številka 24 • cena 700 din	celle, 10. lunlla 1080
hifi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
M Strela z jasnega
J nedeljo popoldne se je vreme spet zneslo nad nekaterimi kraji našega območja. Hudi nalivi s točo so prizadeli
idvsem laško in šmarsko občino. Voda, ki je nenadoma pridrla v hudourniške potoke, je zalila polja, ceste in hiše, trgali
se zemeljski plazovi, toča je oklestila posevke. Krajani, enote civilne zaščite in gasilci so nemudoma zavihali rokave, da
rešili, kar se je pred razbesnelo vodo rešiti dalo. Natančiie ocene o škodi še ni, prvi podatki pa govore o tem. da jt
icejšnja. Več o nedeljski ujmi poročamo na 5. strani.	Foto" S ŠROT
O krčenju sisov in skalcalnem
kompleksu .
v ponedeljek bodo zasedali vsi trije zbori velenjske
občinske skupščine. Najverjetneje se bodo delegati
najdlje pomudili ob analizi razmer v komunalno stano-
vanjskem gospodarstvu in predlogih za racionalizacijo
delovanja. V zvezi s tem je predlaganih nekaj smernic,
po katerih naj bi ukinili nekaj sisov in enot območnih
skupnosti (gre za ceste, vode in PTT), zmanjšali število
(delegatov v sisih, razmejili nekatere pristojnosti sisov
in podobno. Delegati naj bi v ponedeljek obravnavali
tudi predlog odloka o ureditvenem načrtu »Grajski
hrib - območje skakalnic«.	gp
ilitna udeležba na
ikokovem memorialu
^ spomin na nekdanjega
Učnega atleta Kladivar-
državnega reprezentan-
itttitelja in partizana Fer-
Skoka AD Kovinotehna-
iMivar vsako leto pri-
tlja tekmovanje, ki
U mnoge domače, pred-
ta pa tuje atlete. Po ne-
l'etih zatišja se letos po-
*«»o obeta vrhunska
l^ava mnogih odličnih
■tov s treh celin.
*ganizatoiju je z vehko
^očjo Kovinotehne in
»ih uspelo dobiti takšne
"tnike, ki zagotavljajo
J^^no dobro atletsko
'Ustavo. Miting sodi
'^opski atletski koledar,
'iiu d^e še posebno težo
{J^etovno veljavo. Na star-
Jo okoli 60 odličnih tujih
'^v iz dvansOstih držav,
J® jim bodo pridružili še
domači,
[^movanje se bo začelo
v četrtek, 16. junija
•lovesno otvoritvijo ob
i^uri, na sporedu pa bo
JiinjOst disciplin. Tek-
^^e bo predvidoma
Jučeno ob 18,30. uri, me-
^na disciplina, tek na
100 m v spomin na Ferda
Skoka, pa bo ob 18. uri.
Prav ta disciplina bo elitno
zasedena, saj bodo na startu
tudi drugi najhitrejši človek
na svetu Clvin Smith (9,93),
Edvvardo Nava iz Mehike
(10.34),	Alžirec Basra (10,60)
Nigerijec Chidi Imoh (10,17),
Belgijec Ronald Desruelles
(10.35),	Poljak Marian Woro-
nin (10,20), Američan Dennis
Mitchell (10,12), Bolgar Va-
lentin Atanasov (10,23) in še
mnogi drugi. Sramovati pa
se ni zasedbe tudi v drugih
disciplinah, tako da bo ob le-
pem vremenu in dobrem raz-
položenju prav gotovo prišlo
do izboljšanja nekaterih že
tako dobrih rekordov stadi-
ona. Rekord v memorialni
disciplini, teku na 100 m, je
še iz leta 1976, ima pa ga Bol-
gar Peter Petrov s časom
10^7!
Če bo šlo vse po napove-
dih, bomo danes zvečer za-
dovoljni zapuščali celjski at-
letski stadion, ki nam je že
tolikokrat postregel z izjem-
nimi dosežki pa tudi svetov-
nimi rekordi.
TONE VRABL
Živahno med igrami
PNhotInJI četrtek bo ¥ Cellu prišlo 350
mladih na Igre bratstva In enotnosti
Celjski mladinci so letos
organizatorji Iger bratstva
in enotnosti, ki se bodo za-
čele prihodnji četrtek, 23.
junija. Tri dni se bodo
v športnih srečai^ih in de-
lovnih razgovorih družili
mladi iz Tuzle, Zrenjanina,
Vinkovcev, Čuprije, Djako-
vice, Ohrida in mesta gosti-
telja, v dvorani kina Union
pa pripravljajo tudi kviz
tekmovanje o tem, kako se
udeleženci iger poznajo.
Celjani pričakujejo iz vsa-
ke občine približno 50 mla-
dincev, ki se bodo pomerili
v športnih srečanjih, vsaka
ekipa pa pripravlja tudi pri-
kaz kulturne dejavnosti svo-
jega mesta ali občine. Letos
pripravlja o v Celju tudi sre-
čanje likovnikov in amater-
skih fotografov, v soboto po-
poldne, po zaključenih
športnih tekmovanjih, pa se
bodo mladi na pikniku na
Ljubečni zabavah še'v dru-
žabnih igrah. Mladi bodo
v času Iger bratstva in enot-
nosti bivali v Domu učencev
Karel Destovnik Kjguh, kjer
bodo celjski Mladinci poskr-
beli tudi za informacijsko
središče in vse ostale potreb-
ne službe.
Sicer pa je novost letošnjih
Iger bratstva in enotnosti
predvsem delovno obeležje,
ki ga za srečanje jugoslovan-
ske mladine pripravlj^o Ce-
ljani. V petek, 24. junij bodo
namreč mladi po posamez-
nih skupinah - oblikovali jih
bodo že pred prihodom v Ce-
lje, pač glede na to, kaj mla-
dince bolj zanima - obiskali
celjske delovne organizacije
in po ogledu proizvodnih
prostorov sodelovali še v de-
lovnih razgovorih. V sozdu
Merx bodo govorili o reformi
srednjega šolstva, Kovino-
tehna in Sinteza bosta gostili
mlade, ki jih zanimajo vpra-
šanja drobnega gospodar-
stva, v Razvojnem centru pa
pripravljajo razgovor o pre-
strukturiranju gospodarstva,
njegovih novih razvojnih
smereh in uporabi računal-
ništva v gospodarstvu.
Tudi v Aeru pripravljajo
okroglo mizo o znanju za
boljši jutri, ki edino omogo-
ča razvoj, v Cinkarni bodo
spregovorili o ekoloških
vprašanjih, v Emu o športu
in rekreaciji ter v Železarni
Štore o tehnoloških viških,
ki postajeuo vse večje odprto
vprašanje prestrukturiranja
proizvodnje in s tem gospo-
darstva. IVANA FIDLER
Pod rožnato planino
Leteče uredništvo NT in RC je obi-
skalo Gorenje nad Zrečami. Stran 12.
Pridelamo tretjino manj kot popijemo
Težave slovenskih vinogradnikov se stopnjujejo. Stran 10.
Radovednost Je ¥se lepša čednost
Mladi dopisniki in fotografi so pokukali v naš delovni
vsakdanjik. Stran 14.
Pozdrav gasilcem
¥ Celju se Jutri pričenja slovenski
kongres
Od 17. do 19. junija.bo Ce-
lje gostilo delegate sloven-
skih gasilcev, ki se bodo
zbrali na 11. kongresu, oce-
nili svoje štiriletno delo po
mariborskem kongresu ter
sprejeli naloge za prihodnje
obdobje.
Kongres, kjer bo pristnih
okoli 400 delegatov sloven-
skih gasilskih društev ter do-
mačih in tujih gostov, ima
simboličen naslov uvodnega
referata predsednika GZS
Branka Božiča »Za množič-
nost, znanje in napredek«!
V tem geslu je veliko pove-
danega, še več pa bo izreče-
nega na kongresu v treh de-
lovnih skupinah strokovno-
tehnični, organizacijski in za
mladino ter članice.
Ob kongresu bo še več
spremljajočih prireditev, de-
lovni zaključek pa bo v sobo-
to popoldne s plenarnim za-
sedanjem. V soboto zvečer
bo na prostoru Trga svobode
in Trga V. kongresa gasilska
noč ter bo prostor zaprt za
ves avtomobilski promet,
v nedeljo pa se bodo po bud-
nici začeli zbirati gasilci
s svojo opremo ob Savinj-
skem nabrežju za parado, ki
se bo z raportom začela ob
10. uri. Več tisoč gasilcev bo
potem po mestnih ulicah, ki
bodo v tistem času zaprte za
promet, krenilo do stadiona
atletskega društva Kladivar,
kjer organizatorji pripravlja-
jo veliko zaključno manife-
stacijo ene najbolj množič-
nih in delovnih organizacij
pri nas.
TONE VRABL
V soboto, 18. junija bo
v sklopu 11. kongresa slo-
venskih gasilcev izvedena
tudi velika taktična vaja na
območju Titovega trga, Can-
karjeve in Gubčeve ulice, za-
to bo med 17. in 18. uro na
tem območju delno moten
redni promet. Parkiranje pa
bo ta dan ukinjeno od 5. do
18. ure na prostorih Cankar-
jeve uhce od PTT do Gubče-
ve in Titov trg.
V nedeljo, 19. junija pa bo
potekala parada po nasled-
njih ulicah: od Savinjskega
nabrežja po Ul. XIV. divizije,
Cankarjevi, Vodnikovi, Gre-
gorčičevi, Kersnikovi, Ul. M.
Pijade do stadiona AD Kla-
divar. Parada se bo začela ob
10. uri, promet pa bo na ome-
njenem področju delno mo-
ten med 9,30 in 10,30. uro.
Dolgi kabli celjskega omrežja
Ob vse prepočasnem na-
predovanju priprav za iz-
gradnjo kabelske televizije
v občini Celje so občani že
skoraj opustili vse upe, zdaj
pa kaže, da se bodo stvari
vendarle premaknile na-
prej.
Bojan Vivod, ki je na celj-
ski SZDL zadolžen za sode-
lovanje z Odborom za izgrad-
njo kabelske televizije je po-
jasnil, da so se zaradi pre-
m^hnega števila prijav za
priključke kabelske televizi-
je odločih, da najprej vklju-
čijo v sofinanciranje tudi
celjsko združeno delo. Tako
so s celjskimi ozdi že sklenili
nekaO pogodb za priključke,
preko katerih bodo kasneje
lahko naprimer delovne or-
ganizacije tudi odčitavale
stanje števcev po gospodinj-
stvih in podobno, s tako
zbranim denarjem pa bodo
v kratkem financirah izgrad-
njo sprejemnega centra na
Golovcu, pri avtomatski te-
lefonski centrali. V teh dneh
bodo za izgradnjo sprejem-
nega centra sklenili general-
no pogodbo z velenjskim
Gorenje Servisom. Kasneje
bodo posamezne krajevne
skupnosti z Gorenjem skle
pale še posebne pogodbe.
Tako bodo kregani res finan-
cirali le napeljavo primarnih
in sekundarnih vodov. Ker
se cene spremirp^o iz tedna
v teden, je o višini prispevka
za individualni priključek še
prezgodcO govoriti, jasno je
le to, da n£g bi v prvi fazi - po
izgradr^i sprejemnega cen-
tra - pričeli kable napeljevati
v krEgevne skupnosti Nova
vas, Dečkovo naselje. Lava
in Dolgo polje. Po Vivodovih
besedah v Odboru ocenjuje-
jo, da bo s pričetkom gradnje
sprejemnega centra prišlo
tudi več prijav krajanov, ta-
ko da cena posameznega
priključka ne bo pretirana.
BRANE PIANO
2. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JUNIJ 1988
Sindikat mora videti vsaiiega deiavca
Pra¥0 mesto za reše¥anje naraščajočih težav delavcev so organizacUe združenega
dela
Sindikat je org:anizacija delavcev.
Potreba, da bi to v resnici postal, je
ob narašč^očih težavah, s katerimi
se delavci srečujejo, vedno večja.
Upadanje osebnih dohodkov, naraš-
čajoča nezaposlenost, slab položaj
upokojencev in nujne spremembe
v poslovanju številnih organizacij
združenega dela, je le nekaj področij,
ki terjajo večje vključevanje sindika-
tov. Kako bi se naj problemov loteva-
li, so zadnje dni spregovorili na šte-
vilnih posvetih sindikalnih aktivi-
stov. V Celju so pripravili kar štiri.
Omejevanje osebnih dohodkov pri-
zadeva najširši krog ljudi. Sindikati
v opredelitvah do njih prihajajo sami
s seboj v nasprotje. Vztrajajo pri dolo-
čitvi zneska za najnižje osebne dohod-
ke za poln delovni čas (maja v Celju
275 tisoč din, predlog republiškega
sveta za junij je preko 300 tisoč din),
masa denarja zanje pa je omejena. Če-
prav je nevarnost, da bo zato prihajalo
do uravnilovke, pa je po drugi strani
res, da je osnova vsakega socialnega
programa normalen osebni dohodek.
Kot nam je povedala predsednica
celjskih sindikatov Majda Meštrov, je
največ sindikalnih aktivistov zaskrb-
ljenih zaradi tega, ker zakon in inter-
ventni ukrepi omejujejo motivacijo za
delo. Temu se je nekoliko mogoče iz-
ogniti le z doslednim razmejevanjem
pri plačilu dobrega in slabega dela.
Medsebojno solidarnost škodi dobrim
delavcem - in dobremu delu. Kako pa
bo v Celju vsaj z ohranjanjem sedanje
ravni osebnih dohodkov, je največ od-
visno od organizacij združenega dela.
Če bodo povsod razdelali dinamiko iz-
plačevanja osebnih dohodkov do kon-
ca leta in temu prilagodili osebne do-
hodke, po sindikalnih podatkih zniže-
vanje zaradi zahtev interventnega za-
kona ne bo potrebno. Večina namreč
lahko uskladi osebne dohodke z zahte-
vami v devetih mesecih, nekaj redkih
pa v dvanajstih.
Ugotovitev republiških sindikatov,
da imamo v Sloveniji dobro izdelano
socialno politiko (družbene denarne
pomoči od subvencij za stanarine,
otroške dodatke, nadomestila za neza-
poslene) ni dovolj, če ljudje svojih pra-
vic ne poznajo in jih ne znajo poiskati.
Tu bi morale svoj delež primakniti ka-
drovske in socialne službe v organiza-
cijah združenega dela, ki bi morale
imeti pregled nad potrebami delavcev
in se povezovati s socialnimi ustano-
vami.
Potreba in zahteva po prenovi go-
spodarstva in tehnološkem razvoju
grozi z naraščanjem nezaposlenih, saj
ni nobena skrivnost velika prikrita ne-
zaposlenost v organizacijah združene-
ga dela. Sindikati so se opredelili za
prednostne prekvalifikacije in dokva-
lifikacije delavcev, ki bi postali tehno-
loški in ekonomski višek. Poseben
problem postaja zaposlovanje mladih,
dodatne težave pa povzroča zaposlova-
nje za določen čas. Sindikati terjajo
analizo potrebnosti del za določen čas,
prav tako pa tudi dosledno upokojeva-
nje po zakonu. Izgovori o nepogrešlji-
vosti posameznikov, ki imajo pogoje
za upokojitev, kažejo samo na slabo
kadrovsko politiko.
MILENA B.POKLIČ
Sindikat ob zahtevah za dobre pro
izvodne programe in nove proizvod«
ne sme pozabiti na nekatere svoje os
novne naloge. Zlasti to velja za hu
mane pogoje dela, takšne, ki ne bodt
ustvarjali bolnikov in delovnih inva
lidov. V Celju so se ob tem odločili zj
zaostren odnos do bolniških izostan
kov in priporočili bolj gibljiv odno!
do letnih dopustov. Zaradi togosti se
d^ vse preveč delavcev v času kmeč
kih in drugih opravil odhaja v bolni
ški stalež. Za tega in druge ukrept
torej velja večja doslednost in prila
godljivost.
-S
Tretjič o upravnih organih
v sredo se bodo v Laškem sestali vsi trije
občinske skupščine. Na dnevnem redu skupnega
danja bo med drugim razprava o socialni politi^
socialni varnosti v občini ter sklepanje o predU
Občinske izobraževalne skupnosti, da bi začasno 2
kinih pouk na podružnični osnovni šoli v Lažišah.'
tretjič pa bodo delegati v skupščinskih klopeh odlo^
o predlogu odloka o spremembah in dopolnitv,
odloka o občinskih upravnih organih, ki je pove^
z reorganizacijo strokovnih služb sisov.
Ji
Problem naj odšle
rešujejo starši
Skupnosti otroškega varstva se niso
sporazumele
Po zadnjih dogodkih sodeč
se klobčič zapletov z otroki,
ki obiskujejo celjske vrtce,
stalno pa so prijavljeni v so-
sednjih občinah, prav nič ne
razpleta. Res, da se je njihovo
število medtem nekoliko
zmanjšalo, za vse pa še vedno
niso našli rešitve, ki bi ustre-
zala vsem prizadetim. Poletni
meseci so verjetno zadnji rok,
ko bo treba najti rešitev.
Do težav je prišlo, ko je celj-
ska skupnost otroškega var-
stva zahtevala, da za 70 otrok iz
žalske in šentjurske občine, ki
obiskujejo celjske vrtce, tam-
kajšnji skupnosti sofinancirata
delež za te otroke, sicer po no-
vem letu celjskih vrtcev ne
morejo več obiskovati.
Po njihovem je bila ta odlo-
čitev povsem logična, saj je
imela celjska skupnost izgubo,
za otroke iz drugih občin pa ni
prejemala sredstev, ki jih star-
ši združujejo po domicilnem
principu. Vendar je predlog
celjske skupnosti naletel na
gluha ušesa, zato so za nasvet
vprašali republiški komite za
zakonodajo. Na odgovor so kar
dolgo čakali, končno pa so iz-
vedeli, da je rešitev, ki jo je
predlagala celjska skupnost,
mogoča. Zato so v Celju pri-
pravili predlog samoupravne-
ga sporazuma, ki naj bi ga pod-
pisali žalska in šentjurska
skupnost, obe pa sta medtem
že odgovorili, da v ta namen
nista načrtovali sredstev in da
sporazum.a ne podpišejo. V Ce-
lju zato za novo šolsko leto
otrok iz drugih občin niso več
vpisovali v celjske vrtce.
Nekateri so medtem našli re-
šitve v občinah, kjer živijo,
drugi pa so bili bolj iznajdljivi
in so našli stransko pot, tako
kot je pri nas že ustaljena prak-
sa. Spremenili so naslov stal-
nega bivališča in tako so j
prijavljeni pri kakšnih sq
nikih v Celju, čeprav še v«
živijo v Žalcu. V Celju pra
da tega ne bodo preverja
da nimajo nič proti, če s
starši znašli. Nekaj pa ji
vedno takšnih otrok, ki it
stalno bivališče v sosed
občinah (v vrtcih Anice Če
jeve na primer 8) in kat
starši nikakor ne morejo r,
meti, da bi morali otroke
staviti drugam. Vztrajajo,
jih bodo še naprej vozili v C
na poti v službo, skupnosti
roma izvajalci pa naj se di
vorijo, kako bodo problem
šili.
V Celju sicer pravijo, dj
ne bodo postavili pred vj
vendar vztrajajo, da se ]
blem reši. Nenazadnje so ^
v novo šolsko leto pokazali
so potrebe ponekod pn
manjše kot pa zmogljivost
da bodo imeli v vrtcih Ai
Černejeve in Zarje prem
otrok, medtem ko so v Ža
že lani morali zaradi prenaj
njenosti zavrniti nekaj oti
V Celju so prepričani, da bi
lahko dogovorili, če bi se'
druga stran pripravljena p<
valjati, pa čeprav bi celjd
vrtcem lahko kdo očital, di
»pulijo« za otroke. Kakort
zapletov še ni konec, le da
bi jih sedaj rešili starši sa
Izvajalci in celjska skupi
menijo, da so storili vse, ka
je po rednih poteh dalo.
T.CVI
Z drobižem do
več denarja
Savinjsko šaleška go-
spodarska zbornica,
zbornica občin Velenje
in Mozirje, se na Celj-
skem že najdlje in
bolj uspešno ukvarja
s pomočjo in spodbuja-
njem drobnega gospo-
darstva.
Tako bodo tudi na da-
našnji seji svojega izvršil-
nega odbora največ po-
zornosti namenili tej do-
sedaj vse preveč zapo-
stavljeni gospodarski pa-
nogi, ki lahko ob primer-
ni davčni politiki in po-
moči družbenopolitičnih
skupnosti prične najhi-
treje vračati vložena sred-
stva. Na današnji seji bo-
do spregovorili o možno-
stih prenosa nekaterih
programov iz velenjskih
delovnih organizacij
v drobno gospodarstvo.
O tem namreč že razmi-
šljajo v Veplasu - gre za
izločitev gumbarne -,
v EKO, kjer bi lahko
drobno gospodarstvo
prevzelo obrat elektroin-
stalacij in obrat elektro
naprav, iz delovne organi-
zacije ERA pa bi lahko
v drobno gospodarstvo
prenesli in razvili nekaj
programov za široko po-
trošnjo. Na izvršnem od-
boru Savinjsko-šaleške
gospodarske zbornice bo-
do danes spregovorili tu-
di o delovnem programu
za ustanovitev regijskega
informacijskega poslov-
nega centra drobnega go-
spodarstva.	BP
Prlbodiiost je ¥ preteklosti
Celin govorili o možnostih razvoia gospodarstva
Kateri od politikov so bolj
in kateri manj prispevali
k razvoju Celja, kaj so za ta
razvoj storili gospodarstveni-
ki in številna strokovna dra-
štva in kje so pravzaprav
vzroki tehnično tehnološkega
zaostajanja družbe in pred-
vsem celjskega gospodar-
stva? To je le nekaj vprašanj,
sicer ne razvrščenih po pome-
nu in tudi ne vsa, ki so jih
postavljali udeleženci torko-
ve okrogle mize z nazivom
»Ključ prihodnosti je v prete-
klosti«. Organiziral jo je svet
za raziskovalno delo in inova-
cije pri OK SZDL Celje.
Kljub temu, da odgovorov
na vsa vprašanja o doslej pogo-
sto po krivici zanemarjenih
razvojnih vprašanjih ni bilo, pa
razgovor ni ostal na povsem
splošni ravni. Pravzaprav je bil
namen prve tovrstne okrogle
mize ostati bolj na splošni rav-
ni, kajti na prihodnjih štirih
naj bi nekatera poglavitna
vprašanja pri razvoju konkreti-
zirali. Tako bodo imeli Celjani,
ki jih bo to zanimalo, od sep-
tembra pa do konca leta mož-
nost spregovoriti o kadrovskih
možnostih pri prestrukturiraju
Celja, o razvoju razvojno razi-
skovalne dejavnosti, o smereh
in načinih usmeijanja akumu-
lacije v Celju ter o načrtnem
spodbujevanju ustvarjalnosti
in prestrukturiranja v Celju.
Da bi znali projektirati pri-
hodnost, je potrebno pred-
vsem znanje o preteklosti. To
je osnova, na kateri je gradila
uvodno predavanje na torkovi
okrogli mizi Mojca Pešec, soci-
ologinja iz Inštituta za sociolo-
gijo pri univerzi Edvarda Kar-
delja v Ljubljani in ki je s tem
dala dobro osnovo za nadaljno
razpravo. Udeleženci okrogle
mize - gospodarstveniki, druž-
benopolitični delavci, inova-
torji in tisti, ki jih je svet za
raziskovalno delo povabil zara-
di njihovega aktivnega in
ustvarjalnega odnosa do raz-
vojnih vprašanj, so uvodničar-
ko v glavnem podprli. Razlog
naše krize in tehnološkega zao-
stanka namreč tiči ne tako da-
leč nazaj in dokler ne bomo
imeli dobre analize preteklosti,
tudi ni mogoče načrtovati pri-
hodnosti.
Razpravljalci so zato s svo-
jim spominom in zgodovinski-
mi dejstvi najbolj brskali po
vzrokih zaostanka Celja, kot
starega industrijskega središča
za mlajšimi centri. Ugotavljali
so, da je bila ena stalnih ovir
razvoja negativna kadrovska
selekcija, da je k temu precej
prispeval tudi samosvoj razvoj
štirih velikih sistemov, nad ka-
terimi politika ni imela kontro-
le.
Po mnenju drugih pa je bila
ravno politika tista, ki je imela
preveliko moč in bi morala
v prihodnje, kot to samo po
sebi narekuje tržno gospodar-
stvo, gospodarstvu pustiti pro-
ste roke. In, kot so menili ne-
kateri, tudi ni važno, kakšna je
industrija, velika ali majhna,
»Glavno« daje rentabilna. Kar
pa prihodnost zadeva, je inova-
cijsko razvojna odgovornost
izredno otipljiva in se o njej da
pogovarjati in jo ocenjevati.
A treba je izdelati kriterije. Več
o tem in o ostalih razmišljanjih
z okrogle mize pa v povzetku,
ki ga pripravljamo za prihod-
njo številko.
V Laškem zahtevajo semafor
Laščani si že nekaj časa prizadevajo, da bi križišče na
magistralni cesti pred hotelom Hum semaforizirali. Dve
hudi prometni nesreči s smrtnim izidom, ki sta se na tem
križišču pripetili letos, naj bi bili samo še razlog več za
upravičenost takšnih zahtev.
Republiška skupnost za ceste, ki bi v primeru potrdibie
odločitve morala investirati postavitev semaforja in Repu-
bliški komite za promet pa sta drugačnega mnenja. Komite
je v sodelovanju z nekaterimi drugimi organi že lani opravil
pregled in štetje prometa na tem križišču ter ocenil, da
gostota prometa ni tolikšna, da bi opravičevala postavitev
semaforjev. Tudi obe letošnji nesreči naj ne bi bili dovolj
močan argument za semaforizacijo, saj so bili vzroki zanju
subjektivne narave.
Križišče so že pri gradnji opremili tako, da bi bila postavi-
tev semaforjev kar najbolj enostavna. Po nekaterih ocenah
bi stala 1,5 do 2 milijardi dinarjev.
Laščani vztrajajo pri svoji zahtevi, zato bo posebna komi-
sija letos še enkrat opravila štetje vozil v tem križišču, nakar
bodo ponovno ocenili smiselnost semaforizacije.
NK
Za boljši uk, čeprav v drugi šoli
Delegati šentjurske skupščine podprli spremembo šolskega okoliša
Na zadnjem zasedanju so
delegati šentjurske občin-
ske skupščine podprli spre-
membo šolskega okoliša os-
novne šole Franja Malgaja,
ob tem pa so predlagali, da
v socialistični zvezi pripra-
vijo javno razpravo o tem,
saj se nekateri starši s pre-
šolai^em svojih otrok ne
strinjajo.
Gre za to, da bi z začetkom
prihodnjega šolskega leta vsi
šolarji do 5. razreda iz krajev-
ne skupnosti Blagovna obi-
skovali pouk v podružnični
osnovni šoli na Proseni-
škem, šentjurska vzgojno-iz-
obraževalna organizacija pa
bi jim zagotovila tudi redne
šolske avtobusne prevoze.
S tem bi učencem zagotovih
tudi boljše izobraževanje,
menijo šentjurski prosvetni
delavci, saj je prostorska sti-
ska na matični osnovni šoli
Franja Malgaja v Šentjurju
zdaj že skorajda nevzdržna.
Podružnična osnovna šola
na Proseniškem je temeljito
obnovljena in razširjena,
v tem šolskem letu pa obi-
skuje pouk v njej le 38 učen-
cev v kombiniranih prvih
štirih rcizredih.
S spremembo šolskega
okoliša, ki so jo delegati ob-
činske skupščine tudi pod-
prli, pa bi prešli na pouk v či-
stih razredih. Učiteljske vr-
ste v podružnični osnovni
šoli na Proseniškem bi okre-
pili s kadri iz matične šole,
vsi učenci pa bi s šolanjem
od 5. razreda naprej nadalje-
vali v osnovni šoh Franja
Malg^a. Na podružnični os-
novni šoli imajo urejeno šol-
sko prehrano in v vzgojno-
izobraževalni organizaciji za-
gotavljajo, da bo izvajanje
učnega programa kakovost-
nejše kot v matični osnovni
šoli, saj bo v razredih manj
učencev.
Odpor staršev v krajevni
skupnosti Blagovna je raz-
umljiv zaradi tega, ker so šo-
larje s tega območja že pred
leti poskušali prešolati v os-
novno šolo Miloša Zidanška
v Dramlje. Zdaj, pravijo star-
ši, bi se spet utegnilo zgoditi
kaj podobnega, zato je široka
akcija sociaUstične zveze,
v kateri bodo prav vse kraja-
ne seznanili s prostorsko sti-
sko matične osnovne šole in
nadaljnjimi načrti, toliko
bolj potrebna. Ob treznem
razmisleku in zavesti, da je
za otroka pomembnejše kaj
se nauči in ne toliko, kje se
uči, pa bodo najbrž odpadli
tudi ti zadržki. Podatek, ki
zgovorno kciže na vse slabše
pogoje za izvajanje učnih
programov v matični osno
ni šoli Franja Malgaja, jeci
mreč tudi več kot tisoč učC
cev v tej šoli in nenehno ^
raščanje števila šolai?
v zadnjih letih.
IVANA FIDLP
iz JAVE, MNENJA..^
Majda Meštrov, predsednica občinskega
sveta ZSS Celje o vlogi sindikatov v tem
času:
»Občutek imam, da se premikamo iz mrtvila, iz neza-
interesiranosti. Leta smo govorili, daje samoupravlja-
nje v krizi, da so težave resne, pa smo se šele sedaj
zavedli: Ukrepi, s katerimi se jih lotevamo, niso v prid
samoupravljanju, zato je postala vloga sindikatov še
pomembnejša. Zelo konkretne naloge imamo. Zgoij
govorjenje, kakršnega smo bili navajeni, je postalo
premalo, čeprav je tudi potrebno za ustvarjanje klimS'
Če torej v sindikatih podpiramo sedanje gospodarske
ukrepe in se zavzemamo za uresničitev programa, to še
ne pomeni, da se nam zdijo najboljši. Odločili smo se.
da bomo do konca leta skušah program uresničiti, ke[
smo se sprijaznili z njegovo potrebnostjo. A odločila
smo se za rok, ko moramo doseči točko nič. Potem se
mora pričeti vzpon. Če ne bo tako, se bomo morah
sindikati tudi v širših razmerah poslužiti moči svojega
članstva - stavk.«
laJjJNJ^JBS
NOVI TEDNIK - STRAN 3
I oblastno akcijo do sprememb?
Sintič: »Krlilka samoupravnih Inieresnlh skupnosti le kritika družbe!
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je pripravil poročilo
uresničevanju razvojne politike in svobodne menjave dela
družbenih dejavnostih. O njem bodo spregovorili delegati
Lpubliške skupščine na zasedanju ta mesec. Dokument je
[prožil precejšnje razburjene v družbenih dejavnostih in še
Jflsebej v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih
^javnosti, saj je poročilo do njih še posebej kritično. Zato
k razgovoru povabili vodjo strokovnih služb samouprav-
jjji interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Celje
panca Sintiča.
I poročilo za delegatsko
t|(Upščino je kritično in odraz
fazmer, v kakršnih je naša
^užba in družbene dejavno-
(i še posebej. Se strinjate
I očitki, naslovljenimi na sa-
moupravne interesne skup-
Bosti?
Sintič; »Kritiko samouprav-
~ ^jh interesnih skupnosti je
' pogoče razumeti le kot kritiko
' iružbe. Samoupravne interes-
' pe skupnosti se niso same
I ustanovile, niso si same širile
; ^^og niti se ne bodo same uki-
' iiile ali vsaj racionalizirale. Pri-
merov, ko samoupravne inte-
^sne skupnosti niso same od-
ločale o vsebini programov ali
5 večanju sredstev za družbe-
ne dejavnosti ne manjka. V šir-
ji družbenopolitični skupnosti
je bila, na primer, leta 1986
sprejeta odločitev o izenačeva-
nju osebnih dohodkov delav-
cev v družbenih dejavnosti
z delavci v gospodarstvu, prav
tako odločitev za podaljšanje
porodniškega dopusta in viši-
no nadomestil. To je terjalo ve-
liko dodatnega denarja. Spom-
nimo se tudi vrste samopri-
spevkov, s katerimi smo gradi-
li otroške vrtce, zdravstvene
postaje, kulturne domove. Sa-
moprispevek je šel za gradnje,
vzdrževanje objektov, kadri in
razširjanje dejavnosti pa so ter-
jali dodatna sredstva. Družbe-
ne dejavnosti so jih lahko do-
bile le iz združenega dela. To
smo kar pozabili in so danes za
vse krive samoupravne inte-
resne skupnosti.«
Toda vrsto odločitev, ki so
terjale več in več denarja, pa
so samoupravne interesu
skupnosti vendarle sprejele
same.
Sintič: »Drži. Še preveč sa-
me. Svoj razvoj so programira-
le neodvisno in brez usklajeva-
nja na ravni republike. Vsak je
sprejemal svoje pravice, svoj
obseg programa. »Usklajevali«
so se le bilančno v okviru prila-
gajanja več ali manj intervent-
ni zakonodaji, ki je omejevala
sredstva. Strinjam se, da so sa-
moupravne interesne skupno-
sti krive tudi za ekstenzivno
zaposlovanje v družbenih de-
javnostih. To je bilo posledica
dejanskega vpliva izvajalcev in
enakega interesa uporab-
nikov.«
Denarja je letos za progra-
me družbenih dejavnosti že
premalo. Republiški izvršni
svet predlaga med kratkoroč-
nimi ukrepi poseg v obstoječe
programe in njihovo izvaja-
nje, poseg v sistem upravlja-
nja, racionalizacijo strokov-
nih služb, usklajevanja razvo-
ja družbenih dejavnosti in in-
teresnih skupnosti, uveljav-
ljanje družbene nadzorne
fonkcije in strokovno obliko-
vanje koncepta razvoja. Bo to
lahko rešilo letošnjo stisko
družbenih dejavnosti?
Sintič: »V kratkem času je
nemogoče rešiti letošnje pro-
grame in hkrati izvesti spre-
membe. Cilje, ki so postavlje-
ni, bo mogoče uresničiti le po-
stopoma, v daljšem času. Za-
vedati se moramo, da bo treba
odstopiti od sedanjega siste-
ma, ko so uporabniki na neka-
terih področjih imeli vse pravi-
ce ne glede na razpoložljiva
sredstva ali strokovno uteme-
ljeno raven teh pravic. Zdrav-
stvo je značilen primer. Vedeti
moramo tudi, da so družbene
dejavnosti po naravi dela in or-
ganiziranosti toge in jih ni mo-
goče na hitro, brez socialnih
pretresov pri izvajalcih in upo-
rabnikih spremeniti. Zato me-
nim, daje to mogoče le z dolo-
čeno obliko oblastne akcije.
Uskladitve dejavnosti z mož-
nostmi družbe ne vidim brez
večje finančne udeležbe upo-
rabnikov in poslabšanja mate-
rialnega položaja delavcev
v družbenih dejavnostih.«
Pravite, da brez oblastne
akcije ne bo šlo. Poleg tega bi
se naj odločanje preneslo iz
interesnih skupnosti v skupš-
činske organe, pripravljanje
strokovnih odločitev pa na
upravne organe. Pomeni to
konec samoupravljanja
v družbenih dejavnostih?
Sintič: »Ne, to ni ukinitev
samoupravljanja. Odločanje
v skupščinah samoupravnih
interesnih skupnosti je sedaj
odločanje o parcialnih intere-
sih, včasih pa je vse samou-
pravljanje samo v dvigovanju
rok. Z dejanskim prenosom
odločanja v skupščinske orga-
ne se odpira pregled nad celo-
vito sfero družbenih dejavno-
sti in možnost, da se vsebinsko
usklajuje. Prenos pripravljanja
strokovnih odločitev in njiho-
vega izvajanja na upravne or-
gane pa je zgolj tehnične na-
rave.«
Kako pa je sedaj v Celju
z razmejitvijo dela med
upravnimi organi in strokov-
no službo SIS?
Sintič: »Podvajanja ni. Stro-
kovna služba pripravlja skoraj
vsa strokovna gradiva, ki jih
pri svojem delu uporablja tudi
upravni organ. K usklajenosti
dela je v Celju veliko prispeva-
la ustrezna kadrovska politika,
ki je zagotavljala poznavanje
problematike in dobre osebne
stike med obema službama.
Tudi zato bi bil prenos opravil
s službe na službo res zgolj teh-
ničen in je vsaka zaskrbljenost
v zvezi s tem nepotrebna.«
MILENA B. POKLIČ
Zahtevali celovite analize onesnaženosti
Javna tribuna je bila pravi odmev na opozorila društva za varstvo okoUa
Na zahtevo številnih kra-
janov krajevnih skupnosti
Tmovlje in Ljubečna sta
prejšnji teden krajevni kon-
ferenci Socialistične zveze
pripravili javno tribuno. Ta
naj bi odgovorila na števil-
na vprašanja krajanov de-
vetih krajevnih skupnosti
v občini Celje v zvezi z opo-
iorilom društva za varstvo
okolja o prevelikih količi-
nah strui^nih snovi v neka-
terih živilih živalskega iz-
vora.
Zbralo se je približno 100
^^anov, pa tudi predstavni-
« občinskih inšpekcijskih
®liižb. Zavoda za socialno
■^edicino in higieno, občin-
^•uh upravnih organov in
'^žbenopolitičnih organi-
^cij. Prisotni strokovnjaki
skušah krajane nekoliko
Pomiriti in zagotavljah so, da
gre prehitro sklepati o za-
^pljenosti kokošjih jajc
ledvic in jeter, saj raziska-
o prisotnosti arzena, kad-
"^a, svinca, fluora in PCB
^so bile dovolj obsežne. Me-
jili so, da bi za kakršnekoli
prepovedi uživanja živil po-
^ebovali analize večletnih
[J^skav, ki pa jih v Celju še
Da pa vsa zadeva ni po-
jmoma nedolžna in da opo-
°rila o vse večji onesnaže-
nisQ odveč, so se stri-
j^jau kar vsi razpravljalci. Ta-
0 so govorili p učinkih delo-
jpja nekaterih strupov na
°vekovo zdravje, zdravniki
r So navajali podatke, da za-
50fi v Celju vsako leto
"novih obolenj raka in da
Vef.- ^t^vilke iz leta v leto
Vse ■ ^''ipisujejo jih pred-
^ m vse bolj onesnažene-
kai	sicer pa bodo ne-
rez podatkov o tem daU
v^p ^ti raziskave, ki jo
lo^ ^ ^asu opravljajo na do-
stva kategorijah prebival-
fjic	Slovenskih Ko-
Vr
"^azpravi so ugotovili, da
poseben problem predstav-
ljajo normativi, ki določajo,
koliko strupenih snovi je
v nekem živilu še dopustnih.
Po starih predpisih bi bilo
namreč 60 odstotkov vzor-
cev živil živalskega izvora
z različnih krajev občine Ce-
lje oporečnih, po normati-
vih, ki veljajo od preteklega
leta in so precej manj strogi,
pa to ne velja več. Poseben
problem je fluor, za katerega
pri nas ni normativov, kako
relativne so številke, pa pove
podatek, da ga je v konzervi
rib 20-krat več kot so ga našli
v preiskanem jajcu. Raz-
pravljalci so se zato zavzeli,
da je treba čimprej določiti
norme za fluor in nadaljevati
z meritvami vsebnosti stru-
penih snovi v zraku, vodi,
zemlji in hrani v občini.
O vsem tem pa naj bi bili
občani tudi sproti sezna-
njeni.
Mnogi so na tribuni pogre-
šali predstavnike združene-
ga dela, ki so glavni povzro-
čitelji trenutnih ekoloških
razmer in zahtevali so njiho-
vo čimprejšnjo sanacijo. Na-
vedli so primer Ema, kjer so
življenske razmere v njegovi
neposredni bližini nevzdrž-
ne ali pa Dinosa, kjer ves čas
kurijo razUčne odpadne sno-
vi. Da pa sanacija onesnaže-
valcev ne bo enostavna, kaže
že primer Ema, ki se te sana-
cije izogiba že več let. Vse
težji ekonomski položaj pa
bo lahko v prihodnje še do-
daten izgovor za to, da bodo
programi ekoloških sanacij
ostajali na papirju. Razpolo-
ženje na javni tribuni v Tr-
novljah je dokaz, da so ljudje
v prihodnje vse manj pri-
pravljeni le mirno prenašati
takšno ravnanje.
T. C VIRN
Turistični ho-ruk brigadirlev
Le malce drugačen pri-
stop z zanimivo ponudbo in
zgodi se, da mora tudi v Slo-
veniji občinska konferenca
mladih odkloniti skoraj po-
lovico pripravljenih briga-
dirjev, ker ne morejo vsi na
mladinsko delovno akcijo.
To se je letos zgodilo v Žal-
cu, kjer pripravljajo skupaj
z občinama Subotica in Bio-
grad na moru mladinsko de-
lovno brigado za dvanajst-
dnevno delo v okolici Bio-
grada.
Žalski brigadirji bodo
v Biogradu na moru od 18.
do 30. junija čistih tamkajš-
nje plaže, urejali okolico ma-
gistralne ceste Biograd-Pa-
koštani in olepševali nenase-
ljene otoke Sveto Katarino,
Planco in Čataro. Po dogo-
vorjenih normativih bi mo-
rah Žalčani zgotoviti le 20
brigadirjev, •'.daj jih bo v so-
boto, 18. junija na delo odšlo
23, skoraj toliko pa so jih mo-
rali na občinski konferenci
mladih zavrniti. Delo v Bio-
gradu na moru bodo mladi
opravljali le v dopoldan-
skem času, popoldne pa bo-
do imeli prosto za kopanje in
zabavo. Akcijo Biograd na
moru v celoti financircuo
tamkajšnje turistične delov-
ne organizacije, brigadirji pa
jim bodo pomagali kar naj-
bolje urediti krso do začetka
turistične sezone.
Celjski mladinci so soorga-
nizatorji mladinske delovne
brigade bratskih mest Dobo-
ja, Cuprije in Celja, ki bo od-
šla na mladinsko delovno
akcijo v Slovenske gorice 25.
junija. Zagotoviti morj^jo do
20 brigadirjev in na občinski
konferenci mladih zagotav-
ljajo, da s tem ne bo večjih
težav. Sicer pa pomeni 20
brigadirjev le petino nekda-
njega deleža celjske mladine
na republiških in zveznih
mladinskih delovnih ak-
cijah.
Iz vseh osmih občin naše-
ga območja pa naj bi do 4.
julija zbrali dovolj brigadir-
jev za skupno mladinsko de-
lovno brigado, ki bi nasled-
nje štiri tedne sodelovala na
Zvezni mladinski delovni
akciji Beograd 88 v Zvezd-
nem g^u. Mladinci z našega
območja naj bi v juliju delali
skupaj z brigadirji iz Našic,
Negotina, Kraljeva, Bosan-
ske Gradiške, zagrebške ob-
čine Peščenica in občine Bo-
sanski Novi. Tudi na tej akci-
ji delo ni preveč zahtevno,
zanimanje mladih za udelež-
bo pa je precej manjše. Mladi
naj bi štiri tedne urejah goz-
dove na Pošutnju, Ado Ci-
ganlijo, Avalo in skopali tudi
del jarka za PTT omrežje.
Tudi na tej akciji je poskrb-
ljeno za pestro in bogato se-
stavo popoldanskih prosto-
časnih dejavnosti, s£y mla-
dinske delovne akcije v dru-
gih republikah zaradi druga-
če urejenega načina financi-
ranja nimajo težav z denar-
jem v te namene - a vseeno
kaže, da akcija mladim z na-
šega območja ni najbolj zani-
miva, saj so v občinskih kon-
ferencah mladih že podaljša-
h rok za evidentiranje in pri-
javljanje brigadirjev.
IVANA FIDLER
SVETMED TEDNOM
Piše Slobodan Vujanovič
SeulskI strahovi
Južna Koreja je spet v znamenju študentskih nemi-
rov. In to le dobre tri mesece pred začetkom olimpij-
skih iger v Seulu, ki so za državo izjemnega političnega
pomena. Val protivladnih demonstracij je baje zajel
kakšnih 40.000 študentov in prav slaba tolažba za obla-
sti je dejstvo, da je to le nekaj odstotkov vseh študen-
tov. Demonstracije so doslej zahtevale dve smrtni žrtvi
(policista in študenta, ki seje zažgal), vlado pa najbolj
skrbi to, da se že tri tedne nadaljujejo z nezmanjšano
vnemo.
Spopadi med študenti in policijo, molotovke in solzi-
vec so seveda kaj slaba reklama za bližnje olimpijske
igre, ob katerih naj bi se Južna Koreja postavila pred
svetom z izjemnimi gospodarskimi dosežki in, po
novem, tudi s politično demokracijo. Sedanji predsed-
nik Ro Tae Vu je bil namreč kot kandidat vladajoče
stranke decembra lani izvoljen na neposrednih voli-
tvah (pri tem mu je resda pomagala neenotna opozi-
cija). V nedavnih parlamentarnih volitvah pa je opozi-
cija celo zmagala in je tako zdaj sposobna držati vlado
v »šahu«, da drži obljubo demokratizaciji političnega
življenja.
Prav olimpijske igre so bile najbrž poglavitni vzrok,
da je pred enim letom vlada tedanjega predsednika
Čon Du Hvana popustila pred zahtevami opozicije po
neposrednih predsedniških volitvah in drugimi demo-
kratičnimi reformami. Zdaj, ko je za spektakel že vse
nared, skušajo radikalni študentje očitno igrati na isto
karto. Toda njihove zahteve so, s čimer se strinjajo
tako politični opazovalci kot južnokorejska javnost,
nerealne in za vlado neuresničljive.
Študentje predvsem zahtevajo odstop »diktator-
skega režima«. Medtem ko je večina Južnokorejcev
voljna dati Ro Tae Vuju priložnost, da uresniči dane
obljube, radikalni študentje tega nočejo. »Ne glede na
to, kaj počne vlada, študentje ne bodo verjeli Ro Tae
Vuju«, je dejal nek univerzitetni profesor. Seveda
v Južni Koreji niHče, ne le študentje, ni pozabil, da je
Ro Tae Vu bivši poveljnik vojske, in da so imeli gene-
rali do nedavnega politične vajeti (močno napete)
v svojih rokah.
Študentje zahtevajo tudi takojšnjo obnovo dialoga
s Severno Korejo in to ne samo o delitvi olimpijskih
iger, temveč tudi o združitvi obeh držav. Glede olim-
pijskih iger je že vse odločeno in Pjongjang je zavrnil
sogostiteljstvo le nekaj ponujenih disciplin. Se bolj pa
je zaenkrat iluzorna združitev, čeprav je formalno
zagovaijata tako Pjongjang kot Seul, vendar ju v poli-
tičnih sistemih ločuje prepad. Kljub temu je obnova
pretrganega dialoga (po domnevni severnokorejski
sabotaži južnokorejskega potniškega letala) nujna za
»minimum stabilnosti« na vročem korejskem polo-
toku, česar se zaveda tudi Seul, ki je te dni pozval
Pjongjang k novim pogovorom.
Samo s tem študentje seveda ne bodo utišani. Zlasti,
ker je ena njihovih stalnih parol tudi »dol z ameriškimi
imperialisti«, saj naj bi bili »jenkiji« krivi tako za deli-
tev Koreje kot za njune sedanje odnose (Američani
imajo v Južni Koreji še vedno 40.000 vojakov in arze-
nale jedrskega orožja).
N^j bodo sedanji protesti študentov še tako prese-
netljivi in po svoje iracionalni, imajo vendarle svoje
korenine. Po eni strani so namreč že južnokorejska
politična »tradicija« in zagrizenih nasprotij ni mogoče
kar tako odpraviti. Po drugi strani so tudi simptom
represije, ki še vedno ni povsem pojenjala (v južnoko-
rejskih zaporih tiči še precej političnih zapornikov).
Vlada se »strahov iz preteklosti« ne bo znebila tako
zlahka. Povečala pa se bo skrb za varnost na olimpij-
skih igrah, ki bodo hkrati tudi prizorišče najbrž naj-
večje varnostne akcije v zgodovini. Če bi prišlo med
olimpiado, tako ali tako že dolgo izkoriščano v poli-
tične namene, do krvavega terorja, to ne bi bila trage-
dija samo za Južno Korejo.
Lekcija Mitterandu? Na volitvah za francosko skupš-
čino se koaliciji predsedniške večine (sociahsti, levi radi-
kali in zavezniki) nepričakovano ni posrečilo dobiti abso-
lutne večine. Desno koalicijo je premagala le za pet
poslanskih sedežev. Koalicija predsednika Mitteranda bi
imela potrebno večino, če bi se ji pridružili še komunisti,
toda to se ne bo zgodilo. Nekateri zdaj govore o obdobju
negotovosti na francoskem političnem prizorišču, drugi
menijo, da si je socialist Mitterand utrdil možnosti za
»odpiranje« proti sredini.
Podpora PLO na arabskem vrhu: Tridnevni arabski vrh
v Alžiru seje končal s soglasno podporo ustanovitvi neod-
visne palestinske države in udeležbi PLO na predlagani
mirovni konferenci PLO. Voditelj PLO Jaser Arafat si je
po vrhu okrepil položaj glede na svoje tekmece znotraj
organizacije, alžirski predsednik Šadli Bendžedid pa je
zlasti zadovoljen zaradi arabske podpore zbližanju med
Alžirijo in Marokom.
Zbliževanje med SZ in Izraelom: Sovjetski zunanji
minister je po dogovoru z izraelskim premierom Jicakom
Samirom izjavil, da je SZ dala zeleno luč za prihod izrael-
ske konzularne delegacije v Moskvo. Dodal pa je, da bo
Moskva normalizirala odnose s Tel Avivom šele, ko bodo
izraelski voditelji sprejeli mednarodno konferenco o Bliž-
njem Vzhodu.
Vrh sedmerice v Torontu: V Torontu bo od 19. do 21.
junija vrh sedmih najrazvitejših držav. Cilj sedmerice
državnikov naj bi bil zagotoviti svetovno gospodarsko
ekspanzijo in odprt svetovni trgovinski sistem. Pričaku-
jejo, da bo dolžniška kriza ena od poglavitnih tem. Franco-
ski predsednik Mitterand je že predlagal, naj bi sedmerica
odpisala tretjino dolga najrevnejšim (podsaharskim) dr-
žavam.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JUNIJ 1988
Dobra inovacijska bera
štiri zlate, enajst srebrnih ter vrsta
bronastih plaket, takšen je »izkupiček«
razstavljalcev s celjskega območja na le-
tošnji razstavi izumov, tehničnih izbolj-
šav in inovacij RAST YU 88 na Reki.
Zlate plakete so prejeli Gorenje in av-
tor Stevo Lalek za embalažo in načine
pakiranja aparatov za hlajenje in zamr-
zovanje, tozd Veflon celjske Cinkarne
in avtorji Ivica in Anton Žerjav, Bojan
Zaveršnik, Anton Deželak in Janez Go-
rišek za izdelek vefleks, delovna organi-
zacija ESO sozda REK iz Titovega Vele-
nja za ranžirni vlak (avtorji Tomaž Štan-
cer, Radovan Finka in Stane Bric) ter
Železarna Štore in avtorji Jošt Matjaž,
Vojko Čendar ter Stanko Nova za uni-
verzalni signalizator logičnih stanj.
Dobitniki srebrnih plaket so avtorji iz
Aera tozda Grafika, Ema, Zlatarn, Go-
renja, Cinkarne, Ingrada, Ema, med
posamezniki Nace Krumpak ter Sred-
nja tehniška šola maršala Tita in Os-
novna šola I. celjske čete.
Inovatorji Cinkarne so bih na Reki na-
grajeni trikrat, kajti prejeli so tudi bro-
nasto plaketo. Med tistimi, ki so prejeli
dve nagradi pa so še sozd REK, Železar-
na Štore, Emo. Bronasto plaketo je pre-
jel še Srednješolski center Maršala Ti-
ta ter Zdenko Širca iz Titovega Velenja.
RP
Dvakrat več izgub kot iani
¥ Cellu /a najtežje v Metki In Tepru
Tromesečne izgube celj-
skega gospodarstva v višini
14 milijard dinarjev so bile
dvakrat večje kot konec
lanskega leta in so po mne-
nju izgubarjev posledica si-
stemsko nerešenih vpra-
šanj, sezonske narave proiz-
vodnje in, kar seveda priz-
najo le redki, tudi posledica
subjektivnih slabosti v po-
sameznih kolketivih.
O tem so prej š^ i teden po-
novno razpravljali v celj-
skem izvršnem svetu, ki je
zaradi visokih izgub od vseh
organizacij zahteval oceno
stanja v poslovanju, vzroke
izgub ter sprejete in predvi-
dene ukrepe za njihovo od-
pravo.
Skoraj polovico celotne iz-
gube gospodarstva so imeli
v Železarni Štore. Zaradi
večjih okvar, razlik v cenah
in v manjši meri tudi proble-
mov v hvarski proizvodnji,
so imeli v petih tozdih nekaj
več kot 7 milijard din izgub.
S posebnim programom, na-
ravnanim na boljšo izkoriš-
čenost materiala in izboljša-
nje kvalitete ter povečanje
količinske proizvodnje ob
hkratnem zmanjševanju
stroškov, nameravajo izgubo
sanirati. Program, ki so ga
sestavili železarji je bil ugod-
no ocenjen, pa tudi aprilski
rezultati, ki so boljši od pla-
niranih, to potrjujejo.
Emova izguba (143 milijo-
nov din) je posledica nepo-
ravnanih obveznost s strani
Tama, njihovega glavnega
odjemalca odpreskov. Pro-
blem so rešili z začasno usta-
vitvijo proizvodnje odpre-
skov in prerazporeditvijo
presežka delavcev. Podobno
je bilo, kot zagotavljajo od-
govorni, tudi v Aurei, kjer je
71 milijonska izguba tudi po-
sledica neplačane realizacije.
Ob nekoliko boljši izterjavi
so aprila in maja finančni
plan presegli, tako da ob pol-
letju verjetno ne bodo več
imeli rdečih številk.
Bolj ali manj sezonskega
značaja sta bili, kot so zapi-
sali v svojih obrazložitvah,
tudi izgubi v Nivoju in Cest-
nem podjetju, medtem ko
lahko v Obnovi nekonku-
renčnosti prištejemo še vrsto
drugih vzrokov, ki so jih si-
cer v tej delovni organizaciji
navedli tudi v sanacijskem
programu. Prenizke cene so,
sodeč po poročilih zgubašev,
posledica izgub v Železniško
transportni organizaciji in
celjski Komunah. Z izgubo
so poslovali še v Opremi ter
Izletnikovem tozdu Turizem
(kjer gre pravtako za sezon-
ski značaj).
Položaj je razen v Topru
najtežji v celjski Metki, toz-
du Proizvodnja tkanin v Ce-
lju. Ker vprašanja o likvid-
nostnem položaju Metke ni-
so rešena, to pa je v tem času
najbolj pereč problem, so
včeraj o Metki na seji izvrš-
nega sveta spregovorili še
enkrat, o čemer pa bomo za-
radi prej zaključene redakci-
je Novega tednika poročaii
prihodnjič.
R. PANTELIČ
Izguba, hipoteka Top-
sporta, težave z obratom
v Donjem Vakufu ter
skromna produktivnost tu-
di ob tromesečju postavlja-
jo Toper v težak položaj.
Rešitev je po mnenju odgo-
vornih v Topru predvsem
v tehnološki posodobitvi,
za katero bi rabili pet do
šest milijard dinarjev. Bolj-
šo prodajo in boljši rezultat
sicer pričakujejo ob koncu
tretjega in v zadnjem kvar-
talu, vendar pa kljub temu
in kljub pozitivnim učin-
kom spremembe tečaja di-
narja in sprostitve cen brez
posodobitve dolgoročno ni
upati na rešitev.
Več izvoza
Tudi celjski občinski ko-
mite za družbenoekonom-
ski razvoj je ocenil razmere,
nastale po sprejetih ukre-
pih gospodarske politike in
sprejel program aktivnosti
po posameznih področjih.
Pri tem največ pozornosti
posveča industriji, kjer bo
potrebna predvsem večja in
trajnejša usmeritev v izvoz,
posebej pa so obdelah še
druga področja.
Predvsem na področju zu-
nanje trgovine bodo morali
v delovnih organizacijah po-
spešiti iskanje novih ino-
zemskih partnerjev, se
usmerjati na prodajo izdel-
kov višjega cenovnega razre-
da in razvijati višje oblike zu-
nanje trgovinske menjave.
Pomembne so tudi aktivno-
sti v drobnem gospodarstvu,
kjer se, predvsem v tistem
delu, ki kooperira z družbe-
nim sektorjem, računa s te-
žavami zaradi rastoče nelik-
vidnosti družbenega sektor-
ja. V zvezi z likvidnostjo so
pripravili oziroma predlagali
posebne aktivnosti, pravta-
ko pa je dal komite mnenje
tudi k zaposlovanju in razvo-
ju kadrov, preskrbi, trgu in
cenam, ukrepom v turizmu
in gostinstvu, kmetijstvu, pri
razbremenitvi gospodarstva,
racionalizaciji dela v upravi
in pri osebnih dohodkih.
Za slednje velja, da bodo
verjetno lahko vse delovne
organizacije do 30. junija,
sploh pa do 30. septembra
zagotovile spoštovanje zako-
na pri izplačihh. Ob tem po-
udarjajo, da si je nekaj orga-
nizacij z neodgovornim po-
večevanjem osebnih dohod-
kov pred uveljavitvijo inter-
ventnega zakona precej ote-
žilo njegovo izvajanje. Večji
problemi bodo pri nelikvid-
nih DO. To problematiko
v komiteju in izvršnem svetu
tekoče spremljajo.
R.P.
Usmerjeno
raziskovalno
delo
Inovacije 88, že dvanajsta
razstava inovacij, ki jo skup-
no pripravljajo Raziskovalna
skupnost Slovenije, Gospo-
darska zbornica Slovenije in
Ljubljanska banka, se je iz
Novega mesta preselila v Ce-
lje. V muzeju revolucije bo
na ogled do 20. junija, zatem
pa se seli v Maribor. Razsta-
vo so že videU v Ljubljani,
Kranju in Novem mestu. Na
razstavi so predstavljeni do-
sežki usmerjenega razisko-
valnega dela, ki so bih uspeš-
no preneseni v proizvodnjo
in druge razvojne procese
naše družbe. Med temi so tu-
di že nekateri projekti, finan-
cirani s strani banke v lan-
skem letu. Splošna banka
Celje je lani in letos sofinan-
cirala tri projekte, za katere
je odobrila 71 milijonov di-
narjev.
SOZD PETROL
TOE CELJE
Obvešča cenjene stranke, da bo v PETEK,
17. junija, ponovno pričel poslovati
obnovljen bencinski servis HUDINJA,
Mariborska c. 121 v Celju.
Bencinski servis bo tudi nadalje posloval
NON-STOP, z nočnim dežurstvom.
Za obisk in nakup goriva in bogatega
programa dodatnega asortimana ter nudenja
uslug, se vljudno priporočamo.
OKNO ¥J0G0SLA¥IJfi
Piše: VLADO ŠLAMBEROt
Slovenija znova na prepihu
Dogajanja v Sloveniji - naj spomnim, da je delegaj
ZKS, ki so se vrnili s konference ZKJ v centru Sa^
v Beogradu, doma pričakala informacija o aretaci
Janeza Janše, kasneje še zastavnika Ivana Borštner
in nato še Davida Tasiča, osumljeni pa so izdajan
vojaške skrivnosti - niso ušla budnim očem časnika
jev iz drugih delov Jugoslavije (in tudi iz tujine). Me^
tem ko so javna glasila v Slovenije kmalu bila v pr^
cepu med pomanjkanjem informacij po aretaciji, ko^
Ijivostjo teme in pritiski javnosti in pritiski na vojašlq
organe (pri tem so nekatera glasila položaj dramatik
rala, objavljala neetične informacije o sorodnikih prj,
prtih, špekulacije in sumničenja), so v drugih delil
Jugoslavije prve dni prav tako neoporečno objavljal;
sporočila.
Potem pa se je - morda tudi zaradi pomanjkanjj
informacij - začelo. Najprej so nekatera glasila iz dru.
gih repubhk podcenjevalno pisala o političnih ocenah,
ki so jih dajaU forumi v Sloveniji. Zadnje dni pa se jj
ponekod začelo namigavanje, ki bi ga skrajnostnc
lahko strnili, češ, kaj takega je bilo pričakovati, ker j«
slovensko pohtično vodstvo preveč popustljivo in ne
obvladuje položaja. Tako kot že nekajkrat v zadnjem
letu so potegnih na plan »slovenski sindrom«
podobno kot takrat, ko je šlo za predloge iz Slovenije
o drugačnem služenju vojaškega roka, o ukinitvi šla
fete mladosti, o (ne) sprejemu zvezne resolucije 1988
o tem, da jugoslovanski Sever (zlasti Slovenija) izko
rišča jugoslovanski Jug, o napadih na JLA, o domnev-
nem vojaškem udaru v Sloveniji in zdaj o Janezu Jani
in soosumljenima.
Vse to je znova in znova ustvarilo med delom ljudi
po Jugoslaviji protislovensko razpoloženje, kar vseka
kor ni v korist vsej jugoslovanski skupnosti niti slo
venskim prizadevanjem, da imajo enakopravni narod
in narodnosti v Jugoslaviji pravico tudi do različnosti
ki so zgodovinsko, razvojno in drugače pogojene
Seveda bi bili krivični, če pri tem ne bi omenili, di
imamo tudi Slovenci »zasluge« za marsikatero jezo nj
nas, saj smo se večkrat obnašali kot slon v trgovin
s porcelanom. Kako se da več doseči na bolj pretanjer
način, z občutkom za čas, prostor in z upoštevanjeir
mišljenja drugih, so nam nazorno pokazali Vojvodine!
ki niso naleteU na odpor, ko so predlagali - in jim j«
uspelo - ukinitev štafete mladosti.
Kar zadeva primer Janša, je bilo v drugih dehh Jugo
slavije torej polno vsega. Od umirjenih tonov, s krono
logijo dogajanj, z umirjenimi podmenami, z opozorili
da ne sme biti pritiska na pravosodne organe, do skraj
nosti, ki so zanimanju in zavzemanju javnosti zi
postopke proti priprtim pripisovala histerijo, in spra
ševanj o tem, ah v Sloveniji res nihče nikomur ir
ničesar ne zaupa. Ni pa bila pozabljena tudi ugotovi
tev, da na svetu ni niti takšne demokracije niti takš
nega pravosodja, ki bi zamižala, ko gre za to, da se pr
nepoklicanih pojavi dokument, ki je pomemben z£
obrambo države (gre za dokument, kot je slovenske
politično vodstvo zvedelo iz časnikov iz drugih repu
blik, o bojni pripravljenosti dela enot Ljubljanskega
armadnega območja - op.p.).
Skratka, dogajanja v Sloveniji bodo še naprej na
stolpcih tiska v drugih delih Jugoslavije. Kot vse kaže
- glede na to, da morebitna obtožnica proti Janši,
Borštnerju in Tasiču še ni vložena - še nekaj časa Še
zlasti po tem torku, ko je jasno, da bo Slovenija kot
prva dobila svet za vprašanja uresničevanja človeko-
vih pravic in svoboščin v okviru socialistične zveze (z
veijetno zelo pluralistično sestavo). In po torku tudi
zaradi tega, ker se je ta dan predsednik predsedstva
SRS Janez Stanovnik javno spopadel z generalmajor-
jem JLA Ivom Tomincem.
Strah pred Albanci
Prav je, da se z jugoslovansko-slovenskega prizo-
rišča oddaljimo. In to kar precej, na drugi konec naše
države. Ob vseh problemih, ki jih imajo Srbi in ČrnO;
gorci na Kosovu, saj se še kar naprej izseljujejo (zaradi
pritiskov, zaradi mednacionalnih napetosti, zaradi
gospodarskih vzrokov in zaradi odnosa večinske
narodnosti do manjšinskega naroda.v pokrajini), se
zdaj Srbi počutijo ogrožene celo - v lastni republiki'
Odkrili so namreč, da tri južne srbske občine, ki mejijo
na SAP Kosovo - Medvedja, Bujanovac in Preševo
- postajajo vse bolj albanske. Ugotovih so, recimo, da
je bilo ob popisu prebivalstva leta 1961 v Bujanovcu
3.500 Srbov več kot Albancev, zdaj pa je Albancev že
10.000 več kot Srbov. Skrbi jih tudi, ker so ob cesti od
Leskovca proti Skopju že etnično čista albanska na-
selja.
Te skrbi so, pravijo v Srbiji, upravičene. Pri tem p3
kot bi pozabili, da je Srbija zelo mačehovsko ravnala
z nerazvitimi občinami na jugu republike. O tem prifa
podatek, da je v Srbiji na 1.000 prebivalcev zaposlenih
280, v občini Preševo pa na 1.000 prebivalcev devet
zaposlenih (prednost imajo Srbi); pri tem v zadnjih
dveh letih niso odprli niti enega novega delovnega
mesta. Zdaj se stvari premikajo na bolje, pravijo, neka*
teri delovni kolektivi iz Srbije so se začeli zanimati za
naložbe v treh nerazvitih in (nacionalno) ogroženih
občinah. Očitno ima vsaka slaba stran v sebi tudi nekaj
dobrega.
16. JUNIJ 1988
NOVI TEDillK - STRAN 5
>ustošili so voda, plazovi in toča
giveč škode le bilo v laški, šenilurski In šmarski občini
posledice nedeljskega neurja, ki je
:),uje prizadelo kra,ievni skupnosti
jjpske Toplice in Marija Gradec
laški občini, so hude. Domačini
globokem pri Rimskih Toplicah so
.jpovedovali, da česa takšnega še ne
^pioijo. Voda je v nekaj trenutkih
.polnila manjši hudourniški potok
ipridrla med hiše, do železniškega
»sipa-
S seboj je prinašala kupe blata, ka-
ignja in skal. Očividci pravijo, da ga
,bilo za približno 300 kubičnih me-
ov. Podivjani hudournik je vdrl tudi
bližnje stanovanjske hiše in garažo,
podobno kot v Globokem je bilo
jlarija Gradcu. Tudi tam je sicer
^jši hudourniški potok poplavil
jolico in nekaj hiš ter nanosil kupe
jmenja. Sreča v nesreči je bila, da
adina Savinje ni bila previsoka in je
jco voda kmalu odtekla v strugo.
[Crajani prizadetih območij so se ta-
oj spoprijeh z ujmo, na pomoč pa so
rihiteli tudi gasilci in enote civilne
iSčite, da bi čimprej odpravili najhuj-
> posledice.
Deževje pa je povzročilo tudi več ze-
leljskih plazov. Največji je za nekaj
jsa zaprl magistralno cesto med La-
um in Rimskimi Toplicami,
[ed nalivom je padala tudi precej de-
elatoča, ki je poškodovala kmetijske
ndelke. Največ je škode na pšenici in
rompirju, pa tudi na travnikih, saj jih
jnekod kmetje zaradi neugodnega
remena še niso uspeli pokositi.
Takoj v ponedeljek so se na teren
Ipravile posebne ekipe, ki ocenjujejo
[odo. Prvi podatki so sicer še nepo-
olni, saj so najprej pregledah najbolj
pustošena območja.
Po prvih ocenah znaša škoda blizu
milijard dinaijev. Največ je je na ce-
lah, za 2,5 milijarde dinarjev. Vodno
jspodarstvo in vodotoki so utrpeli za
,5 milijarde dinarjev škode, na stano-
anjskih hišah in gospodarskih po-
opjih je škode za 500 milijonov dinar-
v, na kmetijskih zemljiščih pa za 300
ilijonov dinarjev, medtem ko so ško-
11 na posevkih zaradi toče ocenili na
ribližno 40 milijonov dinarjev. Do-
mčni podatki o škodi pa bodo zago-
ivo še višji.
V posameznih krajevnih skupnosti
itudr takoj začeli s saniranjem posle-
dic. Del sanacije opravlja tudi Cestno
podjetje Celje.
iVIed Laškim in Rimskimi se
spet trga
Junijski nalivi so spet povzročili ve-
liko škode in nekaj zastojev na cesti
med Laškim in Rimskimi Toplicami.
Direktor tozda Vzdrževanje in varstvo
cest celjskega Cestnega podjetja, Vin-
ko Grešnik, pravi, da bodo Republiški
skupnosti za ceste ponovno predlagali
sanacijo brežin nad to magistralno
cesto.
Že med petim in šestim junijem je
deževje povzročilo nekaj manjših pla-
zov nad cesto, voda pa je - poleg pod-
voza v Tremarjih - zalila tudi cesto
v Gračnico. Kar tri dni je večji plaz
med Laškim in Rimskimi Toplicami
grozil, da bo zdrsnil na cestišče, v ne-
deljo popoldan, dvanajstega junija, pa
se je to tudi zgodilo. Miličniki so takoj
obvestili dežurnega na Cestnem po-
djetju, cestarji pa so prišli na zasuti
odsek že v pol ure. Postavili so pro-
metne znake, vendar ceste niso zaprli,
promet so pri plazu izmenično spušča-
li enosmerno. Od petih popoldan do
enih ponoči jim je uspelo cesto očistiti,
tako da je promet spet stekel po obeh
voznih pasovih.
Cestarji so škodo ocenili na 150 mili-
jonov din. Če repubUška skupnost za
ceste sanacije ceste med Laškim in
Rimskimi Tophcami ne bo v kratkem
vključila v svoje načrte, jo bo zagotav-
ljanje prevoznosti na tej cestr kmalu
stalo več kakor temeljita sanacija.
Šmarie pri Jelšah
Komisija, ki si je v ponedeljek ogle-
dala teren, je ocenila, da je toča naredi-
la največ škode v Kozjanskem delu
občine. Zajela je ozek pas oziroma kra-
jevne skupnosti Polje ob Soth, Buče,
Lesično, del Kozjega, Vinski vrh. Naj-
huje je v Bučah, škoda pa se bo pozna-
la predvsem na koruzi in pšenici, med-
tem ko je na vinski trti svoje že naredi-
la spomladanska pozeba. Natančnej-
ših podatkov o škodi v šmarski občini
do zaključka naše redakcije še niso
zbrali.
Plaz je zasul tudi magistralno cesto med Laškim in Rimskimi Toplicami
v Strmci, zaradi česar je bil promet nekaj časa oviran.
Tečaj tenisa
Teniški klub na Polzeli je minuli teden prrpravil petd-
nevni tečaj tenisa za začetnike. Vodil ga je Robi Podojster-
šek, ki nam je povedal, da je bilo v tem začetnem tečaju
šestnajst ljubiteljev tega športa, od mlajših do starejših.
»Naučil sem jih osnove in na zaključku v soboto smo pripra-
vih turnir,« je povedal Podojsteršek. Na posnetku vidimo
vodjo tečaja Robija Podojsterška in nekaj tečajnikov.
T. TAVČAR
Gasilska pomiaii
v Zibiki so ta mesec pove-
čali svoj prem^hni gasilski
dom z dograditvijo pomož-
nih gospodarskih prosto-
rov. Potres v letu 1974 gasil-
skemu domu ni prizanesel.
Krajani so na svoj gasilski
dom zelo navezani in tako
so ga najprej obnovili, nato
pa venomer urejevali in do-
grajevali. Dom ne služi le
gasilcem, pač pa tudi kul-
turnemu društvu, krajevni
skupnosti, mladincem in
kmetom, na razpolago pa je
tudi za druge, večje potrebe
občanov.
Zibiški gasilci so lani praz-
novali 50-letnico ustanovitve
društva in so se oskrbeli
z novim orodnim gasilskim
vozilom. Imajo še eno gasil-
sko vozilo, ki pa je dotrajano
in za intervencije nezaneslji-
vo. Predsednik zibiškega ga-
silskega društva. Tone Ga-
beršek, ki je to mesto prev-
zel februarja pravi, da jim
opreme še vedno primanjku-
je. V krajevni skupnosti ni-
majo nobene večje delovne
orgahizacije, ki bi jih dodat-
no denarno podprla, zato jim
pomaga le šmarska gasilska
zveza. Primanjkuje jim pred-
vsem tlačnih cevi, s katerimi
bi želeli opremiti tudi zasel-
ke Orehovec, Brunko vas,
Pustike in druge.
Gasilsko društvo šteje 76
članov, od katerih pa seveda
niso vsi aktivni, vendar pa
pri pomembnejših kulturnih
in drugih prireditvah večina
članstva dobro sodeluje. Zi-
biški gasilci se ponašajo
s številnim gasilskim po-
mladkom, s kar 48 pionirji.
Ti so lani, ob 50-letnici dru-
štva, razvili svoj društveni
prapor, katerega pokrovitelj
so pristavški lovci. Za občin-
sko gasilsko tekmovanje se
tako trenutno pripravljajo
4 pionirske gasilske deseti-
ne. Gasilsko društvo je po-
brateno z društvom iz Ga-
berk pri Šoštanju in uspešno
sodelujejo že več let.
Zibiški gasilci so s preven-
tivo zadovoljni, s^ v zadnjih
dveh letih ni bilo hišnih po-
žarov in tudi večjih gozdnih
požarov ne.
BRANEJERANKO
Praznik šempetrskih gasilcev
.^ Soboto in nedeljo, 11. in
fJunija, so slavili gasilci
i^fnpetru v Savinjski doh-
i^sok jubilej, 110 letnico
J^^oja. So najstarejše pro-
, ^oljno gasilsko društvo
. Savinjski dolini in med
jjsiarejšimi v Sloveniji.
Ij/ Se za takšno priložnost
kj^^obi so pripravili pester
vjKram vključno s taktično
parado, v kateri so se
tj^stavila posamezna dru-
iltQ ^ najsodobnejšo gasil-
tif,/opremo. Žal je zaključni
lOv •	kateri je spre-
Vof^.'"/^ tudi slavnostni go-
C^« član predsedstva SR
^ije in častni občan žal-
Tone Bole, pona-
r« vreme.
^slavo ob 110 letnici
P^trskega gasilskega
društva pa so združili še z ne-
katerimi drugimi jubileji in
prazniki. Bil je to praznik
imenovan dan gasilca v žal-
ski občini, ki že sodi v okvir
praznovanja občine Žalec, še
bolj pomembno pa je bilo to,
da prav v teh dneh poteka
100 letnica slovenskega po-
veljevarxja v gasilstvu in de-
vetdesetletnica ustanovitve
Zveze slovenskih požarnih
obramb v Žalcu.
Začetnik poveljevanja
v slovenščini je bil Žalčan in
nestor slovenskega gasilstva
Josip Širca, ki je pripravil
slovenska povelja ter jih vpi-
sal v drobno črno krvjižico,
vse delo pa je opravil skupaj
s pomočjo brata znanega slo-
venskega skladatelja Rista
Savina-Friderika. Marsiko-
mu slovenska povelja nrso
odgovarjala, vendar je brl Jo-
sip Šrrca uporen mož rn je
menrl »Slovencr smo, med
sabo govorrmo slovensko pa
bomo uporabljah tudi slo-
venska povelja.« To je po-
membna ugotovitev, ki je
zlasti aktualna ob začetku
11. kongresa slovenskih ga-
silcev v Celju.
Na slavnostni seji ob 110
letnici GD Šempeter so pod-
pisali tudi listino o pobrate-
nju z GD Križevci, pet gasil-
cev pa je prijelo republiška
gasilska priznanja - Stane
Klančnik, Dušan Jelen, Ro-
man Škrabar, Vlado Dolar in
Martin Pogačar.
TONE VRABL
Foto: E.MASNEC
Roševi dnevi
Roševi dnevi, ki so jih letos že tretjič pri-
pravili v celjski krajevni skupnosti Nova
vas, so nastali na pobudo celodnevne os-
novne šole Frana Roša, ki se je želela na ta
način vključiti v praznovanje krajevnega
praznika. Gre za prireditev, na kateri vsako
leto predstavijo literarna dela osnovnošol-
cev in ki je že prerasla meje krajevne skup-
nosti. Letos so namreč na predstavitvi sode-
lovali učenci z vseh osnovnih šol v celjski
občini, hkrati pa so predstavili raziskovalno
nalogo o življenju in delu Frana Roša, ki jo
pripravljajo že nekaj let. Tokrat so razisko-
vali Roševo dramatiko. Prireditev je ena
redkih tovrstnih v Celju, kjer imajo mladi
priložnost da se predstavijo širši javnosti in
je zato toliko pomembnejša. Njihova dela
vsako leto zberejo v posebni brošuri, hkrati
pa im^o mladi tudi priložnost, da se pogo-
vorijo s katerim izmed slovenskih hterarnih
ustvarjalcev in letos je bil to pesnik in publi-
cist Jože Snoj.	TC, Foto: EE
6. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JUNIJ 1988
Tekmovanje
v orientacili
Pred dnevi je mladin-
ski odsek planinskega
društva Zabukovica or-
ganiziral tekmovanje
v lOF orientaciji, pote-
kalo pa je v dvanajstih
kategorijah na desetih
progah.
N^daljša, 6960 metrov
dolga, je bila proga za mo-
ške, najkrajšo, 1860 me-
trov dolgo progo pa so
imeli rekreativci in pi-
onirke. Tekmovanje je
zaključilo 95 tekmoval-
cev in tekmovalk, štiije
pa so odstopili.
Med sabo so se pomeri-
li tekmovalci iz Cerkne-
ga, Idrije, Ljubljane, Šen-
tilja, Zagreba, Litije, Ruš,
Laškega, Brežic in Polj-
čan ter seveda iz Zabuko-
vice, slaba pa je bila ude-
ležba iz Savinjskega med-
društvenega odbora pla-
ninskih društev, s^ so
nastopili le pioniiji iz os-
novnih šol Prebold, re-
kreativci iz Šempetra ter
tekmovalci iz Laškega.'
Škoda, da se tekmovanja
niso udeležili tudi tabor-
niki. Med rekreativci sta
bila n^boljša Roman Ma-
uri iz Laškega in Božo
Jordan iz Šempetra, med
pionirskimi ekipami so
bili n^boljši pioniiji iz
Zabukovice, pri pionir-
kah pa pionirke iz Laške-
ga. Med pioniiji posamez-
no je zmagal Borut Vid-
mar iz Litije, med starej-
šimi pioniiji Erik Logar
iz Litije, med starejšimi
pionirkami pa Anita La-
mut iz Ruš. Med ml^šimi
mladinci je zmagal Mito
Kos iz Zabukovice, v eht-
ni kategoriji M19A pa je
bil prvi Marko Lorenčak
iz Zabukovice. Pokrovi-
telj tekmovanja je bila
žalska telesnokultuma
skupnost, na pomoč pa je
priskočil tudi Savinjski
magazin.
' FRANCI JEŽOVNIK
Kje jemati znanje
za boljši jutri?
Celjani so prejšnji teden
z zanimanjem prisluhnili
zaključni prireditvi ob kon-
cu šolskega leta učencev in
učiteljev osnovne šole I.
celjske čete, ki so jo pripra-
vili na Tomšičevem trgu.
Ob tem so si ogledali še pri-
ložnostne razstave v izlož-
bah lokalov v tem delu me-
sta in se čudili, od kod toli-
ko znanja osnovnošolcem.
Veliko so ga pridobih
v urah rednega pouka, sko-
rajda prav toliko pa pri iz-
venšolskih interesnih dejav-
nostih, ki jih je v letošnjem
šolskem letu na tej šoli sko-
raj tridest. In kakšen je bil
osrednji namen ■ te priredi-
tve? Učenci so preprosto že-
leli pokazati svoje znanje,
učitelji pa so prav potihoma
upah, da se bo kdo le zami-
shl nad predlaganim krče-
njem osnovnošolskih pro-
gramov.
V javno razpravo je bil
pred kratkim namreč ponu-
jen predlog o racionalizaciji
šolstva, s katerim bi osnov-
nim šolam ostali le zagotov-
ljeni učno-i^obraževalni pro-
grami, denaija za interesne
dejavnosti pa bi zmanjkalo.
Šolniki se že zdaj pritožuje-
jo, da ga im^o vse premalo
in interesne dejavnosti v do-
j beršni meri slonijo tudi na
^ prostovoljnem pristopu uči-
teljev. Da pa bi še tisto malo
denaija, ki ga zdzg dobivajo
za izvajanje interesnih dejav-
nosti, poskušaU nadomestiti
s prispevki staršev, pa si niti
pomisliti ne upajo.
Od kod bi doberšen delež
staršev sploh lahko jemal de-
nar? Bi se tudi ostah ne spra-
ševah, zakaj naše brezplačno
šolstvo teija od njih poleg
obveznih prispevkov iz
osebnih dohodkov še dodat-
ni denar?
Ob tem pa se učenci, učite-
lji in tudi drugi sprašujemo,
kje bomo jemah znanje za
boljši jutri. Tisto znanje, ki
bo moralo biti obsežnejše,
ustvaijalnejše in inovativ-
nejše kot današnje, če bomo
resnično hoteli boljši jutri.
In, če bomo skrčih že malho
znanja v osnovnih šolah, bo
ostalo vse manj možnosti
zanj.
IVANA FIDLER
Na Vranskem vaja enot CZ
v počastitev bližnjega občinskega praznika občine Žalec je na Vranskem potekala
vseh rodov civilne zaščite. V vaji so prikazali elemente reševanja izpod ruševin, reševi
z najnovejšim avtodvigalom iz goreče stavbe, oddelek jamarskega kluba Prebold
občinskem štabu CZ pa je prikazal reševanje s pomočjo vrvi. Enota zdravniške poma
v svojem stacionarju pokazala medicinske pripomočke in način nudenja prve pomoči,]
tako pa seje predstavila enota centra zvez z najsodobnejšo opremo. Ta vaja je pokazali
so enote dobro usposobljene in da lahko nanje računamo ob vsakem trenutku.
I.KORl
Krajevni praznik Ljubečne
Krajani krajevne skupno-
sti Ljubečna in delavci de-
lovne organizacije Ljubeč-
na praznujejo v času od 15.
do 18. junija svoj praznik
v spomin na veliko stavko
opekamiških delavcev
v Celju, Ložnici pri Žalcu in
Ljubečni.
Letos praznujejo že šestič,
vsako praznovanja pa pove-
zujejo z novimi pridobitvami
in uspehi, tako v KS kot
v delovni organizaciji.
Prireditve v počastitev
kr^evnega praznika so se
pričele večeraj, nadaljujejo
se danes (obe sta športni), ju-
tri jih pa bo kar več. Ob 16.
uri: otvoritev kulinarične
razstave in razstave ročnih
del v dvorani zadružnega do-
ma, predstavitev najboljših
spisov in likovnih del učen-
cev podružnične šole Lju-
bečna na temo Naša krajev-
na skupnost, kolesarski trim
po meji KS s spretnostno
vožnjo in testi o znanju cest-
noprometnih predpisov na
avtopoligonu Ljubečna, ob
18. uri: sprejem za starejše
krajane, kjer bodo v kultur-
nem programu sodelovali
učenci podružnične šole
Ljubečna in godba na pihala
KUD Ljubečna.
V soboto, 18. junija se bo
praznovanje pričelo ob 9 uri
s tekmovanjem v streljanju
z zračno puško na streUšču
DU pri Ropan ter s turniijem
v malem nogometu na avto-
poligonu Ljubečna, ob 14.
uri bo gasilska vaja, ob 16.
uri slavnostna seja KS, kjer
bodo podeliU krajevna priz-
nanja, priznanja OF ter zah-
vale za sodelovanje na raz-
stavah. V kulturnem progra-
mu bodo nastopih člani mo-
škega pevskega zbora KUD
Ljubečna in mlada pianistka
Karin Cokan. Po seji skup-
ščine bo ob 17,30 srečanje
krajanov pred gasilskim do-
mom. Za veselo razpoloženje
bodo poskrbeli člani narod-
nozabavnega ansambla Li-
pov cvet iz Celja.
iViarija Gajšek
Za napisom na vratih, kjer
je pritrjena tablica »referent
za zadeve borcev, invalidov
in zdravstva« se skriva širo-
ko področje dela, ki ga z veli-
kim srcem že dolgo vrsto let
opravlja Marija Gzgšek iz
Slovenskih Konjic.
Še nekzO mesecev, pa jo
bodo mnogi, ki s svojimi te-
žavami potrkajo na njena
vrata, močno pogrešali. Po
35 letih dela bo šla namreč
Marija Gajšek v pokoj, a se
ne boji, da bi ostala brez de-
la. Hiša z vrtom (rože ima še
posebno rada), smeh vnuč-
ka, knjige na pohcah in pred-
vsem delo pri Zvezi prijate-
ljev mladine, ji bod še naprej
polnili prosti čas.
Marija Gajšek je namreč že
15 let tajnica Zveze prijate-
ljev mladine Slovenske Ko-
njice in težko bi si bilo pred-
stavljati številne akcije brez
»mami« Gajšek. Vselej ve-
dra, optimistično naravnana,
obkrožena z delom n^ml^-
ših po šolah in vrtcih, ki jo
potem na ulici vlečejo za ro-
kav in radi pokramljajo
z njo. Mnogi, zlasti večji, že
vedo, daje Marija G^šek nji-
hov dedek Mraz. Kako? »Pri
Zvezi prijateljev mladine
skupaj s šolami poskrbimo
za novoletno obdaritev
otrok«, je oni dan v pisarnici,
ki jo zapolnjujejo kupi papir-
jev s prošnjami za različne
dodatke, in seveda rože, pri-
povedovala Marija: »Ne bo-
ste veijeli, ampak mi imamo
darila za otroke od prvega do
četrtega razreda za novolet-
no obdaritev že pripravljena.
Tako namreč varčujemo,
vsak dinar je treba v teh ča-
sih dvakrat obrniti, da bi bil
enkrat prav naložen. To pa
še ni vse. Tudi pionirsko
opremo za sprejem ciciba-
nov v pionirske vrste imamo
že pripravljeno, čeprav bo
delala gnečo v majhnem
skladišču tja do novembra.«
Takšna je Marija. Nikoh ne
zataji, pa najsi gre za delo
s strankami, z otroki, pri Pla-
ninskem društvu, katerega
član je tudi. Kakšnega po-
sebnega družbenega prizna-
nja za to sicer ni dobila, zato
pa so ji sreča v otroških
očeh, zahvala človeka s hriba
ah vasi, ki se je v stisKi k njej
obrnil po nasvet in pomoč,
n^lepša nagrada. Potem je
tudi njej toplo pri srcu.
MATEJA PODJED
Priznanja za sednješolce
v četrtek dopoldne je
v celjskih Zlatarnah prejelo
iz rok Jožeta Toporišiča na-
grade devet učencev sred-
njih in osnovnih šol, ki so
največ znanja pokazali na
zaključnem tekmovanju iz
materinščine.
Tekmovanje je bilo, kot
smo poročah že 21. maja, ko
seje na celjski Srednji tehni-
ški šoh maršala Tita zbralo
106 tekmovalcev iz Slovenije
in zamejstva. Njihove izdel-
ke je pregledala in ocenila
komisija, ki so jo sestavljali
asistenti in stažisti iz ljub-
ljanske Filozofske fakultete.
Učenci so tekmoval v treh
kategorijah. Na 2. stopnji,
kjer so tekmovali dijaki 1. in
2. letnikov srednjih šol, je 3.
mesto zasedel učenec celj-
ske naravoslovno-matema-
tične šole Dragan Kovačič.
Na 3. stopnji, kjer so tekmo-
vah dijaki 3. in 4. letnikov, pa
je bila prva Milena Dobnik iz
celjske Srednje tehnišk
le, iz iste šole je tudi Gc
Jernejšek, ki je zased
mesto. Poudariti velja, (
veliko mero posluha pol
le celjske delovne orga
cije, ki so organizato
priskočile na pomoč
nančnimi sredstvi. Pos
velja omeniti celjske Zl
ne, Kovinotehno in un
štvo Komunista. Poleg
movalcev so letos prejel
grade tudi njihovi ment
Dragan Kovačič: »Tis
se udeleži takšnega tel
vanj a se mora seveda pi
zanimati za slovenski j
poleg tega pa so potrebi
vnema, precej dela in
potrpežljivost mentoijeN
zasedeš vidno mesto na1
nem tekmovanju, je p«
odraz vsega tega kar si V
v minulih letih v to podP
Svojega tretjega mesta
seveda vesel, v bodoče f
nameravam takšnih in
dobnih tekmovanj še u(
žiti.«
Milena Dobnik: »I
sem s tekmovanja iz H
rinščine udeležila že dn
Lani sem tekmovala še I
stopnji in sem zasedla 3.
sto, letos pa sem bila 1'
stopnji. Tega sem zelo <
la! Zanimive so tudi prip
na to tekmovanje. CU
namreč lahko sam prebil
teraturo, vendar se pog'
pripeti, da potrebuješ Se
datno razlago, ki ti jo ^
dš mentor. Zdi pa se nii
bi udeležba na tekmov^
iz materinščine lahko
večja, kajti 106 tekmoval
se mi zdi odločno prem'
NATAŠA GEBJ
Foto: EDO EINSPI^^
Slovensko prvenstvo v Grižah
Prizadevni radioamate^i
RK Žalec so na območju
Griž uspešno izvedli republi-
ško tekmovanje v amater-
skem radiogonimetriranju
(ARG). Tekmovarya se je
udeležilo 32 najboljših iz šti-
rinajstih radioklubov, ki so
pokazali odlično znanje in
spretnost s tega področja
tekmovanja. Tekmovali so
v štirih starostnih skupinah:
pionirji do 15 let, junioiji od
15-18 let, senioiji od 18-40
let, veterani nad 40 let in žen-
ske v enotnem starostnem
razredu. Med tekmovalci so
bili tudi državni prvaki in
udeleženci svetovnih prven-
stev, prav zato je bilo tekmo-
vanje še posebej kvalitetno.
Rezultati: pioniiji: 1. Miro
Škoijanc - RK T. Velenje, 2.
Sašo Gozdnik - RK Celje, 3.
Aljoša Vornšek - RK Celje,
junioiji: 1. Jani Kuselj - RK
Sevnica, 2. Tone Levičnik, 3.
Gregor Paternost - oba RK
Domžale, senioiji: 1. Marjan
Jelen - RK Žalec, 2". Andrej
Osterman - RK Domžale, 3.
Zvone Kugler - RK Celje,
članice: 1. Martina Jerman"
-	RK Radomlje, 2. Tanja
Zaje, 3. Biserka Zemljak
-	obe RK Domžale.
Na sliki: Janez Topolovec
in Zlatko Agrež iz radio klu-
ba Žalec pri vzpostavljanju
zvez.
L. KORBER
16. JUNIJ 1988
NOVI TEDillK - STRAN 7
jinton Schvvab
j^inilo je 50 let od smrti
pbozdravnika, zdravnika,
jborovodje, skladatelja in
jajiista Dr. Antona Schwa-
Ja. Umrl je 29, 6. 1938.
y Ljubljanskem »Leoniš-
jii.. Rodil seje v Šentpavlu
pri Preboldu 7. januaija
[g68., tu končal osnovno
}olo, v Celju gimnazijo in
jjjl promoviran v Gradcu
1894. leta. Izpopolnjeval se
ijg v Ljubljani in Gradcu ter
{jd 1897-1900. služboval na
iranskem. V Celju se nase-
li leta 1900., istega leta se
pe učit zobozdravništva na
punaj in pridobi »certifi-
l^at« in s tem dovoljenje za
jelovanje na tem področju
leta 1902.
V	Celju je opravljal delo
mestnega fizika, znan je
Itot zborovodja in sklada-
telj - marsikateri pevski
jbor uvršča njegovo Zlato
lianglico, Slanico, Ave Ma-
fyo v svoj železni repertoar.
^iČ manj znan ni kot ša-
hovski problemist in usta-
novitelj Celjskega šahov-
skega kluba. Posebno lju-
bezen je posvečal vse do
jmrti zobnemu zdravilstvu,
med drugim je skrbel za zo-
bovje učencev I. ljudske,
povsem slovenske šole. Za-
sluge ima kot začetnik pre-
ventive v zobozdravstvu
- prehrana, čiščenje zob
: uporabo nitke, čeprav čas
lem načelom ni bil naklo-
njen.
V	Celju je bil dobrodošel
f vsaki družbi, ki je na kul-
turnem področju kaj velja-
la. Podoba Dr. A. Schwaba
»bozdravnika bo zaokroži-
lapodročja njegovega delo-
nnja v letošnji številki
Celjskega Zbornika«.
FRANC ŠTOLFA
Društvo je razvilo prapor
v Braslovčah so v nedeljo
s slovesno predajo prizidka
k domu borcev na Dobrov-
Ijah, kjer so svoje prostore
pridobili tudi člani GD Do-
brovlje, zaključili večdnev-
no praznovanje krajevnega
praznika.
Pred tem je bila slavnost-
na seja skupščine krajevne
skupnosti, kjer je imel osred-
nji govor predsednik sveta
KS Braslovče Slavko Šketa,
podeliU pa so najvišja priz-
nanja KS - zlati grb, ki so jih
prejeli: Jože Zidanšek, Pro-
svetno društvo Braslovče ob
100 letnici obstoja, Matjaž
Debelak, Stane Dolar in Mi-
ha Dobrišek.
Že v soboto je bil slavnost-
ni koncert moškega pevske-
ga zbora Braslovče in razvit-
je prapora prosvetnega dru-
štva. O razvoju kulture je go-
voril predsednik prosvetne-
ga društva Franc Kumer ml.
in poudaril: »Ponosni smo
na ta jubilej in ponosni smo
lahko vsi Braslovčani, ki so
društvu kdaj koli in kakor
koli pomagali, saj ste doka-
zah, da vam slovenska bese-
,da ni tuja.«
Podelili so tudi Galusova
odličja. Zlate značke so pre-
jeli: Franc Turnšek, Franc
Praprotnik, Franc Stakne,
Lojze Završnik, Peter Serdo-
ner in Ivan Stakne; srebrne:
Milan Strojanšek, Branko
Slokar, Vinko Rak; bronaste
pa sta prejela Kondi Marčin-
ko in Franc Kumer ml. Po-
sebna priznanja pa so preje-
li: OŠ Braslovče, Anica Briš-
nik, Ivan Marovt in Franc
Kumer st. Poleg tega so po-
delili še petnajst društvenih
priznanj.
Na slovesnosti se je Bra-
slovčanom za desetletno so-
delovanje zahvalil tudi pred-
sednik prosvetnega društva
iz Šmihela na avstrijskem
Koroškem Karel Gril in izro-
čil prosvetnemu društvu
Braslovče lepo shko.
Ves teden so v Braslovčah
potekale razne športne prire-
ditve. Tako so pripravili
smučarske skoke, turnir
v badmintonu, odbojki ter
strelsko tekmovanje na no-
vem strelišču za vojaško
puško.
T.TAVČAR
Prosijo za pomoč
Društvo za zaščito živali Celje se še vedno trudi, da bi
uredilo zasilni azil za zavržene pse pri Alojzu Gmajnerju
v Vojniku.
Žal so se stvari zapletle pri zbiranju denaija za ureditev
ograje okrog azila. Pri zasaditvi smrek je pomagala kra-
jevna skupnost Vojnik, celjska občina je prispevala 250
tisočakov, Žična bo po obljubah direktorja Toneta Jelenka
dala 50 metrov mreže, celjski Ingrad pa 20 betonskih
stebričkov. Še vedno pa manjka 150 metrov mreže in
kakšnih 40 stebričkov, da bi lahko ograjo naredili in tako
zaenkrat vsaj delno upoštevali upravičene pripombe sose-
dov, ki mejijo na posestvo Alojza Gmajnerja. Kot smo
pisali v Novem tedniku, ti pristajajo na azil pod pogojem,
da bodo psi zamreženi in da ne bodo preveč motili življe-
nja v soseski. Zahtevajo takojšnjo ureditev, zato se dru-
štvo obrača na organizacije in posameznike, ki bi želeli
pomagati, da svoje prispevke »za azil« psov nakažejo na
ZR 50 700-678-46738.
Škoda bi bilo, da bi bila vsa dosedanja prizadevanja
društva, krajevne skupnosti Vojnik, veterinarskega
inšpektorja občine Celje Franca Lemuta in vseh, ki so
prispevali denar, zaman.
RP
Gornjesavinjsicf Dan Savinje
v gomjesavinjski delovni organizaciji Savinja, ki je
v sklopu sozda Merx, so letos prvič praznovali »Dan Sa-
vinje«.
Sobotni konec tedna so najprej popestrili z odprtjem
diskontne prodajalne v Nazarjah. Sedanja prodajalna
v Nazarjah je prostorsko premajhna in zato dolgoročno
načrtujejo tudi dograditev obstoječe prodajalne. Diskontna
prodajalna je zaradi močnega zaledja obrtnikov, kmetov in
drugih občanov zelo dobrodošla in to ne le zaradi prodaje
blaga po nižjih cenah.
Sobotni Dan »Savinje« so obogatiU tudi z modno revijo
pred mozirsko blagovnico, po modni reviji pa je bila v pro-
storih blagovnice na ogled slikarska razstava Alojza Zavo-
lovška.
V Mozirju in Nazarjah je Savinja priredila tudi degustacijo
napitkov, potrošniki pa so se tudi zelo zanimali za prodajo
blaga na stojnicah.
B. J.
eden upoi(ojencev
[ Društvo upokojencev na Polzeli, ki šteje že več kot petsto
[ inov, je pripravilo od 5. do 12. junija teden upokojencev.
5 svojem domu so pripravili razstavo ročnih del, na kateri je
i zstavljalo več kot dvajset članov, trim kolesarjenje, ribi-
( B tekmovanje, predavanje dr. Vlaste Matjaž o boleznih
»rejših, pohod na Vimperk in pa regijski koncert upoko-
ttskih pevskih zborov. Vse prireditve so bile dobro obi-
lne, na posnetku pa vidimo del razstave polzelskih upo-
T.TAVČAR
Lepi uspelii
Icinoiogov
Kinološko društvo Žalec
bo ta mesec zaključilo tečaj
za mlade pse, ki se je začel
marca.
Silvo Antloga, tehnični
vodja kluba in vodja tečaja
Albin Draksler sta poveda-
la, da se v tečaju šola 21
psov. Učijo se sledenja,
obrambe, napada in posluš-
nosti. Predsednik kluba,
Karli Korber, pa nam je po-
vedal, da društvo tudi na
tekmovanjih že dosega vid-
ne uspehe. Tako je bil lani
Silvo Antloga s psom Tarza-
nom republiški prvak. Letos
so sodelovali že na dveh re-
publiških tekmah in na med-
narodni na Krimu. Sodelo-
vali sta še Avstrija in Italija,
žalski klub pa je bil s svojimi
n^boljšimi psi v državni re-
prezentanci, kije osvojila pr-
vo mesto.
T.TAVČAR
Drejem za najboljše učence
' ».^^^'^ski komite ZKS v Žalcu je prejšnji teden pripravil sprejem za najboljše učence
jfnih razredov osnovnih šol v občini. Dvan^st najboljših se je že zjutraj zbralo pred
i K^^^mo nogavic na Polzeli, kjer jih je najprej pozdravil sekretar OK ZKS Žalec Viktor
^"'^an, v imenu DO Tovarne nogavic Franc Jelen, nato pa so si ogledaU proizvodnjo
glavic. Dopoldne so jim razkazali še inštitut za hmeljarstvo in pivovarništvo in delo
iljJ^iiezadovi organizaciji Eksport-import. N^boljše učence je sprejel tudi predsednik
j ^^ine občine Ludvik Semprimožnik, OK ZKS Žalec pa je vsakemu podaril knjigo
ilj^^ravi iz Slovenije, spominski krožnik na srečanje pa je vsem podarila KIL Liboje. Na
Predstavnik tovarne nogavic Franci Dobovičnik razlaga učencem kako nastane
TONE TAVČAR
Brezovijanl pregnali carja
¥ neHeUo zaprli cesto tlo Šmartinskega Jezera
Ribiči celjske družine so
v nedeljo hoteli izbirati
svojega ribiškega carja pri
ribiški koči ob Šmartin-
skem jezeru, pa v svoj »Ri-
biški kot« sploh niso mogli
priti.
Vaščani Spodnje Brezove
so namreč navsezgodaj zapr-
li cesto rried Brlogom in Ri-
biškim kotom s traktorji in
leseno zaporo. Da nedeljsko
kronanje ni bilo v Ribiškem
kotu in da so se vaščani in
ribiči postrani gledali, pa so
pravzaprav povzročili na
celjski komunalni skup-
nosti.
Spodnji Brezovljani na-
mreč že nekaj časa zahtevajo
od občinske komunalne
uprave, da prične redno in
kakovostno"vzdrževati cesto
med vasjo in jezerom, ali pa
jim pove, kdo bi to moral po-
četi. Prebivalci so pred leti
sicer cesto zgradiU sami,
vendar jo zdaj dosti več upo-
rabljajo izletniki in pred-
vsem ribiči. Vaščani so na
svoje zahteve opozarjah pra-
vočasno, v nedeljo pa tudi
niso kršili javnega reda in
miru. Ob zasedbi svoje ceste
so pravilno preusmerjali tu-
di promet, so nam povedali
na celjski stalni službi Upra-
ve za notranje zadeve. Ribiči
so se v nedeljo preselili na
brano Šmartinskega jezera
in carja izbrali tam, cesta,
okoli katere se križajo kopja,
pa je po zaslugi Brezovlja-
nov prišla v časopise.
Ob zaključku redakcije
smo izvedeli, da so se včeraj
popoldan zbrali celjski ribi-
či, predstavniki komunalne
skupnosti in krajevne skup-
nosti Šmartno v Rožni doli-
ni, da spor okoli vzdrževanja
ceste uredijo.
BRANE PIANO
Foto: F. BOGADI
PLANINSKI
KOTIČEK
Na Kepo
Planinsko društvo Celje
- Sekcija za izletništvo vas
v nedeljo, 19. junija vabi na
2143 m visoko Kepo.
Kepa je znana kot lepotica
zahodnega dela Karavank, ki
prihaja najbolj do izraza
s koroške strani, od koder je
tudi najbolj obiskana. Izho-
dišče pohoda bo Belca
v Gornji Savski dolini, od
koder je do vrha še okoli pet
ur hoda.
Razgled z vrha je obsežen
in svojevrsten, zanimivi so
pogledi na Koroško stran in
na severne stene bližnjih Ju-
lijcev. Sestop planincev bo
na Dovju pri Mojstrani. Tu
bo čakal avtobus, s katerim
se boste v Celje vrnili okrog
20. ure zvečer.
MOJCA AUŽNER
8. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JUNIJ 1988
Srečanje kot oblika dela
Zveza kulturnih organi-
zacij Slovenije si že dlje ča-
sa prizadeva, da bi delovala
čim manj forumsko in for-
malno, zato so poleg usta-
ljenih delegatskih oblik de-
la prešli tudi na vsakoletna
srečanja s predsedniki in
tajniki občinskih zvez. Le-
tos je bilo takšno srečanje 9.
in 10. junija v Žalcu. Okoli
50 udeležencev je sodelova-
lo v pogovorih o tekmova-
nju v ljubiteljstvu, o ugan-
karstvu, se spoznavalo z vo-
denjem sej in pogovorov ter
pripravami za prireditev.
Takšna oblika dela, kjer je
mogoče tudi izmenjavati iz-
kušnje in mnenja, se je tudi
letos izkazala za pravilno. Še
posebej zato, ker gre za ljudi,
ki po občinah vodijo, usmer-
jajo in koordinirajo delo lju-
biteljskih društev in skupin.
Vojko Stopar, glavni tajnik
Zveze kulturnih organizacij
Slovenije je poudaril, da je
namen repubhške organiza-
cije, da bi v resnici delovala
v smeri, ki jo bo začrtalo
čimveč članstva.
»Naša organizacija je iz ča-
sa, ko smo bili veseli že samo
tega, da nekaj pač je, da se
nekaj na kulturnem področ-
ju dogaja, prešla v obdobje,
ko si žeUmo, da bi to dogaja-
nje bilo v resnici kakovost-
no«, se je zavzel Vojko Sto-
par. Dilema o tem: tekmova-
nje - da ah ne? je med član-
stvom že dolgo prisotna. Tu
di tu, na srečanju v Žalcu, so
bila mnenja deljena. Tekmo-
vanje je samo ena od možnih
oblik spodbujanja h kakovo-
sti. Drugi so bili mnenja, da
s točkovanjem in rangira-
njem ne gre posegati v kultu-
ro. Kot skupni imenovalec
na to temo smo potegnih mi-
sel, da smo v resnici vsi za
vrednotenje tudi ljubitelj-
skega kulturnega dela: za
ocenjevanje in za strokovno
kritiko. Tam pa, kjer si tek-
movanja želijo, v večini pri-
merov gre za področje glas-
be, pa ga bodo še naprej or-
ganizirali. In tam, kjer to že
doslej ni bilo v navadi, bi bi-
lo škoda, da bi zdaj prešli
v tekmovalno obliko sreče-
vanj.«
MATEJA PODJED
Zanimiv nastop
švedskili
godbenikov
Prihodnji teden bo v Celju
gostovala zanimiva glasbena
skupina iz Švedske. Na turne-
ji po Sloveniji se bo v mestu
ob Savinji ustavila godba
Malmo Brass Band.
To je 40 članski orkester se-
stavljen iz trobilnih instru-
mentov, ki bo nastopil najprej
v torek ob 18. uri na prome-
nadnem koncertu na Tomšiče-
vem trgu, v sredo ob 20. uri pa
z enournim programom v celj-
ski Opatijski cerkvi. Spričo te-
ga, da gre za nekoliko drugač-
no zasedbo, kot so naše tradici-
onalno sestavljene godbe na
pihala, se celjskim ljubiteljem
glasbe obeta prvovrsten glas-
beni dogodek tudi zaradi tega,
ker je Malmo Brass Band eden
najboljših tovrstnih orkestrov
na Švedskem.	EG
V	Grizah pelo štiristo pevcev
Delavsko prosvetno društvo Svoboda Griže je v soboto pripravilo v letnem glcd
v Grižah koncert z naslovom Pojo naj ljudje. Na njem je nastopilo deset pevskih zbo
godba na pihala iz Griž. Pevci so se s skupno pesmijo Škrjanček spomniU 120. 1(
rojstva Antona Schwaba, pevke pa s pesmijo Kdaj rože cveto 60-letnice rojstva Jakoba
V	svoji sredini so tudi tokrat pozdravili starosto malega pevskega tabora v Grižah, ki
pričeli pred petnajstimi leti. skladatelja in dirigenta Radovana Gobca, kije prevzel tal
ob petju skupnih pesmi vseh zborov. Zborom pa so dirigirali še Franc Klinar, Milan L
Edi Goršič, Katja Urh in Ivan Ropaš. Ob koncu so vsi zbori zapeli Šentviški splet lju
pesmi, na harmoniki je igral Edi Goršič.	T. TA^i
Ex-tempore
Rogaška 88
Zdravilišče Rogaška Slati-
na je letos tretjič zapored or-
ganiziralo mednarodni sli-
karski Ex-tempore, ki bo v ča-
su od 17. do 19. junija. V sode-
lovanju z Medobčinskim sve-
tom za likovno dejavnost
»Obalne galerije« Piran jim je
letos uspelo pritegniti tudi
ugledne likovne ustvarjalce
iz Avstrije in Italije.
Lani je na tej prireditvi sode-
lovalo 170 likovnikov, letos pa
kaže, da bo udeležba še večja.
Tokrat so se odločili za pet
tem, na katere bodo ustvarjali
udeleženci, in te so: Zdraviliš-
če Rogaška Slatina z okolico.
Zdravilišče Atomske toplice
z okolico, Voda-vir življenja,
Steklo-steklarstvo in Štajerska
pokrajina in njeni ljudje.
V tem času izdelane slike bo
ocenila mednarodna strokov-
na žirija. Letos bodo podelili
grand prix nagrado in še en^st
odkupnih nagrad za najboliše
umetnine.	M. A.
Spominska soba pisatelja Novačana v Vojniku
že nekaj let je ena od sob
v vojniškem oddelku Knjižni-
ce E. Kardelja v Celju čakala,
da dobi pravo vsebino - po-
stane spominska soba Antona
Novačana. To se bo zgodilo
v petek, 17. t. m., ob prazniku
krajevne skupnosti Vojnik.
Odvetnik, politik in diplo-
mat. predvsem pa pisatelj in
dramatik Novačan je kot drugi
naš rojak Vladimir Levstik pri-
padal tisti generaciji, ki je na-
stopila deset let za Cankarjem
v znamenju življenjskega akti-
vizma. V povojnem času pa je
bil Novačan potisnjen bolj ob
rob naše kulturne zavesti, pač
zaradi življenjske usode: kot
oster nasprotnik Nemcev je
med drugo svetovno vojno
zbežal v Palestino in Egipt, po
vojtii pa se ni vrnil v domovi-
no, ampak se je umaknil v Ar-
gentino. Njegov vojni dnevnik
Jeruzalem-Kairo, ki gaje izda-
la Slovenska matica 1968 je po-
kazal, da Novačan sicer ni skri-
val, da ni komunist, da pa je
kljub spremenljivemu značaju
ohranil stalnost v enem - zve-
stobi slovenstvu.
In zakaj spominska soba
v Vojniku? Okoli Vojnika je
nanizano marsikaj, kar je po-
vezano s pisateljem: njegov
rod izhaja iz Novakov, zaselka
pri Strmcu, njegova _ rojstna
vas je Zadobrova, v Šmarjeti
sta si z ženo postavila hišo,
v vojniški cerkvi je Fran Šale-
ški Finžgar opravil poročni
obred - poročil je pisatelja in
Pepušo Mahen iz Trnovelj, in
končno mu je vdova izpolnila
zadnjo željo - iz Argentine,
kjer je 1951. leta umrl. je pripe-
ljala žaro in zdaj počiva skupaj
s starši na vojniškem pokopa-
lišču. Visoko nad drugimi na-
grobniki se dviga mogočna
bronasta glava, delo kiparja
Franceta Ahčina. kakor je ne-
koč presegala druge njegova
visoka in čokata postava.
Pisateljeva vdova, ki že ne-
kaj let leži v istem grobu, pa je
s svojimi darovi Knjižnici
E.Kardelja omogočila uredi-
tev spominske sobe. V njej je
kotiček s kosi pohištva in
predmeti, ki jih je kupil Nova-
čan kot diplomat v Kairu in so
bili nekoč v »arabskem salonč-
ku« v Šmarjeti; s stene strmita
portreta pisatelja in njegove
žene pa Novačanova karikatu-
ra. z omarice mrko zre brona-
sta plastika mladega pisatelja,
delo kiparja Lojzeta Dolinarja;
tu je vrsta predmetov, ki jih je
Novačan kupil ali uporabljal,
od sprehajalne palice do ure.
Fotografije ga kažejo v različ-
nih življenjskih obdobjih in
različnih delih sveta - zdaj kot
avstroogrskega vojaka, zdaj
kot diplomata v fraku in cilin-
dru ali z ženo pred hišico v Ar-
gentini ..., vmes so pos
z uprizoritve Hermana
skega. Seveda pa so v t
tudi njegove knjige, od
prozne zbirke Naša vas,
dram Veleja in Herman C
do pesniške zbirke Peti
gelij in dnevnika Jeruz;
Kairo.
Spominska soba tor
stavlja - kolikor je i=
- osebnost Antona Nov;
hkrati pa vabi v svet nje
del, zlasti v dramo o Ce
grofih in nemara spo
celjske gledališčnike, da
spet lotili njene uprizc
kakor je to bilo pred več ^
leti na Starem gradu.
BOŽENA OR(
Dostojen spomenik zadružni misli
Ob Izidu Vldečnlkovega '»Zadružnega povezovanja kmetov v Gornji Savinjski dolini
8... Zadružništvo je pač ena najlepših,
najpravičnejših in tudi najrodovitnej-
ših družbenih zamisli, kar jih je kdaj
naš človek spreminjal v dejanja. Pri
tem je kazal tolikšno pravičnost in tako
trdno doslednost, da je bilo zadružni-
štvo verjetno kar ena naših velikih šol
družbene discipline, poštenja, pridnosti
in morale - odlik, ki nas v mnogočem
tudi danes določajo in so osnova dovolj
znamenite slovenske delovne trdoživo-
sti. Zadruge so bile pobudnice moderni-
ziranja, danes bi rekli inoviranja poso-
dabljanja gospodarstva - najprej de-
narnega in trgovskega, potem natural-
nega, kmetijskega, gozdarskega in še
katerega. Toda bile so pogosto tudi
zgled tistega, kar že njihovo ime pove:
delati drug za drugega, bivanja v skup-
nosti, odgovornosti zanjo...«
To so misli iz žlahtno povedane popot-
ne besede, ki jo je Aleksandru Videčniku
iz Mozirja kot spremni pozdrav ob izidu
njegove knjige o gornjesavinjskem za-
družništvu napisal prof dr. Matjaž
Kmecl. Knjiga s 118 stranmi bogate vse-
bine prihaja te dni v kmečke in druge
družinske domove v Gornji Savinjski do-
lini. Pobudo zanjo je dala Zgornjesavinj-
ska kmetijska zadruga v Mozirju. Njeno
vodstvo je omogočilo in v nakladi 1500
izvodov založilo prekoristen zgodovinski
zapis, ki v neobičajno zanimivi obliki go-
vori o več kot sto let stari zadružni tradi-
ciji v tem delu naše domovine.
Zasluga za nastanek knjige gre Alek-
sandru Videčniku, neutrudnemu razi-
skovalcu lolčalne zgodovine v dolini. Po-
tem ko je že pred leti predstavil delavsko
gibanje v teh krajih, boj kmečkega delav-
stva v Gornji Savinjski dolini med obe-
ma vojnama, dragocen zapis o lučkih
gozdnih delavcih in ko je v časopisih ob-
javil vrsto sestavkov o posebnostih živ-
ljenja ljudi ob Savinji in Dreti v preteklih
in polpreteklih časih, se je lotil doslej
svojega najobsežnejšega dela. Pred nami
je stoletna razvojna pot gornjesavinjske-
ga zadružništva, podoba njegovih pobud-
nikov in pionirjev hkrati z vzponi in
s padci zadružne ideje, polna velikega
požrtvovanja vseh tistih, ki so verjeli
v zadružništvo in mu ostali zvesti kljub
nemalim tegobam in nenehnemu spre-
minjanju organizacijskih oblik zlasti
v časih krčevitega iskanja in prehodov
v socialistično preobrazbo našega kme-
tijstva. Za tak zapis je bilo treba opraviti
obsežno delo. Razen dobrega poznavanja
zadružne in splošne zgodovinske prete-
klosti, zbiranja in študijske obdelave bo-
gate dokumentacije ter zbiranja izjav in
vtisov pri množici nekdanjih in sedanjih
zadružnih delavcev v dolini in izven nje,
je pisca vodil pri nastajanju knjige pred-
vsem izreden občutek za ohranjanje kul-
turne dediščine ljudi in krajev, ki jih opi-
suje.
^ Knjiga govori o začetkih zadružništva
v svetu in pri nas, opiše slovenskega
kmeta skozi čas, se posebej ustavi pri
fevdalizmu ter njegovih oblikah v dolini
ter pri kmečki odvezi. Predstavi nam de-
lež bratov Vošnjakov in J. E. Kreka v slo-
venskem zadružništvu, načine kmetova-
nja v dohni, odpis kmečkih dolgov in
razmere po osvoboditvi. Razvoj zadruž-
ništva v dolini je opisan od nastajanja
prvih domačih hranilnic in posojilnic po
1874 do ustanavljanja delovnih in sploš-
nih kmetijskih zadrug po 1945. Posebno
so poudarjena prizadevanja za razvoj ži-
vinoreje in kmetijskega združevanja,
o čemer govore zapisi o delu pašniških in
gozdnih, lesno-prodajnih, splavarskih, ži-
vinorejskih, lesnih, elektrarniških, pašni-
ško-bikorejskih, gospodarskih, obrtnih
in drugih zadrug. V dolini so imeli mar-
sikje naprej kmetijska društva, kasneje
živinorejsko-selekcijska društva, pa po-
speševalne odseke zadrug, iz katerih so
prihajale celo pobude za elektrifikacijo
vasi. Poznali so tudi vodovodne zadruge,
srenjski ribilov, hude boje za pašnike
z vodstvom škofijskega veleposestva in
delo obnovitvenih zadrug po 1945. Danes
smo že pozabili na nastanek NAPROZ
- prvih nabavno prodajnih zadrug, ki so
zrasle kmalu po osvoboditvi po vsej Slo-
•veniji. Videčnikova knjiga nam jih pred-
stavi; kot tudi podrobno opiše nastanek,
delo in ukinitev kmetijskih delovnih za-
drug v dolini. Za domačine bo zlasti pri-
vlačen podroben opis razvoja zadružni-
štva v Bočni, Gornjem gradu, Kokaijih,
Ljubiji, na Ljubnem, v Lučah, Mozirju in
Novi Štifti, pa v Radmirju, Rečici ob Sa-
virjji, Solčavi, Šmartnem ob Dreti in
v Šmihelu.
Daljše poglavje »Od malih do velike
združene zadruge« zajema spojitev 11
splošnih kmetijskih zadrug v sedanjo
Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo
v Mozirju, močno organizacijo s po-
membnim deležem tržni proizvodnji, ki
seje uvrstila med velike proizvajalce hra-
ne, zlasti pa je zaslužna za usmerjanje
kmetij v dolini.
Videčnikova knjiga je zanimiva in
hkrati vznemirljiva. Do slednje ugotovi-
tve nas pripelje spoznanje, koliko razoča-
ranj in dvomov so v preteklosti prinesle
našemu kmetu nenehne spremembe
v organiziranosti zadi'ug in zadružništva
sploh. V letih zadružnega procvita in res-
nične skrbi družbe za razvoj kmetijstva
ni manjkalo številnih pobud in dobre po-
moči, da bi imeli močno kmetijstvo, glav-
ni vir naše prehrane in z njo celo možno-
sti za izvoz. Udarci poslovnim zvezam in
raznim drugim zadružnim skupnostim,
ki so sledili, so tolkli po kmetu in poso-
dabljanju njegove proizvodnje ter nas
prisilili celo k uvozu nekaterih osnovnih
živil. Zagrenili so življenje in zaupanje
neštetim kmetom-zadružnikom in tiso-
čim zvestim zadružnim aktivistom. Se
bomo zdcU, ob najnovejšem gibanju slo-
venskih kmetov, vendarle dokončno po-
slovili od napak preteklosti in se iz nje
zares česa naučili? Bo slovenska družba
še zanikala energijo kmečkih množic, se
bo (v minuhh letih napačna) politična
praksa še postavljala proti tej ustvarjalni
moči?
Videčnikova knjiga je tudi zato drago-
cena spodbuda za dograjevanje zadružni-
štva v gornjesavinjski dolini.
TONE GOŠNIK
Razstava za znanje
Brez dvoma gre pohvaliti knjigarno Mladinske k
Celje, tamkajšnji oddelek za strokovno literaturo pa še;
bej, da so v dneh od 7. do 10. junija v spodnji dv
Narodnega doma postavili zanimivo razstavo strokovn«
rature.
Na ogled je bilo več kot 2000 strokovnih knjig, veči
nemških založb, napisanih tudi v angleščini. Razstava j<
prodajnega značaja in po odkupu knjig tudi uspešr
povedal Robi Polner, vodja strokovnega oddelka. N
knjig so kupile delovne organizacije, in sicer s pod
kemije, računalništva, elektronike in strojništva. Razi
z novimi naslovi knjig bodo jeseni ponovili.
MP, Foto
16. JUNIJ 1988
NOVI TEDillK - STRAN 9
Zlata vlllca« Emike Selišnikove
štiri priznanja za naj-
[ornejše gostinske obrate
Jugoslaviji, »Zlate vilice
so dobili v akciji revije
Taktična žena« iz Beogra-
, tudi gostinci z našega ob-
lOČja. V ta, poseben se-
lam najboljših gostincev
državi, se je uvrstil tudi
;nzion »Kaduha« iz Luč.
jstnica penziona, Emika
elišnik je pri Gornjesa-
injski turistični zvezi za-
opnica sekcije gostincev,
penzionu s stoletno, dru-
hsko tradicijo dela že 27
;»Zlata vilica« iz Beograda
veda ni prvo priznanje pri-
devne turistične delavke,
^ni je za delo pri razvoju
Irizma in visoko kakovost
ostinske ponudbe prejela
idi priznanje ob mozirskem
bčinskem prazniku, sicer
a tudi že priznanja celjske
iristične zveze, bronasti
[lak Turistične zveze Slove-
ije in še nekatera manjša
riznanja. Zadnje priznanje,
reznega pomena, je prejela
a svoj »izreden ambient, či-
[očo, prijaznost zaposlenih,
akovost hrane in še zlasti za
negovanje domačih speciali-
tet«. V spominsko knjigo go-
stov so se vpisali kipar Du-
šan Džamonja, jugoslovan-
ski in inozemski diplomati,
izraelski in švedski medicin-
ski strokovnjaki, Ladko Ko-
rošec, Josip Marotti, Tomaž
Terček in pred kratkim tudi
novi predsednik predsed-
stva Slovenije, Janez Sta-
novnik. »Vseskozi vlagamo
nazaj v turizem in nekje se
mora poznati, če človek
s tem živi in dela. meni
uspešna turistična delavka.
Gostinstvo je družinska
tradicija in >>penzion<' je ime-
la že lastničina stara mama,
Emiko pa bo nadomestila
njena hči. Mož Emike Seliš-
nikove ima mizarsko obrt
»Največ gostov je domači-
nov, potem iz doline, priha-
jajo tudi drugi gostje, ki kori-
stijo penzionske usluge, po-
tem organiziramo tudi razna
praznovanja, prihajajo raz-
lični prehodni gostje in re-
prezentančni gostje podjetij
iz doline. Vračajo se, pogosto
se vračajo. Upam, da to zara-
di kakovosti, zaradi po-
nudbe.«
V družinskem penzionu
pomagajo domačim še štirje
delavci. Dvanajst postelj, ki
jih oddajajo je I. kategorije,
pred nedavnim so jih odda-
jali 24, ostala zdaj čakajo na
prenovo objekta. Gostje zah-
tevajo vse več komforta.
V penzionu »Raduha« se
hrani tudi večina gostov dru-
gih lučkih turističnih zaseb-
nikov. Med penzionskimi
gosti prevladujejo domači,
imajo pa tudi tuje. Nekateri
stalni gostje prihajajo že po
25 let zaporedoma.
Emika Selišnik pravi, da
od letošnje glavne sezone ne
pričakuje veliko. »Zaradi po-
dražitev in višanja stroškov,
kar je povezano tudi z viša-
njem penzionskih cen. Tež-
ko je, ker se z gostom že do-
govoriš za ceno, potem pa jo
moraš zvišati. Glede na to,
da se zvišujejo te cene, so
gostje občutljivejši za kako-
vost. Za ta denar'zahtevaj o
potem kvalitetnejše usluge
in po tem smo tudi mi še
precej bolj obremenjeni. Tu-
di gospodarjenje je zaradi te-
ga težko.« Sposobna turistič-
na delavka pa predvsem želi,
da bi se izvedla ločitev penzi-
onskih objektov od ostalih,
konkretno od bifejev, tako
da bi obveljalo za obojne
dvojno obdavčenje.
Zgledi vlečejo ali bi vleči
morali, zato bi želeli še pre-
cej več takšnih, vzornih turi-
stičnih objektov. Kot kaže,
opravlja Selišnikova svoje
družbeno cenjeno delo tudi
z zanosom in da je ta globo-
ko v njej.
BRANE JERANKO
leljskl turistični
eden
v ponedeljek so se začele
fvilne prireditve ob celj-
em turističnem tednu. Ce-
inom so se doslej predstavi-
,godba na pihala Storski že-
far, tamburaški orkester
fD France Prešeren iz Celja,
'triju na Tomšičevem trgu
' še lahko ogledate razsta-
.ikvarelov akademske sli-
tfke Darinke Pavletič-Lo-
nčakove.
V^čeraj je bil koncert Tomaža
)renza in njegovih gostov, na
imšičevem trgu, kjer tudi si-
r poteka večina prireditev,
so se predstavili tudi pevski
ori celjskega Gostinskega
djetja in Ivan Cankar.
'Danes ob 11. uri bodo odprli
Jstavo spominkov, ki si jo
iko ogledate v dvorani dru-
ra inženirjev in tehnikov,
ipravili pa bodo tudi pogo-
r o spominkih s profesorjem
')gatajem. Ob 17. uri bo kon-
|rt celjskega plesnega orke-
a Žabe. Jutri in v soboto bo
I Tomšičevem trgu kramar-
i i sejem, jutri popoldne pa si
ste lahko ogledali nastop
I klornih skupin iz Tuzle in
'D France Prešeren iz Celja.
; Zaključek prireditev ob celj-
' :em turističnem tednu bo
soboto. Že ob 9. uri bodo na
nnšičevem trgu 'pripravili
monstracijo v kuhanju gola-
j I ki ga bodo lahko obiskova-
' tudi poizkušali, zvečer pa se
začela gasilska noč, ki sov-
da tudi s kongresom sloven-
ih gasilcev v Celju.
JANEZ VEDENIK
Tesna turistična naveza
Dejavnost podčetrteškega
Turističnega društva je tesno
povezana z zdraviliščem
Atomske toplice in s krajevno
skupnostjo. Tudi predsednica
društva, Slavica Sepec, je za-
poslena v zdravilišču. To, da
se je Podčetrtek razvil v znan
turistični kraj in zdravilišče
je zasluga Turističnega dru-
štva.
»Turistično društvo je tesno
povezano z zdraviliščem. Kra-
jevna skupnost se trudi, da se
sredstva turistične takse vlaga-
jo v turistično privlačnejši vi-
dez kraja. Lani so s sredstvi
turistične takse napravili ploč-
nik od Atomskih toplic do
Podčetrtka, letos pa pločnik
v trgu. Postavili so tudi novo
javno razsvetljavo,« pravi Sla-
vica Šepec. Skupno s krajevno
skupnostjo si prizadevajo za
popestritev izvenpenzionske
ponudbe, za čim boljše počutje
gostov.
Društvo prireja vsako leto
akcijo ocenjevanja urejenosti
okolij v vsej krajevni skupno-
sti in tisti v najurejenejših do-
movih dobijo za priznanje vrt-
nice. »Akcija je velikega pome-
na za prizadevanje občanov za
bofjšo podobo kraja,« nadalju-
je predsednica Turističnega
društva. »Letos bo komisija
ocenjevala kar trikrat. Na obč-
nem zboru društva so lastniki
najbolj urejenih domov javno
pohvaljeni.« V kraju imajo pri-
mere okolij, ki izrazito kvarijo
turistično urejeno podobo kra-
ja in tako bo letos društvo so-
delovalo z občinskim komu-
nalnim inšpektorjem.
Vsi sobodajalci so člani Turi-
stičnega društva in po občnem
zboru se ponavadi skliče sesta-
nek z vodstvom zdravilišča za-
radi cen in rezervacij. Nočitve
v zasebnih sobah zaradi pre-
nizke, večinoma III. kategori-
je, upadajo. Glede na to, da so
med gosti Atomskih toplic
v veliki večini domači gostje,
upada število nočitev tudi
v hotelu. Včasih so imeli rezer-
virane vse zmogljivosti že za
pol leta vnaprej.
Izvenpenzionsko ponudbo
želijo popestriti tudi s kino
predstavami in se želijo pove-
zati s celjskim Kinopodjetjem.
Za začetek letošnje glavne se-
zone so prebudili začetno se-
zonsko mrtvilo z »Majsko noč-
jo«, kot soorganizatorji, za zak-
ljuček sezone pa nameravajo
v sodelovanju z mladino prire-
diti kmečke igre, s katerimi bi
prikazali stare kmečke običaje.
V preteklem' letu so predali
starodavno olimsko lekarno
spominskemu parku Kumro-
vec-Kozjansko, saj ta objekt
zahteva veliko sredstev.
V Olimjem bodo pridobili ure-
jen turistični predprostor in
sanitarije. Največji problem pa
je mogočni podčetrteški grad,
ki je začel razpadati: »Turistič-
no društvo ni upravljalec in je
le opozorilo občinske inšpek-
cijske službe, da že predstavlja
nevarnost za krajane in goste.
Sredstev ni.«
Predsednica Turističnega
društva Podčetrtek nas je opo-
zorila tudi na turistični pomla-
dek domače šole s šolskim tu-
rističnim društvom: »Oblike
sodelovanja med Turističnim
društvom Podčetrtek in šol-
skim turističnim društvom so
bile najpomembnejše posebej
v zvezi z akcijami urejanja kra-
ja. Potekajo pogovori o kon-
kretnih oblikah sodelovanja
v naslednjem šolskem letu: so-
delovanje članov upravnega
odbora Turističnega društva
v fakultativnem pouku turi-
stične vzgoje, vključevanje čla-
nov šolskega turističnega dru-
štva v akcijo ocenjevanja oko-
lij ter usposabljanja njegovih
članov za vodenje šolskih eks-
kurzij v Podčetrtku in
Olimju."
BRANE JERANKO
Slavica Šepec, predsednica
Turističnega društva Podče-
trtek.
Društveni prapor v rokah Darka Bizjaka, direktorja Zdra-
vilišča Rogaška Slatina, ki je prevzelo pokroviteljstvo
jubilejne prireditve.
Simbol prijateljstva
Na Donačkf gori proslavili planinski
jubilej
Na Donačko goro, to prele-
po planinsko postojanko, so
v soboto dopoldne prišli lju-
bitelji narave iz mnogih de-
lov Slovenije in iz sosednje
Hrvaške. Prišli so, da bi sku-
paj obeležih jubilej, 40-letni-
co planinskega društva Slo-
ga Rogatec-Straža, ki s 360
člani in številnim podmlad-
kom, združuje ljubitelje pla-
nin z obeh bregov Sotle. Gre
torej za izjemno tovrstno
medrepubliško sodelovanje.
Slavnostni govornik na ju-
bilejni proslavi je bil Darko
Bizjak, direktor Zdravilišča
iz Rogaške Slatine,' ki je
prevzel glavno pokrovitelj-
stvo te sobotne prireditve.
Sodelovanje Zdravilišča ni
naključno, saj je, kot je po-
udaril Bizjak, glavni cilj obo-
jih duhovno in telesno zdrav
človek, ki živi v zdravem.
ekološko neokrnjenem
okolju.
Planinsko društvo Sloga je
svoj jubilej obeležilo še
z dvema pomembnima do-
godkoma: z razvitjem prapo-
ra in poimenovanjem pred
štirimi leti zgrajenega doma
na Donački gori po Rudiju
Lebiču, žal že pokojnemu
dolgoletnemu in zaslužnemu
članu društva in domačinu.
Ljudem v teh krajih je ostal
v spominu kot dober in is-
kren tovariš, ljubitelj narave
in športa ter dober organi-
zator.
Na ploščadi pred Rudije-
vim domom so v okviru jubi-
lejne prireditve peli člani
moškega pevskega zbora iz
Rogatca, igrala pa godba na
pihala Straža iz Huma na
Suth.
M.AGREŽ
Izšel nov prospekt
Predstavlja celjsko turistično območje
Po šestih letih smo na celj-
skem turističnem območju
ponovno dobili območni turi-
stični prospekt, ki smo ga
predvsem zato, ker je stari že
pošel, kar težko pričakovali.
Prospekt območja lahko, vsaj
kar se turistične propagande
tiče, označimo kot dogodek
leta, zato o tej novi propa-
gandni ediciji nekaj več
besed.
Prospekt, v nakladi 50 tisoč
izvodov ga je izdala Poslovna
skupnost za turizem Celje v so-
delovanju s Centrom za turi-
stično in ekonomsko propa-
gando pri Gospodarski zborni-
ci Slovenije, predstavlja tudi
po oblikovni plati vsaj na na-
šem območju novost. Ta je po-
sledica posluha domačih turi-
stičnih delavcev za novosti pri
oblikovanju turistične ponud-
be in predvsem tudi zahtev, ki
jih ima pri oblikovanju območ-
nih prospektov Center za turi-
stično in ekonomsko propa-
gando pri Gospodarski zborni-
ci Slovenije. Tako se lahko tu-
di naše območje odpira svetu
poenoteno, torej pod zaščitnim
znakom Slovenije z lipovim li-
stom, kar je edino prav in tudi
bolj učinkovito.
Na dvanajstih straneh je
v prospektu razen uvodne, ce-
lostranske čudovite Logarske
doline na prvi strani, slikovno
predstavljena še pokrajina in
dejavnost, kultura, gostinstvo
in turizem, prireditve, šport,
zdravilišča... Poleg enostran-
skega tekstovnega dela, ki ga
je pripravil dr. Janez Bogataj
(še angleški in nemški prevod)
pa prospekt ponuja še nekaj
najosnovnejših informacij
o zdraviliščih, hotelih in turi-
stičnih agencijah. Toliko skrat-
ka, kot je potrebno, da potenci-
alnemu turistu daš osnovne in-
formacije o območju. Podrob-
nosti mu bomo že znali poka-
zati, saj imamo poleg tega, da
smo dežela prijaznih ljudi, še
posamezne občinske prospek-
te in drugo turistično propa-
gandno literaturo.
Po oblikovni plati (Ramo Se-
limovič), fotografijah (Fotolik)
in kot celota je prospekt vre-
den pohvale, saj takšnega ob-
močje še ni imelo. Najpo-
membneje je, da v njem bolj
kot kdajkoli prej »nastopajo«
ljudje, vse manj pa je zidov,
oziroma t. i. turističnih kapaci-
tet. Modernega turista namreč
ne zanimajo več »zmogljivo-
sti«, temveč predvsem ljudje,
običaji, kultura itn. Nekaj tega
tradicionalnega mišljenja se da
sicer tudi iz novega prospekta
zaslutiti, a prav tako lahko ugi-
bamo, da je to posledica mi-
šljenja botrov, ki so prispevah
denar. Preveč je namreč zuna-
njih obličij hotelov, ki niso nič
drugačna ali pa celo grša kot
so tista v deželah, od koder
s prospektom snubimo turiste.
Namesto teh bi lahko objavili
še kakšen obraz, prireditev,
dogajanja na turističnih kmeti-
jah (ki so omenjene le v tek-
stu). In ker bomo na nov pro-
spekt verjetno čakali spet ne-
kaj debelih let, bi lahko k tem
manjšim pomanjkljivostim
prišteli še dejstvo, da prospekt
ne opozarja na možnosti kam-
piranja in na kajak šport. Obo-
je ima namreč glede na dogod-
ke zadnjih let in načrte na ob-
močju precejšnje turistične
možnosti. Posebej kajakaši, ki
so pred kratkim izdali v samo-
založbi prospekt kajak šole
(prvi v Jugoslaviji) bi si to za-
služili. Vse skupaj se da še po-
praviti z neposredno propa-
gando, precej pa je odvisno tu-
di od tega, kako bo prospekt
predstavljen pri nas in v svetu.
Geslo novejšega turističnga
marketinga je namreč tudi to,
da ni važno kam potuješ, mar-
več s kom. A tudi to ni pogla-
vitni problem. Še tako lep pro-
spekt nam namreč ne bo po-
magal, če bomo še naprej osta-
li brez programov - tako za ti-
ste, ki bi tu želeli letovati celo
en teden ali več, kot tudi za
tranzitne goste, ki se bodo tu
zadržali le nekaj dni.
R. PANTELIČ
10. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JUNIJ 1988
Pridelamo tretjino manj Icot popijemo
^■■■■■^■■■■^■■■■^■■■■■■■BHHaHBHHHHHBHHHHHHHHHiHi
Primer »ylno^ kaže, da le demontaža sedanlega sistema nulna
čeprav proizvodnja že le-
ta občutno presega povpra-
ševanje, posledica tega pa
so velike zaloge, so vinarji
dvignili cene vina tudi za
100 odstotkov. Podobnih
primerov je še nekaj vendar
komentatorji, ki želijo opo-
zoriti na nekatere nesmisle
zadnjih treh tednov, odkar
je bil dobršen del cen osvo-
bojen administrativne re-
gulative, najraje dajejo za
vzorec prav ta primer - na-
mreč, da nekdo dviga cene,
čeprav ve, da bo potem pro-
dal še manj svojega blaga
kot doslej. Ali gre za nesmi-
sel ali pa so bili ti dvigi cen
nujni, s tem vprašanjem
smo potrkali na vrata Po-
slovne skupnosti za vino-
gradništvo in vinarstvo
Slovenije v Celju.
»Zaloge niso ne m^hne
a tudi ne prevelike, pa tudi
dvig cen je bil nujen. V Slo-
veniji je nekaj več zalog
v Primorskem rojonu, kjer
imajo nekaj več kot polovico
rdečih vin, poraba teh pa je
v zadnjih letih precej upadla.
V Posavskem rajonu, kjer
imžgo tudi nekaj rdečih vin,
so zaloge normalne, medtem
ko jih v Podravskem rajonu
sploh ni. Tudi v Jugoslaviji,
vsaj kar se zalog tiče, stanje
še ni kritično,« je komentiral
zadeve Jože Novak, direktor
poslovne skupnosti in pojas-
nil, da so bih sedanji dvigi
cen nujni in tudi skrbno pre-
mišljeni. Že v zadnjih dveh
letih so namreč stroški proiz-
vodnje naraščali za kakšnih
40 do 50 odstotkov hitreje
kot cene. Predvsem zato, ker
so novinarji zelo odvisni od
ekonomskega položna pre-
bivalstva, so sedaj cene povi-
šah za 60 do 70 odstotkov,
v nekaterih primerih pa tudi
do 100 odstotkov. Kljub
takšni podražitvi bodo vino-
gradniki dobili svoje grozdje
slabo plačano, potrošnik pa
bo vino plačal drago. Vzrok
je v drageni denarju, kajti or-
ganizacije n^emajo drage
kredite za kritje zalog (tudi
vino je praktično izločeno iz
reeskontnih kreditov).
Obrestna stopnja se giblje
okrog 100 odstotkov, vino pa
je povprečno v zalogi preko
enega leta, ne oziraje se na
enoletni proizvodni ciklus
v vinogradu. Izračun je torej
jasen.
V sedanjem času druge
možnosti kot prenesti stro-
ške v tekočo prodno trenut-
no ni, kljub bojazni, da uteg-
ne povpraševanje pasti. Pri
tem se sicer za slovensko
proizvodnjo veijetno ni bati.
kajti Slovenci pridelamo za
tretjino manj vina kot ga po-
pijemo. Ob tem, da skor^
polovico proizvodnje izvozi-
mo, ga torej precej kupimo
drugje.
Slovenski proizvajalci po-
slušajo očitke o nizkih cenah
vin iz južnih repubhk. Naj-
večkrat so po besedah Jože-
ta Novaka to vina iz tistih
predelov, kjer smo združeva-
li sredstva za razvoj nerazvi-
tih. Pogosto organizacijam,
ki konkurirajo s takšno ce-
no, s temi sredstvi veijetno
krijemo izgubo ali pa tudi
ne, vsekakor pa je z nepo-
vratnimi sredstvi lažje poslo-
vati kot z najemai^em dra-
gih bančnih kreditov. Vse
skup^ potijuje, da je eko-
nomski položaj vinarske
branže izredno neenako-
praven.
Skuš£ymo gornje podatke
podkrepiti s primerom. Bu-
teljka kosovskega rizhnga,
kvahtetnega in tudi v svetu
priznanega (a tam z normal-
no, ne dumpinško ceno) vina
je stala pred podražitvijo
v naših trgovinah 916 din. Po
takratnih cenah je, kot je po-
vedal Jože Novak, embalaža
stala za eno steklenico pri-
bhžno 12 din, etiketa med 20
in 25 din, steklenica 36 din,
zamašek 120 din, davek 130
din in delež trgovini 180 din.
Skup^ so bili ti stroški (brez
amortizacije, prodanih stro-
škov itn...) 920 din, kar, če-
tudi gre za pribhžen izračun,
lahko prejšnje domneve sa-
mo potijuje.
Razglasitev materialne
podlage gospodarstva sili vi-
naije in tudi še mnoge druge
v zvišanje cen, kar je edino
uparve, da bi v kratkem času
prišli do denaija za proces
reprodukcije. To opoza^a,
da je 'gospodarska politika
sedaj omejena zgolj na raz-
meija, ki urejajo odnose med
ponudbo in povpraševa-
njem. Na področju, kjer so
ukrepi pravtako in še bolj
nujni, torej pri brzdanju in-
flacije, pa premikov ni. Ve-
mo namreč, da je za to po-
trebna demontaža sistema,
ki inflacijo povzroča. Vse
skupaj pa ni niti na začetku,
saj je žal še v fazi splošne
ideološke in politične raz-
prave. RADO PANTELIČ
• Inflacija je torej kriva, da
naš vinogradnik ne more
kreditirati svojih zalog vi-
na, kot to lahko počne itali-
janski, nemški, francoski
kmet. Kot pravi Jože No-
vak, je namreč treba vedeti,
da se v svetu prodajno rde-
če sorte vin v 3. in 4. letu
starosti, pri nas pa proda-
mo vse mlado, enoletno vi-
no. In še to je obremei^eno
s takšnimi stroški, da si lah-
ko obetamo nadaljnji padec
porabe.
Vina letos ne ho veiiico
Kmetllska pridelava le odvisna od vremena, pravilo
DrametovI Iz Spodniega TInskega
»če je tole Spodnje Tin-
sko, kje je šele potem Zgor-
nje Tinsko,« smo se spraše-
vali, ko je avto komaj še
premagoval ovinkasto, če-
dalje bolj strmo cesto. Iska-
li smo kmetijo Drametovih
in že med vožnjo ugotavlja-
li, da morajo na tej domači-
ji živeti vinogradniki. Ko
smo se končno ustavili pred
sodobno, lepo urejeno kme-
tijo in z gospodinjo Silvo
sedli k pogovoru, so se naša
predvidevanja izkazala za
pravilna.
Spodnje Tinsko je le zače-
tek razvlečenega naselja nad
Zibiko in če bi natančno me-
rih nadmorsko višino kraja,
je najbrž le za nekaj metrov
nii^e od Zgor^ega Tinskega.
Okoliški griči pa so prepre-
deni z vinogradi, kjer raste
žlahtna vinorodna trta. Dra-
metovi imajo s trsi rizlinga,
burgundca, modre frankinje
in žametne črnine zasajen
hektar zemljišča, pravijo pa,
da je z vinogradom kar na-
prej vehko dela in še več skr-
bi. »Človek do zadnjega ne
ve, kakšen bo pridelek. Vča-
sih nam vreme ponagaja
prej, drugič pa šele konec
poletja ali v začetku jeseni
toča uniči skorajda že dozo-
relo grozdje,« potoži gospo-
dinja Silva in hkrati pojas-
njuje, da je letošnja aprilska
zmrzal uničila 80 odstotkov
letine.
Pa vendarle so bili ob na-
šem obisku trije Drametovi
- gospodar Janez in sin Dar-
ko z ženo - v vinogradu, kjer
so obnavljali nasad in sadili
nove trse. »Kljub temu, da
bo letos bolj malo zaslužka
s prodajo letine, pa moramo
vseeno skrbeti za prihodnje
leto. Če trta pozebe, jo moraš
potem še skrbneje negovati,
da se les obraste in okrepi,«
smo izvedeli in skupaj ugo-
tavljaU, da je letos resnično
škoda, ker vinograda nimajo
zavarovanega.
Sicer pa Drametovi ne ži-
vijo samo od vinograda in
prodne grozdja ah mošta Vi-
nu v Šmartnem ob Paki, am-
pak dobršen del dohodka za
preživetje na domačiji zaslu-
žijo tudi z živinorejo. Na
kmetiji, ki meri 11 hektarov
v hrib prislonjenih zemljišč
in še približno 3 hektare goz-
da, redijo poprečno 16 glav
živine. Od tega je običajno
polovica krav, vzrejajo pa tu-
di teleta. »Lani, približno ta-
ko pa je bilo tudi prejšnja
leta, smo oddali 10 tisoč li-
trov mleka, Hmezadovemu
Kmetijskemu kombinatu
Šmaije pa oddajamo tudi pi-
tance,« pripoveduje gospo-
dinja Silva in kar ne more,
da se ne bi pohvalila s tele-
fonom.	i, '
Drametovi so telefonski
priključek do domačije dobi-
li pred tremi leti. »Takrat
smo sicer odšteh zanj 250 ti-
sočakov, a zd^j nam ni več
žal ne denaija, ne vloženega
dela, s^ smo v vasi edini na-
ročniki in smo morali zaradi
tega izkopati dobršen del jar-
kov sami,« pravi gospodinja
Silva, ki pojasnjuje, da so se
za telefon sicer odločih, ker
je bil sin Darko prav takrat
vojak in so tako ohranjali
tesnejše stike, zdaj pa jim
pride prav kar vsak dan.
»Pa tudi drugače se je živ-
ljenje v teh krajih močno
spremenilo. Če povem le, ka-
ko je bilo pred petnajstimi
leti, tik pred potresom na
Kozjanskem, mi n^brž še
ve^eh ne boste,« se razgovo-
ri in razlaga, da so še po letu
1970 z dvema paroma volov
vozih po 600 Utrov vina v Zi-
biko. Ždaj, da imajo lepo ce-
sto, ki se z nekdanjim kolo-
vozom še primeijati ne mo-
re, še dodaja in kar sram nas
je bilo, ker smo ob prihodu
prav nad to ovinkasto in str-
mo cesto negodovali. Po letu
1974 so Dranietovi tudi ob-
navljah stanovanjsko hišo in
gospodarsko poslopje in
brez ceste bi le stežka spravi-
li na Spodnje Tinsko ves po-
treben material za obnovo.
IVANA FIDLER
Foto: EDO EINSPIELER
45 let
Kmečkega
glasa
Petinštirideset let je
zanesljivo iz človeškega
biološkega zornega kota
bogato in izkušeno ob-
dobje in prav toliko let
šteje Kmečki glas, slo-
venski kmečki strokovni
in vse bolj tudi stanov-
ski časopis.
Kmečki glas je zrasel iz
kmečkih korenin, čeprav
je moral včasih na te ko-
renine zaradi »ustrezne
kmečke politike« tudi na-
silno pozabljati, vendar
pa je dokazal, da s koreni-
nami ni kar tako, če so
čvrsto zaraščene v tla.
Časopisno založniško
podjetje Kmečki glas pa
ni samo tednik, ljub gost
v slovenskih kmečkih do-
movih, pač pa je razvil še
revialne in knjižne pro-
grame in je danes ob raz-
v^anju specifičnih vse-
bin, strokovnega svetova-
nja in poslovnih informa-
cij za svoje bralstvo naj-
močnejša kmetijska časo-
pisno založniška hiša
v državi.
UM
SOZD »MERX«
TDO »SAVINJSKI MAGAZIN«
ŽALEC
vabi k sodelovanju
natakarje
s končano gostinsko šolo
Interesenti naj pošljejo pismene prošnje v roku :
dni na naslov TDO »SAVINJSKI MAGAZIN« ŽALE
Šlandrov trg 35.
objavlja
prosta dela in naloge
A.
1.	struženje zahtevnih delov
(2 delavca)
Pogoji:
-	strugar
-	2 leti delovnih izkušenj
2.	rezkanie zahtevnih delov
(1 delavec)
Pogoji:
-	rezkalec
-	2 leti delovnih izkušenj
3.	struženje enostavnih delov
(5 delavcev)
Pogoji:
-	strugar
-	1 leto delovnih izkušenj
4.	posluževanje numerično
krmiljenih strojev
(5 delavcev)
Pogoji:
-	strugar, rezkalec
-	1 leto delovnih izkušenj
5.	čuvanje tovarniških prostorov
(1 delavec)
Pogoji:
-	čuvaj
-	3 mesece delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošlji
v roku 8 dni od objave na naslov SIP-Strojna industri
63311 Šempeter v Savinjski dolini.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po sprejen
sklepa.
B.
RAZPISUJE ŠTIPENDIJE ZA
NASLEDNJE POKLICE:
-	obdelovalec kovin SKR. II. st.
-	spajalecinrezaleckovinll. st.
-	oblikovalec kovin IV. st.
-	preoblikovalec kovin IV. st.
-	tehnični risar IV. st.
-	avtoličar IV. st.
-	kalilecIV.st.
-	strojni tehnik V. st.
-	ekonomski tehnik V. st.
-	ing. strojništva VI. st.
-	ekonomist VI. st.
-	dipl. ing. strojništva VII. st.
-	dipl. ing. računalništva Vil. st.
-	dipl. ekonomist Vil. st.
-	dipl. el. ing. Vil. st.
-	dipl. ing.org. dela VII. st.
Prijavo oz. vlogo naj kandidati vložijo do 15. julija 19881
predpisanem obrazcu: Vloga za uveljavljanje socialn
varstvenih pravic (Obr. DZS 8,40/SPN-1). Vlogi je potre
no priložiti:
-	potrdilo o vpisu v šolo,
-	overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega sp
čevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske Di
o opravljenih izpitih,
-	potrdilo o premoženjskem stanju družine in štev
družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjst
(izdaja oz. potrjuje ga davčna uprava in matični urad |
Skupščini občine),
-	potrdilo o dohodkih staršev v preteklem letu (vsi d
hodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti, pokoji
ne in drugih virov).
16. JUNIJ 1988
NOVI TEDillK - STRAN 11
Kako
pospešujemo
drobno
gospodarstvo
v Novem tedniku sem či-
tal o spomladanskem sejmu
na Golovcu. Piše, da je bil
uspešen, da pa je bilo nekaj
napak. Sam imam v zvezi
s sejmom grenko izkušnjo.
Lani v jeseni sem si ogle-
dal sejem in se zanimal za
novosti. Ustavil sem se pred
razstavnim prostorom firme
z Dunaja, ki je razstavljala
opremo za montiranje avto
gum. Ker se mi je zdela opre-
ma dobra in ker sejemska ce-
na ni bila previsoka, sem se
odločil za nakup. Opremo ni
bilo mogoče takoj dvigniti,
ker je morala nazaj na Du-
naj; z mojo etiketo, da mi je
ne bi zamenjali.
Čez približno mesec dni
sem dobil obvestilo Inter-
europe, naj dvignem opremo
iz skladišča. Zagotovil sem si
prevoz in odšel takoj drugi
dan. Tam pa so se začele te-
žave. '
Bil sem pripravljen na pla-
čilo carine, toda cariniku
Marjanu, ki je obravnaval
mojo zadevo, seje zdel račun
z Dunaja prenizek. Gledali
smo se dva dni, tretji dan pa
je rekel, če ste pripravljeni
plačati višjo carino, lahko
opremo odpeljete, drugače
pa se pritožite. Pripomnil je
še, da dvigala, ki je bilo prilo-
ženo in plačano, ne morem
dvigniti, ker ga izdelujejo tu-
di v Jugoslaviji in ga zato ne
morejo canniti. Ker se ver-
jetno nima smisla pritoževa-
ti, sem pristal, plačal carino,
dvigalo pa so jDOslali nazaj na
Dunaj.
Ker pa s kolom ne moreš
dvigovati avtomobilov,
v Žalcu, Celju in Ljubljani
pa ni bilo mogoče kupiti dvi
gal, sem moral v sosednjo
Avstrijo, kjer sem kupil dvi-
galo, za katerega imam tudi
carinsko deklaracijo.
S tem pisanjem bi rad opo-
zoril prireditelje sejma, da
pokličejo na ogled carinike,
ki bodo povedali, kaj se lah-
ko uvozi in kaj ne, da ne bo
imel še kdo podobne težave.
Naj še dodam, da sem v zvezi
z dvigalom po telefonu govo-
ril tudi z gospodarsko zbor-
nico v Ljubljani z referen-
tom za uvoz opreme. Refe-
rent mi je odgovoril, da to
dvigalo ne presega vsote, do
katere se lahko uvaža, toda
tudi to ni nič pomagalo - dvi-
galo je moralo nazaj na Du-
naj. Tako sem na lastni koži
občutil, da drobno gospodar-
stvo podpiramo le z beseda-
mi, dejansko pa mu na vsa-
kem koraku mečemo polena
pod noge.
ANDREJ STERGAR,
Latkova vas
Odnos do strank
v celjski Mestni hranilnici
sem se 18. maja letos ob 8.30
uri postavila v vrsto pred
okencem, kjer opravljajo de-
vizne zadeve. Pred menoj sta
bili v vrsti še dve stranki, to-
varišica za steklom pa je vne-
to tipkala devizne deklaraci-
je. Stranka je od »prijazne«
tovarišice izvedela, da bo po-
stopek trajal najmanj pol
ure, zato se je odločila, da bo
ta čas izkoristila za druge
opravke. Ostali smo čakali
naprej in upali, da se nas bo
uslužbenka usmihla. Toda
upanje je bilo zaman.
Na vprašanje, če bi lahko
dvignila devize, sem dobila
nič kaj prijazen odgovor, da
ima delo, ki bo trajalo pol
ure in da naj počakam.
Ne spoznam se na bančne
posle, vendar imam občutek,
da dvig ali polog deviz traja
v povprečju 2 do 5 minut, če
seveda bančni uslužbenci ni-
so »cepljeni proti hitrosti«.
Tako bi tavarišica za pultom
mirno lahko prekinila s svo-
jo tipkarsko vnemo in po-
stregla čakajočim,
Razumem, da mora delo
tudi v banki potekati po ne-
kem vrstnem redu, vendar
mislim, da tovarišica za bla-
gajno vseeno ni bila upravi-
čena strankam napovedati
pol ure čakanja.
Sicer pa bi si lahko v tej
banki priskrbeli dve blagaj-
ničarki, da strankam ne bi
bilo potrebno čakati v nedo-
gled.
MIRA LAPORNIK,
Laško
Prijeten izlet
. Naš predsednik društva
upokojencev Dobrna, bivši
komandir postaje milice An-
ton Smrečnik je izbral za naš
izlet ravno 27. april, naš veli-
ki praznik C^. Dogovorjeno
- storjeno.
Bil je lep spomladanski
dan. Zasedli smo izletnikov
avtobus in odrinili proti Ja-
dranu - do Rovinja v Istri.
Vozil je neutrudljivi voznik
Vih Sohnc. Že v začetku nas
je pritegnila njegova prikup-
nost. Občutili smo, da Vili
spoštuje starejše, zato prosi-
mo Izletnik, da mu podeli
priznanje.
V	enem dnevu smo na izle-
tu zelo veliko videli in od na-
šega popularnega vodiča
Viktorja Rožanca izvedeli za
veliko zanimivosti. Boljšega
vodiča si ne bi mogli izbrati.
Vredno je vedeti, da je kot
samouk pravi mojster akva-
relov. Njegove slike Krasijo
že precej sten, razstave nje-
gove umetnosti pa mnogi
občudujejo. Staro in mlado
pa ga pozna po njegovi »faj-
fi«j ki se le redkokdaj ohladi.
Želeli bi, da bi tudi člani
drugih društev upokojencev
preživeli kakšen dan v takš-
nem vzdušju.
S. M., Dobrna
Vedre scene iz
Osijeka
Ste že bili kdaj v hotelu
Dravinja v Slovenskih Ko-
njicah? S svojo prijetno ure-
jenostjo vabi že kar sam po
sebi. Postanete pa lahko član
»Artemidinega hrama« in ta-
ko vsaj enkrat na mesec pri-
sostvujete vrhunskim kul-
turnim programom.
Prve dni v maju je tam go-
stoval Aca Mičič, prvak sara-
jevskega narodnega gledališ-
ča, umetnik svetovnega slo-
vesa in vrhunske igre s sati-
ričnim kabarejem »Po klju-
ču« - z vročo aktualno tema-
tiko ob kuhanju pasulja
v posameznih republikah.
Škoda le, da so imeli prisotni
gostje tako malo posluha za
resorbcijo njegove igre in be-
sede. Tako še tistih nekaj za-
interesiranih umetniškega
večera ni moglo doživeti
v vsej popolnosti. Človek se
nehote sprašuje, kaj je z na-
mi, nekoč tako kulturnimi
Slovenci? Ali si kuhamo
»vročo čorbo« nezainteresi-
ranosti do vsega, kar ni stro-
go naše ali pa smo le toliko
nevzgojeni, da niti iz spošto-
varga do izvajalca le-temu ne
znamo več prisluhniti? Mor-
da bi bilo tudi bolje podobne
tekstovne nastope deliti naj-
več v dva dela.
V	kratkem, naključnem
razgovoru z umetnikom smo
izvedeli, da so njegovi in obi-
ski drugih umetnikov plod
triletne umetniške izmenja-
ve v sosednjo republiko, vse
v organizaciji »Vedre scene«
iz Osijeka.
V	začetku minulega mese-
ca je v hotelu Merx v Šent-
jurju gostovala prvakinja Sa-
rajevske opere, na vseh sve-
tovnih odrih znana, slavna
operna soUstka Gertruda
Munitič v okviru 25-letnice
njenega ustvarjalnega dela.
Žal tudi tu ni bilo pravega
odziva med ljudmi.
Ko zaslišiš njen bogat so-
pran, trenutno edinstven
v Jugoslaviji, ti zastane dih,
kri pa se ti hitreje pretaka po
žilah; pa naj gre za najzah-
tevnejše starogradske pe-
smi, musicle, operetne ali
operne arije. Vse so obarva-
ne z njeno čudovito igro in
povsem preprostim pristo-
pom, ki je odraz veličine nje-
nega glasu in duha.
Aci Mičiču je ostalo v naj-
lepšem spominu prvo gosto-
vanje v Šmarju pri Jelšah
v Hadžičevern »Državnem
lopovu«. In ker so naslednji
dan v šmarskem Hramu
v isti organizaciji ta del celj-
ske regije zabavali Slavonski
dukati - tamburaški zabavni
ansambel iz Osijeka, je bil
trdno odločen, da bo šmar-
sko občinstvo še enkrat sa-
moiniciativno razveselil
s krajšim odlomkom iz Ka-
bareja. Povabil nas je in do-
živeli smo ta program. Iskre-
no rečeno: niti malo nam ni
bilo žal. Slavonski dukati
z dvema odličnima pevcema
so pozno v noč in skoraj brez
odmora izvabljah iz tambu-
ric prava čuda. Po predstavi-
tvi rodne Slavonije so se vr-
stile starogradske pesmi, gr-
ški melos, country in ročk
glasba; skratka, bilo je nad-
vse veselo.
Mnogo pohvalnega smo
lahko slišali in prebrali tudi
o sedmih nastopih igralcev
iz Osijeka v Hadžičevem
»Uglednem gostu«, ki so bili
pod pokroviteljstvom šmar-
ske kulturne skupnosti.
Neko posebno zadovolj-
stvo navdaja človeka vsakič,
ko vidi, da smo Jugoslovani
še ljudje, ki se med seboj raz-
umemo, v umetnosti cenimo
predvsem kakovost, sicer pa
človeka - ne glede na to od
kod prihaja.
M. M., Mestinje

V Slovenskem ljudskem gledališču bodo sezono zaključili
z uprizoritvijo Partljičeve komedije Ščuka da te kap. Pred-
stava na celjskem odru bo v petek, torej jutri ob 18. uri za
izven, igrali pa jo bodo zadnjikrat. Vstopnice so v predprodaji
pri gledališki blagajni, izkoristite pa lahko tudi odprte izkaz-
nice.
V	dvorani Narodnega doma v Celju bo jutri ob 19.30 un
slavnostni koncert Moškega pevskega zbora Avto Ce^e, ki ga
vodi Ciril Vertačnik. Koncert so pripravili ob 15-letnici delova-
nja zbora in v počastitev 40-letnice delovne organizacije Avto
Celje.
V	soboto, 18. junija bo v dvorani Narodnega doma Koncert
pevskega zbora iz pobratenega mesta Sombor. Koncert je
organiziral akademski pevski zbor Boris Kidrič, pričel pa se bo
ob pol osmih zvečer.
V	dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini bo drevi
nastopila plesna skupina Horea in učenci glasbene šole iz
Rogaške Slatine.
V	soboto, 18. junija bo v zdraviliški dvorani Večer jugoslo-
vanske folklore, na katerem se bo predstavila folklorna sku-
pina Dimitrije Tucovič-Učo iz Tuzle, v ponedeljek, 20. junija
bo v Kristalni dvorani Zdravilišča zaključni koncert učencev
glasbene šole, v torek, 21. junija pa bodo v Zdraviliški dvorani
nastopili člani folklorne skupine Minerali.
Vse prireditve v Zdravilišču se bodo pričele ob pol devetih
zvečer.
V	dvorani Zdraviliškega doma v Laškem bo jutri ob 20. uri
koncert renesančne in baročne glasbe ansambla Pro musica iz
Maribora.
V	nedeljo, 19. junija pa se bo ob 16. uri v dvorani zdravili-
škega doma v Laškem pričelo izborno tekmovanje za nastop
na Zlati harmoniki Ljubečne.
Na razstavišču pred šolo v Zavodnjah bo v petek, 17. in
v soboto, 18. junija mala Napotnikova kiparska kolonija. Na
njej bodo kiparile ekipe pionirjev iz občine Velenje ter osnov-
nih šol iz Radelj ob Dravi, Podvelke in Prebolda, z njimi pa
bodo delali tudi šaleški likovniki - kiparji.
V	domu kulture v Slovenskih Konjicah bo v torek, 21.
junija celovečerni nastop plesne skupine Dioniz, DPD Svo-
boda Slovenske Konjice. Pred nastopom bodo odprli razstavo
likovnih del Romane Bohak iz Maribora. Razstava bo odprta
v avli kulturnega doma do 1. julija.
V	večnamenski dvorani v Zrečah bo v torek, 21. junija
gostoval ansambel Opere SNG Maribor. Gostje se bodo ob 20.
uri predstavili z opero Bedriha Smetane Prodana nevesta.
V	Likovnem salonu v Celju je odprta razstava Plastike
v steklu ustvarjalke Dane Kočice. Njena dela bodo razstav-
ljena do 25. junija.
V	knjižnici Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je odprta
razstava o življenju in delu skladatelja Antona Schwaba ter
pisateljev Dvorina Ravljena in Oskarja Hudalesa. Razstava bo
odprta do 20. junija.
V	hotelu Evropa v Celju so na ogled likovna dela Karla
Kozoleta iz Trbovelj, člana likovne sekcije Relik. V Celju se
avtor predstavlja z deli v oljni tehniki, ogledali pa si jih boste
lahko do konca junija.
ZDRAVILIŠČE
LAŠKO
vas vabi na izbirno
tekmovanje za .
ZLATO HARMONIKO
Ljubečne,
ki bo v nedeljo, 19.6. ob 16.
uri, na terasi pred Zdravi-
liščem.
Za zabavo bo poskrbel
ansambel Štajerski muzi-
kantje.
PROGRAM BOLJ ZDRAVE PREHRANE
Iz programa bolj zdrave prehrane nudimo:
BELA DIETIČNA HRENOVKA
DIETIČNA HRENOVKA
STISNJENA GOVEDINA
Potrošniki lahko kupijo izdelke na naslednjih prodajnih
mestih Celjske mesne industrije,.TOZD Maloprodaja:
Celje: Delikatesa Gnjat, Prešernova ulica 14
Žalec - Samopostrežna, Šlandrov trg 42
Titovo Velenje - Poslovalnica. Kardeljev trg 3
Dobrna - Poslovalnica, Dobrna 19/a
Rogaška Slatina, Poslovalnica, Kidričeva 23
Nakup svežih izdelkov je možen vsako sredo, četrtek, petek in
soboto. Na prodajnih mestih zahtevajte prospekte!
Zdravje je vredno zlata. Dosežemo ga tudi z ustrezno prehrano.
Kmetijski kombinat Sombor je nastal z združevanjem kmetijske, pre-
hrambene industrije in trgovine.
Največji in najpomembnejši objekt v njegovi sestavi je prehrambena
industrija Panonka, ki združuje tovarno močnih krmil, mlečno indu-
strijo in od leta 1986 še novo klavnico in mesno industrijo, kjer prede-
lajo 500.000 svinj in 40.000 govedi. Proizvodni program sestavljajo
klavnični proizvodi, proizvodi na osnovi testa, sadja in zelenjave ter zelo
zanimiv program zamrznjenih polgotovih in gotovih jedil. Mlečna indu-
strija ima poleg zelo kakovostnih sirov in drugih mlečnih proizvodov
v svojem proizvodnem programu še sladoled, žito, kostanj in druge
posladke.
Proizvodni program sestavlja preko 420 prehrambenih proizvodov,
letno pa bodo pridelali 60.000 ton hrane. Ta objekt je po svoji velikosti
in opremljenosti pomemben tudi v evropskih razsežnostih, izpolnjuje
pa najvišje svetovne tehnološke in higienske standarde.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Pod rožnato planino
Karavana letečega uredništva se Je ustavila na Gorenju
Za zadnje leteče uredni-
štvo v pomladi smo si novi-
narji že pred tremi tedni
zgladili teren v krajevni
skupnosti Gorenje pod Po-
horjem, kjer smo se bili do-
menili, da bomo ustavili na-
šo karavano, da bomo obi-
skali ljudi na domovih in da
bomo kronisti tistega lepe-
ga dne. Kaj vse se je zgodilo,
boste v povzetku lahko raz-
brali iz pričujočih vrstic,
kaj vse še, pa v naslednjih
številkah Novega tednika,
saj se v novinarskih belež-
kah še marsikaj skriva.
Rečeno *- stoijeno! V dne-
vu, lepem in jasnem kot ribje
oko, seje naša ekipa ustavila
v osnovni šoli, kjer so nam
ljubeznivo odstopili prostor
za naš štab.
Gorenje seje kopalo v son-
cu, povsod, kamor je seglo
oko so se na po^ih in travni-
kih ponujale shke iz kmeč-
kega življenja. V zraku je di-
šalo po svežem senu. Bil je
prvi zares lep dan, ki so ga
kmetje že tako težko čakali.
Pa tudi mi smo bili, čeprav
tu in tam nenapovedani, le-
po sprejeti gostje. Križem-
kraž smo prehodili in prevo-
zih čudovito lepe predele
krajevne skupnosti Gorenje,
kjer so ljudje v dveh, ali celo
treh izmenah vezani na delo
v tovarnah v Zrečah, preo-
stali del časa pa kmetujejo.
Nekatere domačije so našle
kruh tudi v kmečkem turiz-
mu. Tako smo torej zmotih
vsakdan na 650 metrih nad-
morske višine in ga po košč-
kih sestavili v celoto šele na
večernem ustnem časopisu,
ki se je prevesil v prijetno
zabavno prireditev.
»Škoda, da danes ni sobota!« je pripomnil nekdo od poslušalcev, ki so ga srbele pete za
ples, ko so zaigrali Bratranci iz Slovenske Bistrice. Njihov vodja je Stanislav Očko,
besedila piše Ivan Malalašič, melodije Boris Roškar. Skupaj z vodjo so pravi Bratranci:
Branko Brezovšek, Adi Marčič, Ivo, Ferdo in Alojz Smogavec.
Po eni strani pa je priročno, da ima lahko učilnica kar pravi oder, na katerem je kulisa
kar narisana na steno, pa jo s pridom uporabljajo domači glumači, učenci, gasilci,
mladinci... Ta razred je namreč tudi edini prostor, kjer se lahko sestajajo krajani. Oder
je bil ravno prav velik tudi za šest učencev Gorenja, ki so prebrali svoje spise o šestih
zaselkih krajevne skupnosti.
Na mladih stoji Gorenje
Točno ob osmih so Bratranci
vžgah veselo vižo. V učilnici
stare šole je bilo vse polno mla-
deži, pa tudi vsi tisti njihovi
starši, ki so bili do prireditve
spravili seno.
Pomenek je, kajpak, nanesel
tudi na šolo, kjer imajo učenci
še kombinirani pouk in kjer bi
bilo potrebno marsikaj popra-
viti, morda k^ prizidati, ali pa
celo zgraditi novo šolo.
Časi takim posegom niso naj-
bolj naklonjeni, to krajani sicer
dobro vedo. Za njihove potre-
be in želje pa vedo tudi v občin-
skem središču, je povedal gost
večera. Stane Kokelj, predsed-
nik Izvršnega sveta skupščine
občine Slovenske Konjice, ki
je skupaj z Božom Punčuhom,
predsednikom občinske front-
ne organizacije, obiskal kraja-
ne in ekipo letečega uredni-
štva.
Od krajevnih funkcionar-
jev pa nam je po svojih močeh
priskočil na pomoč Franc Rav-
ničar, podpredsednik krajevne
konference socialistične zveze.
Ta nas je že dopoldne opozoril,
da šola, kjer smo se tudi mi
utaborili za en
v ponos.
Odseljevanje
je zaustavilo že
povedal, in tah
ost^ajo doma, i
pa se vozijo na
Perspektive j
dandanes na G(
tedaj, ko je imel
hiš in komaj k
prebivalcev. Dai
zaselkih okoli 81
ljudi. Šola pa je
ali pa le delno ol
Kantavtorico Vero Funkelj smo si sposodili v do-
lini, v Slovenskih Konicah in na Gorenju je prvič
-takole javno nastopila. Dekle, ki je po poklicu
finomehanik (brez službe), veliko obeta. Tudi na
Gorenju se je Vera kmalu otresla začetne treme.
Zapela je najprej mami, potem vsem tistim, ki
lahko zjutraj vstanemo iz postelje in gremo na
delo, nato pa še modre oči. Nismo je vprašali,
komu je posvetila to pesmico.
Na Gorenju je pesem doma in skoraj
bi mogli zamisliti brez frajtonerice.
običajev bi že šlo v pozabo, če ne bi b
ga Tineta, ki sicer vodi domače pevi
tvi pa je raztegnil meh svoje frajtoi
Tišina opoldneva na Gorenju. Podoba, ki ostane za zmeraj v spominu. Nekdo jo je prerisal za kuliso na steno šoIskeH
Iver za razmislelc
Ena od učilnic nam je služila tudi za tiskarno.
Ekipa letečega uredništva je tudi na Gorenju natisnila
terensko glasilo, ki je prineslo kup zanimivosti in
odprlo tudi nekaj zanimivih vprašanj. Iz tega glasila
povzemamo kratek prispevek izpod peresa Toneta
Vrabla, ki govori o slabo speljani mlečni cesti:
»Goričnikov Janez ima 60 hektaijev veliko kmetijo
v Planini, in o mlečni cesti je razmišljal takole: V naših
krajih se večina kmetov ukvarja z živinorejo in mlekar-
stvom. Mleko oddajamo vsak dan. Toda pot, ki vodi
zdaj preko Boharine, Padežkega vrha, Ravnjakove
hpe, ni dobro speljana. Žehmo si pot od Ravnjakov do
križišča pri Kumri, mimo Ostruha in Studenčnika,
nazaj do Lipuša. Če bi bila pot taka, bi bilo vsak dan
najmanj 200 Utrov mleka več, tako pa izginja kot hrana
za živino.«
Leteča ekipa smo bih: Tone Vrabl, Nada Kumer, Milena
Brečko-Poklič, Srečko Šrot, Franček Pungerčič, Edi Masnec,
Brane Stamejčič, Bojan Pišek, Olga Pušnik in Mateja Podjed,
ki sem tudi zbrala utrinke z ustnega časopisa in zabavne
prireditve.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
Miš-maški so rajali, starejši pa nič manj
Poletni miš-maš ¥ Grižah le pokvaril dež, a zad0¥0llst¥0 In na¥ilušenle ostala do prlhodnlega leta
»A lahko dobim pociikran
zrak, prosim«, je proseče
stegoval ročico približno
petletni kratkohlačnik in
ponujal prodajalcu tisoča-
ka, kolikor je v nedeljo
v Grižah veljala sladkorna
pena. Le-ta ga je nerazume-
vajoče gledal in, ko mu je
mali nadebudnež začel raz-
lagati, da je Samo na odru
povedal, da imajo v Grižah
tudi zeleni »pocukran zrak«
je končno razumel, kaj bi
otrok rad, planil v smeh in
mu brezplačno ponudil vsaj
kakšnih pet centimetrov
daljši omot sladkorne pene
z okusom kivija, kot jih je
sicer prodajal.
Takšnih in podobnih do-
godkov je bilo v nedeljo
v Grižah veliko. Teater mla-
dih in prizadevni kr^ani
Griž so v pičlih nek^ uricah
prizorišče Malega pevskega
tabora spremenili v mestece
iz dežele Mišmaš in otroška
veselica, ki se je zdaj že dru-
go leto ne branijo tudi malce
starejši, je trajala vse od 9. do
15. ure. Potem pa so se nad
griškim letnim gledališčem
kljub protidežno naravna-
nim pesmicam in veselim ra-
janjem otrok zgrnih temni
oblaki in dež je napravil od-
ločen konec otroški -radoži-
vosti.
Organizatoiji so tudi letos
povabili v Griže vrsto prizna-
nih glasbenih skupin in po-
sameznikov, ki so na osred-
njem odru zabavali malce
starejše, otrokom pa so letos
prepustili oder sramežljivih,
pripravili zanje še slikarsko
in kiparsko kolonijo, pekh
okusne palačinke ter sirove
in jabolčne zavitke... Priz-
nanje jim velja pripeti tudi
zaradi izredno okusno in pi-
sano opremljenega prizoriš-
ča. Poslikane polivinilaste
vrečke, ki so nadomeščale
koše za smeti, številni Miš-
maši, ki si jih v Grižah sreče-
val na vsakem koraku, pre-
pleteni s transparenti in pla-
kati ter nenazadnje stojnice,
kjer tokrat resnično ni bilo
prostora za kič, so le še do-
polnjevali celotno podobo
mesteca Miš-maš.
Pa je dež spet vse pokvaril,
bi lahko malce kujavo pone-
godovali, ker se je morala
prireditev predčasno zaklju-
čiti, Vendar ne bomo, saj
nam vsem, ki nam je bilo
v nedeljo med 9. in 15. uro
v letnem gledališču lepo,
ost^^jo Griže ter Rdeča ka-
pica, Aleksander Jež, Feno-
meni, Gu-Gu, Panda, pa Ma-
teja Koležnik, Samo Satler
in Deja Mušič ter plesalke
plesne skupine Packa celj-
skega Plesnega gledališča,
čarovnik Matej Rotovnik in
otroci iz žalske občine - pa
najbrž smo pozabili omeniti
še koga - v prijetnem spomi-
nu do prihodnjega Poletne-
ga miš-maša.
IVANA FIDLER
Foto: EDI MASNEC
Ringa-ringa raja, muca pa nagaja, ...pa krilca prav tako, saj jih je veter mladim plesalkam, ki
jih je na oder sramežljivih povabila voditeljica Urška Zupane, navihano privzdigoval.
Mislite, da so pravi roc-
kerji le tisti iz petdesetih
let? Kako se motite! No, če
niste bili v nedeljo v Gri-
žah in tam poslušali Rišo
in njegovega prijatelja,
potem vam oprostimo,
drugače pa nikakor ne.
Barve, čopiči in papir, zra-
ven pa še nekaj prijaznih
in nevsiljivih voditeljev,
ki so priskočili na pomoč,
če se je malim slikarjem
kje zataknilo. Potem pa je
bilo treba sliko pritrditi
na razstavno mesto in
prav vsakdo si jo je lahko
ogledal.
Jo j, baloon ...je stekla in še pravočasno stegnila roke za njim navihanka na naši sliki. Veliko
pa jih je bilo bolj nesrečne sreče in Griže so v nedeljo poleg oblakov zagrinjali tudi pisani
baloni, ki so ušli otrokom.
Kdo pravi, da se lahko
spremenite v klovna samo
ob Pustu? Če vam to res-
nično kdo zatrjuje, mu ni-
kar ne verjemite, saj je
v nedeljo v Grižah hodilo
naokoli veliko, veliko
klovnov. Vse pa je našemil
Renato Volker, ki je Polet-
ni miš-maš spremljal že
lani, pa se je letos domi-
slil, da bi bila takšna osve-
žitev dobrodošla. In res-
nično je bila, vesel, pa
malce presenečen nad
takšnim odzivom, je bil
celo duša prireditve Bo-
jan Šalamon.
Zakaj pa ne na roko, sta si
rekla Deja Mušič in krat-
kohlačnik na sliki, ko je
zmanjkalo papirja, pred
prijatelji pa se je vseeno
prijetno pohvaliti s podpi-
som pevke, ki ve kaj je ri-
tem v zraku.
Pa naj še kdo reče, da v nedeljo v Grižah ni bilo veliko ljudi. Pravzaprav je škoda, ker jih ni
bilo moč prešteti. Poletni miš-maš je namreč prireditev brez vstopnine, obiskovalci pa so
v nenehnem vrvenju prihajali in odhajali.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JUNIJ 1988
Radovednost je vse lepša čednost
Mladi dopisniki In fotografi so pokukali v naš delovni vsakdanjik
čas mineva hitreje kot bi
si mislili in že ste se znašli
pred koncem šolskega leta
in tudi pred - odprtimi vra-
ti Novega tednika in Radia
Celje. Vsako leto si za konec
sodelovanja z našimi mladi-
mi dopisniki pač zaželimo,
da bi se z njimi srečali tudi
iz oči v oči, si rekli besedo,
dve, se spoznali tudi druga-
če kot le po zapisanih vrsti-
cah na papirju. Letos smo
sklenili to organizirati ne-
koliko drugače kot doslej,
upamo, da nič manj zani-
mivo.
Med letom imamo tako eni
kot drugi malo časa za med-
sebojne obiske. Mislili pa
smo si, da najbrž vse male
novinaipe zanima, kaj in ka-
ko delajo odrasli, pravi novi-
narji. To radovednost naj bi
jim potešili prav z Dnevom
odprtih vrat ob koncu šol-
skega leta. K sreči je tudi
Muzej revolucije v soseščini
in tako smo lahko združili
obisk naše novinarske hiše
z obiskom fotografske raz-
stave, ki smo jo pripravili
v omenjenem muzeju.
Najbrž ni treba posebej
pripovedovati, da gre za raz-
stavo fotografij, ki so jih med
letom posneh in izdelovali
učenci v akciji Pioniiji foto-
grafirajo. Že vsa leta, odkar
na strani Otroški vrtiljak pri-
pravljamo to fotografsko ak-
cijo, ob koncu leta najbolj
uspele fotografije razstavi-
mo in tako je bilo tudi letos.
Naš urednik fotografije,
Edi Masnec, sicer pravi, daje
bil odziv v tej akciji letos
manjši kot prejšnja leta, saj
seje odzvalo le nekaj šol, a to
nam ne bo vzelo poguma, da
ne bi z akcijo v prihodnjih
letih nadaljevali. Tisti, ki so
sodelovali, so pokazali veli-
ko znanja in volje in nadarje-
nosti in nastalo je nekaj res
lepih fotografskih dosežkov.
Če pa že govorimo o akciji
Pionirji fotografir^o v pri-
hodnosti, naj mimogrede
prišepnemo še to, da razmi-
šljamo o prvi slovenski pi-
onirski fotografski koloniji.
No, ampak več o tem jeseni.
Kot rečeno: mlade dopis-
nike in fotografe smo pova-
bili, da si ogledajo razstavo
in nastajanje radijskega spo-
reda ter časopisa. Tisti, ki so
se odzvali, so pokukali v naš
vsakdanjik, vpet med radij-
ski studio, pisalni stroj in de-
lo na terenu. Skušali smo jim
kar najbolj nazorno povedati
in pokazati, kakšen je novi-
naijev delovni dan, kako na-
staja tisto, kar slišimo na ra-
diu in preberemo v časopisu.
Mah radovedneži pa so imeli
tudi kopico vprašanj: od te-
ga, kako nastajajo posamez-
ne novinarske zvrsti do tega,
kdsO pred mikrofonom govo-
rimo »na pamet« in kdaj be-
remo tekste, kako med se-
demtisoč ploščami najdemo
prav tisto, ki jo iščemo in še
in še. Skratka, mladi obisko-
valci so bili radovedni kot
kakšni novinarji in kdo ve,
morda je bil med njimi res
kdo takšen, ki mu bo novi-
narstvo rezalo kruh, ko
odraste.
Radijski studio je bil mor-
da najbolj zanimiv, sgj so se
mnogi prvič srečah s takš-
nim prostorom. A zanimiva
so bila tudi srečanja z našo
fonoteko, fotografskim labo-
ratorijem, arhivom fotogra-
fij... Vsaj poskušali smo, da
bi mladi obiskovalci izvedeli
čimveč novega o teh koščkih
našega dela.
Minute so med vsemi temi
novostmi kar prehitro bežale
in kar naenkrat seje dan pre-
vesil v popoldne, ko smo na-
ša odprta vrata zaprli. Nismo
pa jih zaklenili, kajti tudi
med letom je pri nas dobro-
došel prav vsakdo, ki bi se
rad podrobneje spoznal
z Novim tednikom in Radi-
jem Celje oziroma z novinar-
stvom in novinarskim de-
lom. Prva Odprta vrata so
nam v uredništvu vhla pogu-
ma in gotovo jih bomo še pri-
pravili. Če bo to šele ob kon-
cu prihodnjega šolskega leta
pa še ne vemo.
NADA KUMER
Foto: EDI MASNEC
S pomočjo Fotolika smo
lahko najuspešnejše mlade
fotografe tudi nagradili.
Najboljšemu posamezniku
je fotolik namenil lično fo-
tografsko torbo, »priškljo-
cal« pa si jo je Jure Šlehta,
učenec 8. razreda OŠ Anton
Aškerc iz Titovega Velenja
za serijo fotografij z naslo-
vom To sem jaz. Fotokrožek
s te šole je bil ponovno naj-
boljši med sodelujočimi in
je prejel dragoceno nagra-
do: fotoaparat. Ostale krož-
ke in posameznike je Foto-
lik nagradil s filmi. Prejeli
so jih OŠ Blaža Kocena Po-
nikva, OŠ Podčetrtek, OŠ
Edvarda Kardelja Sloven-
ske Konjice in OS Zreče ter
Benjamin Šeliga in Matej
Tratnik iz Titovega Vele-
nja, Darko Vidmar iz Zreč,
Damjan Kranjc s Ponikve,
Andrej Vušner iz Sloven-
skih Konjic in Simon Kuko-
vič iz Podčetrtka.
Za mlade fotografe pa
smo pripravili še nekaj za-
nimivega. Fotolik, naš sode-
lavec v akciji Pionirji foto-
grafirajo, je ponudil, da si
skupine tega dne lahko
ogledajo tudi njihov labora-
torij, kjer razvijajo barvne
fotografije, to pa je za foto-
grafe menda prava posla-
stica.
Jure Šlehta prejema nagrado iz rok direktorja Fotolika Franca Mauerja za prvonagra-
jeno serijo fotografij. »Motive zelo rad izbiram med živo naravo, kjer iščem drobce,
delčke, podrobnosti, nekaj posebnega,« nam je povedal avtor. »Iščem vedno nekaj
novega, rad eksperimentiram, pri mojem fotografiranju pa mi veliko pomaga sodelova-
nje v krožku, kije na naši šoli zelo uspešen. Kljub temu, da rad fotografiram, menim da
mi ta umetnost v življenju ne bo pomenila kaj več kot prijeten konjiček.«
Skupina šentjurskih osnovnošolk med ogledom našega radijskega študija. Pogledi so
uprti na drugo stran stekla, kjer moderatorka vodi kontaktno oddajo s poslušalci. Morda
si je katera od mladih gostij skušala predstavljati sebe v takšni vlogi in kdo ve - morda
bo katero življenjska pot čez leta res pripeljala za mikrofon Radia Celje.
20. in 21. maja je bilo v celjski regiji dvodnevno srečanje
pionirjev Slovenije. Organizacijsko so ga pripravile občin-
ske zveze prijateljev mladine. Za prijetno bivanje mladih
udeležencev srečanja so poskrbeli pionirji in njihovi starši,
ki so bili gostitelji v Laškem - mladim zgodovinarjem,
v Celju - pionirjem delegatom na pionirski konferenci, na
Polzeli - mladim novinarjem, na osnovni šoli Franc ROŠ
v Celju pa otrokom naših delavcev na začasnem delu
v tujini.
Delegacije pionirjev iz republik in pokrajin so sprejeli
v Mozirju, Šentjurju, Celju, Laškem, Slovenskih Konjicah,
Titovem Velenju in Šmarju pri Jelšah.
Za vsa doživetja se v imenu pionirjev in mentorjev lepo
zahvaljujemo!
Prav tako se zahvaljujemo tudi vodstvu in kolektivu
osnovne šole Peter Šprajc-Jur v Žalcu, ki je zaključno
prireditev »spravila pod streho«.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
KAJ BRCA RUNA?
Tega ne vemo, vemo pa, da Runa bere knjigo z naslo-
vom Dobra volja je najbolja. Kdo jo je napisal, pa boš
izvedel (če še ne veš) tako, da boš premešal črke zgor-
njega stavka.
Rešitev napiši na dopisnico in jo do torka, 21. junija
1988 pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
63000 CELJE. Izžrebanca bo nagradila tovarna AERO.
Rešitev Atkine zanke iz prejšnje številke pa je:
BRAČ. Nagrado dobi: Štefka KLADNIK, Ob železnici
3, 63000 CELJE.
HMEZAD
DO GOSTINSTVO-TURIZEM
ŽALEC
Delavski svet
razpisuje prosta dela in naloge
1. vodja oddelka splošnih poslov
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in
družbenim dogovorom, morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
-	višja strokovna izobrazba pravne, upravne ali or-
ganizacijske smeri oz. z delom pridobljene delovne
zmožnosti v skladu z Družbenim dogovorom o ures-
ničevanju kadrovske politike v občini Žalec,
-	3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih ali drugih
odgovornih delih oziroma nalogah,
-	sposobnost vodenja in koordiniranja
-	ustrezne moralno-politične lastnosti.
Mandat traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili
o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Hmezad DO Gostinstvo-turizem Žalec - razpisna ko-
misija.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh
po izvedeni izbiri.
»LESNINA« Ljubljana
Parmova 53
Komisija za delovna razmerja
TOZD Notranja trgovina - prodajna mreža
Ljubljana, Parmova 53
objavlja prosta dela in naloge
za potrebe PC Lesnina Leveč pri Celju
1.	blagajnika - referenta
potrošniških posojil
za določen čas (nadomeščanje delavke na porodni-
škem dopustu)
Pogoji: srednja strokovna izobrazba (V. ali IV. stop-
nja) ekonomske, komercialne ali trgovske smeri,
2 leti delovnih izkušenj, znanje strojepisja, 2-meseč-
no poskusno delo
2.	manipulanta - viličarista
Pogoji: III. ali II. stopnja izobrazbe - voznik lažjih
delovnih strojev ali transportni delavec, izpit za voz-
nika viličarja, 1 leto delovnih izkušenj. 2-mesečno
poskusno delo
3.	snažilke
Pogoji: končana osnovna šola (I. stopnja) do 1 mese--
ca delovnih iskušenj, 2-mesečno poskusno delo
Za vsa objavljena dela in naloge razen pod točko 1.
sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom. Kandidate vabimo, da pošljejo
svoje ponudbe z opisom dosedanjega dela in doka-
zila o izpolnjevanju pogojev na naslov:
»LESNINA« Ljubljana, Parmova 53, kadrovsko prav-
ni sektor, v 8. dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
sklepu pristojnega samoupravnega organa.
g. JUNU 1988
N8VI TEDNIK-STRAN 15
rioCNE
CVETKE
0 Nedavne podražitve ni-
jO odvrnile prijateljev alko-
Ijola od maliganskih užit-
kov. Nasprotno: bolj ali
^anj žlahtna kapljica je za
pekatere v težkih časih ute-
(la, saj odganja skrbi in kre-
pi samozavest. Miličniki so
imeli spet polne roke dela.
V ponedeljek se je v resta-
vraciji Koper napihoval
Prago Š. Drugi del svoje
predstave bo izvajal pri
sodniku za prekrške. Isto
restavracijo je za svoj na-
stop v četrtek izbral tudi
franc Ž. Miličniki so se že
naveličali pogostih srečanj
2 njim, zato so ga ovadiU za
^nasilniško obnašanje.
$ Podobne težave kot Dra-
go in Franc sta imela tudi
jlartin T. in Vladimir L.
Oba sta z alkoholom vlila
preveč poguma v svoji tele-
si. Prvi si je duška dajal
v Strmcu pri Vojniku. Mi-
ličniki so mu omogočili
vožnjo do Celja in treznje-
nje v svojih prostorih. Vla-
dimir pa je takorekoč pred
pragom celjskih milični-
kov, v Ingradovem bifeju
ob Ljubljanski cesti, iskal
Ipartneija za pretep. Možje
!v modrem so ga sprva le
opozorih, ko pa so že dru-
gič morali Posredovati,)ihje
minilo potrpljenje in so ga
spravili na hladno.
•	Lepo so se zadnjič igrah
Darko P., njegova žena in
miličniki na Ljubečni. Naj-
prej je bežala žena, ki jo je
lovil Darko in grozil, da jo
bo ubil. Potem je bežal
Darko, ker je slišal, da so
na lovu za ryim miličniki.
•	Nekateri im^o pse, dru-
gi mačke, tretji pa... kače,
kot recimo Drago R. iz
Kompol, Ker se od svoje
ljubljenke menda nikoli ne
loči, jo je prinesel tudi v go-
stilno Bizeljčan v Štorah.
Gostom pa Dragova živalca
li bila všeč. Miličniki so
naredili konec ljubezni
med Dragom in kačo (ki po
zanesljivih vesteh ni bila
nobena zakleta kraljična,
ampak navaden gož).
NK
Bpellal v rdečo luč
Na semaforiziranem l^ižiš-
i Ljubljanske ceste in Copo-
! ulice v Celju je v soboto
ipoldne zapeljal v križišče
•letni voznik kolesa z mo-
rjem Branko Ovčar - pa če-
rav je na semaforju gorela
leča luč. Tedaj je iz smeri
irtizanske ceste pripeljal
osebnim avtom Radoslav Ru-
ik iz Celja. Ko je opazil nepre-
dnega kolesarja je sicer zavi-
li, vseeno pa gaje zadel in zbil
o cestišču. Hudo ranjenega so
repeljali v celjsko bolnišnico.
Kazni za trgovanje z orožjem
Na celjski enoti temeljne-
ga sodišča v Celju so pred
kratkim obsodili pet obča-
nov, ki jih je obtožnica bre-
menila nedovoljene trgovi-
ne z orožjem in prikrivanja.
38 letnega Ivana Perka iz
Dražega vrha pri Zgornji
Ščavnici so obsodili na deset
mesecev zapora, Stanka
Anclja, 38 let, iz Stranja pri
Šmarju pri Jelšah in Ludvi-
ka Jezovška, 46 let, iz Spod-
njih Selc pri Grobelnem na
osem mesecev, Nenada Ju-
goviča, 26 let, iz Celja pa na
šest mesecev zapora. 55-let-
nega Lazarja K. iz Celja so
obsodili na štiri mesece, po-
gojno na dve leti. Ker so
opravili kaznivo dejanje iz
koristoljublja, so prvim šti-
rim izrekli na sodišču še
stranske denarne kazni: Per-
ko bo moral plačati 400 tisoč
dinarjev, Jezovšek in Ancelj
po 300 tisoč, Jugovič pa 200
tisoč dinarjev. Vsi morajo tu-
di poravnati sodne stroške in
povprečnino.
Ivan Perko je od leta 1983
do 1986 na Dražem vrhu od
nekega avstrijskega držav-
ljana kupil večjo količino
raznih vrst pištol in pušk.
Prodajal jih je Jezovšku in
Anclju, ta dva pa tudi Jugo-
viču ter še nekaterim drugim
občanom. Večinoma so orož-
je prodajali za devize. Kusič
je bil obsojen zato, ker je ku-
poval orožje, čeprav je vedel,
da je pridobljeno s kaznivim
dejanjem. Vse orožje, ki je
bilo na nezakonit način
v »obtoku« so delavci UNZ
zasegli.
Sodba še ni pravomočna.
(fk)
»Drage« ponarejene marlce
21-letni Stanislav Lubej
iz Šentjurja in 44-letni Oto
Kolenc iz Huma na Sotli sta
želela na lahek način priti
do denarja: v Italiji sta ku-
pila ponarejene zahodno-
nemške marke, prodajala
pa sta jih po krajih na celj-
skem območju.
Ker sta ponarejene ban-
kovce po sto DM kupila le po
30-odstotni nominalni vred-
nosti, sta se seveda nadejala
dobrega zaslužka. V prvem
poskusu sta jeseni lani na-
mreč želela vnovčiti 8300
DM.
Vendar pa se jima vsega
ponarejenega denarja ni po-
srečilo spraviti v promet, saj
so ju prej izsledih. Lubeja so
priprli koncem marca letos,
Kolenca pa aprila. V priporu
tudi čakata pravnomočnost
sodbe.
Obtožnica ju je bremenila
kaznivega dejanja ponareja-
nja denarja, to dejanje pa naj
bi bila opravila v sostoril-
stvu. Na sojenju na celjskem
temeljnem sodišču so Stani-
slava Lubeja obsodili na dve
leti in šest mesecev zapora,
Kolenca pa na tri leta. Ker so
ob tem tudi preklicali pogoj-
no kazen, na katero je bil ob-
sojen že prej, so mu izrekli
novo enotno kazen tri leta in
štiri mesece zapora. Na za-
tožni klopi se je znašel še 25-
letni Janez O. iz Celja, ker ni
naznanil, da je tak ponarejen
denar v obtoku. Obsodih so
ga na štiri mesece zapora.
Sodba še ni pravomočna.
(flc)
Za varne počitnice
Med pomembnimi kazalci,
da se bliža konec šolskega leta,
so žal tudi vse pogostejše ne-
sreče otrok. Bolj ko se bližajo
počitnice, večja je razigranost;
ker je zdaj tudi toplejše vreme,
sedajo na kolesa in kolesa
z motorji, ceste in ulice se pre-
pogosto spreminjajo v igrišča.
Akcije »prvi šolski dan«,
v katere se dobro vključujejo
vsi, ki redno sodelujejo pri
večji varnosti v cestnem pro-
metu, so se pri nas že dobro
uveljavile. Ted^ opozarjajo
voznike, opozarjajo starše,
otroke, opozarjajo tudi pro-
svetne delavce, da malo bolj
popazijo na učence ali malčke
v vrtcih na nevarnosti, ki preži-
jo nanje. Toda na vse to preveč
pozabljajo zdaj, ko je razigra-
nost otrok pred bližnjimi po-
čitnicami še večja. Pa vendar
bi morali na šolah v zadrtih
dneh pouka otroke še enkrat
opozoriti na to, kako se morajo
obnašati na cestah, da bo ^ji-
hova hoja ali vožnja varna. De-
lavci milice tudi priporočajo,
naj bi po šolah in vrtcih pred
pričetkom počitnic z otroki ob-
novili znatne o cestno promet-
nih predpisih. Po koncu pouka
se namreč prehitro znajdejo
dobesedno na cesti - vse manj
je takih, ki preživljajo organizi-
rane oblike počitniških dni.
Ker so tudi starši vs^ ob pri-
četku počitnic skor^da vsi še
po službah, $0 tudi brez tega
pomembnega nadzora. Še huje
seveda je, če tudi starši ne
opravijo vsaj pogovorov z otro-
ki in jih sami ponovno opozori-
jo na nevarnosti in pravilno
obnašanje.
Še posebno obveznost seve-
da sprejmejo starši, ki svoje
otroke za uspeh v šoli nagradi-
jo z novim kolesom ali kar
s kolesom z motorjem. Samo
tako vozilo brez potrebnega
temljitega poduka je lahko kaj
slaba nagrada.
Do pričetka počitnic je še ne-
kaj dni. Po šolah še imajo čas,
da »žrtvujejo« nekaj ur za pro-
metno vzgojo otrok. Tak pouk
za življenje namreč lahko res-
nično reši kakšno življenje, za-
to bi ne smelo biti nikjer izgo-
vora, da je urnik zadnje dni
prenatrpan in za kaj takega ni
časa. Če namreč šolarji zapuš-
čajo šolo s slabim znanjem
o prometu, je to lahko zanje
veliko bolj usodno, kot če ima-
jo slabo oceno v kakšnem dru-
gem predmetu.
(fk)
Umrl pod traktorjem
Med obračanjem sena na
strmem travniku v Selu pri
Frankolovem se je smrtno po-
nesrečil 20-letni Srečko Turk
iz Črešnjic pri Frankolovem.
V soboto dopoldne je med de-
lom začel traktor drseti po str-
mini, prevrnil se je in stisnil
voznika, kije pred tem padel iz
vozila.
Umrl še drugI
sopotnik
v celjski bolnišnici je umrl
še drugi sopotnik v osebnem
avtomobilu 26-letnega Zvon-
ka Tkavca iz Radmirja. Kot
smo že pisali, je pri nesreči, ki
je bila prejšnjo nedeljo, na me-
stu umrl 21-letni Goran Rihter,
za posledicami ran, ki jih je do-
bil pri nesreči pa je zd^ umrl
še 20-letni Franc Hudokmet iz
Radmiija.
Mesec po nesreči
umrl
v soboto je v celjski bolniš-
nici umrl 41-letni Leopold Zi-
dar iz Zidanega mosta. Ranil
se je že 15. msga v prometni
nesreči v Velikem Šiiju. Ko je
šel tedaj peš proti Zidanemu
mostu, gaje nanadoma zaneslo
proti sredini ceste - prav pred
tovornjak, ki ga je nasproti pri-
peljal 51-letni Anton Z^c iz
Rečice ob Savinji. Voznik to-
vornjaka ni mogel ustaviti in je
zadel pešca.
Z avtom zbil
kolesarja
v soboto zgodaj zjutraj je
pri restavraciji Jezero v ovin-
ku začelo zanašati vozilo 24-
letnega Marka Hodnika iz
Sevnice. Zapeljal je s ceste,
podrl prometni znak in drog,
nato pa gaje odbilo v levo, kjer
je zadel 39-letnega voznika ko-
lesa z motoijem Stanka Hrnči-
ča iz Titovega Velenja. Kole-
saija je zbil v okoli dva, metra
globok jarek toplotne napelja-
ve. Hudo ranjenega so nato
prepeljali v celjsko bolnišnico.
Trčenje v križišču
v križišču v Šoštanju je
v soboto opoldne 28-letni voz-
nik osebnega avtomobila To-
maž Robač z Raven na Koro-
škem izsiljeval prednost voz-
niku kolesa z motorjem Anto-
nu Plešniku iz Topolšice. Pri
trčenju je kolesarja vrglo na
avto, nato pa po cestišču. Hu-
do ranjenega so prepeljali
v slover\jegraško bolnišnico.
Klet v ognju
Zaradi nepazljivega kurje-
nja odpadkov je prejšnjo sre-
do zagorela klet Jožeta Dobni-
ka na Vinski gori pri Šentjur-
ju. Lastnik je čistil okolico kle-
ti, grmičevje spravil na kup in
to le okoli dva metra od kleti
- in ga zažgal. Ogenj seje razši-
ril na seno in nato zajel ostrešje
kleti: le-to je zgorelo, prav tako
stiskalnica, sadni mlin in še
drugo orodje. Škodo so ocenih
na tri milijone dinarjev.
strela v hišo
v soboto popoldne je strela
udarila v stanovanjsko hišo
Antona Kikca v Šmihelu pri
Mozirju. Vendar pa v tej hiši že
nekaj časa nihče ne prebiva.
Ogenj, kije po streh zajel hišo,
je uničil ostrešje, domačini in
gasilci iz Nazarij pa so prepre-
čili še večjo škodo. Vseeno so
je ocenili na okoli pet milijo-
nov dinarjev.
Otrok zanetil požar
še ena igra otroka z vžigali-
cami se je končala z velikim'
požarom. Tokrat je prejšnji če-
trtek zagorelo gospodarsko po-
slopje Ivane Kunst v Trebčah.
Z ognjem se je borilo 42 gasil-
cev iz Bistrice ob Sotli, Pod-
srede in Kumrovca. Vseeno je
nastalo za okoli 20 milijonov
dinarjev gmotne škode.
Nesrečen met krogle
Med atletskim tekmova-
njem ob športnem dnevu
učencev šoštanjske osnovne
šole Karla Destovnika-Kaju-
ha se je zgodila v petek do-
poldne nesreča, pri kateri je
bil ranjen učenec šestega raz-
reda, Na igrišču nogometnega
kluba Usnjar so metah kroglo,
pri tem pa je med metom ene-
mu med učenci krogla zdrsnila
in letela mimo prostora za me-
te. Pri tem je zadela v glavo
sošolca in ga hudo ranila.
Vlomi v vikende
v noči z nedelje na ponede-
ljek je neznanec vlomil v štiri
vikende v Zalogu pri Šempe-
tru. V vseh je premetal notra-
njost in očitno iskal vredn^še
stvari. Iz enega je odnesel več
tehničnih strojev. Za storilcem
še poizvedujejo.
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic in
finomehanike
Komisija za delovna razmerja LIBELE Celje, na
osnovi Pravilnika o delovnih razmerjih in Pravilnika
o razvidu del in nalog
objavlja
prosta dela in naloge:
vodenje nabavne službe
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati
izpolnjevati še naslednje:
- višja izobrazba ekonomske ali organizacijske
smeri in 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju po-
dobnih del in nalog
Pri objavljenih delih in nalogah združujemo delo za
»nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-
šljite na naslov:
LIBELA CEUE, Opekarniška c. 2, 63000 Celje
Kadrovska služba, v 8. dneh po objavi
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 dni
po sklepu Komisije za delovna razmerja.
DOM UPOKOJENCEV
ŠMARJE PRI JELŠAH
Komisija za delovna razmerja Doma upokojencev
Šmarje pri Jelšah objavlja prosta dela in naloge:
1.	enega fizioterapevta
za določen čas - nadomeščanje porodniške
2.	enega delovnega terapevta
za nedoločen čas
3.	eno negovalko
za nedoločen čas
Pogoji za opravljanje del in nalog: •
Pod tč. 1:
-	končana VI. stopnja usmerjenega izobraževanja
za fizioterapevta
-	strokovni izpit
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
Pod tč. 2:
-	končana VI. stopnja usmerjenega izobraževanja
za zdravstvene delavce - smer delovni terapevt
-	strokovni izpit
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
Pod tč. 3:
-	končana šola za bolniške negovalke, ter opravljen
strokovni izpit ali najmanj 1 leto delovnih izkušenj na
podobnih delih in nalogah.
Kandidati bodo sklenili delovno razmerje s polnim
delovnim časom.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite na naslov:
DOM UPOKOJENCEV Šmarje pri Jelšah 108
p. ŠMARJE PRI JELŠAH, v 8. dneh
Prijavljene kandidate bomo o izbiri kandidata obve-
stili v 15. dneh po opravljeni izbiri prijav.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JUNIJ 1988
V pokalu dvakrat drugi
Letošnji finale atletskega
pokala Slovenije v Celju je
pokazal, da imajo trenutno
najboljšo ekipo v Ljubljani
pri IBL Olimpiji, Ljubljan-
čani so zmagali pred Kovi-
notehno-Kladivarjem pri
moških 258,5:202 in ženskah
238:198. Velenjčani so bili
med moškimi osmi z 84 in
pri dekletih zadnji šestnaj-
sti z 8. točkami.
»Uspeh« Celjanov je re-
alen, kajti k izgubi naslova
(lani so bih Celjani daleč naj-
boljši) je prispevala slabša
udeležba v predtekmovanju
in zaradi tega tudi manjše
število nastopajočih. Poleg
tega pa so nekateri atleti tudi
poškodovani. Nasprotno pa
so gostje imeli priprave
v Sovjetski zvezi, sanirali vse
poškodbe in imajo sedaj čvr-
sto ekipo.
Med posamezniki so za Ce-
ljane zmagah Kopitar, ki je
bil najboljši v teku na 400 m
47,5 in 400 m ovire 51,2.
V skoku ob palici je zmagal
Krajnc 490 cm, v troskoku
Šimunič 15,30 m in v metu
krogle Stepišnik 14,37 m.
Lep uspeh in napredek pa je
dosegel šprinter Miran Zu-
pane, ki je zmagal v teku na
200 m pred vsemi najboljši-
mi šprinterji Slovenije in do-
segel čas 21,6.
Pri atletinjah je dvakrat
zmagala Nataša Erjavec
v metu diska in krogli, Per-
čeva je bila najhitrejša na
100 m, zmagala pa je še Maja
Radmanovič v skoku v dalja-
vo in s 582 cm dosegla nov
republiški rekord za mlajše
mladinke. Državni rekord za
mlajše mladinke v metu
kopja pa je z rezultatom
49,30 dosegla Renata
Strašek.
Druga in tretja mesta so
osvojili Jazbinškova v kopju
in krogli, Dimitrijevič v sko-
ku ob pahci, Mihovljanec
v tekih na 800 in 1500 m,
Krampuš na 800 in 3000 m.
Božiček na 4000 m z ovirami,
Noner na 300 m z ovirami in
Kolar v hoji na 10 km.
J.KUZMA
Marko Božiček iz Celja je
bil tretji na 110 m z ovirami in
drugi na 400m z ovirami s so-
lidnima rezultatoma 14,6 in
52.0.	Foto: T.TAVČAR
Perspektivni ceijski rokometaši
Lep uspeh so pred dnevi dosegli na repubhškem prvenstvu mladi rokometaši Aera Celje,
letnik 73, ko so osvojih 1. mesto ter dokazah svoj talent in dobro delo z mladimi v klubu. Na
shki stojijo od leve trener Herman Virt, Marko Samec, Sandro Stropnik, Aljoša Slapnik
Urban Vučer, Rajko Begovič, Jure Bajič, Goran Bilbija in trener Miloš Rovšnik, spredaj
Tomaž Ocvirk, Klemen Sikošek, Brstin Kavalar, Jure Cvetko, Mitja Rovčar, Mitja Logar m
Alen Peternel.
TV - Foto: EDI MASNEC
Velik uspeh žalskih strelcev
v Kranju je bilo republiško prvenstvo v streljanju
z vojaško puško, kjer so izreden uspeh dosegli strelci
Žalca, saj so zmagali in prvič postali republiški prvaki.
To je doslej njihov največji uspeh, ki so ga dosegli Mladen
Melanšek, Justin Smrkolj m Alojz Klovar, ki so nastreljah
541 krogov ter s tem postavili še nov repubhški rekord.
Drugi so bili strelci Celja z novim občinskim rekordom
(Jože Jeram, Tone Jager in Slavko Frece) s 533 krogi. Peta je
bila ekipa Kovinarja Štore v postavi Vili Dečman, Ivan
Kočevar in Branko Malec. Žalčani in Celjani ter Branko
Malec in Vlado Keber (SD Unior Zrdče) so izpolnili tudi
normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo 4. julija
v Varešu.
Na sliki: Člani SD Žalec, ki so na republiškem tekmova-
nju z vojaško puško osvojili prvo mesto. Od leve proti desni:
Justin Smerkolj, Alojz Klovar in Mladen Melanšek.
TONE TAVČAR
NA KRATKO
Novi uspehi mladih
celjskih judoistov
Prvo tekmovanje so imeli
v Slovenj Gradcu, kjer je bilo
republiško prvenstvo za pionir-
je. Nastopilo je 155 tekmovalcev
iz 16. klubov, med njimi tudi
predstavniki judo kluba Ivo Re-
ya iz Celja, ki so dosegli nasled-
nje rezultate: kategorija do 39 kg
3.	Jernej Petrak, do 50 kg 3. Pri-
mož Hudej, do 55 kg 2. Rok Ru-
dolf, do 60 kg 1. Aljoša Pecarski
in ekipno 3. mesto.
V Gorišnici pri Ptuju pa je bilo
republiško prvensvo za mlajše
mladince, kjer je nastopilo 64
tekmovalcev iz osemnajstih klu-
bov. Celjani so dosegli naslednje
rezultate: do 49 kg 2. Damir Le-
Ijak, do 55 kg 5. Boris Mihelčič,
do 64 kg sta delila 5. mesto Uroš
Beltram in Peter Bevc, do 64 kg
1. Dušan Kačičnik, do 70 kg 1.
Mile Sadžak in do 77 kg 3. Damir
Mlinarič.
Prvi Kovinar Štore
Ob praznovanju 40 letnice de-
lovne organizacije Avto Celje so
pripravili tudi strelsko tekmo-
vanje z zračno puško, kjer je na-
stopilo deset ekip. Zmagali so
člani strelske družine Kovinar
pred Žalcem, Tempom, Celjem,
Mrožom iz T.Velenja itd. Naj-
boljša peterica med posamezni-
ki: Renato Šterman, Branko Žni-
dar, Fric Rezar, Zofija Voler in
Jani Pukmajster.
Tri izenačene ekipe
Rezultati košarkarske lige
v Šmarju pri Jelšah 14. kolo:
Podčetrtek - Poljčane 76:75, Bi-
strica - Kozje 64:82, Lesično
- Rogaška 2:0 b. b. in Podčetrtek
mladinci - Ponikva 63:89. Vodijo
ekipe Poljčane. Šmarje in Podče-
trtek, vse pa imajo po 21 točk.
Prva Marija Fras
v Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo v mini kegljanju, ki
je bolj znano po »vrtnem« keg-
ljanju za slepe in slabovidne.
Nastopile so tudi tri članice celj-
skega kluba, zmagala je Marija
Fras, 9. je bila Vera Reberšek, 19.
pa Jožica Rezar.
Športne igre
slovenskih
železarjev
Delavci tovarne Žična Celje so
izvedli 15. jubilejne letne šport-
ne igre slovenskih železarjev.
V različnih panogah so se pome-
rili v športnih objektih Golovca
in na strelišču v Štorah. Rezultati
mali nogomet 1. Železarna Štore,
6. Žična Celje, odbojka moški 3.
Železarna Štore 6. Žična Celje,
odbojka ženske 3. Železarna Što-
re, namizni tenis 3. Železarna
Štore, 4. Žična Celje, streljanje
ženske 1. Železarna Store, stre-
ljanje moški 1. Železarna Štore,
4.	Žična Celje, posamezno 2. Ivan
Kočevar, 3. Fric Rezar, 4. Vili
Dečman, vsi Železarna Štore, šah
3. Železarna Store, 5. Žična, keg-
ljanje ženske 3. Železarna Store,
kegljanje moški 2. Železarna Što-
re, 4. Žična Celje in posamezno 4.
Božo Klinar Železarna Štore.
Igre so bile odlično organizirane.
Šah v Šempetru
šahovski klub Savinjčan
v Šempetru je v počastitev kra-
jevnega praznika pripravil hi-
tropotezni turnir za posamezni-
ke. Nastopilo je 14 šahistov.
Zmagal je Štefan Peternel pred
Jožetom Štormanom in Stane-
tom Skokom.
JOŽE GROBELNIK
Celjski kolesarski
maraton
če bo lepo vreme, bo kolesar-
ski klub Merx Celje pripravil
v nedeljo, 19. junija, 8. kolesar-
ski maraton, dolg 90 km, s star-
tom ob 9. uri pri samopostrežni
restavraciji v Gaberju. Startni
mesti bosta še v Poljčanah in
Zrečah, proga pa bo speljana
skozi Celje, Šentjur, Šmarje pri
Jelšah, Mestinje, Podplat, Polj-
čane, Žiče, Slovenske Konjice,
Zreče, Frankolovo in Celje. Na
isti dan bo tudi tradicionalna
vožnja »Vsi na kolo za zdravo te-
lo«, dolga 33 km, iz Celja skozi
Arclin, Ljubečno, Blagovno,
Šentjur pri Celju in nazaj v Celje.
Pokrovitelj je Unior Zreče, orga-
nizator KK Merx Celje, voziti je
treba po navodilih organizatorja
in po cestno prometnih predpi-
sih, startnina je za nečlane kluba
2500 din, vsak dobi medaljo, ak-
cija pa šteje tudi za Celjskega
kerlca.
Novi rokometni
sodniki
Zbor rokometnih sodnikov
v Celju bo tudi letos pripravil
tečaj za rokometne sodnike, pri-
pravnike, ki se bo začel v pone-
deljek, 27. junija ob 16. uri
v prostorih ZTKO Celje v Ul. 29.
novembra 2.
Tečaj bo vodil eden najboljših
rokometnih sodnikov na svetu
Štefan Jug iz Celja, prijavi pa se
lahko vsak, ki je star najmanj 16
let in ima veselje do rokometne-
ga sodniškega dela.
Tenis v Rogaški
Slatini
Zdravilišče v Rogaški Slatini
je pripravilo zaključni turnir
slovenskih naravnih zdravilišč
na katerem so sodelovale ekipe
iz Radencev, Moravcev, Čateža
in Rogaške Slatine. Igrali so lah-
ko vsi člani teniške zveze Slove-
nije in gostje zdravilišča v Roga-
ški Slatini. Med drugim je skup-
ni zmagovalec za zdraviliški po-
kal Slovenije za leto 1988 v kate-
goriji od 35 do 45 let Miro Jurišič
iz Rogaške Slatine.
Skoki v Braslovčah
V počastitev krajevnega praz-
nika v Braslovčah so smučarski
delavci pripravili na 25-metrski
skakalnici meddruštvene ska-
kalne tekme. Nastopilo je 57
mladih skakalcev iz 9 klubov
Slovenije. Vrstni red pionirji B:
1. Kadliček 'T Voh n.. , ^
(Braslov« - Andm 5. Siv,
lovo) itd. Pionirji A: 1 (),
(Celje), 3. Špegel (T. Vel^
Kaligaro (T. Velenj.-) itd.;
pionirji: 1. Oblak (Braslov
draž), 2. Rednak (T. Vele,
Turnšek (Celje) 192,5 (20
T. TA
Šah v srednjih šq
šest celjskih srednjih ^
pomerilo v šahu. Največ ^
so imeli šahisti Srednje šoj
nomske usmeritve, ki so zb
in pol točke pred Srednjo
ško šolo 9, Srednjo družboj
8 in Srednjo zdravstveno
7 točk.
Najmlajši v aUetli
Zveza telesnokulturnih
nizacij Velenje je pripi
tekmovanje najmlajših }
jev in pionirk v atletiki.
Rezultati pionirji 60 m 1
drej Bezjak OŠ M. P. Toled
Ijava 1. Robi Špegelj, met
1. Marko Tajnik oba OŠ B,
Šoštanj, ekipno 1. OŠ M. P
do T. Velenje,. 2. OŠ B.Roi
štanj, 3. OS Bratov Mravl
T.Velenje itd. Pionirke 61
Klavdija Žnidar OŠ B.Mra
daljava 1. Jasmina Memi
M. P.Toledo, met žogice 1.
Chromy OŠ V. Vlahovič in
no 1. OŠ V. Vlahovič, 2
B. Mravljak in 3. OŠ M. P. T(
vse T. Velenje.
Odlični Vodeh
v Črnomlju je bil 2. koles
kriterij za nagrado GOKA
je nastopilo 120 pionirj«
mladincev iz vse Slovenije,
njimi tudi predstavniki i
sarskega kluba Merx Celje,
dosegli nekaj lepih usjh
Med mlajšimi mladinci je n
pilo 43 kolesarjev, znova |
zmagal Jure Vodeb, KK
Celje. 8. je bil Tomaž Što
Jure Hohkraut in 20. Jani M
Med pionirji A je bilo na stai
tekmovalcev, Celjani pa so
jili naslednja mesta: 13. i
Seršen, 20. Grega Lah in 2t
ris Mastnak.
SOZD HMEZAD
ZADRUŽNI SVET KZ
»Savinjska dolina« Žalec
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi
vodja tehnoloških služb
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določe-
nih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo visoko ali višjo izobrazbo agronomske
smeri
-	da imajo 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na vodilnih
ali drugih odgovornih delih in nalogah
-	da imajo sposobnost vodenja in organiziranja dela
-	da so družbeno in politično aktivni.
Kandidat bo na razpisana dela in naloge imenovan
za dobo 4. let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kan-
didati predložijo v roku 15 dni po objavljenem razpi-
su na naslov:
HMEZAD KZ »Savinjska dolina« Žalec, Žalskega ta-
bora 1, 63310 ŽALEC.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem roku.
Mlekarna Arja vas
vabi k sodelovanju
nove, že izkušene, pa tudi mlacde,
perspektivne (jelavce - dipl. ekonomiste
ekonomiste in ekonomske tehnike
za delo na področju komerciale
Omogočamo takojšnjo sklenitev delovnega razmerj
za nedoločen čas. Vabilo k sodelovanju velja tudi z
pripravnike.
Delo bo potekalo na področju prodaje, nabave, izve
za in uvoza ter raziskave tržišča.
Nudimo možnost nadaljnjega izobraževanja na pc
dročju komercialne dejavnosti z udeležbo na semi
narjih, posvetih in vseh drugih oblikah šolanja.
Vse kandidate vabimo, da se javijo pisno v roku 8 dr
ali pridejo na neobvezni razgovor k vodji področj
komerciale, kjer jih bomo podrobneje seznani
z možnostmi sodelovanja ter vsebino dela.
16. JUNIJ 1988
NOVI TEDillK - STRAN 17
OkROGlA
Republiška liga: končano
je prvenstvo, prvak je postal
Koper, ekipe s celjskega ob-
inočja pa so dosegle manj,
^ot so načrtovale pred star-
om, saj so osvojile naslednja
iiesta: 8. Rudar (TV), 10. In-
p-ad Kladivar (CE), 12. El-
jroj (Mozirje) in 14. Steklar
Rog. Slatina). Srečanja zad-
ijega kola: Elkroj je izgubil
joma z novim prvakom Ko-
•rom 1:3 (strelec Hren), tek-
no pa sije ogledalo kar 1200
(ledalcev. Ingrad Kladivar je
gral doma 1:1 s trboveljskim
judarjem, strelec je bil Pod-
[oršek. Rudar (T.Velenje) je
loma igral neodločeno
-Ljubljano 2:2, strelec obeh
|olov pa je bil Boškovič. Ste-
tlar je gostoval v Izoli in
p-al 1:1, strelec Neškič. Ligo
ipuščata Triglav iz Kranja
I novinec. Steklar iz Rog.
latine. Slednji si to ne za-
uži, saj je po oceni strokov-
jakov pokazal dober nogo-
letr žal pa je plačal davek
eizkušenosti. Dobro bi bilo,
a bi se ekipa obdržala sku-
y in se že prihodnjo sezono
oskušala vrniti med naj-
jljše slovenske nogometne
dpe.
Vzhodna območna repu-
liška liga predzadnje kolo:
^izan Žalec je bil ponov-
0 uspešen, saj je doma glad-
0 odpravil mariborskega
elezničaija 3:0, strelci so bi-
Selmanovič, Mavrek in
;otnik, medtem ko je ERA
martno odpravila Dravinjo
1, strelca za zmagovalce sta
Qa Rudnik in Korber, za po-
ižence pa Horvat.
T. VRABL
Ceiju se obeta košarkarski spektakei
Pomerili se bosta Jugoslovanska reprezentanca In ameriška selekcija Blg East
Dvorana Golovec bo jutri
(petek, 18.30) najbrž nabito
polna pričakala srečanje
dveh spoštovanja vrednih
ekip. Gostje iz ZDA, štu-
dentska selekcija lige Big
East, so letos pripotovali
v zelo solidni postavi, saj so
po zadnjih podatkih ugnali
ekipo Cibone (brez repre-
zentantov), pa tudi na tur-
neji po Italiji so prikazali
več dobrih iger, v prid celj-
skemu športnemu spekta-
klu v malem pa govori tudi
stara resnica, da takšne se-
lekcije kot je ta igrajo iz
tekme v tekmo bolje.
Univerze Georgetown, Sy-
racuse, Villanova in Provi-
dence, odkoder prihajajo iz-
branci ekipe Big Easta, sodi-
jo v zadnjih letih med naj-
močnejše v ameriškem štu-
dentskem prvenstvu in prav
takšna moštva, ki dajejo po-
udarek predvsem obrambni
igri, naj bi bila idealen part-
ner naši izbrani vrsti, ki se je
pripravljala v Topolšici in Ti-
tovem Velenju (na sliki
T. Tavčarja med treningom).
V naši reprezentanci je se-
daj 14 košarkarjev in selek-
torju Ivkoviču ne bo lahko
izločiti dveh. Jure Zdovc,
edini slovenski košarkar
v naši selekciji, sicer doma iz
Slovenskih Konjic, meni, da
lahko po dvotedenskem pri-
silnem odmoru zaradi po-
škodbe znova enakovredno
konkurira branilcem Radu-
loviču, Radoviču in Obrado-
viču. Ostalima dvema, Petro-
viču in Cvjetičaninu lahko
nastop na kvalifikacijskem
turnirju za nastop na letoš-
njih olimpijskih igrah najbrž
prepreči le hujša poškodba.
Odpadel naj bi še eden od
centrov, zato lahko pričaku-
jemo zavzeto igro naših ko-
šarkarjev, kajti boj za mesta
med elito je hud. Bolj nav-
dahnjeno pa naj bi po zadr-
žanih nastopih na turnirjih
v Dortmundu in Atenah,
kjer je Jugoslavija osvojila
prvi mesti, igral Dražen Pe-
trovič, kajti Košarkarska
zveza Jugoslavije mu je odo-
brila prestop k madridske-
mu Realu.
Celjski košarkarski delavci
so se vneto pripravljali na to
atraktivno in vrhunsko šport-
no prireditev. Bistveno je
predvsem omogočiti vsem lju-
biteljem in privržencem špor-
ta, posebej pa košarke, ogled
tega nevsakdanjega dogodka.
Zadnja velika košarkarska tek-
ma v hah Golovec, je bilo fina-
le mladinskega evropskega pr-
venstva leta 1980, ko sta se po-
merili naša in sovjetska repre-
zentanca. To je bil dosedaj re-
kordno obiskan športni dogo-
dek v celjski dvorani Golovec,
za jutrišnjo tekmo, ki je res ne
gre zamuditi, pa tudi vlada ve-
liko zanimanje. Predtekmo naj
bi odigrali kadeti Merxa, Aleš
Pipan bo pred začetkom tek-
me dobil pokal za n^boljšega
strelca 1. B ZKL zahod, ob pol-
času pa naj bi se igralci obeh
moštev pomerili v zadevanju
popularnih trojk.
DEAN ŠUSTER
Košarkarji Merxa so prejš-
nji teden v Celju visoko pre-
magali novega člana 1. B ZKL
zahod, ekipo Maribora
s 113:93 (48:43). Koše za Merx
so dosegli: Govc 17, Gole 19,
Cencelj 2, Sušin 2, Marinko-
vič 3, Todorovič 6, Urbanija
12, Pipan 15, Medved 19, Cerar
4, Glinšek 2 in Markovič 6.
V soboto pa se bo ekipa Merxa
prvič predstavila navijačem
v novi sestavi. V telovadnici
STŠ Maršala Tita se bodo po-
merili z gosti iz Poljske, ^mo-
štvom AZS Torun iz Toruna.
REKLI SO:
Tomaž Vovk, trener teni-
škega kluba Zlatarne Celje:
»Tekmovanja so iz tedna
v teden. Končali smo s pr-
venstvom v repubhški ligi,
kjer smo v zadnjem kolu pre-
magali Ptuj 9:0 ter osvojili
drugo mesto, kar je za našo
ekipo vsekakor izredno lep
uspeh in dokaz pravilnega
dela z mladimi. Od petka, 17.
do nedelje, 19. junija pa bo
na teniških igriščih v Mest-
nem parku tudi republiško
prvenstvo za pionirje, kjer
bo med več kot sto tekmo-
valci nastopilo tudi dvanajst
naših tekmovalcev.«
TV
Zmagovalna skladba
letošnje Pop delavnice
ima naslov TVoja, izvaja
pa jo skupina Cafe, ki se
je tokrat prvič predsta-
vila na tej prireditvi. Ta
skladba je osvojila prvi
mesti pri strokovni žiriji
in pri žirijah lokalnih ra-
dijskih postaj. Drugo
mesto pa je osvojila
skupina Martin Krpan,
kije za skladbo Mali bo-
govi prejela tudi nagra-
do za'>najboljše besedilo
• Duet Romeo na Pop
delavnici ni uspel tako
kot je bilo pričakovati,
zato pa gre njihova ka-
seta dobro v promet, saj
je prva naklada v Ljub-
ljani že pošla • Organi-
zatorji razno raznih
glasbenih prireditev ne
mirujejo. Diskoteka Ci-
by in revija Kaj organi-
zirata v soboto v dvora-
ni Golovec izbor lepo-
tičk z glasbenim progra-
fnom, v katerem bo na-
stopila cela vrsta pev-
cev in ansamblov, med
drugimi tudi: Duško
Lokin, Vlado Kalem-
^r, Pohoije ekspres,
Pon Juan in še in še. Le
•^je bodo dobih ljudje
^enar za obisk vseh teh
Prireditev? mCelJski
Plesni orkester Zabe
^ tem predpočitniškem
^^su ne počiva. Pred ne-
^^ dnevi so nastopili
oddaji Prizma opti-
'^izma, konec meseca
bodo nastopili še
^ Titovem Velenju in
^^di na Žalski noči •
Vse manj časa In volje
Nova kaseta pevke Mete Močnik
Podpisovanj kaset in plošč in s tem nji-
hovih predstavitev skupaj z izvajalci na
celjskih ulicah nismo ravno vajeni. Toda
enkrat je treba začeti, je rekla Tatjana
Dremelj in v Celje povabila še Meto Moč-
nik. Obe sta namreč izdali novo kaseto, in
ugotovili, da za njuno reklamiranje in
predstavitve založba Helidon nima denar-
ja, zato sta se tega lotili kar sami. Ob tej
priložnosti smo poklepetali z Meto Moč-
nik, ki je v Celju dokaj redek gost.
Njena nova kaseta, ki je izšla pri založbi
Hehdon, se imenuje Mnogo sreče, na njej pa
so nove skladbe, ki so večinoma rezultat
sodelovanja s Tomažem Kozlevčarjem, be-
sedila pa sta prispevala Elza Budau in Du-
šan Velkavrh. Na kaseti je tudi znana sklad-
ba Čuvaj to ljubezen, ki jo Meta poje skupaj
z Nacetom Junkeijem. »Mislim, da gre za
glasbo, ki bo všeč tako mladim poslušalcem
kot nekoliko starejšim. Skladbe so prijetne
in ne »prepoceni«, pravi Meta Močnik. Sicer
pa nova kaseta ni njen prvi tovrstni dose-
žek. Z glasbo se ukvarja že 15 let in v tem
času je izdala že nekaj malih plošč, kaseto
pri sarajevskem Diskotonu in posnela
ogromno posnetkov za radio. Pri tem ji je
v veliko pomoč, da imajo studio tako rekoč
doma (studio Metro) in da s tem odpade
veliko težav, s katerimi se srečujejo drugi
glasbeniki.
V zadnjem času nastopa predvsem samo-
stojno, vse manj pa z ansamblom Pepel in
kri, saj so za šestčlanski ansambel stroški
preveliki. »Pa tudi časa nimam dovolj, da bi
redno nastopala s kakšnim ansamblom. Po-
leg službe in dveh otrok mi za nastope osta-
ne bolj malo časa, pa tudi prave zagnanosti
ni več. Mislim, da nas morajo zamenjati
mlajše pevke,« pravi Meta. Tako nastopi en-
krat ah dvakrat mesečno ob spremljavi ra-
dijskega orkestra, ansamblov Sok ali Aliba-
ba in to tam, kjer ji je všeč. Seveda pa je bilo
povsem drugače, ko je šele pričenjala z na-
stopi. »V začetku brez ansambla težko
uspeš. Z njim moraš čim več nastopati, da te
ljudje slišijo in spoznajo in da dobiš čim več
»kilometrov« petja, kot pravimo v našem
žargonu. Čisto sam pa res težko uspeš,«
ugotavlja Meta Močnik.
Kakšnih velikih načrtov ne dela. Še na-
prej bo nastopala toliko, kot ji bo čas dopuš-
čal in morda jo bomo tudi v Celju še kdaj
slišah.
TC
Delavski svet
DO OPREMA CELJE
Babno 3
razpisuje
prosta dela in naloge delavca s posebnimi
pooblastili in odgovornostmi:
računovodje delovne organizacije
reelekcija
Za navedena dela in naloge se poleg splošnih, z za-
konom določenih pogojev zahteva še naslednje:
-	višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske
finančne smeri
-	5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih in nalogah
-	sposobnost vodenja in koordiniranja
Na razpisana dela in naloge bo delavec imenovan za
dobo 4. let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na
naslov:
OPREMA CELJE, Babno 3, 63000 CELJE
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	GET OUTTA MY HEART, GET INTO MY CAR -
BILLY OCEAN	(9)
2.	MANGUP-SREBRNA KRILA	(7)
3.	VVISHING VVELL - TERENCE TREND D'ARBY	(5)
4.	HEART - PET SHOP BOYS	(5)
5.	DOK SVIRA RADIO - BORIS	(7)
6.	DOBRO IN ZLO - ŠANK ROČK	(3)
7.	DONT TURN AROUND - ASVVAD	(8)
8.	NEW BACCARA - FANTASY BOY	(2)
9.	MOJ ROMEO - ROMEO	(2)
10. ONE MORE TRY-GEORGE MICHAEL	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe meiodije:
1.	TAM JE MOJ DOM - SLAK	(5)
2.	LJUBILA BI RADA - KLAVŽAR	(7)
3.	MATI DOLENJSKA-HENČEK	(4)
4.	ZAKAJ PA NE - PETRIČ	(4)
5.	ŽE SE PREBUJA DAN - ZEME	(5)
6 MOJEMU OČETU-ALPSKI KVINTET	(10)
7.	SEJEM NA JESENICAH - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(7)
8.	VRNILA SE BOM-MARELA	(8)
9.	SOLČAVSKE PLANINE - MIRO KLINC	(1)
10. NE POZABI DOMOVINE - FANTJE Z VSEH VETROV	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij_
izvajalec_
ime in priimek________
naslov_
Nagrajenca: Mlačen Miktovič, Kajuhova 9, Celje
Ivan Hrastnik, Zadobrova 4, Škofja vas
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v
Drodaialni MELODIJA v Celiu.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JUNIJ 1988
FRAN SALEŠn-FINŽGAR
Pod svobodnim soncem
II. del
Takoj je spisal dekret, s katerim je imenoval Azbada,
magistra eguitum, za vrhovnega poveljnika carske voj-
ske v Traciji in Iliriji z nalogo, da prežene barbare čez
Hem in prek Donave. Narekoval je hkrati tajniku pose-
ben ukaz, da morajo izročiti vse trdnjave po Astiki in
Traciji in Meziji, vsa mesta, predvsem Drenopelj, dve
tretjini pehote in konjeništva pod povelje Azbada, da
osvobodi zemljo od barbarov.
V jutro prihodnjega dne je bil pozvan Azbad pred
despota. Lastnoročno mu je podal dekret. Azbad je
poljubil preprogo, roka se mu je rahlo tresla, ko je prijel
pergament. Zaslutil je z jasnim prepričanjem, da je
v tem hipu prijel za lovor ali za smrt.
Ko je udarilo kopito njegovega konja ob granit na
foru, seje vojskovodja Azbad ozrl na carsko palačo, kjer
so bile Teodorine sobane. Zazdelo se mu je, daje zaslišal
smeh za zidovi. Hitro se je okrenil, ostroge so vrezale
konja do krvi.
Do večera so se razkropili brzi sli po provincah in
raznesli dekrete o carskem povelju. Azbad je z nekate-
rimi palatinci pribočniki dospel v Tzurulum in prevzel
vrhovno poveljstvo. Potoma je razmišljal in sklenil, da
počaka tako dolgo v taboru, da se zbere vsa vojska. Ko
pa je v Tzurulu zvedel, da so Sloveni pred Toperom, se
mu je rodila druga misel in zasnoval je čez noč nov
načrt.
Kakor vampir se mu je vsesala v srce grozna slutnja.
*Če je prekleti barbar izvohal, da je Irena v Toperu!
Ponjo je šel! Ha, drznost barbarska! Ne dobiš je, dokler
diha Azbad, ne ti ne Teodora!«
Da bi Sloveni premagali Toper, o tem ni nihčš razmi-
šljal. kdor je poznal utrdbe in prefekta Rustika.
»Čakate, psi barbarski! Udarim vam na tilnik, glavš si
razbijete ob zidovju in potem -«
Azbada je prešinila sladkost.
»Maščevanje Rustiku, maščeva^je despojni, plačilo
od Upravde in najvišje plačilo Irena!*
Še pred svitom je sklical vse častnike in zapovedal, da
morata biti dve tretjini konjenikov do poldneva oprem-
ljeni za pot. Ostali tretjini je dal za poveljnika Nazara, da
čaka skupne vojske in jo privede, kamor bo prišlo po-
velje.
Ko se je nagnilo sonce na zahod, je Azbad odjezdil
z izborno konjenico po cesti proti Toperu.
Potoma so predstraže ustavljale begunce, lovile
kmete in potujoče bosjake ter pozvedovale o barbarih.
Vsi odgovori so se strinjali, da so Sloveni krenili nad
Toper.
Azbad je bil zadovoljen. Sanjal je o slavni bitki.
Zapraši se s konji v hrbtš golih barbarov, Rustik pa
udari ob tem iz mesta z močno posadko. Zmlela jih
bosta kakor dva mlinska kamna žito. In potem, potem -
Azbad se je vznemirjal, da je trgal ob povodcih in
strastno gonil konja. Tretji dan je že prišel preko Hebra.
S plar^ave seje cesta poslej pričela viti pogosteje med
brdi in hribi. Azbad je bil previden. Naloviti je dal
kmetov, ki so morah v hribe in gozdove pozvedovat po
barbarih, preden je jahal skozi nevarne soteske. Toda
vsi so se vračali, ne da bi bili ugledali enega samega
Slovena. Pravili so, da ječi vse prebivalstvo v strahu in
grozi, da so sela prazna, živina poskrita v gozdovih in
brlogih, žito zakopano^ da vse čaka v trepetu, kdaj
završč divji kriki barbarov, ki so na čudo onemeli. Neka-
teri so sodili, da so se že vrnili, drugi so trdili, da ležš za
Toperom in oblegajo mesto.
Azbad je bil čedalje bolj uverjen, da je ves naval
Slovenov pred Toperom. Razjedala ga je tem večja sla
po slavi in po Ireni. Oholi palatinec, navajen zmag pri
dvornih pojedinah, navajen ukrivljenih hrbtov, navajen
brezobzirnih povelj, je živel od trdne nšdeje, da se mu
pleto lovorike. Zato ni prizanašal vojski, ki je že
mrmrala, boječ se za trudne konje. Ko so na vščer prišli
častniki in ponižno prosili, n^ jim da en dan oddiha, da
se konji odpočijejo, najedo in pripravijo za boj, jih je
Azbad opsoval in z bičem zapodil.
Sonce je vzhajalo drugič, odkar so odrinili na pot
- čudovito jasno in veselo. Še enkrat so prišli častniki in
svarili Azbada, naj prizanaša vojski, ki mrmra kakor
nevarna grmljavica za črnimi oblaki. Prosili so celo
pribočniki, češ naj počaka en dan; ni varno znšmenje,
ker se ni vrnil še ne en kmet, ki so jih snoči poslali na
oglede.
Toda Azbad je živel od same ohole strasti. Gluh je bil
za prošnje..
»Bojazlj^ci! Uporniki svetega despota! Naprej!
Takoj!*
Zavihtel seje v sedlo in zdirjal pred vojsko. Rogovi so
zapeli, na cesti se je dvignil prah, iz njega so donela
kopita, rožljanje mečev in kletve vojakov.
Azbad je jezdil dobro daleč pred vojsko sam, snu,
nova kovarstva, že pijan zmage. Celo pribočniki se i
niso približali, ampak so jezdili 'molče za njim.
Dve uri je bila vojska na cesti.
Tedaj se pojavi zdaleč blesteč jezdec sredi ceste.
Kom^ ga je Azbad zazrl, so zadonele pred njim trot
konjeniške signale, za samotnim jezdecem seje dvi,
prah, v katerem je migotalo svetlih šlemov.
Azbad je pobledel, stisnil ustnice in potegnil
povodce, da se je vzpel lepi arabski žrebec.
Zavist je bilo prvo čustvo, ki se mu je rodilo.
»Prekleti Rustik! To je toperska posadka! Zmaga,
sam. Po plačilo jezdi satan!«
Takrat pa so zadonele vnovič troblje - signali
napad.	'
Azbad je vztrepetal Pridrevili so do njega pri bočni
»Sloveni! Iztok!«
»Boj! Napad! V falango!«
Azbad je z obupno drhtavico izrekel povelje, prib
niki so že zaklicali trobentačem, naperila so se koi
jezdeci so se nagnili na konjih naprej in pognali.
Azbadu se je zmračilo pred očmi; potegnil je lal
gizdalinski meč in preden se je dodobra osvestil,
klopotnil pred njim Iztokov konj.
»Ali me poznaš?« je zagrmel Iztok po grško nad nj.
»Udari, da umreš, kakor se spodobi poveljniku!«
Iztokov grozni meč je zašvistnil krog njegove glB
S tem edinim udarcem bi ga bil lahko podrl, toda
horel. Tedaj se je Azbad v obupu zagnal v Slovana,
kakor igrača je spodletel lahki meč ob Iztokovem
mahu.
»Pes!« je kriknil Azbad in zamahnil vnovič.
»Nš plačilo!« je zarjul Iztok in udaril. Azbadov šlen
zazeval, roka je izpustila meč in povodce, povelj^
Bizantincev je padel s konja.
KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p.o.
63305 VRANSKO
Proizvodni program:
1.	Kotli na tekoča goriva in
plin moči od 0,15 do
7 MVV
2.	Kotlarne na lesne
odpadke in žagovino
(suho-mokro) od
0.15-7MVV (od
pnevmatskega transporta
-	silosa doziranja
-	zgorevanja do dimnika)
3.	Trajnožarni kotli za
centralno ogrevanje moči
od 7-10 KW
4.	Naprave za uporabo
odpadne toplote in sežig
ekološko nevarnih
odpadkov
5.	Trajnožarni štedilniki za
centralno ogrevanje od
7-100KW
6.	Sobne peči - kamini, moč
od 3-75KW
7.	Ekonom kotli
(brzoparilniki) velikosti do
220 litrov
8.	Kotli za žganjekuho
9.	Odsesovalne in
odpraševalne naprave
10.	Kovinske konstrukcije in
procesna oprema
11.	Hidrofori in škripci za
ladje
JUNU 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JUNIJ 1988

NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
16. JUNIJ 1988
(j. jUNiJ 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
Spoznaimo se med seboj!
v murskosoboškem Zavo-
du za časopisno in radijsko
dejavnost so letos pripravi-
li že 15. jubilejni Vestnikov
vlak, ki je prejšnjo soboto
pripeljal v Celje 750 Po-
murcev.
V uredništvih Vestnika,
jnurskosoboškega Radia in
časopisa za madžarsko na-
rodno manjšino Nčpujsšg so
se za ta vlak odločili zaradi
tega, ker menijo, da se v Slo-
veniji premalo poznamo
med seboj.
Ob tem tudi premalo sode-
lujemo. Ena pomembnejših
nalog bi morala biti prav kre-
pitev tega sodelovanja in na-
vezovanje pristnejših in trd-
nejših stikov med občinami,
menijo organizatorji, ki se iz
leta v leto znova trudijo, da
bi Pomurcem od Lendave
do Maribora čimbolj razka-
zali Slovenijo. Doslej so
v petnajstih letih prepotovali
že skor^da vsa slovenska
mesta, ki so med seboj pove-
zana z železnico. V Celju so
jim pri pripravi obiska po-
magali v občinski konferen-
ci socialistične zveze, kjer so
jim predlagali obiske v posa-
meznih delovnih organizaci-
jah, obiskah pa so tudi jamo
Pekel v Savinjski dolini in
celjski Stari grad.
Popoldne pa so v dvorani
Golovec pripravili družabno
srečanje, kjer sta za zabavo
skrbela ansambla Mira Klin-
ca in Preporod s Ptuja, mlaj-
ši izletniki iz Pomuija pa so
zaključili prvi del potujoče-
ga disco-kluba. Novost letoš-
njega Vestnikovega vlaka je
namreč v prizadevanjih za
pomladitev potnikov in or-
ganizatorjem, ki so že na vla-
ku pripravih posebno radij-
sko oddajo s potujočim dis-
co-klubom, je to v dobršni
meri tudi uspelo, j fiDLER
Račke in racaki med keglli
v soboto so se novinarji
s Koroške, Štajerske in
Prekmurja zbrali v Merxo-
vem motelu v Šentjurju na
sedmem srečanju novinar-
jev severovzhodne Sloveni-
je, ki ga pripravlja celjski
novinarski aktiv.
Dopoldanski del srečanja
je minil v tekmovalnem du-
hu, saj se udeleženci že po
tradiciji najprej pomerijo
v keglanju, popoldne pa je
bilo namenjeno družabnemu
klepetu in razvedrilu. Letos
so pokroviteljstvo nad sreča-
njem prevzeli SOZD Merx,
Ljubljanska banka-Splošna
banka Celje, Zlatarne Celje,
Kovinotehna in Konus Slo-
venske Konjice, praktična
darila pa je prispevalo več
delovnih organizacij in za-
sebnikov s celjskega območ-
m. Zbrani novinarji so iz
Šentjurja poslah tudi pismo
z okoli 70 podpisi Odboru za
varstvo človekovih pravic,
s katerim podpir^o vse akci-
je Odbora v zvezi s postopki
proti Janši, Tasiču in Boršt-
nerju.
V keglanju se je pomerilo
12 ekip s po tremi posamez-
niki, tekme pa je vodil sod-
nik Emil Doberšek. Gostrte-
Iji so se dobro odrezali, seO
sta prvo in tretje mesto med
moškimi posamezniki osvo-
jila člana celjskega aktiva
Srot z 211 podrtimi keglji in
Pantelič s 199 keglji, drugi
pa je bil Ivič (Koroški aktiv),
ki je podrl 205 kegljev. Pri
ženskah so si prva tri mesta
razdelile članice mariborske-
ga aktiva: Šprogar s 128, Gri-
zila s 123 in Zvonar s 122 po-
drtimi keglji, med ekipami
pa je prvo mesto osvojila Ko-
roška 1 pred Prostimi strelci
(Celje) in Koroško 2.
NK. Foto: E.MASNEC
Že drugič je postal car Maks Lorger
v nedeljo se je zbralo ob Šmartinskem jčzeru kar 190 ribičev, članov celjske ribi
družine, ki so tekmovali za naslov »Ribiškega carja.« Po triurnem ribolovu je imel n^
uspeha Maks Lorger, kije ulovil krapa težkega 2,15 kilograma in tako že drugič postal
celjskih ribičev. Drugo mesto je osvojil Ivan Tihec, tretje pa Janez Ocvirk.
V soboto pa je organizirala Ribiška družina Laško v ribnikih na Marofu tekmovj
ribiških družin celjskega območja. Sodelovalo je sedem ekip, zmagali pa so ribiči iz druj
Paka, pred Ribiško družino Voglajna in Celje. Letos bodo še tri takšna tekmova
prihodnje pa bo 9. julija na Sotli.
Na sliki: Peter Naraks predla novemu ribiškemu carju pokal, levo pa je drugouvrši
Ivan Tihec.	FRANJO BOGi
Prijetno s koristnim	|
Tako kot v Mariboru in Ljubljani so znani pevci in glasbeniki domače in zabavne gla
priskočili na pomoč tudi celjskemu društvu prizadetih s cerebralno paralizo. Odpovedal!
se honorarju in pripravili odmeven koncert v hali Golovec, katerega si je ogledalo oit
1500 ljubiteljev glasbe, ki so tudi dodali svoj kamenček k tej humanitarni akciji. S tem
zbrali 4,5 milijona dinarjev, kijih bo društvo z preko 400 člani seveda koristno porabilo.I
sliki: Štajerskih 7 je tudi nastopilo na koncertu v hali Golovec.	eDI MASNI
»Bila je to prava partizan-
ska domačija, ne redka tod
okoli. Previjališče ranjencev,
borcev Trinajste brigade
Mirka Bračiča. Čisto blizu je
bil bunker, nekakšna zem-
ljanka, kjer so skrivali ra-
njence. Včasih so jih odnesh,
kadar je bilo lepo vreme, pod
peči nad hišo. Da so se greli
na soncu.«
Če ne bi kupil hišice, bi
propadla. Propadel bi svoje-
vrsten spomenik slovenske
iznajdljivosti in trdoglavosti.
Zd^ znova doživlja vse tisto,
kar je ob večerih, svitu ta-
bornega ognja, pripovedoval
drobljancem, tabornikom.
Avgust 1943. Odhod k par-
tizanom. December 1943.
Prijateljevanje s Šlandrovci.
Odhod na Koroško. Napad
na Črno. Pohorje. V sredini
januarja 1944 korači Krebs
s patruljo na Bohor in sreča
Štirinajsto divizijo in se z njo
vrne na Pohorje. V svojo
enoto se ni več vrnil, dodelili
so ga Bračičevi brigadi.
V	Šentvidu nad Mislinjem je
prišel v drugi bataljon, ki sta
ga vodila komandant Maje-
tič in komisar Počkaj pa po-
močnik. komisarja Spela.
V	hudi nemški ofenzivi na
brigado v strminah Konjiške
gore je bil 26. marca 1945 ra-
njen.
MsOor Joža kuha čaj iz
gozdne melise. Navadil se je
na Udovnikovo domačijo
kot mače na toploto kmečke
peči. In tako prede Joža pod
Creto (»vedno sem želel oditi
iz mesta. Manjkalo mi je mo-
či, da bi se odločil. Ni jih rav-
no malo, ki si to privoščijo,
to dragoceno razkošje za ma-
lo denarja!«).
»Pomagaj mi najti Tončka,
kurirčka, ki me je spremljal,
ko sem bil komisar tretje če-
te tretjega bataljona Bračiče-
ve brigade. Fantiči, kakršen
je bil takrat Tonček, so da-
nes taborniki, Tonček pa je
bil borec. Z vsem srcem na-
vezan name in jaz na njega.
Ko sem bil ranjen, Tončka
rjisem hotel pustiti. Na Po-
horju sem ga izročil sestri
v varstvo in fant se zaradi
nenehnih hajk ni več vrnil.
Bil je doma nekje iz Sloven-
ske Bistrice, po vojni pa seje
menda izučil za ključavni-
čarja. Rad bi se srečal
z njim.«
Vezi s soborci niso pretr-
gane, še manj spomini, na
Udovnikovem je kot nalašč
za to. Po nekoč skorajda za-
puščeni domačiji sva z Jožo
koračila, gor in dol po omej-
kih, mimo kozolca s hladno
kletjo in kletko z zajčki, ki še
niso odprli oči. prav na
obletnico, torej 26. marca.
Petintrideset let je minilo od
dne, ko bi bil Joža, da je Ne-
mec imel za kanček več sre-
če, pustil glavo na Konjiški
gori.
Noč pred obletnico sta
z ženo prebila, vračajoč se
nazaj. V grenko-veselem be-
sedovanju. Nemirnost noči
ni popustila, spomini so
v bajti, kot klini tiče v špra-
njah lesenjače, previjališču
njegovih ranjenih soborcev,
komandanta Križmana in
drugih, vreli do neslutenih
višin.
»Vse to sem vsa leta preta-
kal, tako: od mošta do vina,
počasi, s potrpljenjem, z lju-
beznijo do vsega tistega, za
kar smo st- tolkli in kar ima-
mo... v otroke!«
Sentimentalnost? Nika-
kor. Prepričanje človeka, da
dela prav. Naj rodovi vedo,
kako se je živelo in se - gri-
zlo. Za ta svet. Govorimo, da,
tipamo, največkrat negotovo
bredemo to presilno tvarino,
ne vedoč, kje bi poprijeli, kje
pomagali, kako...
Taborništvo je gotovo ču-
dovita oblika povedati tisto,
kar slika in besec^ ne more-
ta. Zaradi vzdušja, tovari-
štva, okolja, borcev, ki priha-
jajo kot dobri, ljubi gostje.
Dokler še... Joža tako misli.
Tako je tudi delal. V mestu
ob Savinji to vedo in - ceni-
jo. Lep spomin je seveda tu-
di nekaj, kar ni za odmet.
Marsikdaj mu niso sto|
naproti, a takšno je življ«
Pregnano pač. Razjezil se
Kadar so ljudje na različi
poteh, misel sleherniku d
gače vrta. Popotovanja rc
vajo zrelost, Jožetova vih
vost je bila kompas, igla s(
nenehno vrtela, kajkrat bi
skorajda vrglo z osi. Nički
kokrat se je bilo treba uk
niti.
Ko so na začetku leta li
pri Stranicah (Frankoloi
napadh kolono nemških i
zil, so povsem po nakljul
smrtno ranili tudi celjske
deželenga svetnika Ton
Dorfmeistra. Nacisti so i
februarja v maščevanje
njegovo smrt obesili na,
blane v Grbnu pri Franko
vem devetindevetdeset t
cev, enega pa, ki je sku!
pobegniti, ustrelili. Med t
padajočimi partizani je '
tudi Krebsov Joža. In tu
o tej grozoti je ničkolikoW
pripovedoval mlademu '
du. Nekajkrat sem ga posl
šal tudi sam. In si zaporni
grobno tišino, ki je lebd«
nad smrekovjem. V KoW
jih. In ga spoznal: vesele!
do preprostosti sproščene!
nenehno blodečega, z vrat<
ki se niso vedno odpirala '
ne vsakomur. Gozdovni^
mladež ni premaknila o*
Tukaj seje nekaj dogajalo-
oči v oči. Zgodovina se
plazila po Kokarjih.
Nikakršnih vehkih bes<
ni trosil v noči in ni bilo'
junakov ne strahopetcev,
ljudje so oživeli v njegov^i
besedovanju!
Previjališče ranjencev Tnnajste brigade.