiet), spravi ga v posteljo, da se odpočije in r?ci dekli, naj prinese kaj za jesti naši hčerki tu."
Ko je izginil sluga z Janom, se je zgrudila Katarina glasno jokaje k nogam starega gospoda, objela je njegova kolena in jih močila s svojimi solzami. Hotel jo je dvigniti, a deklica se je branila, gledala je vanj s svojimi lepimi sinjimi očmi in vzdihala: "Gospod, dobri moj gospod! Bog vam bo blagoslovil vašo dobrot napram nam ubogim kmetom. Ne morem izreči, kar čutim, to pa rečem, da bi dala rada deset let svojega življenja, ko bi mogla podaljšati s tem vaše. Vi hočete rešiti vid našega Jana, vi an-
tvojo ljubezen — oba vkup pa, da bi osladila svojim starišem večer njih življenja. Jel, da je tako? Dobro, o-trok moj! Bog je uslišal vajino molitev, Bog vaju je pripeljal sem in je dovolil meni, da učinim dobro delo. Porabil bom vso svojo izkušenost, da rešim levo oko tvojega prijatelja, imam tudi dovolj razloga za upanje, da se mi to posreči. In kar se tiče drugega, bodi popolnoma brez skrbi, tvoje, iz blage duše porojene sanje se bodo u-resničile. To noč bota prespala tukaj, jutri vidimo, kaj bo mogoče storiti. Zdaj se odpočiješ lahko ali še izpre-hajaš po vrtu, kakor ti je drago. Ako želiš kaj, zahtevaj od sluge ali od dekle, dobri duši sta oba, letela bota, da ti ustrežeta. Jaz te zapustim do večera."
Nezmožna besed je gledala Katarina za njim... Ko je zbrala svoje misli, je šla na vrt, kjer je ogledovala vedre duše cvetlice in zelišča in je premišljevala besede starega gospoda.
* * *
Dopoldne drugega dne je drdral voz •skozi železna vrata mimo bukovega gaja. Na prvi klopi na vozu je sedel majorjev sluga .žvižgal si je veselo in opletal je z bičem po zraku, prigovar-jaje tako konjem, da naj hite. Na drugi klopi je sedel mladenič z zelenim senčnikom na očeh, poleg njega je sedela Katarina, žareča veselja, ki mu je stiskala večkrat roko in šepetala v uho:
"O Jan, zdaj sva vendar srečna, kaj ne? Moje krasne sanje so se izpolnile! Kako bo vesela tvoja mati... Čisto gotovo je, da ozdraviš, zatrdil mi je to stari gospod.. . Kako se bo čudila vsa vas, ko se pripeljeva kakor dva barona ..."
"Peljemo se čez Gorlice na Vehtter-sko in od tam na Zalujo," je rekel sluga, pustil je konju vajeti, tlesknil z jezikom in klical:
"Bistahor Marengo! Hej! Naprej!"
Cestni prah je zavil v belem oblaku voz, ki je ropotal kmalu med prvimi hišami Gorlic.
VIII.
Tiha sreča.
Nekega poletnega dne sem hodil sam samcat po široki planjavi za Za-lesjem, zbiral sem v duhu slike in vtise, ki jih nudi narava mislečemu človeku. V tem hodu po dehtečem ores-ju zapazim, da se zbira na zahodu velika nevihta. Nekaj čudovito krasnega včasih tudi nekaj strašnega je, ako si vročega dne sam na planjavi, kadar se goste s strelo nasičeni oblaki na brezkončnem nebosklonu v hudourne temne oblake. Zdi se ti, da je napadel naravo smrtni strah; solnce bledi, njegovi žarki postajajo mrki kakor oči umirajočega; zrak se vlega težak na pljuča, živali beže in se skrivajo stra-homa, bučelice švigajo v ravnem loku kakor pšice proti svojim uljnakom, drevesno listje se ne gane, veter pridržuje svoj duh, zelišča zapirajo cvetne oči in zavijajo listje — v nemem strahu trepeče in pričakuje vse.
Nepopisni občutek spoštovanja in strahu stiska pesnikovo srce, njegova (Nadaljevanje na 7. strani.)
STARA
GOSTILNA
-^-
NAJBOLJŠA fi POSTREŽBA.
m m
i m i i i M ig
John
N. W. Phone 348
88 STEFANICH
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
915 N. Scott St., Joliet, lil
Mi hočemo tvoj dei ti hočeš naš les
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, X Tu dobite najboljši CEMENT, AP "NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
jy=j	ue
I Oscar J, Stephen i
Sobe 801 ln 302 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
g TAVNI 1 r^OTAR

W. J BRADY
ADVOKAT.
Posojuje denar in prodaja posestva.
Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL.
ijjj Kupuje in prodaja zemljišča S S v mestu in na deželi.	gj
Zavaruje hiše in pohištva pro- g ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- £
Hi škodbi.
j|5 Zavaruje tudi življenje proti Jg nezgodam in boleznim.	j|j
ifi Izdeluje vsakovrstna v notar-^ sko stroko spadajoča pisanja. ffi g, -
Eg Govori nemško in angleško. ^
IliWffiHiSiSlilHBi^WffiJIiSSIi^HiWHiffil
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, ILL.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vsej lej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki trdi les, lath, cederne stebre, desk « šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines uli« blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi ^ , i pri nas in oglej si našo zalogo! Mf^j bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
w. j. lyon^
Naš office in Lumber Yard na vog'« DES PLAINES I NCLINTON ST&
Geo. Svetlecich
S PRVI SALUN S 15 ONKRAJ MOSTA S
Sls II IE 1515111515 SS®*"
Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, DOBRODOŠLI!
Garmey, Wood &
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg-Oba tel. 891.	JOLIET, &
Metropolitan Drog S«
N. Chicago & Jackson St».
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI ▼ "BELLADONNA" OBLIZI
•u <*A B TOijK Juiw » m
REVMATE3JU KROMOST1 BOLESTI . KOLKU BOLESTIH t &ENK1H
nevralchji protinu
OTRPLOSTI MBJC SLABOTNEM KRIŽU
SLABOSTIH T ^LfiŠ
hrazenju . VNETJU oprs« ■b* prehlajem) bolestih . IHW bolestih ■ H®«
HUDEM KA&JU
Varčevanje,
Ml 13K!3«13W15WljKliffiiiffiiiffii5!fil5Ki5!fi Ijfi iSSISRI ^WliW^WSSisffiliK^SliWijK^ifiSaSi ^
njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najti ka-^ Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki pretij°| dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih ljudi, j in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja telesa, j Varčujte s svojim zdravjem bolj kot z denarjem.
Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je-žele zopet dobiti, priporočam0
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdravilnih koren"1 | in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slučaiih
ZABASANOSTI,
OTRPLIH JETER, ZGUBI OKUSA,
NENADNA SLABOČA,
BOLEČINE DROBJA, KRČEV
ŽELODČNEGA KATARA-
lin v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa brez da s®reJ I oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti svoje ^ ijjje.f motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja izvrstno o
V VSEH LEKARNAH
CENA fl-00-

I	'In za fl1'*
Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki je najboljše ma
Išice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potrebovali-125c in 50c, po pošti 35 in 60c.
JOSEPH TRINER,
IZDELOVATELJ.
—	lAUCLUV AlCLJ.
j 1333-1339 South Ashlatid Ave.	CHICAGO, l^VJ
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
REKRUT.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
vampir
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite - najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG,
(Češki spisal Jan Neruda.)
Woodruff Bldg.
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke,
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
John Grahek
... Gostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
R. F. KOMPARE
ADVOKAT
»*»*GERMAN«»»*
Loan & Savings Bank'
MARTIN WESTPHAL '212 N. Bluff Street	JOLIET, ILL.1
V So. Chicago, Ills.: Soba 218—9206 Commercial Ave,
Telefon: South Chicago 579.
mmmnnmmtmi
)	Urada telefon Chicago 100	n
Stanovanja telefon Chicago 3247 X
; JOSIP KLEPEC l
JAVNI NOTAR	I
> 1006 N. Chicago St.	JOLIET, ILL. O
Joliet Steal Dye Heose j
Profesional Cleaners and Dyers
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483. |
'j. P. KING/?]
Oba telefon *	JjCSUi
Stev. 8
**»****trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet |1
\--
--—————
ZA
Zavarovanje
proti požaru, mala in velika posojila pojdite k
UCHOEMDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
106 Loughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojuje denar na zemljišča
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent. Both Phones 500.
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige piSite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki:
Amerikan&ki Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS.
I	----s .
3 Učite
svojo deco slovensko » < S moliti in citati	gj ;
S :
N w povsod priljubljene knjige, katera se imenuje m J
S i
I KATEKIZEM * j
H	Ijj
KI GA JE SPISAL NAŠ*POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.	j
H ______	__ UB <
s	m ■
Stane s poštnino vred samo 25c *
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.	S i
S _______ ;
* i
Pišite ponj na:	S 1
i .	5 1
J Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois s :
■»TSBTŠ S m K m KK ffiM^affiWffiSfiffiififfi ,
^__ ' :
M s	'5	Edini in dolgoletni slovenski in polski
"fa] ^ijffi nirT-iw^	pogrebni zavod in konjušnica. Kočije
Kfij^^. jfgg^ in ambulanci pripravljeni ponoči in J^BBMliiBSBlCi^i^l^y podnevi. Najboljša postrežba za kr-Y^^MM^fe-og ste, ženitve in pogrebe. Najlepše ko-^^^^^^S^a^^^L^l/^fv čije. Cene zmerne. — Ženske slučaje ^^^^M^^^^B^s^nskrbuie soproga, ki je izkušena v ^ tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
W. WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. ^COMMERCIAL AVE._SOUTH CHICAGO, ILLS.
J>0MACA NARAVNA OHISKA VINA^
kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Josip Svete
r	1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudece vino 60c galona Š	Catawba belo vino 80c galona
Te cene veljajo od 25 galouov naprej, pri m an jib
naročilih cena po dogovoru.
Pri vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-P, noma naravna, kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali
Order.	JBl.
=\m= #
Ljudska banka |
i vložite SV0Jde" ^ i	Bm nar na obresti v j
JmMSI lift naive^° ln naj" 1
I i™| |j111III močnejšo banko |
:	lin	Jolietll
Hi^o^jt^ : v,ade Zd-Držav'
* iratl i I ti I C JI Poštne Hranilnice
in Države Illinois.
Kad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo.
obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. j
1 *rst National Bank |
U........ PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
T^i	"""»»»»»mV,,,,,,,,,«,.«««™«^«"«'««"«"«"""""""'
I fc ■	SLAVNOZNANI	........j
SLOVENSKI POP!
Proti žeji • najbolje sredstvo.
^im več ga piješ tembolj se ti priljubi.
2 tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^BILO JPIYO
To So naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
9laJSliet Slovenic Bottling Co.
Scott St.	Joliet, 111
Chi. 2275 N. \V. 480, ob nedeljah N. W. 344
(Nadaljevanje s 6. strani.)
duša pa vriska veselja, ker sme gledati in občudovati strašni prirodni prikaz v celi njegovi veličastveni grozoti.
Ali kmalu se zagrnejo oblaki drug v drugega, kar je viselo cele ure mirno na nebu, pridrvi zdaj v divjem teku. Nevihta divja in tuli, kakor da jo biča in poganja močna roka Vsegafnogoč-nega. Smrekovi gozdiči stočejo v bolečini, samotna drevesa se lomijo, pesek in listje se vrti in pleše. Zdaj se oglasi grom in ogluši s svojim mogočnim glasom vse druge glasove. Blisk pošilja svoje plameneče pšice glasove. Blisk pošilja svoje plameneče pšice, zdi se, da gori ravan, da prodirajo goreče kače njeno naročje. Reke voda se zlivajo na zemljo, tulenju nevihte sledi zamolklo pusto žegljdnje dežja.. .
Tisti dan je bila moja duša razpoložena za pesniško razmotrivanje. S posebno radostjo sem opazoval mrzlično drgetanje narave, dokler me niso o-pomnili prvi siki bliska, da moram storiti kakor so storila vsa živeča bitja pred menoj, in si poiskati zavetja, zakriti se v ponižnosti pred čudeži božjega veličastva.
Od kraja, kjer sem stal, sem zagledal kmečko hišo, ki je bila tu v tej samoti, obdana od hlevov, kozolcev in polja kakor oaza v puščavi. Tja sem obrnil korake. Našel sem stezo, ki je vodila mimo lipe, napram pristavi. Pod litino gosto streho sem zagledal lesen neznaten Marijin kip, ki je imel na sebi obleko iz rdečega baržuna, pošito z zlatimi lilijami in vrtnicami, nad glavo je bila pritrjena močna žica, na žici je bilo pripetih sedem zvezd iz svetle kotonine. Pred kipom je bil klečal-nik, izdelan priprosto, poln zarez. Ta. kip pod lipo se mi je zdel kakor varuh one samotne pristave. Pospešil sem korake in komaj da se je vlil dež kakor druga povodenj iz nebes, sem bil že pod streho pristave in sem prosil, če smem prevedriti.
Pristavini prebivalci so bili zbrani kleče okrog blagoslovljene sveče. Moj prihod jih ni motil v molitvi, samo gospodar se mi je nasmehnil in mi je pokazal na stol pri oknu, potem je sklonil zopet glavo na sklenjene roke in molil naprej.
Ne vem, kako je to, da si mi ni zbudila naravna in koristna prikazen onega strahu, katerega so občutili ti ljudje vendar sem sklenil tudi jaz roke in sem molil z njimi. Bila je tako nebeško lepa, tako ginljiva ta družinska molitev ob hudi uri, da me je silila ne-odoljiva moč, bližati se s temi ljudmi Bogu, čigar mogočni glas je bobnel tako vzvišeno nad našimi glavami. Delo mi je tako dobro, da sem našel v svoji duši še otročje valovanje srca, da se mi je zdelo, kakor da bi dahnil še v mene razočarajoči dih sveta. I Kakih dvajset bliskov je zasikalo od | neba do zemlje, pri vsakem siku se je - prekrižala Vsa družina, potem se je odmikala nevihta, grom se je oglašal S bolj poredkoma, iz daljave. Pristavini J prebivalci pa niso nehali moliti, to mi J je dalo priliko, da sem jih opazoval ^ J nemoteno, kakor se pač spodobi opa-5 zovalcu ljudi in še posebno pisatelju. J Bil je tu dedek, star kakor zemlja, J njegove roke so se tresle kakor od J mrzlice, glava mu je kimala venomer. { Poleg njega sta klečali dve priletni J ženski, malo od njih gospodar, krepak g mož, čigar desno oko je gledalo belo, J grozeče in prazno izpod črnih obrvi; S levo oko pa mu je žarelo življenja in J poguma. Pri njemu je sedela vzneše-S na žena, ki je držala debelušnega otro-J ka v naročju, na njo sta se naslanjala K triletni deček in> osemletno dekletce, J oba lic kakor jabolko in oči kakor ne-S bo. Ob oglu mize je klečal lep mla-J denič jasnega obraza in živih oči, S Enooki gospodar se je prekrižal in 5 vstal, za njim so storili isto vsi. De-S dek je kolekal do stola pri ognjišču, J gospodinja, gospodar, materi in otroci, S vse me je obstopilo in me vabilo, da 5 ostanem pri njih, dokler se ne zjasni, j Hitro sem se udomačil pri teli do-, J brili ljudeh, govorili smo kakor govo- J S re stari prijatelji. Užival sem ž njimi popoldansko kavo in pokusil sem ope-i čeni rženi kruh, in ker nisem imel dru-
Izega opravka, kakor da poslušam lepe reči, katere sta mi pravila gospodar in gospodinja pristave na samoti, sem zapustil šele drugega dne gostoljubno hišo.
Kar sem ti povedal tu, ljubi bralec, to sem izvedel tisti večer v lepi kmečki hiši, ki je stala a mestu dveh prej-' šnjih z ilom ometanih koč, videl sem štiri lisaste krave, dva lepa vola in dva grivasta konja, lepo obdelano polje.
Jan Bremec in njegova vrla žena delata, kakor sta se zaobljubila, in Bog je blagoslovil njuno delo in ljubezen, trije otroci se igrajo okrog nju in jima ' poljubujejo pot raz čelo.
Drugi so še vsi živi. Dedek kadi še svoj hrastov Hib in pipice, materi se veselila sreče otrok in komarite po hiši, Pavlek oskrbuje konje, orje in ža-nje za svojega brata, o Veliki noči pa se poroči z najmlajšo sestro Moklar-jeve Kaje.
Vsak večer moli vsa družina za starega gospoda ranocelnika, ki je povrnil Janu vid, ki je pomagal veledušno, da se je vzdignila lepa hiša iz koč.
Daj Bog dobrotnikom in hvaležnim obdarjencem dolgo življenje in časno in večno srečo!
— Denarne cene na 1. strani "A. S." so prave cene — ne previsoke, ne prenizke, ker vemo, da vsakdo rad plača ■J pravo ceno. k
Izletni parnik nas je privedel iz Carigrada k bregu otoka Prinkipo in izstopili smo. Družba ni bila velika. Poljska obitelj, oče, mati, hčerka in njeni ženin ter midva.
Da, da ne pozabim; že na lesenem mostu, ki vodi čez Zlati rog v Carigradu, se nam je pridružil neki Grk, še mlad človek, slikar, kakor bi človek sodil po mapi, ki jo je imel pod pazduho. Dolgi, črni kodri so mu viseli daleč čez ramena, obličja je bil bledega in črno oko mu je ležalo globoko. V prvem trenotku me je zanimal, zlasti radi svoje vstrežljivosti in izvedenosti v krajevnih razmerah. Toda govoril je preveč in obrnil sem se od njega.
Tem prijetnejša je bila poljska obitelj. Oče in mati sta bila vrla, dobra, ženin eleganten mlad mož, odkritosrčnega, uglajenega vedenja.
Podali so se na Prinkipo, da bi preživeli tukaj poletne mesece radi boleh-ne hčerke. Krasna, bleda deklica je morala ravnokar prestati težko bolezen, ali pa se je bolezen še-le razvijala v njej. Opirala se je na svojega ženina ter pogosto odpočivala, in suhi kašelj je zdaj pa zdaj pretrgal njen šepet.
Kolikokrat je zakašljala, je vstavil njen spremljevalec skrbno svoj korak. Sočutno jo je pogledal in ona mu je povrnila hvaležno pogled, kakor bi hotela reči:
"Saj ni nič — jaz sem srečna!" Verovala sta na zdravje in srečo. Na priporočilo Grka, ki se je ločil takoj na pomolu od nas, si je najela obitelj stanovanje v gostilni na vrhuncu. Gostilničar je bil Francoz in njegov hotel je bil urejen udobno in krasno po evropskem načinu.
Zajutrkovali smo skupaj in ko je opoldanska vročina nekoliko ponehala, podali smo se vsi na vrhunec v pinijev gaj, da bi uživali razgled.
Komaj smo si poiskali primerno mesto in se vsedli, prikazal se je zopet naš Grk. Pozdravil je malomarno, se nekoliko ogledal ter se vsedel. par korakov od nas. Odprl je svojo mapo ter začel risati.
"Mislim, da se je vsedel zato k skali, da bi ne mogli gledati na risbo," sem rekel.
"Nam tudi ni treba," je odvrnil mladi Poljak, "vidimo dovolj pred seboj." A za trenutek je pristavil: "Zdi se mi, da nas riše kot štafažo — pa nas naj!"
Imeli smo v resnici krasen razgled. Ni ga lepšega in srečnejšega kota na svetu, kot ta Prinkipo! Politična muče-čenica Irena, sodobnica Karla Velikega, je prebivala tukaj mesec dni "v -pregnanstvu" — ko bi mogel prežiti tukaj celi mesec, bi bilo celo življenje blažen na tem spominu! Saj ne moreni pozabiti niti tega edinega dne, ki sem ga preživel tukaj.
Zrak je bil čist kot biser, tak mehki, tak ljubki, da je valovala po njem mo- j ja duša v nezmerne daljave. Desno za morjem so se dvigali v nebo rjavi azijski vrhovi, na levo pa se je modri- | lo v daljavi strmo evropsko obrežje. | Bližnji Chalki, eden izmed devetih | otokov "princevega arhipela", se je dvi | gal s svojimi cipresnimi gozdovi kakor | žalostni sen do tihe višine, kjer stoji | mogočno poslopje — asil za umobolne. I Voda Belega morja je bila sama ma- , lo vzvalovana ter je igrala v vseh barvah, bliščeč opal. V daljavi je bilo ! morje belo kot mleko, nekoliko bližnje ( rožnato, med obema otokama kakor j | zlata oranža, poti nami pa krasno ze- ( lenomodro kot safir.
Bilo je samo s. svojo krasoto, nikjer večje ladije, samo dve mali barki z < I angleškimi zastavami sta se podili ob bregu; ena je bila parnik v velikosti stražniške hišice, druga je imela kakih , dvanajst veslačev, in ko so se njihova ( vesla enakomerno dvigala, je kapljalo od njih kakor razbeljeno srebro. Za- 1 upljivi delfini so se preganjali med 1 [barkama ter letali v dolgih krogih nad vodo.
Na modrem nebu pa so jadrali zdaj I pa zdaj mogočni orli ter merili odda-Ijo med dvema svetovoma.
Celi breg pod nami je bil pokrit s cvetočimi rožami in njihov vonj je napolnjeval vse ozračje. Od kavarne spodaj na morju se je zaslišala godza sanjavo, uspavajoče.
To je bil krasen dojeni. Obmolknili smo vsi ter uživali z vso dušo to rajsko sliko.
Mlada Poljakinja je ležala na trati ter imela oprto glavo ob prsi svojega dragega. Bledi oval njenega nežnega obličja se je nekoliko porudečil in iz modrega očesa so ji kanile solze.
Ženin je razumel njeno ganljivost, se pripognil ter posušil s poljubom solzo za solzo.
Tudi mati se je razjokala — in meni — tudi meni je bilo čudno.
"Tukaj mora ozdraveti telo in duša," je šepetala deklica. "Srečen kraj!"
"Bog ve, da nimam sovražnikov, toda če bi jih imel, tukaj bi jim odpustil!' je dejal oče s tresočim glasom.
In zopet so vsi obmolknili. Vsem je bilo tako krasno, tako neizrečeno sladko! Vsaki je čutil v sebi celi svet sreče in vsaki bi delil svojo srečo s celim svetom.
Vsem je bilo pri srcu enako zato so molčali. Niti opazili skoraj nismo, da se je Grk po preteku dobre ure vzdignil, mapo zaprl, zopet nalahno pozdravil ter odšel. Mi sm6 ostali.
Končno po preteku par ur, ko se je
obzorje v daljavi bliščalo že v vijoličasti barvi, ki je na jugu tako čarobno krasna, nas je opomnila mati k odhodu.	š Vzdignili smo se ter korakali proti 3 i gostilni počasnim, elastičnim kora- 2 kom, kakor brezskrbni otroci.
V gostilni smo se vsedli pod krasno verando. Komaj smo se vsedli, sliši- c mo pod verando prepir in psovanje. j Naš Grk se tam prepira z. gostilničar- ] jem in mi poslušamo v zabavo. Toda zabava ni trajala dolgo. "Ko bi ne imel tukaj drugih gostov" 1 — je mrmral gospodar ter prihajal po t stopnjicah k nam na verando.	I
"Prosim vas, gospod," vpraša mladi Poljak gostilničarja, ko je pristopi', "kdo je ta gospod, kako se piše?"	^
"Eh — kdo ve, kako se piše ta potepuh," se je jezil gostilničar ter gledal ; strupeno dolu, "pravimo mu vampir." : "Slikar?"
1 "Lepo rokodelstvo to! Slika samo mrliče! Kakorhitro kdo umre v Carigradu ali okolici, že ima isti dan 1 mrtvečevo sliko gotovo. Ta potepuh ' slika že naprej — in nikoli se ne moti!'
Stara Poljakinja je zakričala — v " njenem naročju je ležala hčerka bleda
kot zid, v nezavesti. ; In že je bil ženin pod verando, po-" grabil z eno roko Grka za prsa, z dru-1 go pa je hitro segel po mapi.
Hiteli smo za njim. Oba moža sta se že zvijala v pesku.
Mapa je bila odprta in na enem lisiu i ' je bila narisana glava mlade Poljakinje
•	— oči zaprte, okoli čela mirto---
J. C. Adler & Co. j
1	priporoča rojakom svojo
Mesnica,
~ Telefon 101.	JOLIET, ILL.
e	-
i
mmsm
m j
e BHH >- mM >o »ga
n,
m Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-lu ženskih in moSkih las, kakor tudi za rast mo-a" skih brkin brade; za revmatizem kostibolj ali " trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi-
•	Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki jo prebere PoSljite 6 centov v markah, nakar vam
j pošljem Koledar in knjižico.
ia	JACOB WAHČIČ
e-
e_	1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
"v
jg llllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllUlIlllllllItlllHIlllllllUlllllllll
o-	Chi. Phone: Office 658, Res. 3704
Uradne ure: . . 9—12 a. m. 1—S and 7—8 p. m.
'	Ob nedeljah od 10. do 12.
o-
Dr. S.Gasparovich
n" 1 Dentist :: Zobozdravnik
EE	Es
tih 1 Joliet National Bank Building
Ivi g 4th Floor, Room 405.
;0r I JOLIET, :-: ILLINOIS. I
oji = J
ne, illllllllllllllllllllllllUlIllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllUlIllllllli:
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.	!
__I
M. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
Stalni gostje
Spisal V. K.
Vsaka gostilnica v večjih krajih ima svoje goste, ki zahajajo vanjo redno vsak dan z majhnimi izpremenami, določenimi po vsemogočnem vladarju času in po njegovih hčerkah, gospodičnah, oziroma gospeh in vdovah, razmerah. Nikjer pa še nisem videl tako zanimivih stalnih gostov, kakor v sred-njemestni restavraciji gospoda gostilničarja Kumarona in njegove gospe Kumaronovke.
Preprosta spodobnost in moja krvava pisateljska dolžnost mi narekavati precej težko nalogo, da opišem najprej vsaj nekoliko gospoda Kumarona in gospo Kumaronovko, preden se spravim nad njiju spoštovane goste. Saj pravijo: kakršen gostilničar, taki gosti, in narobe: kakršni gosti, tak gostilničar!
Nad vse obrajtani gospod Kumaro« Jiaj pride alfabetu na ljubo prvi na vrsto. Kratkovidnemu in lahkomiselnemu poročevavcu bi se vsaj na prvi pogled zdelo, da na vsem umrljivem telesu Kumaronovem in tudi v vsej njegovi neumrljivi duši ni bilo nič posebnega in nič takega, kar bi utegnilo dražiti pisatelja, da bi mazal nedolžno beli papir s pregrešno črno tinto. To pa ni kar tako. Gospod Kumaron res ni bil s kostmi in z obema zimskima škornjema vred mnogo težji nego iz-hujšan in nevarno prehlajen lovski pes. Gospod Kumaron je bil suh in vitek kakor slovenski gimnazijalec pred veliki počitnicami in poskočen je bil kakor tisti plesni učitelj v Ljubljani, ki je konec prejšnjega stoletja poučeval naše vije in najvišje hčerke v silno težavni umetnosti, kako se moderno poskakuje od tal in kako se suče človek najlepše po umetnem zgledu nedolžnih ovac, ki imajo hudo nalezljivo bolezen vrtavico. Mršavi gospod Kumaron se je sukal res kakor vrtavka in se je izvijal kakor umazana glista skozi največjo gnečo svojih gostov. Bilo je namreč vsako leto več dni, da so bili prostori Kumaronove gostilnice vsi polni; sicer pa je obhajal dolgčas tukaj svoje praznike ob petkih in svet-kih. Glas Kumaronov je bil nekako prijetno hripav in njegov nos prijetno rdeč, dasiprav je pil gospod krčmar le belo vino in rumeno pivo. Vsak mesec se je šel gospod Kumaron kopat in vsakih štirinajst dni si je porezal na prstih svoje bujno rastoče kremplje. Vsekakor je bil v tem oziru mnogo čednejši od neke velerodne ljubljanske in jako slovenske dame, ki noševa ta elegantni znak žalosti po cele mesece za svojimi neobrezanimi nohtki. Tak je bil gospod Kumaron, gostilničar in meščan v beli Ljubljani.
Popolnoma drugačna pa je bila go-' spa Kumaronovka. Z veliko žalostjo v srcu se moramo pokoriti svoji neizprosni poročevalski dolžnosti in povedati moramo navzlic vsej prirojeni sramežljivosti, da si je blagorodna naša prijateljica Kumaronovka porezali svoje nohtove samo dvakrat vsake kvatre in da bi se dalo po plasteh, shranjenih pod streho njenih krempljev če ne natanko ,pa vsaj površno sklepati, kdaj je delala to in to jed in mečkala'to in to testo. Vrhutega je ! kaJ ie I'a le pomagalo; mama si snaži-imela debelo glavo in veliko, debelo nohtove zdaj trikrat vsake kvatre. telo. Nekaj monumentalnega je bilo1
na njej in kadarkoli sem jo videl, vse- j Nemško uradno naznanilo.
3ej sem si mislil, da je čisto podobna1 ,> ,. ..	., ■
,,, . . , . , , , , ., i Berlin, 14. maja. — \emski VVagnerjevim valkiram, dokler so bile
še mlade in se še niso, kakor pravijo, razlezle oil preobjk) zaužitega rjavega bavrskega piva. Prosim pa, da ne zamenja kdo v svoji hudomušnosti go-
no, v odmorih pa je hodil nezmerno zabavljat h Kumaronovim.
Zabavljal je že preden je vstopil. Zdaj mu ni bilo dosti zakurjeno, zdaj mu je bilo zopet prevroče. Zdaj je bila juha preveč soljena, zdaj premalo. Zdaj mu je vleklo pri oknu, zdaj u*ti je bilo v sobi preveč zaduhlo. Meso ni bilo nikdar zadosti kuhano, oziroma se mu je zdelo še na pol surovo in na glas je vpil, da ga vzame s sabo za nove podplate. Če ni našel hitro drugod jiapake, si je otel dobro voljo s tem, da je zabavljal pijači. Nikdar ni bil zadovoljen, zmeraj je le godrnjal, a zahajal je le zvesto vedno li Kumaronovim. Bil je namreč hudo kratkoviden in torej ni videl, kakšen okras ima gostilničarka za nohtovi.
Drugi junak je bil gospod Ričet. Ta možakar ni bil kratkoviden, in vendar ga ni motila Kumaronovkina nesnaž-nos.t čisto nič. Poštenjak je namreč ostajal navadno vse dolžan že od dvanajstega dne vsakega meseca. Gospod Ričet je bil že vse mogoče, lajtnant, železnični, poštni uradnik in naposled nekakšen zasebni tajnik. Neprenehoma v denarnih škripcih, je pri Kuma-ronovih hvalil vse, kar so mu dali jesti in piti. Bridko je gledal predse, kadar je vpil gospod Zabavljač ob drugi mizi, da mora ob takem malem kosilu in ob taki postrežbi poginiti vsak krokodil, če ima le še količkaj časti v sebi. Kumaronovi pa so imeli Ričeta radi, nekaj zato ker je bil tako skromen in ker je prvega dne vsakega meseca vendarle plačal vse ostanke, najbolj pa zato, ker je bil zmerom lepo oblečen in je bil gostilnici nekako reklamni gost.
Tretji gospod, ki ga je povišal krčmar Kumaron za svojega stalnega gosta, je bil penzionirani major Škarta. V teku časa sem slišal od prijaznega gospoda Ričeta mnogo krvavo zabe-ljenih povesti o hrabrosti gospoda Škarte in o njegovih nevenljivih zaslugah za čast in slavo avstrijske armade. Zapomnil sem si pa le eno izmed teh dogodbic. V vojski na Laškem so namreč neko noč kuhali trije italijanski vojaki pod murvo enemu najboljših svojih generalov pcflento. Takrat je skočil lajtnant Škarta izza grma tako 'hitro nad kuharje, da so zbežali vsi trije z generalom vred. Hrabri Škarta pa je polento hitro sam pojedel. Oni general, ves zbegan in lačen, ni bil drugi dan za nič drugega nego za v penzijon, zato je izgubil odločilno bitko pri Kustoci ali kje že. Tako mi je pravil uljudni gospod Ričet. Nihče mi ne more zameriti, če povem, da mu nisem mogel verjeti vsega do pičice, ampak edino le to, da je pogumni Škarta res povečerjal tisto polento, ki ni bila njemu namenjena. Major Skarta je imel namreč tudi v mirnih časih jako blagoslovljen tek in je pri Kumaronu jedel za troje mlati-čev. Tudi njega sta Kumaronova oba visoko cenila, ker je tako rad jedel in plačeval redno svojo obilno menažo.
Drugi stalni gostje so bili opisanim trem kolikor toliko podobni. Ravnokar je nameraval odlični gospod Kumaron tudi mene povzdigniti za imenitno mesto onih izvoljencev, pa sem se še v pravem času zameril gospej Kumaronovki, ker sem ji obljubil za bližnji veseli god — škarje in kos mila, tako velik, kakor mlinski kamen. Ne-
SE
K
fi
ZA KRATEK ČAS.
iS
Si
Sfi
Ljubi Bog ne more.
K tretjemu rojstvenemu dnevu dado oče svoji hčerici Olgici lepo ptiničico ter reko: "Vidiš, Olgica! To puniči-co ti je poslal ljubi Bogec, ker si bila dosedaj zmirom lepo pridna!"
Nekaj dnij pozneje olgica lepo ne sluša, pa ji reko oče: "Olgica, Olgica! Če ne boš pridna, vzame ti Bogec pu-ničico." Deklica takoj odgovori: "Oj oče, ljubi Bogec mi ne more vzeti pu-ničice!" — "Zakaj' ne?" vprašajo oče. "Zato ne, ker jo je iz nebes lahko vrgel, nazaj je pa ne more več dobiti," odreže se Olgica.
Letina na Dolenjskem.
Tujec: "Letos pa imate dobro letino, kaj ne, oče?"
Dolenjec: "I, nej glih kaj reč' — še dost' faj. Krompirja velik' in tud' de-bev je — ampak ta druobnega nič nej, — ne vem, kaj bama prašičem da-fal'..."
K S »»»K H » S »»»WHS
MALI OGLASI.
SE
m i«
Ne kruha!
Triletni Mirko sedi pri mizi, na kateri s^ kadi skleda dobro zabeljenih štrukljev. Odrasli molijo, in Mirko tudi sklene ročice ter posluša molitev. Komaj pa domolijo do: "Daj nam danes naš vsakdanji kruh...!" plane pokonci, razpne roke in zakriči: "Ne kruha! Ne kruha! Štrukljev! Štrukljev!"
Smetje v juhi.
Malčika pride z očetom k dedu (staremu očetu). Pri kosilo prineso na mizo govejo juho, v kateri plava nekaj drobnjaka (šnitloha). Malčika hitro reče: "Oh, oče te juhe pa ne bom jedla, preveč je smetja v nji."
Na nosu se ti pozna.
Mati: "Branko, Branko, danes si že zopet lizal smetano!"
Branko: "O ne, mama!"
Mati: "Ne laži, saj se ti še na nosu pozna!"
Branko: "O ne, mama, to je še od včeraj!"
Srečen pes.
Mali Jožek reče domačemu psu: "Oj Perun, Perun, kako je tebi dobro! Ni se ti treba umivati ne česati, pa tudi v šolo hoditi ti ni treba!"
vojni
glavni stan je danes izdal poročilo, ki
i se glasi:
"Močni britanski napadi proti naši nedavno pridobljeni fronti pri Ypresu so se včeraj izjalovili s težkimi izgu-| bami za sovražnika.
"V okraju jugozapadno od Lilla je i >ovražnik včeraj napadal v samo neka-I terili krajih. Vsi ti napadi so bili odbiti.
elegantno gospo, dasi sta pod nohtovi obedve enako umazani. Taka je bila | torej gospa Kumaronovka in mi mislimo, da smo vse njfjpoglavitnejše or menili o njeni obširni prikazni, ako še pridenemo, da si je brisala svoji mokri i 'Na I-°rett«em gričevju in severno nos kar ob rokav kakor japonski ofi- ol! Arrasa Je dan 111 unl Primeroma cirji. Ne moremo si pa kaj, da bi nelmirno	b,1° važn,h. naPadov 1)0
povedali, kako zlobni so tuji jeziki zlasti ljubljanske "goflje" in povdar-
jamo, da je bila gospa Kumaronovka | "Naše'izgube med zavzetjem mesta gotovo vedno čisto sama in brez vsa- j Carency po sovražniku so znašale od
Izvolitev stanu.
Oče: "Kaj bi bil najrajši?" Sinko: "Dimnikar!" Oče: "Kako to?"
Sinko: "Tedaj bi se umival le ob nedeljah!"
Kaj delajo oče.
Gospod sreča na cesti dva dečka. Vpraša prvega: "Kaj so tvoj oče, ljubi deček?"
Deček odgovori: "Zdravnik!"
Gospod vpraša drugega: "Kaj pa delajo tvoj oče?"
"Kar jim mama ukažejo!" odgovori odkritosrčno.
SLOVENEC, STAR 30 LET, ŽELI dobiti delo na kmetiji (farmi). Prve vrste karpintarsko delo, ali pa navadno kmetijsko delo, seveda delo mora biti stalno. Razume razun karpentarskega dela, tudi vsakovrstno kmetijsko, oziroma poljedelstvo, živinorejo, sadjcrejo, kakor tudi vsakovrstno kmetijsko orodje popravit kar je iz lesa; tudi hlapčevsko delo sprejme. Ako bi kateri izmed rojakov potreboval takega delavca, naj se obrne pismeno na naslov: Frank Urainkar, Box 575, Thomas, W. Va.
48t3
HIŠA NA PRODAJ IN LOTA NA prav prijaznem vogalu, lepo senčnato drevje, tudi primeren hlev. Pohištvo in 28 kokoši. Vprašaj pri lastniku na 1320 N. Summitt St., Joliet, 111.	4713
RUMMAGE SALE, NA 703 CASS St., blizu Eastern Ave. šole,, v soboto dne 22. maja 1915.	It .
ZAKAJ PLAČEVATI RENT,
če Vam jaz sezidam hišo in jo boste izplačevali mesto renta. Če imate par stotakov, pa se pogodimo. Več pove:
P. R. BANNON, 4t	701 N. Broadway, Joliet, 111.
V šoli.
j sovražniku.
Nemci priznavajo izgube.
ke zanesljive priče, kadar se je vsekni-la v roko ali v predpasnik.
O drugih izrednih vrlinah gospoda in gospe Kumaronovih moram žal zamolčali marsikatero zanimivo malenkost, ker bi sicer dobil ta listek eno-stran>ko oteklino. Zastaviti moram zdaj sulico svojega peresa v nesmrtno proslavo najimenitnejših gostov Kumaronove palače.
Spoštujočenui starost naj mi bo do. voljeno, da imenujem na prvem mestu starikavega gospoda Zabavljača. Go-epod Zabavljač je študiral svoj čas za jezičnega dohtarja, to se pravi popival je po raznih krčmah dunajskih in dolenjskih- Naučil se je izvrstno biljarda taroka in preferanse ter si priigral vselej toliko, da si je plačal vsaj svoje A'ir.žinke, včasj pa tudi še kavo in ki-i'eljce. Nevedni dunajski profesorji pa žalibog niso čisto ničesar slutili o teh njegovih skritih talentih, še manj pa o njegovi sposobnosti za jezičnega dohtarja. Zato so ga v svoji lahko odpustljivi površnosti pozabili v pravem času zvabiti k promociji in Zabavljač je obrnil že po tridesetem semestru hramu učenosti hrbet, ko mu je namreč umrl bogat bratranec, če ne y Ameriki, pa v Avstraliji. Ta čudni bratranec je bil mesar in je na tujem prelival nedolžno telečjo in govejo kri s tolikim pridom, da je mogel zapustiti Zabavljaču,- edinemu sorodniku, več desettisoč cekinov. Odslej je Zabavljač samo še kvartal, in to jako zrner-
600 do 700 mož. Nadaljnji poskus od strani sovražnika, spet vzeti od nas del okopa, ki smo ga pridobili severo-zapadno od Berry-au-Baca, se je spet izjalovil.
"Med rekama Meuse in Moselle je bilo sovražnikovo prodiranje v gozdu pri Le Pretru zaustavljeno pred našimi postojankami po našem /treljanju."
Nemški odgovor.
Washington, D. C., 16. maja.—Nemčija preudarja sprejetje politike z ozirom na predsednika Wilsona zahteve, lako da ne pride do vojne med Združenimi Državami in Nemčijo. Nemški odgovor na predsednikovo noto utegne dospeti danes ali jutri.
Groza v Carigradu.
Carigrad, 11. maja, s kurirjem v Atene, odondod po kablju čez London, 13. maja. — Prihod 13,000 turških ranjencev je davi izpremenil Carigrad v mesto groze. Množice — večjidel ženske — so se gnetle po ulicah, pro-klinjajoč vojno in tiste, ki so odgovorni za turiko udeležbo. Sultan Meh* med je zapretil, da odstopi.
Slepec.
"Prosim kaj miloščine za ubogega slepca."
"Zunaj stoji pred hišo in gleda, če bo policaj prišel."
Učitelj: "Mihec, imenuj mi koristno in domačo žival." Mihec: "Ovca."
Učitelj: "Kaj dobivamo od ovce?" Mihec: "Volno."-Učitelj: "Čemu rabimo volno?'' Mihec molči.
Učitelj (hoteč mu pomagati): "No, iz česa pa imaš ti suknjo?" Mihec: "Iz očetovih hlač."
V gostilni.
Učitelj, župan in gozdar sede v gostilni. Gozdar jim popisuje svojega psa, ki skoči meter visoko, se preku-cuje čez glavo itd. itd.
Učitelj: "Ta pes je pravzaprav bolj pameten, kakor njegov gospodar."
Župan: "Da, da. Takega psa sem tudi jaz že enkrat imel."
Vse v redu.
Ogrski magnat se vrne po železnici na dom; na kolodvoru ga čaka Ferenc z vozom. Med vožnjo se razvije ta le pogovor:
"Doma vse v redu?"
"O ja, gospod baron.'"
Čez nekaj časa reče Ferenc: "Vaš pes Sultan je poginil."
Baron: "Kaj, moj ljubljeni pes? Kako je pa to mogoče?"
Ferenc: "Preveč pečenega konjskega mesa je požrl."
Baron: "Kako je pa prišel do takega pečenega mesa?"
Ferenc: "Osem konj je zgorelo."
Baron: "Osem kon je zgorelo!? Kako je pa to mogoče?"
Ferenc: "Grad je pogorel."
Baron: "Moj grad pogoreli? Kako
Ferenc: "Vaša stara mati je ležala na' mrtvaškem odru in preproge so se vnele in vse je zgorelo."
Baron: "Ja, za Boga, tudi ta nesreča, tudi moja stara mati mi je umrla med tem časom?"
Ferenc: "Ja, kap jo je zadela, ko je izvedela, da je vaša milostna gospa izginila z baronom Janošoni nevesekam.'
POZOR! POZOR!
SPOMLADNE IN LETNE OBLEKE.
čedne in moderne oblek« za odrmalt in mladino ie dobe pri na*, kakor tndi delamo v popolno zadovoljstvo obleke po meri.
Velika zaloga najmodernejih kloba-kov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih .za moike, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse naše blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odsto vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri
Vaii naklonjenosti se priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na severni strani mesta.
p	| 1	*v*v
Frank Juricic
1001 N. Chicago St. JOLIET, IL
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertž
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113.
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnit' na to tvrdko in prepričani bodite, c boste najbolje postreženi, ker ta zav< je najboljši ter mnogo cenejši drugi.
V slučaju potrebe rešilnega voza (ambulance) pokličite nas po tel'eto-nu, ker smo vedno pripravljeni ■*- P dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno.
POSTREŽBA TOČNA VSAK ČAS.
W. H. KEEGAN,
Telefona št. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St., La Salle, H
Sobe v najem in Lunch Room.
Rojakom priporočamo sledeče blago*
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.M
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5®
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenjc) za ..................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za I10-®* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................''"J:
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za .........................' H
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za..............."" ni
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za.......................•'■jj?
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................'
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois*

PIVO V, STEKLENICAH.
t
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, IL
LlNOlS-
Union Coal 6c Transfer Co-
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano «n<l Furniture Moving
Chicago telefon 4313.
Northwestern
telefon
418-
Podpirajte trgovce, kateri imajo ogl*se v Amer. Slovencu.
Majhna glava, pa velik klobuk.
Sin: "Uoče, zakaj ste pa kuepili taku velik klabuek, ki imate taku majhno glauo?"
Oče: "Zetu, k' glih tulku ktiošta, kuker majhen..."
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE EXPORT
m
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ola telefon 405,	S. Bluff St., Joliet, %
Joliet. ill.