DEMOKRACIJA
Leto IX. - Štev. 47
Trst - Gorica 25. novembra 1955
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tgl. 3-(>2-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c . tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. JI. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Izhaja vsak petek
Ugotovitve
in zamolčani vzroki
V ljubljanskem tedniku »Vaši razgledu, številki 21. z dne 5. f. m., je izšel članek, v katerem se dober poznavalec problema zamejskih Slovencev, A. Rejec, izprašuje »Kako je. z našo zahodno kulturno mejo?«. Avtorju je treba priznati, da je iznesel celo vrsto točnih ugotovitev, katerimi• ne more nihče bistveno u govarjati. Toda kakor je zadovoljivo temeljit pri naštevanju in pri kupovanju raznovrstnih italijanskih in drugih krajevnih činiteljev, prav tako je popolnoma zamolčal tiste vzroke sedanjega stanja, ki imajo svoj izvor v razmerah in svojevrstnem odnosu obstoječih oblasti naše matične domovine do sonarodnjakov v tujini. Zaradi tega je treba podobo, ki jo Rejec slika v omenjenem članku, nekoliko dopolniti. 'Njena pomanjkljiva osvetlitev bi znala namreč voditi do enostranskih zaključkov. Toda preden do-ttamo to, kar mislimo, da je potrebno in prav, poglejmo kaj pravi Rejec.
V sestavku »Kako je z našo zahodno kulturno mejo?« beremo n., pr. sledeče misli: »Pred prvo svetovno vojno so bili Slovenci na Tržaškem in Goriškem na isti kulturni ravni kot Slovenci v Ljubljani, slovenski prestolnici...... . »V
40 letih dveh vojn in raznih okupacij je zdrknila slovenska zahodna kulturna raven globoko pod povprečje osrednje slovenske pokra-jine.a . . . Rejec omenja koliko so k temu prispevale razmere med o-bema svetovnima vojnama, katerih posledic se po vojni ni moglo čez noč izbrisati, nakar nadaljuje: »Na staja pa sedaj vprašanje, ali je sedanja slovenska kultura v Trstu . . . v nevarnosti, da se utopi v italijanski. V moderni zgodovini Trsta se je Slovencem ' dvakrat posrečilo zavreti proces asimilacije: prvič v letih tik pred prvo svetovno vojno, drugič v prvih letih po drugi svetovni vojni.«
Po tem, prjznanju vitalnosti, k’ so jo tržaški Slovenci pokazali v trenutkie, ko so upali, da bodo ha tem delu zemlje postali enakopraven činitelj, ne pa narodna manjšina, sledi naštevanje posledic, ki so nastopile, ko je naš človek doživel svoje morda največje razoča ranje v zgodovini: » . . . italijanska šola še zmeraj spodriva slovenskp kulturo . . . del slovenskih staršev podlega ekonomskemu pritisku in pošilja svoje otroke v italijanske ššole ....«, pravi za Trst, za Gorico Pa » . . • kljub kulturnemu prizadevanju slovenska manjšina mestu kopni, slovenski šolski razredi postajajo zaskrbljeno bledo-krvni, ker pritiskajo na starše ekonomski razlogi zaposlitve.«
Ni dvoma, da je tako, kakor je tudi res, da so goriški in tržaški Slovenci sodoživljali »velik povojni civilizacijski razvoj Italije z novim, navzven bliščečim načinom življenja«, da se polagoma »premi jajo z izhlapevanji te moderne tehnične civilizacije« in »postajajo različni od nas v Sloveniji in manj različni od Italijanov v Trstu in Furlaniji.« Naj bosta italijanski način življenja in napredek bleščeča samo »navzven« (kakor trdi Rejec),
»navznotraj« ali oboje hkratu, vsekakor drži, da opisovanje današnjega življenja v Jugoslaviji ne zdrži primerjave s tem, kar uživa tudi povprečen človek danes v Italiji.
In tu je treba dodati tisto, kar je Rejec izpustil, a k gr poleg politične in gospodarske nadmoči italijanske večine usodno vpliva na opre deljevanje našega slovenskega človeka posebne na Tržaškem, kjer so vrata v oba svetova, na to in drugo stran meje, in tudi v oddalje nejše tuje kraje in celine vsa. tako široko odprta, da ni tisto, kar se tam dogaja, za nas nobena tajnost.
Ce danes naši ljudje na Tržaškem popuščajo, če se izživljajo v več a li manj skoro izključno obramb nem udejstvovanju, če sta precejš njemu delu precej ubita toliko obe tajoča narodnostna samozavest in ponos prvih povojnih let, potem ni to samo posledica italijanskega pritiska in zgledov, temveč v veliki meri tudi razvoja io zadržanja naše matične domovine.
Nobena tajnost ni, da velika ve čina zamejskih Slovencev ni zadovoljna s tamkajšnjim političnim stanjem, da jih to stanje ne more navdajati s ponosom in vero. Nihče ni tako slep, da ne bi videl, kako se vkljub nehumanemu vračanju ne mara ustaviti reka beguncev. Vsak se še spominja, kako je pred vojno reka ljudi tekla v obratno smer. Svetel blesk, s katerim se je v primerjavi s fašistično ditkaturo ‘(Nadaljevanje na 2. strani)
Odmeoi ženeoshe polomile
Ko smo zadnjič pisali o ženevski konferenci zunanjih ministrov štirih velesil smo sicer že povedali, da je konferenca končala brez najmanjšega uspeha in da so se ministri predčasno razšli prav zato, da ne bi bil polom še večji. K vsemu kar smo povedali nimamo kaj dodajati, niti kaj izpreminjuti. Pričakovali pa smo, da bo vsaj zaključno i»ročilo v. eni ali drugi obliki skušalo rešiti vsaj zunanji videz koristnosti same konference in napredka, ki so ga na njej dosegli. Toda miti to se ni zgodilo.
Zaključno poročilo ženevske konference je suhoparen pogrebni lis; upov in nad, ki so se s takšno naglico razširile po vsem svetu ob priliki poletnega sestanka načelnikov vlad štirih velesil. Takratnemu poletju je sledila hladna jesen, listje je odpadlo im preostala je gola resnica: Sovjetska zveza, ki zagovarja svobodne volitve po vseh mogočih kolonijah in zaostalih deželah, ne mara slišati zanje v visoko civilizirani Nemčiji: Sovjetska zve-ki najbolj govori o potrebi razorožitve, hoče, da.bi se razorožili njeni tekmeci, ne pristaja pa na nobeno nadzorstvo, s katerim bi s» lahko ugotovilo, ali tudi sama izpolnjuje prevzete obveznosti; Sov jetska zveza si zamišlja pospeševanje poglobitev stikov z Zahodom v tem, da bi od tam dobivala potrebne strateške surovine, stroje in industrijske patente, toda zahodnsn idejam in miselnosti zapira danes vrata še tesneje kot prej.
Kratko uradno poročilo o ženevski konferenci je povedalo, da so štirje zunanji ministri sklenili obvestiti predsednike svojih vlad o vsebini svojih razgovorov in jirr priporočiti, da bi o nadaljevanju posvetov zunanjih ministrov sklepali po diplomatski poti. Niso se torej sporazumeli niti o tem, kdaj se bodo zopet sestali.
Sigurno so Sovjeti imeli svoje razloge, da so na tako grob način razbili ženevske utvare, kakor je to storil Molotov po svojem povratku iz Moskve. Nekateri namreč pravijo, da je ženevski duh pomiritve in sodelovanja vplival tudi na sovjetsko ljudstvo, in to, po sodbi sovjetskih prvakov, negativno. Mec| sovjetskim ljudstvom naj bi završal duh upanja, morda tudi želja po svobodi. To je po konferenci povedal tudi britanski zunanji minister Mac Millan, ki je dejal: »Morda se Sovjetska zveza bolj boji našega prijateljstva kot našega nepri-ateljstva. V Sovjetski zvezi je nalezljiv duh po svobodi morda prav tako nevaren, kakor bi bile svobodne volitve v Vzhodni Nemčiji nalezljiva nevarnost za ostale vzhodnoevropske podLožniške države.«
Vsekakor pa je Ženeve jasno pokazala, da Sovjetska zveza, ki si iz propagandnih razlogov želi pomir-jenje, ne more sprejeti niti enega pogoja, potrebnega za izvedbo po-mlrjenja: ne razorožitve, ne nadzorstva nad razorožitvijo, ne nemške združitve in ne svobodnih sti-
kov med Vzhodom in Zahodom. Govori, ki jih imajo sovjetski voditelji na svojem sedanjem obisku po Indiji in Burmi, samo potrjujejo to ugotovitev.
Ženeva v luči tujine
O poteku ženevske konference pišejo:
Londonski »Daily Malhi: »V Jalti smo izgubili Kitajsko. Ali bo zgodovina nekoč ugotavljala, da smo v Ženevi izgubili Nemčijo? Lahko je mogoče.... Rusi vedo, da mnogi ljudje in nekaj močnih strank (ne samo komunistov) ne podpirajo A-denauerjeve politike zahodnega sveta. Njihove ponudbe nevtralizacije so privlačne. Adenauer ne bo mo gel dolgo več ostati v javnem življenju. Ce odide, bo pot k nemško mu zedinjenju za komuniste prosta. To so tudi razlogi, da je Molotov v juliju govoril „da”, sedaj pa „ne” Bitka poteka za telo in dušo Nemčije, nagrada zmzgovalca je Porurje. V Ženevi smo izgubili vsako po tezo. Seveda so Sovjeti — kot vedno — zopet prelomili dano besedo. Zagotavljali so, da bodo obravna vali vprašanje združitve Nemčije na podlagi svobodnih volitev — nato pa so se nam v brk smejali. Na tej točki bi morali zahodni državniki svoje stvari pospraviti in oditi. Se bolje bi bilo, da bi tja sploh ne odšli....
• • •
Pariški »Le Monde« označuj* konferenco kot »tri Izgubljene ted-
ne«. »Očitno je, da sovjetski zunanji minister ni računal s tem, da bi z zahodnimi silami razgovarja' o evropskih vprašanjih. Pač pa je vse svoje karte ;x>stavljal na čas, na zamudnost in :a t emški nacionalizem. On čaka n* Adenauerje vega naslednika.«
» • i
»Manchester Guardian« prinaša karikaturo svetovno znanega karikaturista Lovra: Dvoje sani je pri prevljenih za odliod v. neznane le-dene daljave. Dulles vstopa k NATO, ki je zavita v kožuhovino. Z njo opazuje sovjetske sani. Hroščev in Molotov pozdravljata: »Res nismo ničesar dosegli na sestanku; tako sijajna ničla pa se nam ni še nikoli posrečila.«
• * »
»New York Times« zahteva »še tesnejšo integracijo Nemčije v skupnost zahodnih držav« in *im hitrejšo oborožitev Nemčije »Oboje je neizogibno za varnost Zahodne Nemčije same, kakor tudi zato, da se v Evropi ustvari položaj, k' bo nudil najboljša jamstva, da bodo Sovjeti sprejeli pogoje, ki «o sprejemljivi za svobodno Nemčijo in za svobodni svet.«
Moskovska »Izvest ja* pa so mne nja, da je bila konferenca koristna za mednarodno sodelovanje. Pripomogla je k spoznavanju nujnih problemov našega časa, in to je njena pozitivni stran.
Haho živi sovjetski podanih?
IV.
Daiščins In nijimnlni
Te primerjave seveda niso jpo-vsem točne, pač pa zgolj nakazujejo, kakšna so razmerja med cenami ia mezdami. Upoštevati je treba tudi, da so v Sov jeti ji vse žene zaposlene, ker znatno poveča družinski dohodek. Tudi davščine na mezde so manjše in posebno najemnine, ki se računajo od dohodkov. Stanovanjske razmere pa so v Sov-jetijl za naše j>ojme za povprečnega ruskega delavce in nameščence naravnost neznosne. Sicer se v Moskvi in drugih mestih mnogo gradi, vendar vse to ne zaleže.
Število tistih, ki si lahko kupijo ali zgradijo lastno enostanovanjsko hišico, je izredno mejhno. Take hišica stane okrog 30.000 rubljev. To so čisti gradbeni stroški, t. j. brez stavbišča. Stavbtšča posameznik ne more kupiti v last. Vsa zemlja in vsa tla so v Sovjetiji državna last. Kdor si želi zgraditi hišo, mora dobiti zemljišče od države v najem. Najemnino tudi podedujejo zakoniti nasledniki. Predpisi za zidavo hiše so omejeni na največ dve nadstropji in največ j?et sob. Teh predpisov pa se strogo ne držijo, kada: so graditelji visoki partijski funkcionarji. Danes je mogoče imeti v Sovjetiji tudi dve hiši, eno je mogoče oddajati v najem. Najemnina pa sme biti največ 20 od sto višja od državne. To je že prvi korak v »kapitalizem« — seveda le za par-
Sopjetsha snubljenja po Hzijt
Novo obdobje komunistične hladne vojne pričenja z novo silo
‘Sovjetska sfinga nosi dva obraza; eden je obrnjen proti Evropi, drugi st spogleduje z Azijo. Enkrat se Kremelj nasmiha Evfopi, medtem' se namrdave Aziji. To se je dogajalo za časa poletne ženevske ;kon--
nistične zastave. Trideset tisoč šolskih otrok je poskrbelo za priložnostno navdušenje.
Med svojim štirinajstdnevnim bivanjem v Indiji bosta Bulganin in ‘Hrusčev obiskala najvažnejše go-
ference. Azija je nekaj tednov 'preti' šjšodarske naprave. Spremlja ju de-
tem zborovala v Bandungu — brez Sovjetov. To je zadostovalo, da se' je Kremlju pošteno zafrknil nos, zato pa so se nasmehnili Zahodu v poletni Ženevi. Aziati so vljudni ljudje, in birmanski voditelj je ob svojem obisku v Moskvi izrekel o-sebno mnenje, da spadajo tudi Sovjeti k urejevanju azijskih zadev, in kremeljski vzhodnjaški nos se je takoj promptno spremenil v nasmeh, zato pa se je zahodni braz prav tako promptno skremžil v jesenski 2enevi.
Birmanski voditelj pa je svojo moskovsko izjavo temeljito popravil — in to ne v korist Sovjetov. Pa ste Hruščev in Bulganin vzela potno palico v roke in odšla n’ snubljenje. Ne morda z. eskadro ladjevja kakor njihov tovariš v jugovzhodni Evropi, pač pa z letaJi. Tudi kremeljska veljaka sta odšla v Indijo Koromandijo. Na palamskem letališču so ju pozdravljale komu-
Čistke so še v modi
V Tifllsu so ustrelili Sest funkcionarjev Berijevcev
Pretekli torek je sovjetski radio Imeje, v republiki Georgiji, Stalino-objavil, da so ustrelili šest visokih | vi ožji domovini. Obtožencev, ki so
sovjetskih funkcionarjev, ki so bili obsojeni na smrt pod obtožbo sodelovanja z »veleizdajalcem« Berjo. Tako vleče Berja še dve leti po svoji smrti v grob še vedno nove žrtve. Koliko jih trohni v raznih taboriščih za prisilno delo, pa sploh nihče ne v#, V. preganjanju svojih nasprotnikov niso sedanji gospodarji Sovjetske zveze prav nič prizanesljivejši kot Stalin. Načelo popuščanja napetosti in nasmeškov velja samo za tujino, doma pa je ostal trd totalitarizem, ki mora od časa do časa ljudstvu tudi z radijskimi in časopisnimi objavami eksekucij visokih glav povedati, da je bič še vedno na delu.
Bivši sovjetski notranji minister, šef vsemogočne NKVD in član prvega triumvirata, ki je po Stalinovi smrti prevzel vrhovno oblast v Sovjetski zvezi, Lavrenti Berja, je bil kot sovražnik ljudstva odstavljen že julija 1953 in nato ustreljen 23. decembra istega leta. Njegovemu padcu je sledila velika čistka, v kateri je padlo, in kakor vidimo, še vedno pada veliko glav.
Proces, na katerem je bilo izrečenih pet zadnjih javnosti sporočenih smrtnih obsodb, se je vršil pred vojaškim odsekom Vrhovnega sodišča ZSSR, ki se je v ta namen podal y Tiflis, ki leži 80 km od turške
jih »kuhali« skoro dve leti, je bilo sedem. Očitali so jim veleizdajo teroristična dejanja in protirevolu cionarno delavnost. Na smrt so bili obsojeni: Rokava in Tseretel, biv ša visoka komisarja Georgije za no tranje zadeve, Rukhadze, bivši načelnik javnega tožilstva istega komisariata, Staki, bivši generalni javni tožilec, in še neka dva visoka funkcionarja v .georgijskem komisariatu za notranje zadeve. Obtoženci so bili verjetno aretiran* marca mesece, ko je georgijski radio sporočil, da so tamkaj bdsta-vili številne visoke državne urad nike ter izključili iz partije tri tisoč članov.
Predsednik Elsenhower spet dele
Predsednik Eisenhovvei; je prete' kli torek vodil prvo sejo vlade po svoji bolezni. Seja je bila v Mary-landu, kjer preživlja Eisenhower svojo rekonvalescenco. Navzoča sta bila tudi predsednikov svetovalec za razorožitvena vprašanja, Stas sen, ter načelnik ameriškega odposlanstva pri Združenih narodih Cabot Lodge. Zunanji minister T'ul-les je na seji poročal o zunanjepolitičnem položaju s posebnim ozirom joa ženevsko konferenco.
vetdeset sovjetskih politikov in gospodarstvenikov. Sovjetski gostje se bodo sestali s številnimi indijskimi politiki in uradniki; noben sovjetski gost pa ne bo uradno raz-govarjal niti z enim samim zastopnikom indijske komunistične partije.
Ali si bodo indijski komunisti kljub temu popravili polomljene kosti s sovjetskim državnim obiskom, n. pr. s tem, da bi se komunizem v Indiji vtihotapil v meščansko družbo, ali bo nasprotno ta o-bisk ministrskemu predsedniku Nehruju pripomogel, da bo komunistom še bolj skrajšal peroti kot Jo-slej, je vprašanje, ne katerega ni mogoče že danes odgovoriti.
Je pa to vprašanje povsem nejpo-membno. Za časa življenja Nehruja nimajo komunisti nikakršnega izgleda za kakršen koli uspeh. Sovjetska politika nasproti Indiji zasleduje cilje z določenimi dospetki, in obisk Bulganina in Hruščeva služi prav tem dolgoročnim ciljem. Povezava teh ciljev sovpada nedvomno z gospodarsko ofenzivo Kremlja ne Bližnjem in Srednjem vzhodu. S tem pričenja novo obdobje hladne vojne svetovnega komunizma, ki je za Zahod tem ne varnejši, ker so za te cilje mobilizirali državna gosjpodarstva »ljudskih demokracij« s čisto političnimi nameni.
Indijci pričakujejo obširne ponudbe sovjetske gospodarske pomoči. Ameriške tvornice naprav za izdelovanje jekla so sicer prav te dni odnesle levji delež naročil v Indiji, to pa bo sovjetsko zavist samo še podžgalo. Sovjeti ponujajo kredite po 2 in pol od sto, kar je očiten dokaz, da računajo z mnogo višjimi političnimi dividendami v Indiji.
Niso sicer redki indijski glasovi ki pravijo, da je treba darovanemu konju še prav posebno skrbno pregledati zobovje, vendar obstaja nevarnost, da bodo sovjetski obiskovalci poskušali izravnati pot svojemu trojanskemu konju tako v Indiji kakor v Birmi in. Afganistanu kamor bodo zatem odromali. Vsekakor pričenja za nekomunistične azijske države čas nevarnih preiiz kušenj, pri katerih se kaj lahko tudi najslajši sadovi izkažejo, da so smrtnonevarno zastrupljeni
olajšanja takšnih obiskov, ki naj prispevajo k medsebojnemu spoznavanju. Enaka, pogajanja, ki jih vodijo tudi z drugimi državami Vzh. Evrope, naj bi prispevala k .pove Čanju jugoslovanskega turističnega prometa, kajti Jugoslavija je ena izmed redkih evropskih komunističnih držav, ki ljudi svojim gostom lahko razmeroma dolgo toplo in lepo morje.
V Moskvo je odpotovalo jugoslo vansko odposlanstvo, ki se bo tam pogajalo za jugoslovansko - sovjetsko sodelovanje na področju izko riščanja jedrne energije.
Titov božič v Egiptu
Egiptski in jugoslovanski listi so ta teden objavili na prvih straneh vest, da bo Tito konec decembra obiskal Egipt. Tito prihaja na uradni obisk po vabilu, ki mu ga je poslal predsednik Nasser, ko je Tito, ob vrnitvi iz Birme in Indije, potoval skozi Sueški prekop.
Tako si bo Tito zopet privoščil lepo, čeprav tokrat ne tako dolgo potovanje, za katerega je v Jugoslaviji, vkljub vsej gospodarski ti' ski še vedno dovolj denarja.
Tudi egiptski ministrski predsednik bo potoval. Odzval se bo vabilu vzhodnoevropskih držav in obiskal bo Sovjetsko zvezo, Poljsko, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo.
Sovittsho-Ingoslovonshi obiski
Pretekli torek je prispela v Beograd skupina 200 sovjetskih turistov, ki so na potovanju po Jugoslaviji. To je prvi obisk sovjetskih turistov v Jugoslaviji po letu 1948 Jugoslavije, in Sovjetska zveza se trenutno pogajate za povečanja in
V Braziliji še vre
re-
po
Bivši predsednik brazilske publike, Cafe Filho, ki se je srčnem napadu dobro popravil, je zapustil kliniko, v kateri se je zdravil. Pretekli jjonedeljek je Izjavil, da hoče znova prevzeti vodstvo državnih poslov, ki jih je zaradi bolezni samo začasno prepustil svojemu namestniku generalu Da Lu-zu, katerega pa so z vojaškim uporom odstavili. Na njegovo mesto sta oba doma parlamenta z veliko večino izvolila za- začasnega predsednika Nereua Ramoso.
Povratek Cafe Filha ne gre v račun vojaškim krogom, ki bi radi zaščitili ustavnost, kakor tudi ne levo usmerjenim strankam, katerih kandidat bi moral 31. januarja prevzeti predsedniško mesto. Znano je namreč, da se Cafe Filho že od volitev dalje upira misli, de bi Kubiček, vkljub doseženi večini glasov, postal državni predsednik. Ko je torej Cafe Filho pokazal odločno voljo, da hoče res ponovno prevzeti oblast in je sklical sejo vlade, so se njemu nasprotne politične skupine in vojaški krogi odločili za nastop. Na ulicah se je zopet pojavilo vojaštvo, ki je zasedlo važne položaje in zavarovalo vsa glavna poslopja, predstavniški dom in senat pa sta z večino glasov o-dobrila resolucijo, s katero sta Cafe Filhu zradi pomanjkanja moralnih kvalifikacij onemogočila, da bi se vrnil na predsedniški položaj.
tijsko plutokracijo, ker samo ta :-ma denar.
Vsem nam je znano iz lastnih izkušenj, predvsem iz obdobja zadnje vojne, da višine življenjske ravni ne označuje zgolj razmerje med dohodki in cenami, pač pa :e za blaginjo nekega naroda odločilno kakovost izdelkov. Prav kakovost blaga joa je v Sovjetiji prava j>e-pelčica gospodarske politike. Posebno kakovostno nizki so vsi predmeti potrošnega blaga, še prav posebno pa tkanine in obutev.
O tem se obiskovalec lahko prepriča že na prvi pogled po izlož.bah državnih trgovin. Se prav posebno očitna j?e ;e slika manjvrednosti o blačil in obuval na cesti, V restav racij an, v gledališčih in s?loh jav nih prostorih. Ljudje so v splošnem mizerno oblečeni. Prav posebno so za naš okus revno oblečene žene. V Moskvi sicer obstojajo modne revije, mode pa ni nobene. Odločujoča pa je okoliščina, da je kakovost blaga tkanin in čevljev globo ko pod zahodnoevropsko ravnjo Podravnatelj državne trgovine »Gum« je bil vsekakor drugačneg.. mnenja. Čeprav po lastni izjavi ni bil še nikoli izven Sovjetije, je tr dil. da v Sovjetiji predelujejo samo pristne surovine, bombaž, volno in svilo, in da so zato cene relativno visoke. V 'Sovjetiji, tako je dejal, ni tako kot na Zahodu, kjer predelujejo v glavnem umetna vlakna.
Možakar, ki zavzema vendar Odgovorno in visoko mgqjfq v sovjetski trgovini, je čudovito neveden glede kakovosti izdelkov na Zahodu ali pa zavestno potvarja resnico in goljufa sebe ir svoje sodrže '-liane. Takih prekucij resnično ti pa nismo zasledili sanfcr prf njemu, pač pa pri mnogih vodilnih funkcionarjih. Tako je nekdo drugi trdil, da je časnikarje, ki so spremljali Adenauerja na obisk v Moskvo, na novo oblekla nemške vlada. To so pač sadovi komunistične vzgoje, učinki komunistične propa-aande in hermetične zaaace.«&pviet-skega Človeka skozi desetreTjT jJFed ostalim svetom. Tako si lahko tolmačimo tudi pogosto poudarjeno zadovoljstvo s komunizmom, s katerim se poskušajo Rusi v stiku s tujcem izogniti — političnih neprijetnosti. Končno pa Rusi lahko samo primerjajo, kako je bilo nekdaj in kako je danes, ne vedo pa ničesar o napredku v tujini in niti o tem, kako \ isoko se je na Zahodu prav v zadnjih letih dvignila življenjska raven.
Gotovo je, da *o se, življenjski pogoji v Sovjetiji j>o vojni izboljšali, vendar sovjetskemu {xxlaniku ni postlano » rožicami. Čeprav ni več krušnih in drugih izkaznic, po-trošnik še daleč ni tako svoboden kot pri nas. Ni on tisti, ki določa, kaj in koliko naj se zanj izdela, kakor je to primer po deželah s svobodnim gosjiodarstvom, pač pa je potrošnik še vedno pod jpolno o-blastjo petletk. Je samo šahovska figura načrtnih strategov: jaa pc morda kralj, pač pe samo majhen kmet, ki mu premikanja določajo slepi proizvajalni predpisi in visoki prometni davki. V učni knjigi »Politična ekonomija«, ki so jo lani izdali, je natiskano: »Socialistične družba je premagala siromašno stanje, ki je tako značilno za kapitalistično družbo.« Eno samo potovanje v Sovjetijo pa bo jpoučilo tudi še tako navdušenega komunista, da je prav nasprotno resnica.
Takih vzporeianj med eno in drugo stranjo železne zavese se komunistični kljukci bojč kot peklenšček križa. Seveda z golim zanikanjem stvarnosti ne pridejo deleč. Preprosto ljudstvo njihovim lažem več ne nasede, zato o »rdečem ra ju« molčijo.	(Konec)
H. ROEPER
V MBPOhi ni miru
Francija ima s svojo kolonialno politiko smolo. Potem ko je moTa-la pristati na j?ovratek Ben Jusuf3 ne maroški prestol, izgleda, de s tem v. tej deželi tudi še nc bo miru. Ben Jusuf je bil samo eden izmed zunanjih simbolov, ma katerega so se oprle sile, katerim je pravzapra ' do popolne neodvisnosti Maroka. Sedaj ko ie Ben Jusuf zopet na prestolu, mu že očitajo, da je premehak, de se hoče s Francijo pomiriti, da odpušča vsem nasprotnikom itd. Izbruhnili so hudi neredi, pri katerih je izgubilo življenje nad 50 domačinov. Se vedno se skoro vsak dan vrstijo atentati. Do spora je prišlo tudi med vodstvi dveh največjih nacionalističnih strank, ki si medsebojno očitata, da bi za dosego oblasti bili pripravljeni prodati maroško svobodo.
VESTI z GORIŠKEGA
Praulčni red na temelju prauičnega zakona
V	medeljo 20. t. m. je papež Pij XII. sprejel kakih 800 funkcionarjev notranjega ministrstva, k; so ga pod vodstvom ministra T&mbro-lVjja in državnega podtajnika Biso rija obiskal v Častil Gandolfu.
Za nas. Slovence v Italiji, ki živimo avtohtoni na tej zemlji, pa nismo še deležni nobenega poseb .nega zaščitnega zakona in smo skozi in skozi v prenekaterih svojih pravicah zapostavljeni, so važne •besede, s katerimi je omenjene funkcionarje, od katerih smo Slovenci v veliki meri odvisni, papež nagovoril,'
OPozval jih je, naj »pospešujejo pravični red na temelju pravičnega zakona, kajti, če bi se zgodilo, da so zakoni kake države krivični, to je nasprotni splošnemu blagru, naravnim ter tudi pozitivnim, božjim in cerkvenim zakonom, bi jih nedvomno bilo treba s pametnim raz-sodkoni spremeniti in tako preprečiti pravico in celo dolžnost nepokornosti od strani državljanov.«
Slovenci v Italiji nenehno zahtevamo pravični zaščitni zakon, do katerega imamo po naravnem, dr žavnetn in božjem zakonu pravico Pravico do zaščite pa imamo tud; na cerkvenem poprišču, ker se marsikje čutimo zapostavljene ‘udi v cerkvi, ko smo prisiljeni poslušati božjo besedo le v italijanščini, na-
Ugotovitve
in zamolčani vzroki
(Nadaljevanje s 1. strani).
odlikovala matična domovina, je danes izginil. In če se ob tem vprašujejo Jugoslovani: Ali smo za to trpeli?, si postavljajo isto vprašanje tudi naši ljudje, kajti tudi oni so trpeli, se žrtvovali in borili.
To je eno izmed dejstev, ki moreče vpliva na vse zamejske Slo-ven ce.
Drugo je politična igra z njihovo usodo. Med vojno in takoj po vojni jim je bilo veliko obljubovano, prav odposlanci in opolnomočenci matičfie domovine so jih držali v stalni napetosti, jih gnali z demonstracije na demonstracijo, prisegali danes na* eno, jutri na drugo, dokler niso končno ukrenili tako, kot te je zdelo njim samim, ne zamejskim Slovencem najbolj prav. Ni vrag, da je po tolikih naporih in žrtvah, ki so imele za posledice vsaj v primerjav*' 2 razsipanimi oblju batni tako skromne rezultate, v tržaških Slovencih popustila energija, ki je v prvih povojnih letih u-stavila asimilacijski val, kakor to priznava Rejec..
K tema dvema dejstvoma, katerih pa sedanji politični režim v naši matični domovini že zaradi svo je narave ne more izpremeniti, se pridružuje še tretje, glede katerega bi lahko bilo drugače.
Medtem ko je »predvojna gnila Jugoslavija« vodila narodno manjšinsko politiko, vodi »povojna zdrava Jugoslavija« partijsko manjšinsko pOlitiko. Koliko denarja je zmetanega, da bi se zamejske Slovence vpreglo v strankarski voz, katerega nočejo vleči! Ali naj vzpodbuja zamejske Slovence k narodnemu ponosu dejstvo, da jim sama matična domovina vsiljuje politična vodstva, katerim brez potrebe predsedujejo osebe italijanske narodnosti, kakor se to dogaja v Gorici, na Tržaškem in še predtem na Koroškem? Ali naj Slovenci, ki sprejmejo takšno rešitev, sploh še verujejo ne v svojo moč, ampak vsaj v svojo enakovrednost in enakopravnost?
Za takšne in podobne politične eksperimente je vedno dovolj sreditev, ki pa dotekajo izključno v podporo teh eksperimentov. N.a naših. slovenskih šolah (da omenimo samo ustanovo, ki je nedvomno skupna in nepolitična) pa blestijo pomanjkljivo opremljene slovenske knjižnice, ob dragih šolskih knjigah šolske blagajne ne morejo nabaviti niti toliko učbenikov, da bi mogle z njimi oskrbeti vsaj najpotrebnejše dijake. In število slovenskih učencev v Trstu ni takšno, da bi fcoj takega ne bilo mogoče! Tudi tu se vsiljuje neprijetna primerjava: predvojna Jugoslavija je-v Trstu, dokler je mogla, na svoje stroške vzdrževala celo Ciril-Metodovo, iolo, povojna pa jih pusti, da si več ali manj pomagajo kakor vedo in znajo. V Londonu se ni niti toliko pobrigala, da bi jim zavarovala Strokovno sposoben učni kader!
Ob takem stanju in taki politiki do Zamejskih iorojakov se osrednj1 Slovenci res lahko z zaskrbljenostjo Oprašujejo, kako je z zavestjo in kulturo tistih, ki živi sicir ob mejah, toda izven matične domovine. Taka vprašanja bodo pa le malo zalegla, če ne bodo pri tem odkrito upoštevali tudi lastnih napak in o-froltččin.	#	*	*
mesto u. svoji materinščini!
Krivične zakone, ki nasprotujejo redu, je treba takoj odpraviti, je o-pomnil papež ministrske funkcionarje v prisotnosti njihovega ministra.
■Odpraviti pa jih je treba tudi zelo, ker sicer imajo državljani ne le pravico, ampak tudi dolžnost nepokornosti.
Ta papežev poudarek na pravico in dolžnost državljanov, da krivičnih zakonov ne spoštujejo, je zelo važnega pomena in potrjuje to, kar smo s tega mesta že večkrat napisali: da naravnih pravic človeka nima nihče pravice zapostavljati in teptati; da morajo državni zakon; skladno sloneti na inaravnih pravicah človeka, in končno, da so naravne pravice človeka - državljan« nadrejene državnim zakonom, zaradi česar ima člbvek-državlian ne le pravico, ampak tudi dolžnost krivične državne' zakone prezirati.
Vselej ko gre za raznarodovanje, je državni zakon in njega Izvrševanje od strani katere koli oblasti in katerega koli funkcionarja proti naravnim pravicam človeka, in zato krivičen.
O pravici in dolžnosti človeka, državljane, da se proti taki krivici upre, smo posebno močno poudarili pTav s tega iheSta. Tedaj se je oglasil neki italijanski list in tako našo trditev skušal pobijati. Zdaj p« jo je potrdil sam papež, ki dobro ve, kje tičijo vzroki razprtij, nezadovoljstva in nepokorščine državnim zakonom.
2e samo zapostavljanje pravice državljana-, da se prosto poslužuje svoje materinščine, predstavlja način raznarodovanja in zločin rodomora, kajti pod lem zločinom ne moremo in ne smemo razumeti samo fizičnega pobijanja pripadnikov kakega rodu, ampak tudi njihovo' f*znarotk>vanje, sicer bi bilo govora o navadnem po zakonu Že poznanem umoru in pOkolju posameznikov in skupin ter tudi celih rodov ljudi!
Do danes smo torej Slovenci v Italiji še nezaščiteni in izpostavljeni raznarodovanju! Zaradi tega zahtevamo popolno zaščito vseh naših pravic in ponavljamo besede papeža: da imamo sicer pravico in dolžnost upreti se raznarodovalnim zakonom ter zadržanju in ravnanju oblasti z nami!
Pogojna bazen
in vpis v voiiini imenih
Pretekle mesece smo že pisali o zadevi uradnega črtanja mnogih volivcev iz imenika, in sicer zato, ker so nekoč bili obsojeni na pogojno kazen, recimo za dobo dveh ali petih let, in niso še prosili za izbitis kazni odnosno za usposobljenost, to je za rehabilitacijo.
Tako se glasijo tudi sodbe najvišjega sodišča v Rimu. Toda zdaj je turinsko prizivno sodišče izdalo o zadevi precej pomembno in važno sodbo. Predvsem jje ločilo pogojne obsodbe liz časa pred 1. julijem 1931. ko je veljal kazenski zakonik iz leta 1913, od pogojnih obsodb po 1. juliju 1931, ko vlada sedanji kazen-
ski zakonik, ki so ga še fašisti sestavljali, izglasovali in stavili v veljavo. Določilo zakonika iz 1. 1913 je namreč ugodnejše za obsojence, ker pravi, da obsodba kot taka Bfe-ha učinkovat!. fa> preneha Čaš, (Bo katerega je pogojna kazen veljala. Določilo zakona od leta 19-31 pa pravi, da s pretekom časa, določenega za tek pogojne kazni, ne prenehajo tudi posledice obsodbe. In te posledice so prav izguba pravice vpisa v volilrfi imenik. Zato je -tu-rinsko prizivno sodišče v dveh primerih razsodilo, da se vsi, ki so bili pogojno kaznovani pod veljavnostjo zakonika iz leta 1913, morejo zopet vpisati v imenik volivcev; tistim pa, ki so pogojno kazen prejeli pod veljavnostjo sedanjega zakonika, svetuje, naj zahtevajo izbris kazni na podlagi kake amnestije ali pa tudi naj zahtevajo zopetno usposobljenost, to je rehabilitacijo..
Pnzar vojni oikodovancil
Stalno se nam oglašajo vojni o-škodovanci in nas prosijo za pojasnilo in nasvet v sledeči zadevi: Neka »Associazione Nazionale Sini-streti e Danneggiati di Guerra« s sedežem v Gorici, ul. Dante 10, jim pošilja vabilo, naj se zglasijo v njeni pisarni zaradi sporočila v zadevi, ki se jih tiče. Tistim, ki so se v pisarni že zglasili, pa predlaga, naj ji izročijo pooblastilo za zanimanje in dosego '."plačila odškodnine /.a vojno škočo t\ v J.irosla-vijl zapuščeno premoženje.
V pojasnilo sledeče: Združenje kot tako nima nobenega uradnega značaja, čeravno je pravno potrjena .ustanova.
NtMče ni sjhto primoran zglasiti se V pisarni omenjene,ga zdtužčhji.
V ostalem pa se nam čudno zdi dejstvo, da omenjeno združenje razpolaga z imeni in naslovi vojnih oškodovancev, ki jih finančne in-tr-ndance vendar ae morejo in ne sm-'jo zaupati nobenemu tujcu, dokler ne doka >e, da je za to poobla-ščfeiri Toliko bolj se nam to zdi čudno, ko vemo povedati, da zahtevajo finančne intendance tudi od odvetnikov, da se v takih zadevah izkažejo za pooblaščene.
Pritožba Italijana« v Brixenu
V	Brixenu (Bressanone) na Tirolskem 'je občinski svet, ki ga po večini sestavljajo- Nemci, sklenil posvetiti večino ulic nemškim zaslužnim možem, nekaj pa tudi italijanskim. To pa je italijanske občinske ve 'ii'a’ce t?ko hudo zade-
lo,	da .so kar zapustili sejo in se pritožili v Rim.
Kaj bi mogii reči pa mi Slovenci na Goriškem, kjer ne le, da nam ne dovolijo niti ene same ulice v Gorici, kjer nas. po izjavi samega župana, živi pet tisoč, ampak so nam naložili samo italijanska imena ulic v slovenskih občinah, kot na primer v. Sovodnjah?!
Krfir boli Italijane, ki se sicer nimajo kaj pritoževati, ko so v Br: xenu v manjšini, ali ne sme boleti tudi nas?!...
Dovolj [e dokazov]
, Naši demokratično usmerjeni časopisi so ie večkrat pisali, o »Novem listu« ter ga po pravici označili kot glasilo ljudi, ki so vnfeti zagovorniki komunističnega režima v tfugosfivijf, čeprav se skušajo prikazati javnosti nič manj kot pobož-njaki. Od časa do časa pa si ti gospodje, hote ali nehote, sami snamejo masko z obraza ter nam pokažejo svoje pravo lice.
Kdor namreč pazljivo prebira »Novi list«, je lahko že večkrat u-gotovil med navidezno nedolžnimi članki tudi razne napade na na«e demokratične, zlasti pa katoliške organizacije, kar nam zgovorno prir ča, da se zbirajo okrog tega lista pravi sovražniki demokracije :n vere*.
Kakor da bi vse to še ne zadostovalo ,ti lepega dne gospodje priznajo celo to, da imajo svoje naročnike tudi na jugoslovanskem ozemlju (glej »Novi list« št. 77 -z dne 10 nov. t. 1.), kjer je tisk pod strogim političnim nadzorstvom in zato lahko izhaja le to, kar je stoodstotno naklonjeno režimu.
Kakšne zaključke lahko torej izvajamo iz vsega tega? Odgovor je zelo enostaven. »Novi list« je resnično v službi komunizma, kakor so razne »Ljudske pravice«, »Pri morski dnevniki« in drugi podobni listi, je ]>a od teh sila nevarnejši, ker svoje delo opravlja ra prikri' in zelo hinavski način, da se preprosto ljudstvo tega sploh ne za veda.
Kaj pa poreče tozadevno ceikve na oblast? Ali bo še dalje na vse to
Italija išče tržišča na Daljnem Pzhodu
Po posvetovanjih * italijanskimi | vznemirjajo. Zato bo obrambni jni-vfcllijojlanifci v WashingtOtiU, Lor Inister Taviani odletel v Washlng-
donu, Parizu in Moskvi je zunanji
minister Martino odletel na- Japonsko in bo kasneje obiskal še Siam, Indijo, Cejlon in Pakistan. To je prvo potovanje italijanskega zunanjega ministra na Daljni vzhbd. V prestolnicah teh dežel bo Martino najprej vrnil obiske. Pri tem pa ne bo manjkalo tudi drugih konkretnejših razgovorov.
Italija, bi si rada zajamčila nova tržišča na Daljnem vzhodu; zaveda se, da ima tam prijatelje in da bi lahko razpečala določene količine svojih industrijskih izdelkov pod boljšimi pogoji kot doslej.
Glede neuspehov ženevske konference so politični krogi mnenja, da je .politika pomirjenja zaenkrat pokopana. Ponovno se je izkazalo, da ostaja najvažnejši cilj sovjetske politike svetovna revolucija. Nekaj pa so oblastniki v Kremlju s svojo taktiko smehljajev le dosegli: oslabitev evropskih združevalnih stremljenj. Mir je mogoče ohraniti s po-jačanjem zahodne solidarnosti in z evropsko integracijo. Italija bi morala — tako pravijo v Rimu — zapustiti svoje dosedanje stališče čakanja in postati aktivnejša.
Z ' razvojem najnovejših dogodkov na Bližnjem vzhodu se v Rimu
SLOVENIJ
DA BI SE PREVEC NE PRIZADEVALI
Na področju zagrebških občin so Komisije svetov za gospodarstvo pregledale, temeljito pregledale delovanje zasebnih zidarjev. Pri, .tem pregledu so ugotovili, da skoro 25 odstotkov zidarjev deia več kot i petimi delavci kakor določa zakon in da so mestno zaslužil, preveč za razmere socialistične družbe. Nekateri teh zidarjev so v prvi polovici letošnjega leta dosegli tudi 8 mili jonov dinarje,v prometa. Ker tak promet prinaša prekomeren zaslužek — ni važno, če so se ti zidarji trudili in pošteno delali — zato so sklenili, da jim v celoti odvzamejo, zaplenijo its »protizakonito« pridobljen zaslužek.
Težko je ustreči tem »socialističnim« gospodom, ki danes prav komunistično izžemajo ubogo jugoslovansko ljudstvo: če premalo delajo, so saboterji; če preveč, so pa kapitalistični izkoriščevalci delovnega ljudstva....
ŽIVLJENJSKA RAVEN
Kako varljive so bile obljube ko m-unističnih oblastnikov o zvišanju Življenjske ravni jugoslovanskih narodov pričajo tudi turistični kraji Do' leta- 1949 so si jugoslovanski delavci še kar privoščili turistične kraje in letovišče za izkoriščanja svojih letnih dopustov. Od takrat dalje pa, kakor da bi odrezal. Do-či:m je bila namreč povprečna nočnina delavcev v teh turističnih krajih 5 -ali 6 dni. v letu 1949, je lansko
leto padla za, več kot polovico, to je na 2 dni! Edini razlog za to pa danje so gospodarske razmere delovnih ljudi, ki so postale vsaj re sne. »Življenje je postalo preče-težko«, tožijo delavci, ki izkoriščajo svoj letni dopust z obdelovanjem svojih mikroskopskih vrtičkov, katerih prej še pogledali niso in so raje odšli ne dopuste v hribe ali pa k morju. Danes so ti kraji za privj-ligirano kasto ali pa za tuje turiste, ki nosijo zlate devize zadolženemu gospodarstvu in katerim zgrajeni in zavedni »socialistični« u-službenci globoko klanjajo svoje gibčne hrbtenice.
Kaj velja narodna zavednost al" dobrobit ljudstva? To ne prinaša zlatih deviz, s katerimi se v tujini lahko kupujejo ne le žito in sladkor, pač pa predvsem dragoceni kožuhi in najlon nogavice — vidna odlika »izvoljenih« v rdečem raju.
SE O ŽIVLJENJSKI RAVNI Razne uradne napovedi in obljube o zvišanju življenjske ravni klavrno propadajo ob trdem dejstvu, ki -ga gospodinje1 vsak dan doživljajo na živilskem trgu. Zadnje čase so podjetja na debelo uvedle prodajo -tako imenovane ozimnice, t j. prodajo sadja i» zelenjave za čez zimo. Ta prodaja predvideva le nakup na debelo. Gospodinje pridno obiskujejo te trgovine, toda kupujejo le malo, -ker ni denarja. Nekaj več kupčije bo po prvem novembru, ko bo prišlo vsaj nekaj denarja k hiši.
ton, kjer naj bi st pogajal o o-
brambnih načrtih NATO v Sredozemlju. Italija želi predvsem dobavo modernega in učinkovitega o-rožja.
Navdušenje za odprtje na levo je močno popustilo po ženevskih nev spehih. Nenni še vedno ni z ničemer dokazal, da je Togliattiju ob;-nil hrbet. To so dokazale tretje volitve za ustavno sodišče, kjer je Nenni podpiral komunističnega -kandidata.
Industrijski krogi se z vsemi si lami poteg-ujejo za vzpostavitev gospodarskih stikov z rdečo Kitajsko. Vlada pa ne želi, da bi prišlo do sporov med njeno zahodnjaško zunanjo politiko in ekspanzivnimi stremljenji industrijcev, ki 4ih za to priložnost podpira Skrajna levica.
Rožič ostal v Gorici na srednjih šolah a slovenskim učnim jezikom, ker ima dobre pogoje za to mesto, saj .pozna imenitno italijansko zakonodajo, pri spoštovanju in izvajanju katere je, lahko rečemo, naravnost tenkovesten.
Na vsak način želimo g. ravnatelju prof. Rožiču, vrlemu vzgojitelju in kulturnemu sinu goriških Brd, viso srečo in zadovoljne uspehe v nadaljevanju svoje kariere!
Profesor Rožič stalni ravnatelj
V	soboto 19. t. m. je ravnatell gimnazije in liceja s slovenskim učnim jezikom v Gorici, g. prof. Rožič, prejel ministrsko obvestilo, ia je, z <:Tirom na zmagani natečaj za čin in službo ravnatelja srednjih šol, ker se je sedem pred njim zmagujočih določenemu mestu odpovedalo, imenovan za stalnega, in da v osmi« dneh z/mede svoje mesto v Desenzano del Gerda.
Gospod ravnatelj prof. -Rožjč je seveda mesto v Desenzano «3el Garda sprejel, vendar je na vabilo g. goriškega šolsk?:?a skibnika že vložil prošnjo is-, izvrševanje službe v Gorici.
Gospodu ravnatelju prof. Rožiču ponovno čestitamo k doseženemu uspehu in k visokemu imenovanju, hkrati pa želimo, kot smo že po zmagi natečaja pisali, da ostane na naših šolah, in smo res zadovoljni, de je v ta nrmen prošnjo že predložil.
S	svojo visoko nadarjenostjo je g. prof. Rožič dosegel res velik u-speh. Slovenska javnost mora to dejstvo pravično in. pošteno certiti, kajti še tako velika nadarjenost prav nič ne pomaga, če ni pri tistem. ki jo nosi, tudi kaj pametne in zdrave energije za nastop in u-veljovljanje v službi, ki si jo je izbral in za katero se čuti poklicanega.
Se mlad, saj ima- le 42 let, je g. ravnatelj prof. Rožič dovolj zgov-> re,c primer in dokaz, da immvj sJlo-vepci v Italiji prosto možnost uve-lievljenja x javnih službah, kj'.1” n;<>rtmo doseči tudi visoka m;st/. im čine. T6 pa smo prisiljen: poudariti zato, ker če preveč naših mladih sil, ki bi se z nekoliko požrtvovalnosti in trudom lahko pokazali in uveljavili, saj bi s tem odlikovali sebe in svoj narod, ki tako močno potrebuje v zamejstvu vodilnih, kulturnih mož.
Kot poštenega Slb-venca je fašizem tudi g. prof. Rožiča preganjal in mu skušal škoditi, saj je moral okusiti najprej tržaške zaoore, potem pa premestitev na Sardinijo.
Upamo, da bo g. ravnatelj prof.
NOVICE IZ STEVERJANA
V	petek 18. t. m. se je pripetila pri nas nesreča. V Bukovlju, in sicer na ovinku ceste, ki pelje na Va-lerišče, je g. Avgust Klanjšček zadel z motornim vozilom y, cestno ograjo, zletel z motorja in padel nekaj metrov pod cesto. Zlomil si je ključnico y ramenu. Želimo, da kmalu ozdravi!
4» * *
Ze nekaj dni posluje redno dona-šanje pošte tudi na Jazbine. Službo pismonoše vrši g. Marjan Maraž, ki hodi dnevno tudi -na Jazbine, tipamo, da bodo tudi J^zbinci zadovoljni z njim, kakor smo vsi Ste-verjanci. Jazbinci pa ne bodo vec jamrali, da jim pošta prihaja tako redko, kot da bi bili v kaki puščavi Afrike!
2eliino pa, da bi naš poštni .urad imel daljši urnik poslovanja, ker se naši ljudje, ki so z delom precej zaposleni, ne morejo držati, točno tako kratkem urniku kot je v velje-vi!
sti y sedaj
Premestitve duhovnikov
Dogovorjeno s prizadetimi so se že v nedeljo 13. t. m. i-zvršile sledeče premestitve 'slovenskih duhovnikov: č. g. Bogomil Brecelj je iz Sovodenj šel v Doberdob, č. g. Ivan Kretič pa iz Doberdoba v Devin, devinski č. g. Vladimir Komac je prišel pa v Sovodnje.
Vsem trem častitim gospodom želimo srečno in zadovoljno pasliro-vanje v novih župnijah.
Zagonetna smrt
Pretekli -teden so na Soči pod Rojca-mi našli truplo 27-le.tnega I-zidorja Rusjana iz Gorice. Sodijo, da je nesrečnež izvršil samomor, toda njegova mati dvomi, da bi se bil njen sin odločil k takemu koraku. Oblastem je mati pokazala rane na truplu svojega sina, ki bi kazale, da jih ni mogel povzročiti padec ali skok z višine tridesetih metrov. Orožniki vršijo preiskavo
AVTOTAKSI
mirno gledala in molčala? N.e< kaj takega si ne sme dovoliti! Zato je skrajni čas, da dvigne svojo pravično roko ter prepreči enkrat -a vselej nesramno igro teh sodobn!h Judežev Iškarijotov, ki so v sramo to hašemii poštenemu in vernemu ljudstvu.
Demokrat in katoličan
GOSPODARSTVO
NA NJIVI
Ce njive, kjer v tem času nič ne raste, niso preveč mokre, jih je vredno takoj globoko preorati da ledeni mraz zemljo zrahlja. Tako oranje je najbolj priporočljivo s traktorjem, ker zemljo na-glo zorje in zaradi tega tudi bolj zdrobi!
Kdor ima dovolj hlevskega ^noja na razpolago, naj že ob -tem Ora nju njive gnoji, kar je posebno pri* poročljivo za njive, kjer bomo sadili krompir ali sejali koruzo. Zdaj zaorani gnoj bo namreč učinkoval že v tekočem agrarnem letu. Poleg tega pa se obranimo tudi pred škodljivci, ki y razkrojenem gnoju m: najdejo sebi primerne lege.
Na 1.000 metrov površine vržem*'' 40 do 50 kvintalov gnoja,'zraven £» še 30 do 40 kg superfosfata.
Tudi zastarele travnike in dete ljišča je dobro preorati, ne, pa tud« gnojiti s hlevskim gnoj.em.
V	KLETI	,	c«.
Ce je bila v kleti pravilna topltt-ta, je mošt gotovo dobro prevref. Ker pa se mora sčistiti, potrebuj! nekoliko mraza, zato odprimo ta par dni kletna okna, da se toplota v kleti zniža in mošt sčisti.. Toda ne več kot za par dni, ker se harfi tudi že sčiščeno vino lahko zopet zmoti, ker v njem začne izločati vinski kamen, ki obdrži vino motno. Tako vino se sicer lahko zopc. sčisti, zgubi pa na vinski kislini, ki daje vinu okus in ga ohrani!
Koncem tega meseca vino že lahko prvič pretočimo; prej pa oreiz k-usimo ga s tem, da vzamemo iz sodov po en kozarec vina in ga za 24 ur pustimo na sodu. Ce vino v kozarcu porjavi, moramo staviti v sod, in sicer v vrečki, 8 do 10 gra mov kalijevega bisulfita na vsai-hi vina, ki naj v sodu ostane 5 do
6	dni. Sele nato vino pretočimo in prezračimo ter požveplamo z enim azbestnim trakom na vsake 3 (•'. ker to žveplo potegne nase okus bi* sulfita in ga uniči.
Ce pa vino v kozarcu na sodu ne porjavi, ga lahko pretakamo, ir sicer skozi bakreni lej, da ga hkrati tudi zračimo. Zotem pa ga požveplamo z azbestnim trakom, kakor že povedano. Razume se, da moramo na vsak način motno vino dobro ločiti od čistega!
Obvestilo rejcem bikcev!
na Tržaškem
Obveščamo zainteresirane živinorejce, da. se bo vršil v decembru redni jesenski pregled za potrditev bikov.
Zakon ne dovoljuje držati nepotrebnih, nad 10 mesecev starih bikcev, če ni bila vložene prošnja za pb,trditev.
>Za vse bikce, ki bodo v decembru stari 10 -mesecev, morajo lastniki predložiti preko svoje občine do zadnjega novembra t. 1. redno prošnjo, naslovljeno na Komisija za potrditev bikov, pri Pokrajin* skem kmetijskem nadzorništv-u, u-lica Ghega štev. 6-1.
Prav tako morajo predložiti pro šnjo lastniki že potrjenih bikov, katerih potrditev poteče konec decembra.
Tovarna pahiStva
v v
PRincic
Tel. 32
KRIWIN
Cormons
MARKO KOVAČIČ
GORICA - Via A. Manzoni 16 » Tel. 2244
Se priporoča za prevoz potnikov v Jugoslavijo
SLOVhNKA GA J k RkŠILA \
Zgodba življenja
lllll!IIIIIIIIMillll!lllllllllllillllllll!llllllll!ini!llllli:ill!llllllllllll!lllll!lllllinin:i!lllfllMII!IIH
Osemnajstletni Herman Rafael WolIf je bil rojen v Stettinu na Nemškem. 2e s
samim rojstvom so ga rojenice prikrajšale za življenjsko srečo. Hodili so ge namreč starši židovske vere. Z ostalimi židovskimi družinami moral komaj triletni Herman s svojimi starši v židovsko četrt, v poljsko mestece Lublin. Hitler je vse te nesrečne družine oropal celotnega imetja. Hermanov ded in babica sta se še pravočasno umaknile v Sangaj.
Ko je babica zvedela za težko u-s«do svojih otrok, si ie postavila en sam življenjski cilj: rešitev za vsako ceno. Ločila se je od svojega moža, da bi se vrnila v nacistično Nemčijo, ker je hila sama nežidov-ske krvi. Cez Sibirijo je dospela v Stettin. V židovsko četrt je pošiija-, la pakete, kolikor je pač zmogla.
Leta 1942 so taborišče v Lublinu nacisti razpustili. Hermane sp s starši spravili v koncentracijsko taborišče Travenicki. Leto dni ka sneje je petletni Herman doživel nekaj, česar ne bo nikoli pozabil. Pred njegovimi lastnimi očmi so mu nacisti postrelili očeta in mnogo drugih zapornikov. Le nekaj žensk so pustili pri življenju. Med njimi tudi njegovo 23-letno mater. .Hermana so nasilno ločili od matere. Leta 11344 so tudi mater zadušili v plinski celici.
Za ifce rmanom je babica izgubila vsako sled. Zidovski zdravnik iz •' Ste.ttina ga je našel v taborišču Auschwitz. .V zadnjem trenutku se mu je posrečilo prepričati taboriščnega poveljnika, da ima otrok »več arijske kot židovske krvi«. S to lažjo se je Herman zopet enkrat izognil celice smrti. Z 59 drugimi otroki ,je Herman prispel januarja 1945 ,v- koncentracijsko taborišče Ravensbrueck.
V	oblačilnici taborišča Ravensbrueck je biia zaposlena tudi slovenska delavka Ana Pavlin. Nekega dne.se je mali Herman zatekel k nji in se jo je oklenil iz strahu z vso silo. Hlipajoče ji je pripovedoval vso svojo nesrečno zgodbo. Ana Pavlinova ie otroka vzela v naročje, ga potolažila in ga skrila pred SS-ovci med stara oblačila. Z materinsko ljubeznijo ga je negovala, ■in ko so zavezniki osvobodili taborišče. se je Ana Pavlinova vrnila v svojo domovino. Siroto je vzela s seboj.
Med teiji časom se je babica preselila v Weimar in vztrajno nadaljevala s poizvedbami za izgubljenim vnukom. Po dolgotrajnih naporih je , končno izvedela za naslov Ane Pavlinove, ki je s trdim delom preživljala sebe in tujega otroka. Z materinsko ljubeznijo ji je prira-stel k srcu, z ljubeznijo, ki jo pozna samo mati nasproti lastnemu otroku. Streh, da bi zopet izgubila ■otroka, ji je narekoval izgovor, ki je. babici zopet zamešal poizvedovalne napore. »Otroka mi je SS odvzela v Mec-klenburgu«, je pisal«. Ko pa je 1. 1947 Pavlinova slišale po radiu ponovne babične poizvedbe za otrokom, se je s težkim srcem odločila, da otroka ne bo več prikrivala. Jugoslovanska vojaška misije v Berlinu pa je povratek odbila z utemeljitvijo, da ie Ana Pavlin otroku rešila življenje in da t-ma zato do Hermana prvenstven-' pravico.
S to odločitvijo pa se babica ni pomirila. Ali naj bi njeni dolgoletni napori bili zaman? S pomočjo strica Manfreda je nadaljevala borbo za vnuka. Preteklega oktobra je končno stric odpotoval v Slovenijo, na Pivko, v Orehek. Tu pa ni srečal nekdanjega ljubkega otročička, pač pa nezaupljivega mladeniča, ki o svojem stricu ni hotel, ničesar sli sati. Nemčija je zanj pomenila, koncentracijsko taborišče in smrt. »Saj
te ne mislim odpeljati«, je zatrjeval stric, »želim ti samo nekaj povedati o tvoji domovini.« In stric mu je pripovedoval zgodbo nesrečne družine, razkazoval fotografije očeta, matere, babice ter mu odkrival skrbi in trpljenj' babice. »Dovoli mi eno noč za premislek«, je prosil Herman, »potem se bom odločil.« Naslednje jutro je padla od-
Nemška sirota Herman in njegova rešiteljica Ana Pavlin iz Orehka
ločitev. »VTnem,se k babici!« je dejal Herman.
To je zgodba židovske sirote in slovenske žene. Resnična je. Napisal jo je nemški časnikar Marcel Gaertrer zsdnjo nedeljo v nemškem dnevniku »Frankfurter Rundschau« v. čast in priznanje slovenski ženi. Pripovedovala sta mu jo babica in Herman le nekaj dni po zopetnem svidenju.
Naš pretkani muc Peter
Mačke so neumne, pravijo 1 (udje.
O takih sodbah nisem prepričan in y naši družini bi gotovo vsakdo zatrjeval prav nasprotno. V hiši, ki stoji tesno na robu Krasa, imamo dve mački, mater in sina. »Demokracija« prinaša včasih doživljaje z živalmi, ki jih prebiramo z velikim zanimanjem in veseljem. Zgodba o sinicah je bila naravnost sijajna. Prav ta me je napotila, da povem nekaj o naših dveh mucah,
Mati muca je snežnobela in samo na koncu repa kriči v svet njen debel črni klicaj. Ce našo muco zapremo v zaboj s pritrjeno žičasto mrežo, se obnaša kot izučen ključavničarski mojster ali pa izurjen vlomilec. Najprej preišče vse lesene dele zaboja, vendar se v njenih očeh že zrcali spoznanje, da iz te moke ne bo kruha. Drugačna pa ji i/.gleda zadeva z žičasto mrežo. Luknja? — Ne, take pač ni. S čim pa je mreža pritrjena na zaboju? Kratko ovohanje z noskom in košatimi brčicami, previdno potipavanje z desno šapico, in muca mamica že vedo, da bo ujetništvo trajalo le še. nekaj minut.
Mrežo s kremplji malo nategne, najprej- z desno nožico, potem še z levo. Nato samo še z levo, medtem ko se z desno ,-upira v mrežo navzgor. Ze se je pokazala vidna vzboklina mreže in že tudi zdrsne, prva pentlja žice Čez žebljiček. Druga pentlja sledi; bela glavica pritiska in odmika pentljo za pentljo. Kjer je trdna volja, tam še pot kar sama odpira, in kjer je glava na pravem mestu, uspehi ne izostanejo, pa čeprav je to mačja glava. Muca že sedi, se obrača in $i oblizuje šapice, ki dišijo po žici. Z ironičnim pogledom si ogleduje svojo vlomljeno ječo.
Peter, njen sin, ni tako ironičen. On se že v polnem zaveda svoje fantovske možatosti. Ne odpira pen-' telj y zaboju, pač pa godrnja kot
Plešasta Kieopatra
O novostih današnje mode mnogo govorijo in pišejo. In vendar ta »pridobitev« ni iznajdba sodobenga sveta. Moda je bila v starih časih prav tako nora kakor danes.
O egiptski kraljici Kleopatri, ki v splošnem velja kot najlepša žena starega veka, poročajo sedaj znanstveniki, točneje arheologi. Egiptski strokovnjaki za izkopanine -nam odkrivajo, da je bila »sijajna« Kleopatra v pravem pomenu besede sijajna; nosila je namreč gladko obrito glavo.
»V takratnih časih je moda neri prosno zahtevala, da nosijo odlične žene v. glavi nakit enake barve, kakršna je bila barva las. Tudi nakit je bil v tistih časih podrejen modnim muhavostim, zato je takratna moderna žena lahko sledila modi le, da je imela v stalni zalogi lasulje raznih barv. Lasuljo pa je mogoče učinkovito pritrdiM le, če je glava gladko obrita.«
Kleopatra, katere lepota in eleganca je ostala slavna vse do današnjih, dni, je bila torej — plešasta.
Helitioptepji rešujejo živali
Edino zvrst antilop, ki jo premore ameriška celina, so pred krat-kitn rešili pred popolnim iztrebljenjem. Število antilop, ki jih Američani imenujejo »pronghorn« - ve ličarske antilope, cenijo na 130.000 živali. S pomočjo helikopterjev so razgnane črede usmerili na pašnike in planote gorovja Rocky.
Grede goved, železniški vlaki, avtomobili in ljudje ne vznemirjaj > viličarskih antilop v taki meri kakor letala. To zanimivost so odkri-
li čisto slučajno, ko so uradniki u-rada za varstvo divjadi s pomočjo letal preštevati zadnje trope antilop. Pri tem so spoznali, da je z letali mogoče živali vod!ti v zaželeno smer.
Ko je pred petdesetimi leti raziskovalec Bartlett ugotovil, da je izmed vseh antilop viličarska edina ki pozimi odvrže rogovje kot srnjak ali jelen, je postal pozoren t.u-di znanstveni svet. Pri tem pa so naravoslovci tudi spoznali, da so brezobzirni lovci in bolezni strahovito razredčili vrste te divjadi.
Potem ko so indijanskega bivola na ameriških prerijah skoraj docela iztrebili, so se naseljenci ir In dijanci vrgli z vso silo na do teda, skoro neopaženo antilopo. Lov na antilope res ni bil lahek. Živali so izredno oprezne in že pri najmanjšem nerrdru šo trop ubere s 75-kilo-metrsko hitrostjo izpred oči zasledovalca, Zanimivo pa je, da so antilope te vrste izredno radovedne živali, in ta radovednost jim je bila v pogubo. Dobro zakriti lovci so jih privabljali z mahanjem z žepnim robcem ali kakim drugim pestro barvnim predmetom.
Zelo dolgo je ostala prikrita lastnost, na kakšen način preplašena družina signalizira nevarnost sosednim tropom. Sele v najnovejšem času so opazili, da ob preteči nevarnosti živali Stisnejo bočno mišičevje, kar povzroča, da sc bele dlake namršijo v okrogle lise ir postanejo vidne n k kilometre daleč.
V	preteklih časih je bilo po prerijah na milijone antilop. Sedaj so končno našle svoj mir v rezervatih pogorja Rocky.
resnični gospodar. Prav tako kot gospodar je tudi zamišljen in preudaren. »Packa!« ga zmerjamo, ko potuhnjeno zalezuje vrabce ali sinico. Ai,i pa ga tudi pohvalimo: »priden Peter«, ko privleče iz drvarnice malo miško. Grajo in pohvalo sprejema Peter z razumcyd-njem, Seveda se ;aIezoyanju ptičev ne odpoveduje, kaj še! Dobro pa -e zaveda, da si s takimi junaštvi ne bo priboril lavorik. Zato se pri takih poizkusih izogiba prisotnosti jaVnbsti.
Pred kratkim pa je napravil pravo mojstrovino. Odšel je na klatež v gmajno, na oni strani hiše. Ko se je vračal, mu je iz gobčka visel kar debelušast makaron — modras! Zenske so zavriščale, da so se zbudili vsi openski popoldanski zaspanci. Seveda pa je Peter s svojim plenom natresel precej strahu tudi moški dvojici v mozeg. Kaj. če bi šla na gmajno r. amesto Petre — teta Erna!...
Petra smo zasluženo nagradili s pohvalami, ki jih Peter — kot rečeno — sprejema r. razumevanjem, vendar so mu otipljivejši dokaz1 priznanja neprimerno, ljubši. Zato je prt jel tudi skodelico mleka- in debelo skorjo ementalskega sira. Peter spreminja barve svojih oči z rumene jasnine v trdo zelenilo, postavlja zenico na najmanjšp odpr-tno, sedi na soncu in razmišlja. Izsledki njegove preudarnosti so se kmalu pokazali;
Peter je bil že spet na gmajni iji iz gobčka mu je na povratku bingljal — modras. Moja žena je prebledela. »Strašno!« je vzdihovala, »kdo bi si bjl mislil, da je na openskih gmajnah še kak resnični modras, sedaj pa .... Moj Bog!«
»Tolike bolje, da sedaj vemo«, sem odgovoril in že nabiral mleko v Petrovo posodo. »Nesnago bo treba čimprej iztrebiti ali pa hišo prodčti. Za nenaročene obiske zadeva sicer ni tako nerodna«, sem j še dostavil. Obtjl seta gumijaste škornje, zgrdbil gorjačo v roko in odšel na gmajno, preiskal sem .vsak kvadratni meter zemljišča, premlatil vse grmbVjč ih preobrnil vsfe premakliivo kamenje. Po modrasih ni bilo sledu.
Peter mi je nekolikokrat pomežiknil, ko sem se vrnil praznih rok. Potem pa je visoko vzbočil hrbet, se iztegnil, zazehal in jo počasi potegnil na gmajno. Cez pet minut se je Peter vrnil in položil na travo novega modrasa. De bi tega nikoli ne storil! Sklonil sem se nad lesketajočo se kačo. Nekaj se mi je po bliskalo. S hitrimi koraki sem odšel v skrajni kot vrta, kjer smo pred časom postavili smetišče. Z velikim trudom in nemajhnimi stroški sem zadnje poletje dobil z one
OD TU IN TAM
Britanski zunanji minister Mac-millaji je svojemu tovarišu Molotovu na ženevski konferenci izjavil, da je vzhodnonemška policija tista armada na svetu, ki ima največ u-beinikov. To naj bi bil najboljši dokaz za protimilitaristični duh današnje Nemčije. Na to pripombo je Molotov molčal....
Praktično »sodelovanje« med Sov-jetijo in njenimi priprežnicam1 se je na posebno očiten način izkaza-
lo	med ženevsko konferenco. Vsak drugi dan je vzletelo na ženevskem letališču sovjetsko letalo po potrebna živila za sovjetsko delegacijo v vzhodni Berlin. Bencin za letalo je prispevala Praga. Tajna policija je stražila letalo noč in dan. Zahodni časnikarji so se začudeno spraševali, ali Molotovljev želodec ne prenaša švicarskih živil in njenovo letalo ne švicarskega bencina. Končno so le uganili: vzhodnonemška živila in češki bencin ne stanejo nič.
strani meje štiri modrase v znanstvene namene. Šolske zbirke so vendar tako ubožne. Najlepšega sem prepariral za v špirit, enemu sem izdrl strupenjača, ostala dva in brezzobega sem odneles v smetišče, Vse sem prebrskal po smetišču, sreče pa sem itael prav toliko kot na gmajni.
Takoj sem sklical družinski shod, saj je bila nedelja. »Peter«, sem dejal, »nas je pošteno potegnil. Sami smo ga zapeljali s korumpiranim mlekom in sirom.« Seveda smo ga kar v zboru ozmerjali, Peter pa je samo mežikal, namršil svoje košate boke, in moja hči je prisegala, da se nam je posmihal.
.Na vsak način sta Peter in prej tudi že njegova mamica dokazala, da mačke niso neumne živali, vsaj tiste ne, ki živijo na Tržaškem, kjer nikoli ni zmanjkalo trapoler-jev.	V.	St.
( ŠPORTNI bROBIŽ
Povedali vam bomo resnično zgodbico, ki je zabavala ves športni svet: V Parizu sta igrali v hokeju na travi ženski ekipi domačega Racinga in reprezentance Bavarske. Kapetan nemške sestave je bila gospa Eva Ullstein, ki je že zdavnaj začela svojo tretjo mladost. Vratar Racinga pa je bila gospodična Chri-sta Ullstein, hčerka gospe Eve, ki poseča pariško univerzo. Stanje je bilo tik pred koncem 3 : 3 Nemke napadajo in mlada Christa (hči) kot dobra vratarica maha s svojo palico in pri tem nepravilno udari eno izmed hasprotnic. Sodnik hoče žvižgati, v tem pa se izribliža gospa Eva Ullstein. Sname si rokavico in pred številnimi gledalci zlasa hčerko in pri tem kriči: »Takšna je torej športna vzgoja, katero ti je dala rmti?« Sodnik, ne vedoč za družinske odnose med dvema na-sprotgicanvf, je zg vsak slučaj obe ižkljijčil. Mh,ti ih hči brez besed in 'i temnimi pogledi zaptistt*! igrišče....
• r »
»Tepis je mo-je življenje«, je dejal neki angleški teniški igralec. Za vsak slučaj je bolje, da ne povemo njegovega imena. »Povprečno zaslužim na večjem turnirju do pol milijona lir«, je dejal neki znani i-talijanski igralec. Ti dve izjavi .zadostujeta, da si naredimo -sliko, kako -zelo »amaterski« je današnji -tenis najboljših tekmovalcev. Češki begunec Jaroslav Dmbny končuje svojo teniško kariero. Skozi deset let je bil -med najboljšimi na svetu, zdaj pa hoče ponoviti podvig še n i področju športne literature. V kratkem bodo izšli njegovi spomini. Teniški svet je prestrašen. Drobny hoče popisati v. svoji knjigi vse, kar ,se je doslej govorilo samo med štirimi očmi in kar ni prišlo na uho širši javnosti. Drobnyjevi spomini bi lahko bili .povod za čistke med teniškimi »amaterji«.
• • •
Prodaja vstopnic za olimpijske i-gre v Melbournu ne napreduje preveč zadovoljivo. Na razpolago je vsega ‘Skupaj 1 milijon 200 tisoč listkov, doslej pa so jih oddali samo nekaj nad 350.000.
* * •
»Poznamo dobro kvalitete italijanskega -nogometa«, je dejal se-stavljalec madžarske nogometne reprezentance, Sebeš, »vendar sem mnenja, da nem gostje v nedeljo v Budimpešti ne bodo dorarii. Mi smo začeli takoj po svetovnem prvenstvu v Švici proces obnavljanja e-najstorice. Naš trud je dal dobre sadove. Nekaj tekem naša enajsto-rica sicer ni odigrala na višku svojih zmožnosti, zdaj pa je kor ec te krize v kozarcu vode. Naša enajsto-rica«. je zaključil Sebeš, »je y najboljši formi.« Italijani potujejo v Budimpešto brez posebnih -upanj.
POD ČRTO
ZDRAVNIK MORIN
Ta zgodba je stara že nad štiri deset let, je pripovedoval stari kapitan. vendar mi je še tako dobro v spominu, kakor da bi se vse to .Zgodilo včeraj. Takrat sem bil vkrcan na tovorni ladji »Phoenik«, ki je pripadala neki paroplovni družbi v mestu Bordeaux. Ladji je zapovedoval moj stric, kapitan Borel. Ko smo dvigali sidro za odhod, se je ladji približal čoln in v njem je bil potnik z malim kovčkom te-r nus rotil, da ga sprejmemo na krov.
Pripravljen je bil plečati bogato prevoznino v Pernambuco, kamor sn£> bili namenjeni. Bil je to čuden človek, iz-gledal je nemiren in obe-•em odločen. Za mojega strica je hil denar glavna zadeva, zato ga je tudi sprejel ne krov.
V	ostalem pa potnik ni bil nikomur na poti. Odkazal-i smo mu majhno kabino, ki je prvih 24 ur sploh ni zapustil. Tudi s hrano je bil izredno skromen. Ladijskemu vajencu, ki ga je oskrboval z vsem .potrebnim, je dejal, da se ne počuti dobro.
Tretje jutro naše vožnje me je
kapitan poklical v svojo kabino. Bil je zelo razburjen: »Ali veš, kdo je naš potnik?« me je vprašal. »To je morilec!«
»Kako vendar?« sem spraševal.
»Je to morilec, ki ga iščejo oblasti. iSaj se še spominjaš, da so nam tik pred odhodom prinesli časnik na krov. -Do sedaj nisem imel čas.e. da bi list tudi prebral. Sinoči pa sem ga pregledal. Časnik piše, da je morilec pobegnil in da se bo verjetno poskušal vkrcati na kako ladjo v kakem jugozahodnem pristanišču. Bili so mu že na sledi, p>a so sied zopet žgrellii. V listu je tudi točen popis morilca. Prepričan sem, da je morilec prav naš potnik. V ostalem pa sem ga tudi skrivoma opazoval.«
»Opazovali ste ga?«
-»Da, danes ponoči. Skozi špranjo. Na kljuko je sicer obesil brisačo, kljub temu sem ga opazoval. Šival si je dragulje v pas na hlačah. Prev gotovo je morilec. Nobenega dvoma -ni več!«
»Ne, ne, kapitan! Tako gotovo to vendar ni«, sem ugovarjal stricu. »Res je, kapitan, da ste prepričani, vendar ni mogoče obdolževati in sumničiti človeka brez dokazov.«
»Brez dokazov praviš, -nekaj jih
že imam, druge pa. bom še našel. Boš videl, da se bo sam izdal. Pod nobenim pogojem nočem biti sokriv tega zločina. Trenutno z ladje ne more pobegniti. Naprej pa bomo že še videli.«
'Osamljenost potnika pa ni trajala dolgo. Pogosto je pričel prihajati na- krov, se nazgovarjal in šalil s posadko in pripovedoval o svojih poslih. Pripovedoval je, da je zastopnik švicarskih tovarn Ur in da namerava ustanoviti v Rio večjo trgovino. Ze kmalu pa je op>azil, da nekaj v njegovem pripovedovanju ni v redu, zato je postal zopet bdlj rezeryiran. To -bi si seveda prav tako lahko razlagali kot nemir zločinca, ki ga sumničijo, ali pa kakor razdraženost moža, ki so ga zavrnili, ko se je poskušal s svojo okolico spoprijazniti. V ostalem pa sem si prečital v časniku popis morilca in zdravnika Leclanchyja in sem bil daleč manj prepričan, da bi se popis mogel -nanašati na našega potnika, kakor je bil v to prepričan moj stric.
Tako je minilo neka1 dni. Cez dober teden je zbolel naš ladijski vajenec in že x kratkem se mu je sta-nie izredno poslabšalo. Imel je visoko vročino in vrat mu je bil poln
mehurčkov. Takoj seta videl, da i-ma davico, to pa je bilo tudi vse. Nihče na ladji mu ni mogel jpoma-gati. Bil je dober dečko in vsi smo ga radi imeli. Sedaj pa smo morali prisostvovati njegovemu umiranju.
Bilo je proti večeru in vsi smo bili okrog njegove postelje. »Pojdi po potnika!« -mi je zakričal kapitan nenadoma.
»In kaj naj pomaga potnik, kapitan?« sem ugovarjal.
»Ce je tisto, kar pišejo, potem more biti zdravnik!«
»Ce ie tisto, kapitan, protem Se pač ne bo izdal.«
V	tem trenutku je stopil v kabino potnik in se približal postelji. S seboj je nosil torbo z instrumenti. Ne da bi se zmenil za nas, se je nagnil nad umirajočega. Napravil je nekaj hitrih in spretnih gibov z rokama. Iz ust je udarila kri in dečko je sproščeno zadihal.
»Mislim, da jo bo odnesel«, je dejal potnik. Postavil se je pokonci, ostro pogledal kapitana in dejal: »Zdravnik sem.«
Kapitan ga je objel. Hitro pa ga je zopet izpustil in- naglo odšel v svojo kabino.
Ladijski vajenec se >e počasi izlizal. Potnik ga je oskrboval dan
in noč. V ostalem p>a z nikomer ni spregovoril niti besedice. Niti z mornarji, ki niso ničesar vedeli o zadevi in so ga samo spoštovali in občudovali.
Med tem časom je hodil kapitan ves zamišljen po krovu, bil je nenavadno živčen in ponoči ni spal. Stalno je razmišljal, svojih misli p>a mi ni zaupal. Nekega jutra po se je očitno odločil. Vzel me je s seboj v potnikovo kabino.
»Gospod Morin«, mu je dejal, ne da bi ga pogledal v oči, »mislim, da ne bi bilo p>ametno, da se izkrcate v Pernambucu, kjer nas pričakujejo. Zavili bomo v Caracas, ki je zelo lepo mesto in ki vam bo gotovo zelo ugajalo. Kaj mislite?«
»Kakor želite, gospod kapitan«, je odgovoril potnik.
Tako je ostal umor zdravnika Leclanchyja, ki je takrat dvignil toliko prahu, -nepojasnjen. Ko smo našega potnika izkrcali v Venezue
li,	nismo o njem ničesar več slišali. Na visokem morju mi je kapitan položil desnico na ramo in dejal: »Na vesti ima človeško življenje, zato p>a je rešil drugo človeško Življenje, kljub nevarnosti, ki se ji je izpostavil. Mislim, da je tako račun poravnavam« Frederic Boutet
Jugoslavija
pred kongresom
Nadaljujemo z razgovori, pred ameriškim kongresom v odnosih ameriških parlamentarcev in politikov do Titove Jugoslavije. Na vrsti so razni govorniki.
IV.
Stassen: »Sodimo, da je v interesu Združenih držav, če je vs.ako mur jasno, da bi si Sovjets4a.Ru*'>• ja nakopala na glavo borbo velike ga obsega, ako bi napadla Jugoslavijo. V interesu Združenih držav je, da ima Tito v jugoslovanskih gorah močno utrjene vojaške po stojanke in lovska letala na reak. cijski pogon, da bi mogel odbiL vsak sovjetski poizkus podjarmiti Jugoslavijo. Dobršen del jugoslovanskih obrambnih naprav je btl zgrajen z ameriško pomočjo. Z drugimi besedami povedano: Vsaka po litika, ki pomaga kateri kolk državi, da ohrani neodvisnost, če ji gro zi nevarnost od Sovjetske zveze, je modra politika in v interesu Zdru Ženih držav. S tem seveda ne trdi mo, da odobravamo vse, kar 'kjerkoli na svetu katera koli Vlada- stori in dela. Lahko bi navedel primere v raznih delih sveta, kjer izvajajo vlade ukrepe, ki fei jih mi ne storili, kakor tudi primere, kjer m: želimo, da bi bilo več svobode m da bi se režimi hitrejše odmikali otj totalitarnih oblik vladavine. -Ne smete pozabiti, da je Sovjetska zveza tista, ki je prišla nazaj k Jugoslaviji. Sovjeti so poslali k Titu ministrskega predsednika in vrhov ne komuniste. Ti so šli tja in komaj pristali na letališču, ko so že prosili Tita, naj se vrne nazaj v svetovno komunistično družipo. Toda Tito je to odbil, tfihče nima take kristalne krogle, ki: Idi .mu mogla vnaprej povedati, kaj se bo koncem koncev zgodilo. Toda mi sodimo, da moramo s programom pošiljanja pomoči nadaljevati vse dotlej, dokler ne bo piopolnoma ja ?no, da to ni več v interesu Združenih držav. Toda kadar koli ,'p kjerkoli kaj storimo, da zmgnjia-mo moč, ki je koncentrirana y Kremlju, vedno smo lahko mirni, da služimo interesom Združenih držav.«
Predsednik odbora Bichards: »A
li	imate y svojem uradu koga, ki bi nam lahko vnaprej povedal, kako se bodo stvari -razvijale?«
Stassen:	»Naša	organizacija	je
dobra, toda na žalost nima nikogar, ki bi mogel prerokovati.«
(Po časopisnih poročilih se je na tem mestu nadaljevala -razprava, ki je bila zelo ostra, ne tajni seji.)
Poslanec Judd: »Sodim, da je jugoslovansko vprašanje tisto, ki 1 ju di najbolj vznemirja. Moji volivci mi pravijo: „Kremelj ne daje Titu ničesar in vendar se mu Tito zopet približuje. Mi pa ga zalagamo -z o-gromnimi vsotami, pa se kljub temu odmika od nas. Kaj res n1 mogoče, da bi bili nekaj strožji s Titom in mu vsaj preprečili, da bi ne sedel in- jedel pri dveh mizah?” Tako mi govorijo ljudje. Jaz sam bi rad posnemal Titovo taktiko v svojem volilnem okrožju in dobil za sebe glasove vseh demokratov in republikancev. Jaz sam težko ra zumem, zakaj dajemo prednost Titu. Se težje mi je to politiko pojasniti volivcem. Zakaj na primer n--rečemo Titu tega: „Da, dali ti, bomo to in to, toliko in toliko, toda pod pogojem, da »i z nami.” Ali bo mogel Tito tako ponudbo odkloniti? Kje pa bo našel koga drugega, ki bi mu hotel in mogel pomagati? Ce gre iskat pomoč v Kremelj, mu bodo odsekali glavo. Zdi se mi, d-1 ste pod vtisom, da je bil smoter Hruščevega jpptovanja v Jugoslavi jo in njegovega govora na letališču v (Zemunu, da pridobi Tita. Sodim, da gledamo vse preveč na zunanjosti in poze bi jamo na ozadje. Meni se zdi, da je bilo vse to vnaprej pripravljeno. da bi napravilo dober vtis na vas, na mene in posebno na Nemce. To. kar je -hotel Hruščev doseči pri Titu, bi lažje dosegel v privatnih razgovorih brez zunanjega ropota. Vse proslave v javnosti so imele namen, da jih vidi ljudstvo, to je tista žrtev, ki jo je Hruščev hotel dobiti v svoje roke. Vtis imam, da smo ves dogodek ocenjevali naivno, samo po zunanjostih. Prosim vas, da mi pomagate, da razložim našo politiko svojim volivcem.«
Stassen: »Jaz gledam na to stvar takole. Cim bomo začeli posnemati zapovedujoče metode Komunistov, bomo začeli izgubljati bitko. Glavni -razlog, zakaj smo po mojem mnenju začeli zmagovati v „hladni vojni”, -je, ker nismo nikoli poizkušali prisiliti drugih držav, da bi šje pred nami. na kolena in delale tako, kakor bi jim tai ukazali kot pogoj, da dobijo od nas pomoč. Naše stališče je širokogrudno in človekoljubno. Sodimo, da je to v interesu Združenih držav. Ce bi zaradi Hruščevega obiska Jugoslaviji prenehali s pomočjo, bi Jugoslavijo naravnost potiskal1 v naročje komunistov. To bi bilo prav gotovo nasprotno našim koristim.«
(Se nadaljuje)
VESTI s TRŽAŠKEGA
De Castro in Slovenci
Članek o slovenski manjšini v Italiji v turinskem listu „La Stampa“
Profesor Diego De Castro, ki se tudi po svojem odstopu s položaja političnega svetovalca pri nekdanji Zavezniški vojaški upravi v Tr*tu še vedno vztrajno bavi s problemi področij ob vzhodnih italijanskih mejah, je objavil že v zadnji številki revije »Trieste« sprejemljivo stvaren članek o tržaških Slovencih. Kot takega smo ga v našem predzadnjem uvodniku tudi pozdravili. Pretekli teden pa je izšel v ®panem in razširjenem turinskem dnevniku »La Stampa« njegov članek o »Slovenski manjšini, ki živi v Italiji«. Ker se .tiče naših zadev, V kratkem posnemamo njegovo vsebino.
Desetega novembra — pričen‘a članek — so v Beogradu padli očitki, češ da Italija slabo ravna s slovensko manjšino. Nekateri so zahtevali, da bi morala slovenska manjšina v Italiji uživati iste pravice kot jih uživa italijanska v Jugoslaviji. Diego De Castro ugotavlja', da bi v tem primeru morali Slovencem, ki živi v Italiji, takoj odvzeti pravico na svobodo združevanja ^besede in tiska, kajti v Jugoslaviji viada strog' totalitarni *e-žim. Poleg te?a b‘~ ir,orali za slovensko manjšino uvesti tudi ustrezne gospodarske omejitve. Seveda tega Italija, kot demokratska drža* va ne more storiti. De Castro meni, da Slovenci ;/ Italiji niso prikrajšani pri uživanju demokratičnih pravic, pač pa manjka izvesten duh razumevanja slovenske probleme in potrebe pri nekaterih u-pravnih obli stvih, pa tudi pri kaki skupini italijanske večine, ki živi ,na istem pidroč.u kot Slovenci. De Castro meni, da še manjka tisti duh dobrega sosedstva in prijateljskega sožitja, ki si ga vsi želim?. Pri tem pa gre za psihološke spremembe, ki se porajajo le počasi, ponebjio č>' se upošteva to, kar se je zgodile !eta 1945. Pridružuje se nu še stalni dotok beguncev iz cone B, ki gotovo ne prispevajo k pomirienj.: o-z račja.
Nato omenja De Castro vsebino zadnje številke revije »Trieste« ter podčrtava, da dobi mnenje voditeljev raznih slovenskih političnih skupin svoj skupni imenovalec v izjavi dr. Besednjake, ki je dejal, da mora danes vsak Slovenec polteno priznp.ti, da je položaj slovenske manjšino bistveno drugačen kot v času fašizma.
De Castro tudi omenja, da je pred kratkim dobil pismo Slovenske demokratske zveze v Gorici, ki ga je prosila, naj upošteva, da go-riški Slovenci niso smeli uporabljati slovenščine v stikih z javnimi uradi in da1 'z bilo v rekaterih primerih slovenskim staršem prepovedano, da bi dali svojim otrokom slovenska imena. Glede uporabe slovenščine De Castro ne zavzame nobenega stališča, pač pa pravi, da je dreg-: trditi” — če '.dgovarja resnici — težka. De Castre* posred-
ponavljali. V glavnem se De Castro zavzema za premišljeno in jasno manjšinsko politiko, kakor je do danes še ni bilo. Pri tem je treba upoštevati psihologijo manjšin, ki je različna od italijanske. »Manjšinam je treba1 pomagati, da se označujejo kot take — pravi De Castro ne sme se jih ovirati, temveč jim dajati pogum. Zato mora politiko do manjšin obravnavati in za-snavljati parlament in ne sme biti prepuščena muham kakega visokega funkcionarja, Iti utegne s svojimi napakami sprožiti velike politične odmeve. 4To je nauk preteklosti in sedanjosti.«
V Trsta ne stiji
Ugledni milanski gospodarsld tednik »Mondo Economlcoa, ki ga izdaja tamkajšnji Ekonomski inštitut, objavlja pod gornjim naslovom kratek, a značilen članek o tržaških razmerah. V njem pravi, da je bil 23. oktobra na hitr > in brez zadostnega proučevanja končno odobren zakon o rotacijskem skladu za dvig tržaškega gospodarstva. Toda rotacijski sklad ima smolo. Zdaj, ko so podani pravni pogoji, da bi lahko začel »rotirati«, j£ prišla cokla z druge strani: tržaika Trgovinska zbornica, ki bi morala Imenovati dva člana v upravni svet tega fonda, je v krizi. Zato še ni imenovala svojih predstavnikov. Medtem se v raznih ministrstvih _U izjemo mi-
nistrstva za javna dela in trgovsko mornarico) »funkcionarji, ki so že dvakrat prekoračili starostno dobo, bore med seboj, da bi bili poslani. .. urejevati zadeve v Trstu.« »Mondo Economlco« dod.ija, da posegajo z Intervencijami v to prerivanje tudi razni parlamentarci.
Dokler ne bodo razna ministrstva imenovala svojih predstavnikov v upravni svet za rotacijski sklad in dokler se tržaška Trgovinska zbornica ne bo rešila s plitvine, na katero je nasedla, ho pač tudi rotacijski fond tam, kjer je. K že izgubljenemu letu se bo :norda pridružilo še nekaj mesecev čakanja.
»Do danes — pravi Mondo Eco-nomico — nekaj tednov, odkar je zakon (o rotacijskem skladu) že veljaven, še vedno vse stoji: stara komisija za posojila bivše Zavezniške voj. uprave, ki ni bila formalno razpuščena, je razpuščena dejansko, ker so njena sredstva po zakonu postala sestavni del rotacijskega sklada. Vladni komisar, predstavnik Rima v Trstu (in ne narobe), stoji pri oknu, gleda in čaka. Vse, kar je spadalo prej v pristojnost raznih Direkcij, je prenesel na svoj kabinet funkc'onar jev ministrstva za notranje zadeve, ki si domišljajo, da so istočasno ministri, državni svetniki, člani računskega sodnega dvora itd. Kako to koristi uravnovešenemu In premišljenemu vodstvu javnih zadev s' lahko vsak sam predstavlja.«
Zapostavljanje Slovencev
Kjer koli oblasti poživljajo ali nanovo ustanavljajo kakršne koli organe ali ustanove javnega značaja, prezirajo obstoj slovenske manjšine na Tržaškem. Vladni komisar je pred dnevi imenoval predsedstvo Tržaške trgovinske, industrijske in kmetijske zbornice — ‘n pozabil na Slovence. Na Tržaškem je gotovo najmanj 90 odstotkov kmetovalcev Slovcncev, pe se oblastem ni zdelo vredno, da bi v zbornico poklicali Slovenca. Tako zapostavljanje naših ljudi gotovo ne do-prinaša k pomiritvi, še manj pa je v skladnosti z londonsko spomenico. Po tej poti bodo ostala vsa zatrjevanja o dobri volji mrtva črka.
Ce je oblastem v resnici na tem. da se ustvari tisti zaželeni duh pomil lenosti, potem is treba pač i zapostavljanjem prenehati. Vemo, da leii krivda tudi še nekje drugje, tam namreč, kjer določena >itrap-ka načrtno vtihotaplja ” s‘anovske organizacije partijski duh.
SDD vabi člane in prijatelje z družinami na
MihlapžBMnie
ki bo 3. decembra v društvenih prostorih y ul. Machiavelli 22.
Poskrbljeno bo za prigrizek, pijačo in zabavo. — Igral bo zabavni trlo.
Ne po zvenečih besedah,
po dejanjih sodimo komunizem
Plesna čajanka SDD
Dne 27.. novembra ob 17. uri bo na sedežu SDD v ulici Machiavelli 22-11	6.	plesna	ča-
janka za člane in prijatelje mladinskega odseka SDD.
Igra nov orkester.
Vljudno vabljeni!
Mladinski odsek SDD
no priznava, de je pač za slovensko manjšino neprijetno, ke'- je postopek z manjšinami, v razmerju do Jugoslavije, urejen na * snovi recipročnosti. Italija se recipročnosti ne more odreči, ker je ta pogodbeno priznana In bi po drugi strani »Italija izgubila močno področje, ki ga lahko uporabi v korist italijanske manjšine v Jugoslaviji.«
Koncem koncev bi torej lahko ■zopet dejali, da smo tudi po njegovem, proti svoji volji in brez lastne krivde, nekakšni talci! Politična realnost je pač taka kot je.
V nadaljevanju svojega članka iznaša De Castro podobne misli kot v svojem prispevku v reviji »Trieste«. Ker smo jih že povzeli v predzadnjem uvodniku, jih ,tu ne bomo
Da bi bila propaganda za komunizem med Slovenci v Italiji bolj učinkovita, je pričelo »Delo« izdajati posebno prilogo, ki jo razpošilja zastonj Slovencem, ki ne kupujejo in čitajo »Dela«. Ta prilogo se imenuje »Socialistični svet«. Ena zadnjih izdaj tega komunističnega propagandističnega letaka je posvetila boljševiški revoluciji 1. 1917 več prostora in trdi, da iz nje izvira »sreča in blaginja vseh ljudi na zemlji«. Koliko vnebovpijoče neresnice je v teh štirih besedah! Mihael Dukeljski. profesor na višji državni poljedelski šoli v Vorone žu, ki je bii pod carizmom prega njan in večkrat zaprt, je zbral ves svoj pogum in je že leta 1919 napisal: »Vse, kar je imel carizem najbolj odvratnega na sebi — administrativna brutalnost, špijonaža, zanikanje svobodo misli in političn« opozicije — vse to je ostalo pri življenju in se je pod boljševizmom še bolj razbohotilo.« In poznejši zgodovinski razvoj je te besede ic še potrdil.
Komunistična revolucija je v vsej zgodovini človeštva največja eksplozija divjaških strasti organiziranega sovraštva od človeka do človeka, od razreda do razreda; o-na je sprostila v človeku najpod-lejše nagone, uničila moralne vrednote in vklenila človeka v okove suženjstva in brezvestnosti. Povsod kjer se je komunizem dokopal do oblasti v državi, je proglasil blaginjo ljudstva za zločin, in beraško uboštvo za čednost in vrlino. Ze-naiil je gospodarsko raven podložnikov, ali ne navzgor, ampak navzdol. ker vse ljudstvo mora postati berač, drugače postane objestno in začne misliti na svobodo, ki je pa — po komunistični praksi — privilegij samo diktatorjev in visokih oblastnikov. Po 38 letih boljševiške revolucije sta ruski delavec in kmet brezpravna raja, brez pravice do selitve in gibanja ter izbiranja poklica, brerz pravice do svobodnega obdelovanja lastne zemlje ln brez pravice do stavke v obrambo svojih stanovskih koristi. In to naj bo po naukih tržaškega »Dela« in »Primorskega dnevnika« ter njih laških tovarišev »Lavoratora« in »Corriere di Trieste« — »sreča in blaginja vseh ljudi«.
V omenjeni propagandni prilogi »Dela« piše neki tovariš o »patrio-
tizmu sovjetskih ljudi« in pripoveduje, kako je znal Lenin o patrio tizmu govoriti ruskemu mužiku-»Mi ljubimo svoj jezik in svojo do movino, naša srca so polna narodnega ponosa.« Ali oni tovariš od »Dela« je pozabil povedati, kako je Lenin v praksi izvajal te svoje besede. Pozabil je na Bresi Litovsk, kjer je Lenin s pomočjo svojegu komisarja Trockega sklenil s Kučhl-mannom in Czerninom spomladi leta 1918 oni sramotni separatni mir med Rusijo ter Nemčijo in Avstrijo, pustil zapadne zaveznike, da sami nadaljujejo prvo svetovno vojno proti Nemčiji, Avstriji, Bolgariji in Turčiji.
O Brest - litovskem separatnem miru je ves svet govoril, da je Lenin s tem plačal Nemčiji izdano menico, ker ga je leta 1917 prepeljala Iz Švice v Rusijo, da organi-1 žira rusko revolucijo proti vojni z Nemčijo in Avstrijo. tn 0ni Lenin, ki je — kot »Delo« trdi — imel toliko lepih besed o patriotizmu, je sklenil Brest - litovski mir, s katerim je uničil in izbrisal z zemljevida vse ruske zapadne pridobitve zadnjih dve sto let. Rusija je z brest-litovskim mirom izgubila ene tretjino vsega svojega prebivalstva (okoli 60 milijonov ljudi), skoro 80 odstotkov proizvodnje železa, skoro 90 odstotkov premoga, polovico industrijskih podjetij 'n končno je bila Rusija pregnana od obal Črnega In Baltiškega morja.
Le zmagi zahodnih zaveznikov (Anglije, Amerike, Francije, 'tali-je, Belgije ter Jugoslavije), ki so jih bili Lenin in boljševiki tak'-* »častno« izdali v Brest Litovskem, se mora ruski narod zahvaliti, da ni prišel 1918. leta pod politično in gospodarsko odvisnost Nemčije in njenih zaveznikov.
In »Delo« z ostalimi komunističnimi trobili si upa še pisati o rodnostni zavesti in patriotizmu komunizma in njegovih bogov.
Mladinski literarni natečaj
Slovenska prosvetna matica v Trstu razpisuje mladinski nagradni literarni natečaj. Nagrajeni bodo trije najboljši prispevki: novela, črtica ali pesem. Vposlana dela naj ne obsegajo več kot eno kolono »Demokracije«, v kateri bodo objavljena.
Prva nagrada 3000 lir, druga nagrada 2000 lir in tretja 1000 lir. Razen teh bo še pet priznavalnih nagrad v obliki knjižnega daru.
Oceno prispevkov bo izvršila posebna žirija.
Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna matica, Trst - ul. Machiavelli 22-11 - najkasneje do 10. decembra t. 1.
Kardelj v Londonu
Komunistični oblastnik št. 2 in podpredsednik Titove vlade Edvard Kardelj, je v zpdpjih dneh obiskal London, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi, Ivi kor je to navada na Angleškem. Švicarski dnevnik nDie .tato. prinaša « svoji nedeljski števil ki uvodnik pod gornjim naslovom, ki je gotovo poučljiv tudi za naše čitatelje. Zrto ga prt-lašamo v izvlečku.
Jugoslovanski podpredsednik vlade, Kardelj, je svoj londonski obisk pripravljal že več časa. Nekateri dodatni dogodki pa so nameravanim razgovorom priložili še nekaj gradiva. Britanci to z dobrodošlico pozdravili priložnost, da se poraz-govorijo s komunistom, čeprav ti tovskega kova, o pomenu in posle' dicah neuspešne ženevske konfe> renče.
Jugoslavija je z beograjskim obiskom Hruščeva in Bulganina posfs-la pozorišče dramatičnega začetka
["tržaški prepihi
tiste diplomatske namišljene pomladi, ki ji je ženevska konferenca prizadevala skoro uradni zaključek. Za Jugoslavijo pa to ni namišljena pomlad, saj ji ni prinesla zgolj likvidacije sovjetskega gospodarskega bojkote, pač pa tudi znatne blagovne in dolarske kredite. To je na Zahodu vzbudilo določena nezaupanja o jugoslovanski zanesljivosti. Trenutno uporablja Tito Balkanski sporazum kot koristno kritje nasproti Moskvi. Na Zahodu pa so pripravljeni, da njegovo »nevtralnost g pridržki« potrdijo in celo nagradijo z nadaljnjimi gospodar skimi podporami. Kratek Dullesov obisk pri Titu je bil nekako potrdilo te stvarnosti, ki pomeni za Tita uspeh.
Kardelj je v London prinesel predvsem gospodarske težave svoje dežele. Potrebo po zahodnih kredi-ih pod ugodnejšimi pogoji, kakor pa so jih d^loj, dovoljevali je o-menjal že Tito. Jugoslavija ima v načrtu, da izdatnejše upošteva po trebe industrije potrošnega blag« in da posveti več pažnje kmetijstvu, ne da bi vsiljevala kolektivizacijo. Življenjsko raven prebival stva, ki je še vedno izredno nizka, naj bi dvignili.
Za Zahod so te jugoslovanske želje zanimive predvsem pod eno' perspektivo. »Titoizem« si z vsemi si. lami prizadeva, da bi nastopal pri bodočem propagandističnem obdelovanju Vzhodne Evrope kot pri godnostno geslo.
Po jugoslovanskem mnenju ne bi smeli za sovjetske priprežnice zahtevi svobodnih volitev, pač pa samo osvoboditev izpod sovjetskega jarma. To se pravi ne zahtevati odprave socialističnih ukrepov, pač pa zgolj povečanje notranjih sprostitev. To načelo je prišlo do izra-a izjavah Dullesa na B ‘torih. »Ti toizem« naj bi bil nekaka vmesna stopnja med sedanjim stanjem in zahtevo po svobodnih volitvah. Poljski, češki, madžarski komunisti bi potemtakem ostali komunisti pod pogojem, da ta komunizem uganjajo v lajtnl režiji in ne kot plačanci Moskve; ali z drugo besedo kot sa rpostojni podjetniki in ne kot poslovodje podružnice. Da je Jugoslovanom ta’ca koncepcija všeč, *e ra zumljivo, Zahod pa ...
Jekleni mirovni golobi
Komunistični tisk je pri nas poln hinavskih zatrjevanj o »miroljub nosti« svetovnega komunizma. K'i-ko izgleda ta »miroljubnost«, nam pričajo naslednja1 dejstva:
Saudova Arabija je s svojimi bogatimi ležiJči nafte prava banka ,-rabskega s\eta. Vf-rjetno bo ta dežela že v kratkem nabavljala topove, tanke ir* letala — ne od »ameriških vojnih hujskačev« — kakci so še pred kratkim ob vsaki prllož nosti- otresali svoje vistousmerjene' jezike komun.stični najemniki pr* »Delu«, pač pa bodo deželi post reg 11 z jeklenimi »mirovnimi« golobi, ki spadaj> v vrsto dnevnih in nočnih ujed — vojni hujskači na oni strani železne zavese. Oboroževalni kremeljski mešetarji so se v c’!-plomacijo Saudove Arabije že zme nlli.
Medtem že pridno iztovarjajo v Egiptu prvo orožje. Prva pošiljka kremeljskih jeklenih »mirovnih golobov« ni ravno neznatna: šest podmornic, 25 reakcijskih letal, 100 lovskih letal MIG in 150 tankov Stalin IV.
Samo dobave čeških vojnih huj skačev znašajo 108 milijard lir. E-gipčani naj bi te dobave plačali z bombažem. Istočasno dobavlja rdeča Kitajska Egiptu jeklo- v zameno za bombaž y. znesku 14 milijard 4 sto nrlijonov lir. Sovjetija dobsv lja s svoje strani nafto za 7 milijard lir, vzhodnonemška vlada dobavlja umetna gnojila in kemikalije za 9 milijard lir. Vse to namerava Egipt plačati z bombažem.
Ce seštejemo vse te '.rjiptske ob veznosti z bombažem, pridemo dc vsote, ki za polnih 12 milijard 600 milijonov lir prekaša celotni letn' pridelek bombaža v Egiptu. Deviz v Egiptu ni, zato se bo polkovnik Nasser nujno globoko pogreznil v kremeljske dolgove.
Načrt, da bi Saudovo Arabijo o-r.krbeli z rdečim orožjem in s teni povzročili na Srednjem vzhodu nove napetosti in vojno psihozo, sp skovali zaanje poletje v Teheranu. Takrat so zbarantali tudi dobav-češkega orožja Egiptu.
Vendar so ti načrti kremeljskih »jeklenih mirovnih golobov« dozo reli šele pred nekaj dnevi. Predsednik vlade Saudove Arabije, presto lonaslednik knez Feisal, se je v Karu pogajil s. Sovjeti in pri tem razkril svoj načrt.
Medtem ko so žerjavi razkladali v pristanišču v Aleksandriji 133 orjaških zabojev orožja s parnika »Stalingrad«, mešetarijo sovjetski vojni hujskači \£ Libanonu. Tudi to deželo bodo • orožjem oskrbeli češki fabrikanti orožja. Sirija, ki že poseduje nekaj rdečega orožja, j" sklenila z Egiptom vojaško pogod bo in podobno pogodbo sklepa se daj Libanonom. Razumljivo je, da morajo razpolagati vse tri države istim — kremeljskim orožjem.
Na ta način je sirijsko-egip'skd pogodba očitna poteza Sovjetov, k’ zasleduje cilje:
Prvo obdobje: Podžiganje nemirov med Arabci in Zidi.
Drugo obdobje: Oborožitev Arab cev v. Severni Airiki proti Francozom in tako prikrito širiti komuni zem pod krinko narodno-osvobod"-ne borbe.
Po vseh kotih Srednjega vzhoda delujejo Sovjeti z naglico in melodično — njihove uniforme so smehljaji, njihovo orožje čekovne knj žice.
Tu pri nas pa so njihovi plačanci polni »enotnosti«, smehljajev in še največ hinavščine. Svobodni svet pa je njihovo igro uočil in odkril. To je za plačance pač grenka pilula.
naj otvori novo gledališko sezono. Znova smo se prepričali, kako o-stajajo, na žalost, Cankarjeve ‘ežkr in trde besede vedno resnične, vedno v veljavi.
Na gledalce sta pa naredila po seono močan vtis dva pojava. Najprej je prijetno presenetila posrečena scenerija, s katero je režiser nekako uvedel filmsko tehniko v •>-drsko dogajanje. Vrhunec drame pa je nosil Stane Raztresen. Izredno doživetje je odkritje neflutenili .igralskih sposobnosti pri Igralcu, ki je navadno oblikoval man* pomembne vloge. S svojo živo obrazno mimiko in prav posebno občute-nostjo se je Raztresen predstavi! kot igralec čisto novih, še neslute-nih sposobnosti.
Val ostali igralci — pri drami je sodeloval skoro ves gledališki an sambel — so dovršeno odigrali svoje vloge. Pojavljalo se ie pa včasih vprašanje, ali ie Cankar res na tak način in iz istih nagibov karikiral in pretiraval napake in slabosti raznih duhovnikov. Ali ni morda režim moral kot po navadi pritisniti umetnini še svoj odtis?
Vsega priznanja pa n^ora biti de ležen tudi Jože Babič, lci je "oman dramatiziral ln ga tudi reiiral.
Ali si že pora o na!
naročnino?
Nova zdravnica
Dne 14. t. m. je doktorirala ns> univerzi v Padovi za doktorja medicine gdčn« Dina Zavadlav, hčer. ka iz znane nabrežinske družine, .: izvrstnim uspehom.
Naše Iskrene čestitke.
V domači zemlji
Prekooceanska »Toscana« je y torek zvečer vrnila svojcem truplo Mare Žagarjeve, ki je poleti med preselitvijo v Avstralijo na poti u-mrla. V sredo popoldne so ob veli*-ki udeležbi slovenskega ljudstva truplo pokojnice blagoslovili x ro-janski cerkvi, nato pa pokopali v Bazovici.
»Martin Kačur“
V soboto 19. t. m. 'e bilaiv novi dvorani pri Sv Ivanu prva predstava v letošnji gledališki sezoni. Slovensko narodno gledališče je uprizorilo dramatizirani roman Ivana Cankarja »Martin Kačur«. Treba'Je poudariti, da je režiser Babič, zavestno ali podzavestno, pravilno presodil današnji položaj na Tržaškem ln temu primerno tudi popolnoma točno izbral delo, s katerim
GLASBENA MATICA priredi
v soboto 26. in v^nedfljo 27. novembra ob 20.30 uri v dvorani Stadiona I. maj (Strada di Guardiella 7)
KONCERT
Slovenskega vokalnega okteta iz Ljubljane
Na sporedu so narodJie in umetne pesmi, ki jih je izbralo tržaško občinstvo pri nedavno objavljeni anketi.
Vabila so na razpolago v ul. Roma 15-11 - tel. 3J-U9 te;r eno uro pred pričetkom koncerta.
Odgovorni uredhik:
Prof. Dr. ANTON DABENOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZDRAVNIK '
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejema y Barkovljah. ul. Cerreto 13, pritličje, ysak dan od 16. do 18. ure. - x tel, ?2-537
Mizarji
podjetniki
1
Deske rm/reko-
■	•	J.*V!	T
ve, macfMnove in trdih lesov, trame in par-
kete nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEJt
TRST
Vlal* Sonnlno, S 4
2 nakapam dobrega blaga prihranite denar!
Prodaja na debelo in drobno OBIŠČITE	vsakovrstno	originalno
ANGLEŠKO I N NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH
Obračajte se na nas osebno ali pismeno
IZ BEŽITE OGLAS,
VELJA ZA POSEBEN POPUST/
MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO ST O FF E ING LESI)
Skladišče: TRST - Ulica S. Nicold 22
Telefon ite«. 31-138