Slovenski izvrstni okusi v Prečniku Podmornica je le zaplula po Kanalu Na goriški šoli Trinko mali vremenoslovci
Primorski
dnevnik
Znanost je moč, ki terja odgovornost
Martin Brecelj
Znanost nas znova preseneča s svojimi dosežki. Ugledna ameriška revija Nature je ta četrtek objavila poročilo skupine raziskovalcev, ki jim je uspelo razširiti abecedo življenja. S tem je človek naredil še en pomemben korak v umetnem poustvarjanju življenja.
Genetska informacija oz. DNK je pri vseh naravno danih živih bitjih zapisana s štirimi črkami oz. nukleotidi. Skupina raziskovalcev pod vodstvom Floyda E. Romesberga iz Scripps Research Institutea v kraju La Jolla v Kaliforniji (ZDA) pa je pripravila dva nova nukleotida in ju uspešno vgradila v DNK bakterije Escherichia coli: tako zapisana genetska informacija je v eksperimentu normalno delovala in se prenašala na potomstvo.
Človek že štirideset let zna ustvarjati gensko spremenjene organizme s pomočjo genetskega inženirstva. Z nakazano razširitvijo abecede življenja se bo ta človekova zmožnost bistveno okrepila. Romesberg je prepričan, da bo v doglednem času mogoče načrtovati organizme, ki bodo proizvajali poljubne beljakovine in druge molekule, kar naj bi odpiralo doslej neslutene možnosti na najrazličnejših področjih, od proizvodnje hrane in zdravil do čiščenja onesnaženega okolja.
Tako se znova izkazuje, kakšno moč nam zagotavlja znanost. Toda od nje bi zaman pričakovali, da bi nam zagotavljala tudi dobro uporabo te moči, kakor naivno menijo etični racio-nalisti. Z znanjem se krepi naša moč in torej svoboda, ne pa naša etičnost. Znanost nam pač pove, kaj moremo narediti, ne pa, kaj smemo ali smo celo dolžni storiti.
Uporaba gensko spremenjenih organizmov je že danes velik problem, z novimi odkritji pa postaja bistveno večji. Spričo dejstva, da je v igri skupno dobro, je k reševanju tega vprašanja poklicana politika. A kakšno bi moralo biti njeno obzorje, da bi bila nakazanemu problemu kos? V poštev bi prišla le politika, ki bi znala ukrepati ne le kratko- in srednjeročno, ampak tudi in predvsem dolgoročno, pa tudi ne le lokalno in regionalno, ampak tudi in predvsem globalno.
Kakor pri vseh temeljnih vprašanjih trajnostnega razvoja se tudi v tem primeru pojavlja potreba po dolgoročno ukrepa-joči globalni oblasti, katere bi Združeni narodi lahko bili le prvi zametek.
št. 107 (21.040) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 10. MAJA 2014
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
m
□ Available on the
App Store

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €

trst - Obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca
Slovenija močno znižala sredstva za manjšino
ukrajinska kriza - Ruski predsednik
Putin prispel na Krim in razburil Ukrajino
SEVASTOPOL/KIJEV - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj prvič obiskal polotok Krim, odkar si ga je priključila Moskva. "Vrnitev Krima Rusiji" je označil za "zgodovinsko resnico". V Kijevu so njegov obisk označili za kršitev suverenosti Ukrajine. Medtem pa je prišlo do hudih spopadov v Mariupolu na jugovzhodu države. Ubitih je bilo več kot 20 ljudi.
Na 11. strani
TRST - Republika Slovenija je krepko zmanjšala finančna sredstva za slovensko narodno skupnost v Italiji. Če je Ljubljana leta 2013 namenila slovenski manjšini 6,8 milijona evrov, bodo manjšinske organizacije letos prejele 1,2 milijona evrov manj, se pravi 5,6 milijona evrov. Skratka, v Sloveniji so se odločili za 17-odstotno znižanje financiranja, medtem ko je bilo napovedano 10-12-odstotno znižanje. To je po mnenju krovnih organizacij »zelo hudo«, saj bodo zdaj mnoge organizacije v hudi stiski. Vest o 17-odstotnem znižanju je posredoval minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc (na sliki) včeraj na generalnem konzulatu RS v Trstu, kjer se je dopoldne sestal s predstavniki slovenske narodne skupnosti.
Na 2. strani
ssg - Pet Modernih no dram
Srečanje z japonsko gledališko tradicijo
Istrska županija kmalu v Evroregiji
Na 3. strani
Mediji in predsodki o spolnih nagnjenjih
Na 5. strani
Dolina: v objemu ljudske tradicije
Na 8. strani
V Rupi nad dirkače z merilniki hitrosti
Na 12. strani
Nova Gorica si končno prilašča staro postajo
Na 13. strani


OSNOVNI ABONMA
Nova uprizoritev!
Yukio Mishima
MODERNE NO DRAME
režija: Mateja Koležnik
Uvodna predstavitev uprizoritve ob 20.00 v Klubskem prostoru DANES, 10. maja ob 20.30 - red B v četrtek, 15. maja ob 20.30 - red T v petek, 16. maja ob 20.30 - reda A,F v soboto, 17. maja ob 20.30 - red B v nedeljo, 18. maja ob 16.00 - red C v petek, 23. maja ob 20.30 - red T v soboto, 24. maja ob 19.00 - red K v nedeljo, 25. maja ob 16.00 - red C
na Malem odru z italijanskimi nadnapisi rezervacija je priporočena Blagajna SSG: pon-pet 10-15, tel. 040 362542/ brezplačna 800214302
www.teaterssg.com
9771124666007
2
Sobota, 10. maja 2014
ALPE-JADRAN
/
TRST - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc obiskal slovensko narodno skupnost v Italiji
Iz Ljubljane krepko znižanje sredstev za slovensko manjšino
TRST - Republika Slovenija je krepko zmanjšala finančna sredstva za slovensko narodno skupnost v Italiji. Če je Ljubljana leta 2013 namenila slovenski manjšini 6,8 milijona evrov, bodo manjšinske organizacije in združenja letos prejeli 1,2 milijona evrov manj, se pravi 5,6 milijona evrov oziroma dobrih 17 odstotkov manj, medtem ko je bilo napovedano 10 ali največ 12-odstotno znižanje. To je po mnenju predsednikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta Slovenskih organizacij Rudija Pav-šiča in Draga Štoke »zelo hudo«, saj bodo zdaj mnoge organizacije imele precejšnje težave.
Vest o 17-odstotnem znižanju (v resnici gre za 17,6% op. ur.) je posredoval neposredno minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ob prisotnosti generalne konzulke RS v Trstu Ingrid Sergaš včeraj na tiskovni konferenci na generalnem konzulatu RS v Trstu, kjer se je dopoldne sestal s predstavniki slovenske narodne skupnosti. Na prvem srečanju se je pogovarjal s predstavniki skupnega zastopstva, in sicer Pavšičem in Štoko ter zastopniki Demokratske stranke Alešem Waltritschem, stranke Slovenske skupnosti Damijanom Terpinom in Združene levice Igorjem Kocijančičem. Temu je sledil sestanek s člani gospodarskega foruma oz. predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Ni-kom Tenzejem in Andrejem Šikom, SKGZ Marinom Marsičem, SSO Ivom Corvo, Kmečke zveze Erikom Mastnom, Zadružne kraške banke Adrianom Kovačičem in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje Robertom Frandoličem.
Kot je Žmavc povedal na krajši tiskovni konferenci, so zastopniki slovenske narodne skupnosti na srečanjih predstavili način delovanja in združevanja Slovencev v deželi FJK in poudarili, da slovenska skupnost v Italiji v celoti še ne uživa vseh pravic, določenih v mednarodnih sporazumih in državni zakonodaji, čeprav je pri njihovem uresničevanju zaznati določen napredek. Na srečanju so nakazali tudi nekaj smernic glede bodočega sodelovanja v interesu varovanja tega prostora, med pomembnimi pobudami pa je Žmavc omenil pripravo novega Tržaškega knjižnega središča v Trstu, ki bo po zaprtju Tržaške knjigarne postalo pomemben center za vse. Obeta se zelo pozitivna rešitev, ki bo nedvomno omogočila višjo raven delovanja središča. Sam projekt poteka vzporedno na treh ravneh, na finančni skozi zagotavljanje zagonskih sredstev, kjer je urad že namenil 30.000 evrov novemu poslovnemu subjektu, poleg tega pa preko financiranja krovnih organizacij še dodatnih 25.000 evrov. Na vsebinski ravni smo dogovorjeni, je dodal minister, da konec maja v sodelovanju z JAK izvedemo posvet s predstavitvijo dobrih praks na po-
dročju trženja knjige in ostalih dejavnosti, na tehnični ravni pa so v teku priprava dokumentacije za registriranje novega pravnega subjekta in pogovori o najemu ustreznega prostora. Posebna skrb je namenjena delovanju Primorskega dnevnika in drugih manjšinskih medijev, ter zagotavljanje vidnosti slovenskih televizijskih programov, je še poudaril Žmavc.
Sicer je bilo osrednje vprašanje močno znižanje finančnih sredstev. Žmavc je na naše vprašanje glede možnosti znižanja financiranja za manjšino odgovoril, da to drži in da gre za okrog 15 oz. 17-od-stotno znižanje (njegov svetovalec Dejan Podgoršek je nato potrdil 17-odstotno zmanjšanje). Žmavc je vsekakor dodal, da bodo skušali skupaj z intervencijskimi posegi in drugimi viri omiliti posledice in bodo delali na tem, da pride do dokončne ureditve sistemskega financiranja slovenske narodne skupnosti, ker trenutni način predstavlja tudi likvidnostne težave posameznim skupnostim.
Slovenija je posredovala manj denarja od pričakovanega, nam je povedal Rudi Pavšič, saj so v zadnjih mesecih napovedovali 10-odstotno zmanjšanje. Dejstvo je, da so se finančna sredstva iz Slovenije v zadnjih 5-6 letih zmanjšala za približno 35%, je poudaril: to pomeni, da se je krčenje začelo še pred krizo, ta trend pa je treba zdaj ustaviti. Slovenske organizacije bodo v bistvu prejele povprečno 17 do 25% manj, nekatere polovico manj, neka-
Minister Gorazd Žmavc se je sestal s predstavniki skupnega zastopstva (levo) in člani
gospodarskega foruma
fotodammn
tere pa celo 80% manj (npr. taborniki RMV). Pavšič si ne razlaga, zakaj je prišlo do tega znižanja sredstev, izrazil pa je upanje, da bo Slovenija uspela omiliti posledice primanjkljaja. Drugače bo prišlo do paradoksa, da bo morala slovenska manjšina iskati pomoč v Rimu, ker jo Ljubljana zapostavlja.
Nenapovedano krčenje prispevkov, ki jih je za letošnji razpis Slovenija namenila slovenski manjšini v deželi FJK, je »zelo hudo«, je ocenil Drago Stoka in izrazil veliko zaskrbljenost glede prihodnosti. Že res, da je Žmavc obljubil, da bo pogledal tudi v rezervne sklade, toda to ne bo rešilo vprašanja. Slovenija se je odločila za napačno rešitev, nam je še povedal Štoka in vprašal, kaj bo o tem mislila italijanska vlada.
Aljoša Gašperlin
Prispevki na spletu
Na spletni strani našega dnevnika (www.primorski.eu) objavljamo seznam prispevkov ustanovam, organizacijam in društvom slovenske manjšine, ki ga je posredovalo Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu na svoji spletni strani (http://www.uszs.gov.si/si/o_or-ganu/javne_objave/).
FJK - Stališče poslanke Blažinove
»Ošibljenje deželnega sedeža rAi ni dopustno
TRST - Poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina je izrazila precejšnjo zaskrbljenost zaradi poskusov, da se omeji avtonomija Fur-lanije-Julijske krajine in zmanjšajo njene pristojnosti. V ta okvir sodijo tudi vesti o možnem znižanju klasifikacije deželnega šolskega urada namesto da bi, kot pravi, dobil še večjo avtonomijo zaradi prisotnosti furlanske, nemške in še posebej slovenske skupnosti, ki ima še posebej dobro razvit šolski sistem.
V tiskovnem sporočilu Blažino-va obsoja poskuse nižanja ravni deželne avtonomije kot tudi namero, da bi dejansko ukinili deželni sedež RAI v Trstu. Program racionalizacije stroškov namreč predvideva tudi zmanjšanje števila deželnih sedežev RAI. »Seveda na splošno nihče nima nič proti varčevanju, ki je potrebno,« pravi Blaži-nova, ki pa ob tem poudarja, da ne sme pride do rezanja kar počez, ne da bi upoštevali specifičnost sedeža RAI v
«
Trstu z redakcijama v italijanskem in slovenskem jeziku. Oddaje v slovenskem in furlanskem jeziku in čezmej-na TV v sklopu dogovora med RAI in RTV Slovenija z njenim koprskim sedežem dajejo tržaškemu sedežu poseben pomen na državni ravni, še poudarja poslanka DS.
Te posebnosti javnih radiotelevi-zijskih storitev je treba še dodatno ovrednotiti in ne zmanjšati, je Tamara Blažina poudarila na srečanju s članoma parlamentarne komisije za nadzor nad RAI Matteom Orfinijem in Vi-niciom Peluffom, ki sta ji zagotovila podporo pri obrambi deželnega sedeža RAI v Trstu. Na podobno pozitiven odziv je Blažinova naletela tudi pri pod-tajniku na ministrstvu za gospodarski razvoj Antonellu Giacomelliju. »Vsekakor pa bo potrebna koordinirana akcija vseh deželnih parlamentarcev in deželne uprave, da bi preprečili vsak poskus ošibljenja deželnega sedeža RAI,« je še poudarila Blažinova.
ŠOLSTVO - Izbrani mali maturanti se danes zvečer vračajo domov
Letos po vzhodni Sloveniji
V treh dneh so si ogledali Celje in Maribor, številne zanimivosti Prekmurja, Ptuj in se osvežili pri slapu Rinka v Logarski dolini
TRST - Danes se bodo s tridnevnega »potepanja« vrnili izbrani mali maturanti iz slovenskih nižjih srednjih šol v Italiji. Na pot se jih je v četrtek podalo 45, spremljali pa so jih trije profesorji. »Središče« letošnjega izleta, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije, koordinirala pa pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji na Zavodu RS za šolstvo Andreja Duhovnik, je bila letos vzhodna Slovenija.
Dijaki so si najprej ogledali Celje in Maribor, včeraj pa so bili v Prek-murju. Tako v četrtek kot včeraj so prespali v Mariboru. Danes je najprej na vrsti Ptuj, kjer se bodo sprehodili po mestnem jedru in si ogledali grad, popoldne pa si bodo v Logarski dolini ogledali še slap Rinko. V Gorico oziroma Trst se bodo vrnili v večernih urah.
Na Opčinah so se mali maturanti pred odhodom v Slovenijo vsi skupaj nastavili objektivu našega fotografa
fotodamj@n
/
ALPE-JADRAN
Sobota, 10. maja 2014
3
SLOVENIJA - Desetletnica članstva v EU
V DZ z optimističnimi pogledi v prihodnost
LJUBLJANA - V slovenskem državnem zboru so včeraj s slavnostno sejo odbora DZ za zadeve EU obeležili deseto obletnico članstva Slovenije v uniji. Govorniki so bili pogosto kritični, a z optimistično usmerjenimi pogledi v prihodnost. Tako predsednik republike Borut Pahor kot ostali so izpostavil tudi tesno povezavo med članstvom in osamosvojitvijo.
Prizadevanja, da postanemo polnopravna članica unije, so bila tako po besedah predsednika DZ Janka Vebra logično nadaljevanje naše samostojnosti in neodvisnosti. »Slovenija je bila namreč vedno del Evrope in se je tako vedno počutila, s polnopravnim članstvom pa smo dobili možnost, da pri gradnji skupnega doma tudi aktivno sodelujemo,« je dejal.
Tudi Pahor je kot slavnostni govornik spomnil, da je bila odločitev za samostojnost vedno povezana z evropsko idejo. »Nismo se osamosvojili, ker smo hoteli biti izolirani, ampak, ker smo hoteli biti povezani z Evropo,« je poudaril.Opaža sicer, da danes ni takšnega navdušenja kot pred desetimi leti, saj da visoka pričakovanja ob vstopu niso bila dosežena. Moramo pa se vprašati, koliko smo za to odgovorni sami, je dejal in dodal, da se deset let po vstopu v EU veliko bolj zavedamo svoje neposredne odgovornosti za skupno prihodnost. Evropske ideje poleg tega ne bi smeli nikoli videti kot pret-njo naši nacionalni samobitnosti,
temveč kot pomembno varovalko. »Nenazadnje je v obeh zamislih, slovenski in evropski, temeljnega pomena sprava,« je še dejal Pahor, ki meni, da bi morala Slovenija ostati v krogu najbolj povezanih v okviru EU.
Po Vebrovem mnenju je Sloveniji po evforiji ob vstopu zmanjkalo ciljev in strategije, čemur gre verjetno pripisati to, da članstva ni uspela unovčiti tako, kot bi ga lahko. Kljub temu je prepričan, da lahko s pravim pristopom svoje delovanje v uniji prihodnosti oblikujemo tako, da bomo nepogrešljiva članica unije. Ideja evropskega povezovanja je sicer danes po njegovih besedah na preizkušnji, saj da je kriza zamajala unijo v njenih temeljih in pod vprašaj postavila njene skupne cilje in vrednote, najbolj solidarnost. Veber meni, da bo letošnje leto tako zelo pomembno, celo prelomno, tudi zaradi evropskih volitev. »Državljani Slovenije bomo z udeležbo ali neudeležbo na volitvah pokazali, koliko zaupamo v unijo, v kolikšni meri se z njo identificiramo in ali se resnično zavedamo, da smo ne le državljani Slovenije, ampak tudi Evropske unije,« je dejal.
Osrednja državna proslava ob obletnici vstopa v unijo, ki je bila sicer že 1. maja, pa je bila sinoči v Kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij v Vitanju. Nagovor je imela predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek, udeležil pa se je tudi predsednik republike Borut Pahor. (STA)
poreč - Skupščina Evroregije brez meja
Istrska županija kmalu nova članica
Od leve Peter Kaiser, Valter Flego, Luca Zaia in Debora Serracchiani v Poreču
POREČ - Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) Evro-regija brez meja se širi. Včeraj so v Poreču začeli postopek za vključitev Istrske županije, ki se bo tako že v kratkem pridružila dosedanjim trem članicam Venetu, Furlaniji-Julijski krajini in avstrijski Koroški, ki so EZTS ustanovile leta 2012. Na včerajšnji skupščini v Poreču so predsedniki teh treh dežel Luca Zaia, Debora Ser-racchiani in Peter Kaiser sklenili, da podprejo vstop Istrske županije, kar je v skladu s statutom EZTS pogoj za začetek pridružitvenega postopka. Sklep so sprejeli soglasno, potem ko je predsednik Istrske županije Valter Flego pojasnil razloge, da je 9. januarja letos podpisal prošnjo za pridružitev Evroregiji brez meja.
Temelje za ustanavljanje združenj EZTS je Evropska unija postavila leta 2006, ko so bila sprejeta okvirna zakonska določila za ustanavljanje evroregij. Ta zakonodaja omogoča, da posamezni deli držav v različnih članicah EU sodelujejo na skupni pravni podlagi in tako prebrodijo težave, ki jih pri sodelovanju povzročajo različne pravne in upravne ureditve v posameznih članicah.
Včerajšnja skupščina v Poreču je bila doslej tretja po vrsti. Na prejšnji, novembra lani, so v Benetkah sprejeli smernice za prvi program skupnega delovanja in določili tudi proračun za tekoče delovanje. Prtva skupščina je bila februarja lani v Celovcu, kjer je tudi trenutni sedež Evroregije Brez meja.
Jože Ciuha in Ljubo Bavcon častna meščana Ljubljane
LJUBLJANA - Nekdanji predsednik sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin Ljubo Bavcon in slikar Jože Ciuha sta na včerajšnji slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta postala častna občana Ljubljane. Naziva je ljubljanska občina podelila ob včerajšnjem mestnem prazniku, nagrajenca pa sta se v govorih dotaknila svojih spominov na okupirano Ljubljano, ki je bila osvobojena 9. maja 1945.
Slovenski najstnik ropal avstrijske hotele
GRADEC - Avstrijska policija je v okviru preiskav dveh oboroženih ropov hotelov v Gradcu aretirala tri osumljence v starosti 18, 19 in 32 let. Najmlajši prihaja iz Slovenije in je krivdo za ropa že priznal. Starejša osumljenca pa deloma zanikata vpletenost, je včeraj sporočila policijska uprava avstrijske Štajerske.
Ropa sta januarja in aprila izvedla neznana moška, ki sta enkrat z nožem in enkrat s plinsko pištolo oropala hotelski recepciji. Že nekaj dni po drugem ropu je policija izsledila 19-letnega Hrvata, pri katerem so našli plinsko pištolo, domnevno uporabljeno pri ropu. Čez nekaj dni so preiskovalci ujeli tudi njegovega pajdaša, 18-letnega Slovenca. Slovenec je priznal krivdo za oba ropa, Hrvat pa za zdaj priznava samo drugi rop s plinsko pištolo. Med zaslišanji je slovenski najstnik izdal še 32-letnega Rusa, ki so ga aretirali v sredo, a zanika vpletenost. Vsi trije naj bi roparski plen že zapravili v igralnicah.
POR FESR 2012 - 2013
CILJ: DEŽELNA KONKURENČNOST
IN ZAPOSLITEV_
Furlanija Julijska krajina
oDC
Confidimprese fvg
CF
CONFIDI ConfidiFriuli ■
ARTIGIANi EPMl TRIESTE	Garanziadisviluppo "
•«CONFIDI
CON
Fl
Dl
Pordenone
CONFIDI TRIESTE
SOC3BTA COOPBRXnVA CONSOfOUB
CoaCaJi Industria THeate
ftfflfft hvl IR
ROAD SHOW
GARANCIJSKI SKLAD: CONFIDI IN DEŽELA NUDITA LIKVIDNOST ZA PONOVNI ZAGON GOSPODARSTVA
NOVA KONVENCIJA MED ZAČASNO ZDRUŽITVIJO PODJETIJ RTI KONKURENČNOST IN RAZVOJ FJK IN ROP ESRR 2007-2013 DEŽELE FURLANIJE JULIJSKE KRAJINE
Podeljevanje plač in plačevanje pokojninskih prispevkov, materialne in nematerialne naložbe ter poravnava kratkoročnih obveznosti so novi cilji, ki jih določa konvencija med osmimi Confidi iz deželnega ozemlja ter Deželo Furlanijo Julijsko krajino, in ki so zajeti v operativnost Garancijskega sklada, financiranega v okviru Sklada ROP ESRR 2007-2013. Namen ukrepa, katerega predstavitev po potekala na treh srečanjih na Trgovinskih zbornicah v pokrajinah Videm, Pordenon in Trst, je spodbujanje in podpora ponovnega gospodarskega zagona malih ter srednje velikih podjetij.
VIDEM	PORDENON	TRST
13. MAJA OB 17.00 URI	14. MAJA OB 17.00 URI	15. MAJA OB 17.00 URI
Dvorana Valduga	Kongresna dvorana	Velika dvorana
Trgovinska zbornica v Vidmu	Trgovinske zbornice v Pordenonu	Trgovinske zbornice v Trstu
Trg Venerio, 8	Korzo V. Emanuele II, 47	Borzni trg, 14
Info e accredito: segreteriaorganizzativa@blumm.pomilio.com - 377 9792264
Glavna direkcija za finance, premoženje, usklajevanje in programiranje gospodarskih politik in politik skupnosti - Služba za upravljanje skladov Skupnosti
Mlnlstero dello Sviluppo Economico
REGIQN E AUTONQMA FRIWLI VÉNEZIA GIUUA
VLAGAMO V SVOJO PRIHODNOST
www.regione.fvg.it - www.competitivitasviluppofvg.it
1 4 Sobota, 10. maja 2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
PREČNIK - Vrhunska vina, olja, žgane pijače, siri, med, sokovi, mesne in ribje specialitete
Gostilna Sardoč, ambasada izvrstnih okusov iz Slovenije
Gostilna Sardoč v Prečniku je bila sinoči pravcata ambasada slovenskih okusov. Izvrstnih, kot je vabil naslov, pa tudi vrhunskih, saj je bilo med številnimi ponujenimi vini, siri, salamami, ribjimi spe-cialitetami, žganimi pijačami, medom in suhim sadjem mnogo nagrajenih na domačih in tudi na mednarodnih tekmovanjih, kot je pričalo ekstradeviško olje oljarne Jerebica iz primorske Istre (po 30 odstotkov sorte belica, leccino in leccio-ne ter 10 odstotkov sorte pendolino), ki se je pred slabim mesecem na svetovni razstavi olja v New Yorku okinčalo z lovoriko svetovnega prvaka.
Gostitelj Satko Sardoč, njegov sin Andrej in nečak Kristjan Kovačič so bili lahko s predstavitvijo slovenskih pridelkov iz desetih slovenskih pokrajin zelo zadovoljni. Lani so prvič povabili goste-prideloval-ce iz Slovenije v Prečnik. Obneslo se je, odziv je bil dober, zato so letos pobudo ponovili. »Polovica pridelovalcev je potrdila prisotnost v enem tednu, pomeni, da stvar funkcionira,« je pojasnil Kristjan Kovačič.
Vabilu se je odzvala velikanska večina napovedanih pridelovalcev. Vina (iz Vipavske doline, Istre, Brd, s Krasa, pa tudi iz Štajerske) so prednjačila po številu. Bela, rdeča in peneča so zalivala dobrote, ponujene na drugih mizah.
Tina in Peter Žgajnar iz Postojne (s kmetijo z več kot 500 glav živine, večinoma krav in pujskov) sta namestila na pult sire vseh vrst in suhomesnate izdelke. Na drugi strani jima je kmetija Arbajter iz štajerskih Žreč »konkurirala« z jelenovo salamo, zaseko, jelenovo pašteto in klobasami. Na koncu dvorane je šef portoroške ribje restavracije Rizibizi Tomaž Bevčič polnil kupice, podobne tistim, v katerih ponujajo sladoled, s kozicami (rakci), prelitimi s tatarcem iz nektarin (kakšna simfonija okusov!). Zraven je predstavnica
podjetja Fonda rezala fileje surovega bran-cina in jih ponujala z namazom dimljene-ga brancina. Na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji sladkovodnih rib. Jan Novak je prispel iz dolenjske doline Krke pri Žužemberku: njegovi fileji prekajene postrvi so šli bogato v slast.
Svojevrstno zgodbo o uspehu sta prišla iz 200 kilometrov oddaljene Bele krajine na Kras povedat Dušan Badovinac in Emil Kotnik. Pred leti sta začela kuhati čisto naravno, surovo maslo. Vsaj 48 ur sta ga kuhala na ognju, da se je prečistilo in dozorelo. Tako je nastal zlati ghee, »najbližja maščoba človeškemu telesu,« kot sta pojasnila. Najprej sta ga pridelovala zase, za družino, potem za prijatelje, za znance. Pred tremi leti sta ga dala na trg, in uspeh ni izostal.
V gostilni v Prečniku je bilo mogoče slišati še mnogo podobnih zgodb. Mira in Vinko Maršič iz kraja Popetre pri istrskem Gračišču sta za izvedenca za fige. Enajst različnih sort sta združila v okusen figov hlebček in v figovo marmelado, a v refošk sta potočila le najboljše, miljske fige (»Tiste temnomodre, ki so najbolj razširjene, a so tudi najbolj odporne in trpežne,« je svojo lekcijo o figah sklenil Vinko Maršič.
Vsak razstavljavec ima za sabo podobno zgodbo. Franc Jelušič je na primer prinesel na pokušino rožičevo žganje, ki si ga je sam »izmislil«. Rožiče si nabavi v dalmatinski Drvenki, nihče drug ne proizvaja tovrstno žgano pijačo, ki so sedaj prodaja tudi na Dunaju.
Vina so, seveda, kraljevala v dvorani gostilne Sardoč. Bila so za vse okuse, izbrana, nekatera tudi pomensko zaznamovana. Če je bil sredi dvorane prostor odmerjen kleti s svetniškim prizvokom, San-tomas, so pri vratih točili »revolucionarno« Guerilo ...
M.K.
Zgoraj (z leve) Kristjan Kovačič, Andrej in Satko Sardoč; spodaj (z leve) Emil Kotnik in Dušan Badovinac in njuno zlato maslo ghee
fotodamj@n
DOLINA - Majda Canziani-Kocjančič
»Tudi leva sredina je lahko kritična do občinske uprave«
POGOVOR
Z ŽUPANSKIMI KANDIDATI
Županska kandidatura Majde Canziani-Kocjančič predstavlja morda največje volilno presenečenje v dolinski občini. Kandidatka je namreč pokrajinska svetnica leve sredine, zato bi bilo pričakovati njeno podporo Sandyju Klunu. Namesto tega se je Kocjančičeva odločila za samostojni nastop na čelu liste Dolina občinski forum. Vprašali smo jo, kako se je sploh rodila ideja za takšen korak.
»Priznam, da je zamisel dozorela čez noč. Jaz sicer prebivam v mestu, a sem zelo vezana na rojstni Boljunec. Mislim, da dobro poznam stvarnost in probleme dolinske občine.«
Že vaša kandidatura vsekakor dokazuje, da niste ravno zadovoljni z delom občinske uprave...
»O tem ne morem govoriti in tudi nimam kaj povedati. O tem bodo na volitvah presojali občani.«
Ker kandidirate pa morate imeti neko lastno idejo vsaj o petletnem delu uprave županje Fulvie Premolin?
»Od občanov vsak dan slišim, da želijo biti bolj soudeleženi pri vodenju Občine. Vtis imam, da je naša Občina preveč oddaljena od ljudi.«
Zakaj pravzaprav ta občanska lista?
»S skupino ljudi iz Boljunca, Doline in Mačkolj ocenjujem, da je treba v naši občini nekaj konkretnega narediti. Odločitev je res padla čez noč, razlogi za listo pa se mi zdijo utemeljeni.«
In kakšni so ti razlogi?
»Predvsem si prizadevamo za boljše odnose med Občino in Občani. Občina se mora približati ljudem.«
Kaj pa vaš program?
«Jaz sem zdravstvena delavka, zato sem posebno pozorna in občutljiva do problemov zdravstva in oskrbe na sploh. Na drugo mesto postavljam skrb za okolje. Dovolj, da pogledamo, kaj se dogaja s Siotom.«
In kaj se tam dogaja?
»Nočem trditi, da tam stvari ne delujejo, kot bi morale. Vsakič ko se peljem mimo pa voham smrad. Kaj šele čutijo ljudje, ki tam prebivajo. Ponavljam. Ne vem, če je ta smrad škodljiv ali ne. Gotovo pa ni nekaj prijetnega.«
Občina sicer pravi, da se je s tem problemom veliko ukvarjala...
»Gotovo, da se je. Očitno pa je treba na tem področju še marsikaj storiti. Podobno velja tudi za tovarno Wartsila.«
Kaj imate v mislih?
»Ko govorimo o Wartsili so nam seveda najbolj pri srcu ogrožena delovna mesta. Od domačinov pa slišim
tudi pritožbe nad onesnaževanjem okolja. Tudi o tem mora Občina podrobno informirati ljudi.«
Skratka kar nekaj kritik na račun dolinske leve sredine, kateri pripadate tudi vi. Ali ni to v protislovju?
»Ne. Jaz sem politično rojena na levi sredini in tudi naša lista se jasno uvršča v levosredinsko politično polje. O tem ni dvomov.«
Stvari pa niso tako jasne...
»Vsi, ki smo v levi sredini, imamo pravico in dolžnost, da prosto in svobodno izrazimo svoje mnenje. Jaz pripadam stranki Italija vrednot-IDV, ki se je odločno zavzela za ukinitev pokrajin. Jaz se s tem strankinim stališčem ne strinjam in to sem jim jasno povedala. Ukinitev pokrajin je velika napaka.«
In kaj bi na koncu rekla volivkam in volivcem?
»Nikomur ne obljubljam čudežev. Prepričana sem, da bodo razumeli mojo željo do sprememb, ki izvirajo iz moje navezanosti na domače kraje,«
S.T.
Dorfmann (SVP) v Repnu, Dolini in v Zagradcu
Slovenska skupnost bo danes na Tržaškem gostila evropskega poslanca Herberta Dorfmanna, nosilca kandidatne liste Južnotirolske ljudske stranke za evropski parlament. Po sprejemu na županstvu na Colu, kjer se bo sestal z repentabr-skim županom Markom Pisanijem, se bo Dorfmann ob 17. uri v gostilni Križman v Repnu udeležil javnega srečanja s krajevnimi kmetovalci in javnimi upravitelji na temo nove evropske kmetijske politike. Evropski poslanec, ki ga bo spremljal podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, bo nato obiskal dolinsko občino, kjer ga bo na Majenci sprejela županja Fulvia Premolin in se bo z njo ob 18.30 zadržal na slovesnem tradicionalnem nagrajevanju vin in ekstra deviškega olja. Dorfmann bo sobotni večer zaključil v zgoniški občini, kjer bo častni gost zasedanja deželnega sveta SSk. Slednji se bo za to priložnost sestal na kmečko-turistični kmetiji Milič v Zagradcu. Začetek ob 20.uri.
Lista Tsipras bo jutri gostila Monija Ovadio
V kavarni San Marco bo jutri ob 21.uri nastopil znani igralec in režiser Moni Ovadia, ki na Listi Tsi-pras kandidira za evropski parlament v severozahodnem volilnem okrožju. Listo Tsipras za drugo Evropo, ki se sklicuje na vodjo grške leve liste Syriza Aleksisa Ciprasa, med drugim podpirata stranki SKP in SEL.
Kandidati gibanja za STO jutri v Boljuncu
Gibanje Svobodno tržaško ozemlje prireja jutri, 11. maja, ob 10.30 v gledališču Franceta Prešerna v Bo-ljuncu srečanje z naslovom »Vsi enotni za samostojnost STO«. Za mikrofonom se bodo oglasili Giorgio Marchesich ter županski kandidati gibanja Fronte per l'indipen-denza del Territorio Libero di Trieste v treh občinah.
Liberalna stranka (PLI) predstavila kandidata
Italijanska liberalna stranka-PLI na vsedržavni ravni dejansko obstaja le na papirju, vseeno pa se predstavlja na volitvah v dolinski in zgoniški občini. Njen deželni tajnik Mauri-zio Faacchettin je javnosti predstavil županska kandidata v Dolini in v Zgoniku. V dolinski občini je to 42-letni Daniele Stolli, podjetnik in športnik (ukvarja se z motocikliz-mom). V zgoniški občini PLI za županski stolček kandidira 44-letnega Manlia Saia, frizerja, ki se tudi ukvarja s športom. Liberalci se v obeh občinah zavzemajo za poenostavitev birokracije ter za tesnejše odnose med občino in občani.
Tržaško pristanišče med zaprtostjo in Evropo
Demokratska stranka prireja v ponedeljek, 12.5. ob 18.30 srečanje o tržaškem pristanišču, ki je razpeto med zaprtostjo in odprtostjo do Evrope. Sodelujejo Štefan Čok, Igor Dolenc, Francesco Russo in Roberto Cosolini. Srečanje bo v hotelu Savoia.
/
TRST
Nedelja, 11. maja 2014
5
POSVET - Mediji in poročanje o gibanju GLBT
Priznati istospolno nagnjenje ni isto kot ga izpovedati
Besede so včasih težje od kamnov, o tem smo se vsi že prepričali na lastni koži. Vsakdo se svobodno odloča, kakšne in katere besede uporablja, novinarji pa imamo dodatno odgovornost, saj so naše besede namenjene javnosti. Od nas je odvisno, kako bo vsaka informacija prišla do bralcev, gledalcev, poslušalcev. Od nas je odvisno, ali bodo uporabljeni izrazi imeli neprijeten prizvok, ali se bo v njih skrival (morda prikriti) sovražni govor in torej vir diskriminacije.
Tem temam je bil posvečen seminar Za spoštljivo informiranje, ki je včeraj potekal na tržaški univerzi v sodelovanju z novinarsko zbornico in enotnim novinarskim sindikatom Assostampa, spadal pa v sklop obveznega izobraževanja za novinarje in publiciste. V središču posegov novinarke in podžupanje Fabiane Martini ter sociologinje Giorgie Serughetti je bilo tako imenovano gibanje LGBT, to so lezbijke, geji, biseksualci in transseksual-
POLICIJA
Apel neznani žrtvi nasilja
Žensko so napadli 6. januarja
Policija z okrožja Sv. Sobote je zbrala več podatkov glede nekega nasilnega dejanja, ki se je pripetilo preteklega 6. januarja. Okrog 20.30 je namreč neznanec napadel neko žensko med ulicama D'Isella in Orlandini. Ženski
-	baje 50-letnici s temnimi lasmi
-	je k sreči uspelo zbežati, vendar dogodka ni prijavila policiji. Ker razpolaga policija sedaj s številnimi elementi, vabi gospo-žrtev nasilja, naj se javi na postaji v Ul. Mascagni 9 (040/8322100).
Praznik policije
V Trstu bodo danes proslavili 162. obletnico nastanka policije; »Esserci sempre« se glasi naslov letošnje pobude. Slovesnost se bo začela ob 10. uri v veži tržaške kvesture, še pred tem pa bodo policijski poveljniki položili venec k plošči v spomin na padle kolege. Na svečanosti bodo podelili tudi priznanja policistom, ki so se posebno izkazali med opravljanjem svojega dela.
Beg s hišnega pripora
Nabrežinski karabinjerji so pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih pred dnevi na mednarodnem linijskem avtobusu, ki je peljal v Romunijo, zasačili 26-letnega moldavskega državljana B.M. Mladeniča so aretirali in odvedli v koronejski zapor, saj je zbežal s hišnega pripora v Milanu.
Kazen za vinjenost
Šentjakobski karabinjerji so s kolegi iz Milj v preteklih dneh opravili več kontrol na cesti. Samo med 5. in 7. majem so zaradi vožnje pod vplivom alkohola zasegli vozniško dovoljenje in za-solili globo šestim voznikom: 40-letnemu G.M., 48-letnemu Z.F., 36-letnima C.C. in J.M. ter 58-let-nemu P.A.
V središču Fabiana Martini (levo) in Giorgia Serughetti
fotodamj@n
ci ali transgenderji - naši sovaščani ali someščani z istospolnimi nagnjenji, tisti, ki se ne prepoznajo v enem samem spolu, ki nimajo povsem definirane seksualne identitete. Mediji jih najraje definirajo kot
geje in jim s tem delajo krivico, saj gre za zelo raznoliko skupnost, je opozorila Serughetti: novinarji imajo dolžnost spoštovati posameznika in ga ne diskrimini-rati, zato bi se morali bolj poglobiti v po-
• ••
znavanje manjšin in v izrazoslovje, ki je tem manjšinam blizu. In biti pri tem bolj natančen: tako se na primer izraz »coming out« nanaša na dejanje posameznika, ki je javno izpovedal svoje spolno nagnjenje, »outing« pa označuje dejanje tistih, ki javnosti razkrijejo spolno nagnjenje nekoga drugega. Tudi uporaba ustreznih in politično korektnih glagolov je še kako pomembna: če človek izpove ali razkrije svojo naravo, ima to drugačen prizvok kot če svojo homoseksualnost prizna ...
Sociologinja je tudi opozorila, da je politična debata na področju pravic istospolnih zelo počasna, medtem ko je na primer sodna oblast homoseksualnim parom že večkrat priznala pravico, da uživajo iste pravice kot heterosek-sualni pari. Vsaj korak bližji ne diskri-miniranju GLBT so nekatere javne uprave, ki so se s tem namenom vključile v mrežo RE.A.DY. Med njimi je tudi Občina Trst. (pd)
MARE NORDEST - Podmornica v Kanalu pred Ponterošom
Le zaplula je
• ••
Pričakovanje je bilo veliko, izpolnjeno pa je bilo le na pol.
Včeraj dopoldne je prireditev Mare Nordest, ki se bo še danes in jutri odvijala na Ponterošu, doživela enega od svojih viškov. Ob pomol Kanala so s tovornjakom pripeljali dvosedežno podmornico tržaškega porekla aHqua2O, sad zamisli inž. Andrea Agrusta in dela podjetja Politec. Z avtomobilskim žerjavom so jo spustili v vodo pred Pon-terošom, oranžno plovilo je nato počasi zaplulo po Kanalu, a ni pokazalo svojih potapljaških sposobnosti. Kajti: organizatorji niso dobili dovoljenja za podvodno plovbo, zato se električnemu skatu podobna mini podmornica ni smela potopiti. Kljub temu je njena plovba gor in dol po Kanalu do mosta, s katerega bronasti Joyce zre proti Pon-terošu, privabila na rob Kanala celo vrsto radovednežev.
Prvi dan prireditve so prišli na svoj račun otroci. Številne šole so se udeležile vodenih obiskov v akvariju na nabrežju. Osnovnošolci in dijaki nižjih srednjih šol so sodelovali na likovnem natečaju na temo Očistiti morje z odtenkom barve. Odzvalo se jih je kar 160, najlepše risbe bo jutri nagradila »botra« letošnje prireditve Patrizia Maiorca, hči najbolj znanega italijanskega potapljača Enza in tudi sama potapljačica. »Botra« Patrizia bo jutri ob 16. uri tudi predstavila svoj kratkometražnik Metamorfosi.
Včeraj je bilo v šotoru na Ponte-rošu tudi srečanje z invalidnim potapljačem Sergiom Cechetom, na pod-večer pa so se ljubitelji »vodnega nogometa« srečali na tekmi s plavutmi.
Danes bo na sporedu tekmovanje v podvodnem ribolovu, in sicer na območju valobrana pred Starim pristaniščem. Veljalo bo za kvalifikacije za italijansko prvenstvo.
Ob 16. uri bo v Palači Gopčevic znani italijanski ljubitelj morja Folco Quilici predstavil restavrirano verzijo svojega dolgometražnega filma Ocean, sledilo pa bo srečanje z Michaelom Rutznom, enim redkih plavalcev na sveti, ki si je upal zaplavati (brez kletke) v družbi morskih psov, in morsko biologinjo Saro Andreotti, ki pet let sodeluje z njim.
Podmornica je zaplavala po Kanalu
TRG FORAGGI - Zaprt predor
fotodamj@n
Padal je omet .....
Težave in prometni zastoji - Luknje na stropu začasno zakrpali Aspi in mini Aspi
Po Tomizzevih poteh
Pisatelj Fulvio Tomizza se je poslovil meseca maja pred 15. leti. Skupina 85 se ga bo tudi letos spomnila s Forumom Tomizza, ki bo ob koncu meseca, in drugimi prireditvami. Prva od teh bo že danes, ko prirejajo sprehod po Tomizzevem Trstu. Zbrali se bodo ob 17. uri pri Rossettijevem spomeniku v Ljudskem vrtu in se podali na sprehod, ki se bo navdihoval po romanu La citta di Miriam. Vodi Patrizia Vascotto (info: 338-7417105).
Kdo se boji rdeče kapice?
Združenje Stella alpina onlus, v sodelovanju s kulturnim društvom Ivan Grbec ter krožkoma Lumiere in Fa-lisca vabi danes ob 18.uri v Ljudski dom Zora Perello v Ulici Soncini 191 v Škednju, na spoznavanje Romov in Sintov na Kosovu skozi pobudo »Kdo se boji rdeče kapice«; prisotna bo avtorica publikacije in dvd-ja časnikar-ka Eva Ciuk.
Spi in kampanja za davčne odtegljaje za upokojence
Enotni sindikat upokojencev Italije SPI-FNP-UILP je v teh dneh zagnal kampanjo za davčne odtegljaje v korist upokojencem, ki jih vlada ni vključila med prejemnike poviška 80 evrov mesečno. Sindikati upokojencev si prizadevajo, da bi upokojenci koristili tudi več davčnih odtegljajev. Podporne podpise bodo zbirali po vsem mestu.
Odprta vrata vabijo
Na območju Znanstvenega parka na Padričah in v Bazovici, na Inštitutu za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS pri Briščikih ter na državnem inštitutu za astrofiziko (INAF) bo danes od 10. do 18. ure potekal dan odprtih vrat - Open Day - z možnostjo ogleda laboratorijev in struktur. Mogoče si bo ogledati tudi Naravoslovni didaktični center v Bazovici in jamo 12 pri Padričah (ob 10., 11. in 12. uri). Kdor se še ni prijavil (doslej so prejeli 2000 prijav), bo to lahko storil v številnih šotorih, ki bodo posejani po znanstvenih območjih, po katerih so pobudniki organizirali 14 itinerarijev.
Andolina v Podlonjerju
Krožek Arci Stella vabi drevi ob 18.30 v Ljudski doma v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na srečanje s tržaškim pediatrom Marinom Andolino. Pe-diater, ki je večji del življenja posvetil prostovoljnemu delu v pomoč manj srečnim otrokom, je bil zadnje čase pod medijskim pritiskom zaradi metode Stamina za zdravljenje ne-vrodegenerativnih bolezni. Drevi bo predstavil svojo knjigo Un pediatra in guerra.
V noči na petek je s stropa predora pri Trgu Foraggi na cestišče odpadlo več kosov ometa. Vozniki, ki so se peljali mimo, so nemudoma obvestili gasilce, ki so se tja pripeljali z mestnimi redarji. Iz varnostnih razlogov so odredili zaprtje predora in promet preusmerili po sosednjih ulicah. Kakor je bilo pričakovati, so se včeraj zjutraj tako po Drevoredu DAnnunzio kot pri Svetem Jakobu ustvarile prave prometne zagate, saj je predor pomembna prometna arterija.
Občinski tehniki so dopoldne preverili situacijo in poskrbeli za začasne ukrepe za prometno varnost v predoru. Po neuradnih podatkih naj bi konkretna vzdrževalna dela zahtevala kakih 9 milijonov evrov, ki pa so zaradi pakta stabilnosti zaenkrat blokirani.
Kljub temu, da že nekaj dni ne dežuje, je s stropa curljala voda. Predor bi vsekakor potreboval temeljito obnovo in ne običajno krpanje, ki se po dolo-
čenem času izkaže kot neuporabno, saj se omet stalno kruši.
Okrog 16. ure so predor včeraj spet odprli za promet.
Na Trgu sv. Roka v Nabrežini bo danes stal šotor, v katerem bodo člani patronata Inac delili informacije o vodniku novih oblik socialnih blažil-cev (Aspi in mini Aspi), ki jih lahko koristi milijon brezposelnih.
Plankton v Miramaru
V	miramarskem sprejemnem centru v Grljanu bo danes ob 11. uri voden ogled po nevidnem podmorskem svetu v odkrivanju planktona. Za enourni ogled bo treba odšteti 5 evrov (info 040/224147).
Vikend v konjušnici
V	miramarskih konjušnicah bo danes ob 16.30 srečanje z umetnikom Pao-lom Cervi Kervischerjem. Ob tem si bo mogoče ogledati fotografsko razstavo Messico circa 2000 iz zbirke Jo-seja Pinta Mazala.
6
Sobota, 10. maja 2014
TRST
/
EVROPSKI VEČER - Na pobudo pokrajinskega odbora SKGZ
Evropska unija potrebuje novo vodstvo
Evropska poslanka Mojca Kleva Kekuš o krizi in perspektivah EU
Z evropsko poslanko Mojco Kleva Kekuš se je pogovarjal Andrej Marušič
fotodamj@n
»Evropska unija potrebuje novo vodstvo. Trenutno se ne ukvarjamo več z integracijo, ampak le z gospodarstvom. Gre le za številke, treba bi pa bilo delati na zaposlovanju mladih, na solidarnosti, na sodelovanju in na integraciji.«
Prepričanja slovenske poslanke v evropskem parlamentu Mojce Kleva Kekuš so zelo jasna. Izpostavila jih je v Gregorčičevi dvorani v Trstu v sredo med enim od Evropskih večerov, ki jih ob 10. obletnici vstopa Slovenije v EU prireja Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Z najmlajšo slovensko članico evropske skupščine se je pogovarjal član pokrajinskega odbora SKGZ Andrej Marušič.
Slednji se je s Kleva Kekuševo dotaknil aktualnih izzivov in vprašanj, ki se postavljajo skupnemu evropskemu domu ob volitvah, ki bodo potekale 25. maja.
Na prvem mestu je bilo ključno vprašanje o komunikaciji Evropske unije, ki je po mnenju poslanke deficitarna. Sicer je pa poleg tega tudi priznala, da je včasih težko slovenske državljane približati delu evropskega parlamenta, še zlasti ko gre za globalne problematike, kot je na primer boj proti čezmej-nim davčnim goljufijam, ki mu je Kle-va Kekuševa posvetila veliko dela. Samo pomanjkanje jasne komunikacije pa ni edino krivo, da je val navdušenja, ki je zajel Slovenijo leta 2004 ob vstopu v EU, tako hitro izpuhtel, saj so bila takratna pričakovanja nekoliko nejasna in prevelika.
Pogovor se je dotaknil številnih tematik, od trajne identitetne krize evropske levice do vloge Evropske unije pri spodbujanju čezmejnega sodelovanja, od slovenske oz. italijanske notranje politike do evropske, ki ni ravno učinkovita. Trenutno nagnjenje k izključno gospodarskim tematikam je po mnenju Mojce Kleva Kekuš namreč krivo tudi za neodzivanje Evrope tako na zaskrbljujoč vzpon populističnih in skrajno desničarskih strank kot tudi mednarodnim krizam, kakršna je ukrajinska.
Kleva Kekuševa, podpredsednica stranke Socialnih demokratov in članica Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, je prisotnim orisala svoje prepričanje, da potrebuje Evropska unija torej temeljite spremembe, ki bi jih lahko izpeljal kandidat za predsednika Evropske komisije Martin Schulz.
Če bo Mojca Kleva Kekuš ponovno izvoljena, bo svoje energije usmerila še naprej v delo proti čezmejnim davčnim goljufijam, ki znašajo letno več kot 1000 milijard evrov, in zaposlovanju mladih. (mlis)
NABREŽINA - Obletnica
Pred sto leti se je rodil antifašist Albin Pertot
V Nabrežini se na današnji dan spominjajo 100. obletnice rojstva Albina Pertota, predstavnika predvojnega antifašističnega jedra v tem kraju. Bil je član skupine, ki jo je v času najhujšega pritiska režima obsodilo posebno sodišče v Rimu, zaradi ilegalnega delovanja je bil večkrat preganjan.
Albin Pertot je bil rojen 10. maja 1914, tik pred izbruhom prve svetovne vojne. Zaradi bližine fronte so bili prebivalci rojstne vasi, vključno njegova družina, evakuirani na Štajersko, življenje se je po vojni vrnilo v stare tirnice postopno, s ponovnim odpiranjem kamnolomov. Tam je Pertot našel zaposlitev in zelo zgodaj prevzel antifašistične ideje. Pri šestnajstih letih se je pridružil ilegalni komunistični organizaciji, ki jo je, po aretacijah ob prvem maju 1930, v domačem kraju obnovil kamnosek Giuseppe Burger.
Skupino so sestavljali večinoma mladi, ob podpori članov prve generacije antifašistov. Nabrežinska celica je aktivno sodelovala med stavko v kamnolomih v začetku tridesetih let, ko so delavci prekrižali roke zaradi plačnih zahtev. Pertot je bil zadolžen za širjenje tiska, skupina pa je delovala do l. 1934, ko je policija v okviru obsežne akcije aretirala več kot 120 komunistov iz spodnje Furlanije, Tržiča, okolice Nabrežine in komenskega Krasa. Samo z nabrežinskega konca je bilo več kot dvajset aretiranih. Epilog je bila sodna obravnava v Rimu l. 1935, ki se je zaključila z obsodbo več desetin nasprotnikov režima. Med temi je bila osmerica iz Nabrežine (Srečko Colja, Ferdinand Rukin, Josip Gruden, Albin Pertot, Giuseppe Burger, Ruggero Peressin, Beniami-no Fonzari in Danilo Pertot), ki so ji prisodili skupno 44 let zapora.
Albin Pertot je bil obsojen na 5 let, vsega skupaj pa je odsedel (v Trstu, rimski kaznilnici Regina Coe-li in Castelfrancu Emilia) 33 mesecev. Zaradi amnestije je bil izpuščen l. 1937. Bil je pod policijskim nadzorom, nato pa je bil vpoklican v
vojsko v Alessandrio. Ob ducejeve-mu obisku tega mesta ni smel iz vojašnice, saj so ga obravnavali kot sumljivo osebo. Po vrnitvi v domači kraj se je ponovno angažiral v ilegalnemu gibanju, med drugim tudi v domači OF.
Da bi režim preprečil odhod v partizane, je prisilno mobiliziral mlade Slovence v posebne bataljone, vključno Pertota, ki so ga, kot večino domačinov, poslali v Aquilo: tako je moral že drugič obleči vojaško suknjo. Po kapitulaciji Italije in vrnitvi v Nabrežino je deloval v trojki, tokrat pollegalno. Vendar februarja 1944, med t.i. operacijo Bober, so ga zajeli skupaj s skoraj sto domačini in odgnali na prisilno delo v Nemčijo. Dokončno se je vrnil domov po osvoboditvi.
Po vojni se je veliko let ukvarjal z avtoprevozništvom in bil vseskozi družbeno angažiran. Z ženo Cvetko, s katero se je poročil l. 1939, je vzgojil Magdo, Vasjo in Danico. Umrl je avgusta 1984. Ob 25-letnici smrti in 75-letnici aretacij v domačem kraju je sekcija VZPI Devin Na-brežina priredila spominski večer, na katerem je obeležila spomin nanj in na ostale člane ilegalne skupine.
I. Vogrič
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 10. maja 2014
IZIDOR
Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.23 - Dolžina dneva 14.43 - Luna vzide ob 15.48 in zatone ob 3.47.
Jutri, NEDELJA, 11. maja 2014
ŽIGA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,5 stopinje C, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, vlaga 63-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 17,8 stopinje C.
[I] Lekarne
V soboto, 10. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Liberta 6 - 040 421125, Ul. di Servola 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Liberta 6, Ul. di Servola 44, Ul. dell' Istria 18/B, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. dell'Istria 18/B - 040 7606477.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
M& Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Devil's knot-fino a prova contraria«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 18.00, 20.00 »Marina: una canzone, un film«; 21.45 »Clip«.
FELLINI - 16.30 »Storia di una ladra di libri«; 18.45, 20.25, 22.00 »La sedia della felicita«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.00, 20.00, 22.00 »Grand Budapest hotel«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The English Teacher«; 18.10, 22.00 »Tracks attraverso il de-serto«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »The German Doctor-Wakolda«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.40 »Atomski z desne«; 18.00, 20.00, 21.30 »Maščevanje v visokih petah«; 14.50, 19.15, 22.10 »Neverjetni Spider-Man 2«; 14.10, 20.15 »Neverjetni Spider-Man 2 - 3D«; 13.30, 15.50, 17.00 »Rio 2 -3D«; 15.00 »Rio 2«; 19.00 »Opera Pe-pelka«; 18.20, 20.30, 22.40 »Sosedi«; 14.00, 16.10, 17.15 »Trd oreh«; 16.00 »Udar ljubezni«; 19.40, 22.00 »Obljuba«; 13.50 »Zvončica in piratska vila«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 10.00 »Drobižki«; 20.30 »Lepotica in zver«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.15 »The Amazing Spider-Men 2: il po-tere di Electro«; 16.40 »Violetta: backstage pass«; 18.30, 20.00, 22.00 »Lovelace«; Dvorana 2: 16.40 »Rio 2 - Missione Amaz-zonia«; 18.15, 20.00 »Un fidanzato per mia moglie«; Dvorana 3: 18.15, 21.45 »Locke«; 16.40 »Nut Job - operazione noccioline«; Dvorana 4: 16.30, 20.00, 22.00 »Princi-pessa Mononoke«; 18.45, 20.15 »Gigolo per caso«; 21.45 «Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.10, 22.00 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 15.35, 17.40 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 15.40, 17.40 »Nut Job - operazione noccioline«; 14.35, 16.30 »Violetta: backstage pass«; 22.00 »Un fidanzato per mia moglie«; 20.00 »Brick Mansions«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Devil's knot: fino a prova contraria«; 19.45, 22.10 »Parker«; 18.25, 20.20, 22.15 »La stirpe del male«; 15.40, 18.35, 21.30 »Principessa Mononoke«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Amore oggi«; 14.35 »Cuccioli 2: il paese del vento«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30 »La sedia della felicita«; 18.15, 20.20, 22.10 »Brick Mansions«; Dvorana 2: 16.20 »Violetta: backstage pass«; 22.00 »Nym-homaniac vol. 2«; 18.00, 20.00 »Il centenario che salto dalla finestra e scom-parve«; Dvorana 3: 17.15 »Un fidanzato per mia moglie«; 19.50, 22.10 »Devil's knot«; Dvorana 4: 15.45 »Rio 2: Missio-ne Amazzonia«; 17.30, 21.40 »The Amazing Spider-Men 2: Il potere di Electro«; 20.00 »Un fidanzato per mia moglie«; Dvorana 5: 16.30 »Nut Job - operazio-ne felicita'«; 18.10, 19.50, 21.40 »Locke«.
H Šolske vesti
POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil v sredo, 16. aprila, na www.scuola.fvg.it objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzione.it) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani do danes, 10. maja, ob 14. uri. Info na spletni strani Urada za slovenske šole.
OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.sandorligo-dolina.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281/239 ali scuo-le-solstvo@sandorligo-dolina.it.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL prireja predšolski program »Šolski zvonec že zvoni« od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom za utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na šolsko leto. Predvidene razne delavnice (športna, gledališka, jezikovna). Info in vpis na tel. št.: 040-573141 ali urad@dijaski.it.
S Izleti
TABORNIKI RMV sporočajo članom, ki se bomo v nedeljo, 11. maja, udeležili izleta na Slovensko obalo, da je zbirališče v Rožni dolini ob 7.15 in na avtobusni postaji v Sežani ob 7.45. Po-vratek bo ob 17.00 v Sežano in ob 17.30 v Rožno dolino. Taborniški srečno.
KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca vabita na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino z ogledom Kobarida (Muzej prve svetovne vojne) in Tolmina v sredo, 14. maja. Info in vpis na tel. št.: 040-225468 ali 3471444057 (Vera).
SKD VESNA prireja v soboto, 17. maja, avtobusni izlet na Gorenjsko z ogledom Bleda. Sledi obisk Kovaškega muzeja in Vigenjca, Krope, plovba po jezeru in ogled Blejskega otoka. Info in prijave: Tatjana (340-6709578), Mitja (3334463154) in Igor (348-9234060).
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi v London, od 23. do 26. maja, iz Trsta. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija).
SPDT prireja v nedeljo, 25. maja, avtobusni izlet na Matajur. Prijave na tel. 040413025 (Marinka) in 040-220155 (Livio).
SKD DRAGO BOJAN IN DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC vabita od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, na 3-dnevni izlet na otok Rab. Privoščite si pester konec tedna v znamenju dobre družbe, zgodovine, kulture, naravnih lepot in plovbe z ladjo ter glasbe v živo. Info in prijave na tel. št.: 340-2741920 (Mirela).
/
TRST
Nedelja, 11. maja 2014
7
PROVINCIA
noa
danes, 10. my>a.
17.00 - Odprtje kioskov
17.30 - Parada starodobnih vozil v režiji društva AdriaCIassic Koper 18.30 - Nagrajevanje 58. Občinske razstave vin in 17. Občinske razstave ekstradeviškega oljčnega olja z glasbeno točko Pihalnega orkestra Breg, Noneta Primorsko in Dekliške vokalne skupine SKD Primorsko iz Mačkolj
od 20.30 dalje - Slovesno postavljanje maja, večer bodo popestrili potujoči godci "Sobri per caso"
transalpine pipeline
^AIRVISDM1
(gsynupse
t)oé¡K¡ od 3. do 13. tKaj>a.
oe<(?ot&n gpor&d KO. oooüoo.mc^e^n&oi.&om
Danes v Trstu se poročita
Silvano in Ana
Srečno, veselo in zdravo vama želita
papà Valentino in sestra Claudia z družino
¿i Čestitke
Danes praznuje 13. rojstni dan GABRIEL MILIČ. Obilo sreče, zdravja in veselih dni mu iz srca želijo nona, mama in David.
Dragi GABRIEL! Danes praznuješ 13. rojstni dan. Naj tvoja mladostna leta polna veselja in smeha ostanejo naprej. Tvoj nasmejani obraz je pravi dokaz, da srečen si. Vse najboljše ti želi teta Marina z družino.
Vse najboljše GABRIEL. Komaj čakam, da se bom na feštinu s tabo igrala, veselo zapela in zaplesala ter ti darilo izročila. Hip hip hura ti želi sestrična Julija.
BORIS PUŠARJEV praznuje danes 80. rojstni dan. Mnogo zdravja, sreče in veselega razpoloženja mu iz srca želijo Igor, Sara, Claudio in vsi, ki ga imajo radi.
V Doberdobu KATJA CRISSA-NI40 let slavi. Da bi bila vedno zdrava in vesela v krogu svoje družine ji želijo vsi domači, posebno Jana in Danjel.
Ü3 Obvestila
JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: Info in vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it.
POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040573141; urad@dijaski.it.
POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel. Info in vpisi za š.l. 2014/15 v pisarni Dijaškega doma, Ul. Ginna-stica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure; tel. 040-573141; urad@dijaski.it.
50-LETNIKI Zavoda Jožefa Stefana, sekcija kemija, elektronika in mehanika, se dobimo danes, 10. maja, od 19. ure dalje v agriturizmu v Nabre-žini. Info in potrditev na tel. št.: 3284422555 (Graziella) ali 338-1462806 (Adrijan).
BIMBIMBICI - OTROCI NA KOLESIH danes, 10. maja, ob 15. uri. Vabljeni na prireditev za otroke in odrasle. Zbirališče pri openskem Rajonskemu svetu, odhod ob 15.30.
ZDRUŽENJE STELLA ALPINA ON-LUS, v sodelovanju s kulturnim društvom Ivan Grbec, krožkom Lumiere in Falisca vabi na pobudo »Kdo se boji rdeče kapice« in srečanje s čas-nikarko Evo Čuk danes, 10. maja, ob 18. uri v Ljudskem domu Perello v Škednju, Ul. Soncini 191.
RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri na svojem sedežu na Proseku št. 159.
ZADRUGA NAŠ KRAS vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 12. maja, ob 20. uri v drugem sklicu v Kraški hiši v Repnu.
SKD VESNA sklicuje v torek, 13. maja, v kulturnem domu Alberta Sirka v Križu redni občni zbor v prvem sklicu ob 19. uri ter v drugem ob 20. uri. Vabljeni člani in vaščani.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 13. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
V CERKVI SV. JANEZA KRSTNIKA v Boljuncu bo v četrtek, 15. maja, ob 18. uri v okviru škofijske spodbude molitve rožnega venca za vse slovenske vernike tržaške škofije rožnovenska pobožnost. V odsotnosti tržaškega škofa jo bo vodil vikar za Slovenske vernike gospod Anton Bedenčič.
ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vabi člane na redni občni zbor v četrtek,
15.	maja, ob 20.30 v razstavni dvorani ZKB, Ul. Ricreatorio 2.
GLEDALIŠKA ŠOLA MATEJKE PE-TERLIN - gledališki teden za otroke od 7 do 13 let, v organizaciji Radijskega odra in Slovenske prosvete, bo potekal na Opčinah v prostorih Marijanišča od
16.	do 20. junija, od 9. do 16. ure. Vpis otrok (samo osebno) bo 16. maja v Ul. Donizetti 3 - III. nad., od 8.30 do 16.00. Poleg svojih otrok lahko vsak vpiše samo še 1 otroka. Omejeno št. mest. Zamudniki lahko pokličejo, da izvejo, če je še kakšno prosto mesto. Info na št. 040-370846 vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 17. ure.
OBČINA ZGONIK - Odprte osmice Sa-matorca 2014: v petek, 16. maja, ob 19.30 na balinišču uradno odprtje in koncert MoPZ Shola cantorum A. Pa-cini iz Atrija; v soboto, 17. maja, 9.0019.00 mednarodni turnir v balinanju, ob 14.00 v osmici pri Borisu šahovski turnir, ob 15.00 na balinišču turnir v briškoli, 18.00-22.00 potujoči muzi-kanti - Godba Salež, ob 20.00 v cerkvici Sv. Urha koncert MoPZ Shola canto-rum A. Pacini iz Atrija; v nedeljo, 18. maja, ob 10.00 pohod Pliskovica-Sa-matorca (2h), ob 18.00 v osmici pri Cvetkotu predstavitev knjige Osmizze illustrate, ob 19.00 v cerkvici Sv. Urha koncert gojencev Glasbene matice. V soboto in nedeljo: fotografski natečaj, vožnje s kočijami (15.00-20.00), razstave, ex-tempore za otroke. Več na www.comune.sgonico.ts.it.
DELAVNICA KREATIVNEGA PISANJA, ki jo bo vodila prof. Marija Kost-napfel, bo na sporedu v torek, 20. maja, ob 18. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3; predavanje o liku in delu Alojza Rebule (prof. Ja-
SKD BARKOVLJE
Ul. Bonafata 6,
s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete
prireja
danes, 10. maja, ob 20. uri magični kabaret
Vikj - Magic blob
Sodelujeta Eva in Tanja.
Vabljeni!
dranka Cergol) pa bo 6. junija, v okviru simpozija Slavističnega društva.
LITERARNI NATEČAJ za mlade do 25. leta, ki sta ga razpisala Slovenski kulturni klub in MOSP in je posvečen pisatelju Alojzu Rebuli ob njegovi bližajoči se 90-letnici, je bil podaljšan do 22. maja. Tema in oblika literarnih prispevkov sta prosta.
DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK organizira v soboto, 31. maja, enodnevni (približno 10-urni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče ob 6.00 pri Grljanskem portiču. Informacije na tel. 040-229404 (Miloš, po 20. uri).
POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na info@mela-nieklein.org. Omejeno število mest.
NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija prirejata A.š.d. Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpisovanja na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.mela-nieklein ali info@melanieklein.org. Število mest omejeno.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira poletni center v Grljanu, od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8. do 14. leta. Število mest je omejeno. Info in vpis na center.har-monija@gmail.com.
S Poslovni oglasi
SLOVENSKO PODJETJE V TRSTU s področja elektronike išče sodelavca (m/ž) za komercialno dejavnost. Zahteva se višješolska ali univerzitetna izobrazba, zanimanje za nove tehnologije, poznavanje dela z orodji MS Office in angleščine. Od vas pričakujemo redoljubnost, točnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktiv-nem kolektivu.
Curriculum vitae pošljite na
job-trieste@way.to.it
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM opremljeno trisobno stanovanje na Ul. Settefontane 4, blizu tržaškega Kulturnega doma. Tel. št.: 339-5840600.
DAJEM V NAJEM skladišče v pritličju pri Sv. Ivanu, 60 kv.m., visoko 4 m. Tel.: 040-576116.
DAJEMO v najem popolnoma opremljeno luksuzno mansardo nad železniško postajo Sesljan - Vižovlje. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570.
DEKLE z zaključeno pedagoško fakulteto išče delo kot varuška otrok v poletnih mesecih (tudi po dogovoru). Tel. št.: 346-1080342.
GOSPA srednjih let z dolgotrajno izkušnjo išče delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 329-6055490 ali 328-3677053.
PRODAM audi A3, letnik 2008, samo 74.000 prevoženih kilometrov, po ugodni ceni. Tel.: 335-6322701.
PRODAM viličarja (sollevatore) znamke detas v odličnem stanju. Tel.: 3461899522.
V	BARKOVLJAH prodam hišo z vrtom (v bližini morja), 4 sobe, kopalnici, dnevna soba, kuhinja, shrambi in garaža (88 kv.m.). Znižana cena. Tel. št.: 333-6194326.
V	PREČNIKU prodajamo del zazidljivega zemljišča (skoraj 800 kv.m.). Info na tel. št. 392-5583010 ali 347-9085311.
0 Prireditve
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE, Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Mazzini 30, organizira srečanje: »Trud pri učenju: Mora ali dar?«. Danes, 10. maja, ob 20. uri bo »O vlogi učitelja in o sredstvih waldorfske pedagogije« spregovorila prof. Maria Evelina Colombo.
KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete prireja danes, 10. maja, ob 20. uri magični kabaret »Vikj - Magic blob«. Sodelujeta Eva in Tanja. Vabljeni!
LJUDSKI DOM CANCIANI v Podlo-njerju, Ul. Masaccio 24, vabi danes, 10. maja, ob 18.30 na predstavitev knjige »Un pediatra in guerra - dalle aree di crisi alla battaglia sulle stami-nali« in na srečanje z avtorjem -zdravnikom Marinom Andolino.
OBČINA ZGONIK vljudno vabi danes, 10. maja, na prireditev ob 69. obletnici osvoboditve in 70-letnici požiga vasi Za-gradec: ob 17. uri polaganje vencev pred občinskim spomenikom padlim v Zgo-niku; ob 17.15 pohod iz Zgonika v Za-gradec; ob 18.30 v Zagradcu proslava ob odkritju spominskega obeležja.
DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v nedeljo, 11. maja, ob 18.30 na prvo predstavo za mlada srca. Na sporedu bo otroška igra Lučke Susič »Duh po cekinih« v izvedbi Slovenskega odra.
DSI vabi v ponedeljek, 12. maja, v Pe-terlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev knjige Marije Mercina »Primorska zgodba«, ki je letos izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Predstavila jo bo Ivana Slamič. Odlomke iz knjige bo prebrala Nataša Konc Lo-renzutti. Začetek ob 20.30.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu, ob zaključku 4. izvedbe letnega projekta za šole »Mladi... na Oder! - Ragazzi... all'Opera!«, vabi na ogled Donizettijeve opere buf-fe »Don Pasquale«. Projekt je bil tudi v tem šolskem letu izveden s pokroviteljstvom MIUR - Deželnega šolskega urada. Predstava bo v Kulturnem Domu v Trstu v sredo, 14. maja, ob 20.00. Vstop prost.
SKD VIGRED vabi v sredo, 14. maja, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na ogled kratkega filma o pohodu od morja do Triglava 2013. Uvodne misli organizatorja in predstavnika društva Kraški gadi Marjana Zege.
GLASBENA MATICA vabi vse otroke in njihove starše v petek, 16. maja, ob 16.30 v Prosvetni dom na Opčine na ogled spevoigre Kraljica Vida. Izvajajo učenci Glasbene matice iz Špetra, otroški zbor »Mali lujerji«, mladinski zbor in orkester Gm Špeter, solisti in mladi Beneškega gledališča. Dirigent: David Klodič. Vstop prost!
SLOVENSKI KLUB vabi v petek, 16. maja, ob 18.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. S. Francesco 20, na predvajanje dokumentarca novinarja Erika Valenčiča »Koalicija Sovraštva«, ki prikazuje delovanje neonacističnih skupin v Sloveniji ter ravnodušnost različnih slovenskih vlad do tega zaskrbljujočega pojava.
SEKCIJA ANPI-VZPI BOLJUNEC, v sodelovanju s SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca, vabi člane in somišljenike v soboto, 17. maja, ob 20. uri na dvorišče društvenega kluba na dan včlanjeva-nja in ogled dokumentarca »Vstala Primorska«. Večer bo popestrila Mar-jetka Popovski s partizanskimi viža-mi s skupino deklet Cvet v laseh.
REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji ZSKD in JSKD bo v nedeljo, 18. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrvatinih. Nastopajo Pihalni orkester Divača (dir. Boris Benčič),
Godbeno društvo Viktor Parma Treb-če (dir. Luka Carli) in Pihalni orkester Ricmanje (dir. Aljoša Tavčar).
REVIJA PESEM MLADIH: ZCPZ vabi na zaključni koncert revije otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo v soboto, 24. maja, ob 15.00 v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: OPZ Krasje, OPZ Mini Ven-turini, OPZ OV Barkovlje, OPZ Vi-gred, OPZ OŠ Alojz Gradnik, MlPZ Igo Gruden, OPZ OŠ Josip Jurčič, OPZ Zvonček, OPZ Fran Venturini, MlPZ NSŠ Igo Gruden.
BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'ri-ci v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni!
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu organizira pod pokroviteljstvom MIBAC - Nadnadzor-ništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramarskega gradu glasbene poletne centre od 16. junija do 4. julija, kjer bomo peli in se igrali! V idiličnemu okolju Miramarskega parka je predvidenih veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6 do 14 let. Informacije in vpis na info@accademia-liricasantacroce.com, 349-7730364 (Desire) in 347-1621659 (Mojca).
El Turistične kmetije
NA KRIŽPOTU/CROCIATA je
odprta OSMICA.
Ob vinu domač prigrizek.
Prodajamo ekstradeviško olje Belica.
Toplo vabljeni! Tel. 040-231588
VINOTOČ (OSMICA) PRI KAM-NARJEVIH Volčji Grad pri Komnu bo odprt danes in jutri.
Tel.: 00386 40 644121
Id Osmice
DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu. Tel. št.: 347-3648603. Vabljeni!
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel.: 040-299442.
IGOR CACOVICH ima odprto osmico v društvenih prostorih v Lonjerju. Toplo vabljeni.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel.: 040-229164.
OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632.
SALOMON v Rupi je odprl osmico.
SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni.
SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih.
V	LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444.
V	PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Sandre Viš-njevec darujeta sestrična Marija in Nada iz Gročane 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Dolini.
V	spomin na drago nono Marijo Grgič -Milkovič darujejo vnuki Marina, Marko in Aleksander 100,00 evrov za Gospodarsko zadrugo Skala, 50,00 evrov za Kulturno društvo Skala in 50,00 evrov za cerkvico Sv. Roka v Gropadi.
V	spomin na Dušana Petarosa darujejo družine Bensi, Čok, Kocjancič, Kralj, Mezgec in Mihalič 60,00 evrov za SKD F. Prešeren iz Boljunca.
V	spomin na vnuka in nečaka Marko-ta Mikolja darujeta nona Dada in teta Mirjan 100,00 evrov za osnovno šolo Virgila Ščeka v Nabrežini.
8
Sobota, 10. maja 2014
TRST
/
DOLINA - Na Majenci si obiskovalci lahko ogledajo tudi več razstav
V objemu ljudske tradicije in pravljic
Med mrzličnimi pripravami in radoživim vrvežem je v četrtek zaživel tudi vsakoletni pester kulturni program dolinske Majence. Najprej so na domačiji Bandi odprli razstavo miniaturnih skulptur Danile Tuljak. Rodila in odraščala je v Koštaboni, že dolgo let pa živi v Dolini, kjer si je ustvarila dom in družino. Po pozdravu podpredsednice društva Valentin Vodnik Jasmin Pečar, je umetnico predstavila kulturna delavka Nerina Švab, ki je prisotnim dejala, kako že sam naslov razstave Zvestoba koreninam opozarja na glavne motive njenega ustvarjalnega opusa: korenine, preteklost, kmečko življenje, navade slovenske Istre in spomini iz otroštva. Dejala je, da »ustvarja zato, da ne bi pozabili, da ostanejo pričevanja naše preteklosti v besedi in podobi.« Pri izdelavi skulptur umetnica uporablja veliko mero iznajdljivosti. Žično strukturo telesa polni z vato in lepilom, obraz, roke in noge oblikuje s hladno keramiko, obleke pa po meri izdela iz blaga. Na ogled so predvsem ženske figure. »To so istrske šavrinke, jajčarice, mlekarice, krušarice, perice, ki so bile s svojim delom izven doma vir zaslužka
Z leve proti desni razstavljena dela Dunje Jogan, Matjaža Hmeljaka in Danile Tuljak
fotodamj@n
za preživetje številnih družin,« je izpostavila Švabova.
Upodobljeni prizor starega no-nota in none, ki sedita pred ognjiščem, je dobil še dodatno, konkretno prispodobo, ko je Danila Tuljak prebrala poezijo Naša nuona iz svoje zadnje zbirke poezij Dva grma ruja. Že vrsto let namreč piše pesmi in prozo tako v knjižni slovenščini kot v koštabonskem narečju. Stara ženica, ki se pritožuje nad vlago in vremenom, češ da ni več ta prava, vzpostavlja direktno vez med različnimi časovnimi dobami. Prijetnost trenutka je uokviril nastop mladega harmonikarja Glasbene matice Andreja iz razreda prof. Claudia Furlana.
Glasba je imela pomembno vlogo tudi v cerkvici sv. Martina, kjer je nastop flavtistke Metke Žerjal (prof. Erika Slama) prisotne uvedel v umetniško sporočilnost razstave Matjaža Hmelja-ka in Dunje Jogan z naslovom Zimske pravljice, ki je nastala v sodelovanju z društvom za umetnost Kons. Umetnika sta sama spregovorila o sebi in podala glavne obrise svojega ustvarjanja. Matjaž Hmeljak je širšemu občinstvu poznan zaradi svojega karakteristične-
ga sloga. Elementi računalniške tehnike imajo markantno vlogo, saj je po izobrazbi in poklicu elektronik. V razstavljenih slikah zadobiva eksperimentiranje podobo geografskih pokrajin, na katerih se zrcalijo tudi sanjske človekove sence.
Ilustratorka in grafična oblikovalka Dunja Jogan nagovarja čustva in občutke otroških prvin, ki jih vsak izmed nas ohranja v sebi tudi v odraslih letih. Ilustracije pravljic Maše Ogrizek Slon na drevesu in Sinjerdeča/Rossoazzurra (Založništvo Tržaškega Tiska) nas popeljejo v magično skrivnosten svet. Mali, nekoliko zbegani slonček, ki v dežju in mrazu čaka svojo ljubljeno »slonico«, nas nežno in hkrati ironično opozarja, kako ljubezen v nas velikokrat ustvarja žalost in jezo, kljub temu pa vsi še naprej vztrajno hrepenimo po njej.
Majenca, kot sta poudarila letošnja župan in županja Matevž Čuk oz. Katia Delpiano, obiskovalcem nudi mešanico veselja, zabave, kulture in raznovrstnih izzivov. Domov se zaradi tega vrnemo obogateni z lepimi spomini.
Vesna Pahor
MAJENCA - Danes
Nagrajevanje razstave vin in oljčnega olja
Na Majenci se bo praznovanje nadaljevalo danes, ko bodo kioske odprli ob 17. uri; ob 17.30 bo parada sta-rodobnih vozil društva Adria Classic Koper; ob 18.30 bo nagrajevanje 58. občinske razstave vin in 17. razstave ekstra deviškega oljčnega olja z nastopom Pihalnega orkestra Breg. Noč pa bo pripadala vaščanom, ki bodo slovesno postavljali maj.
Višek praznika bo jutri. Kulturni spored se bo pričel ob 17.30 z nastopom Pihalnega orkestra Kmečka godba iz Pernic in nadaljeval z nastopom folklorne skupine SKUD Pontes - Mostovi. Ansambel Primorski fantje pa bo pospremil prihod parterjev in parterc na Gorico, z županjo Katio in županom Matevžem na čelu.
KONCERT - 6. sept.
Ligabue na Roccu
Vstopnice od jutri na spletu
Tržaški stadion Rocco postaja eden izmed objektov, ki v poletnih mesecih privabi najpomembnejše glasbenike v Italiji ali na svetu. Če je bil leta 2012 na vrsti mednarodni zvezdnik Bruce Springsteen, bo letos na Nereu Roccu v soboto, 6. septembra (s pričetkom ob 21.30) nastopil eden izmed najbolj popularnih italijanskih pevcev. V sklopu drugega dela turneje po stadionih se bo namreč dotaknil Furlanije Julijske krajine emilijanski rocker Luciano Ligabue. Prvim desetim koncertom, ki bodo od maja do julija (po dvakrat bo nastopil v Rimu in Milanu), je namreč Ligabue dodal naknadne štiri nastope v živo. Začel bo ravno s Trstom 6. septembra, nato bo koncertiral še v Turinu, Bologni in Bariju. Očitno se je odločil za Trst, ker ga je v to prepričal enkraten odziv na njegov začetni koncert v La-tisani, ko so vstopnice razprodali v enem samem dnevu.
Njegov Mondovisione tour bo gotovo ponovil uspeh zadnjih let, ko je rockerju iz Correggia uspelo napolniti tudi simbole italijanskih poletnih koncertov, kot sta stadiona San Siro in Olimpico. Koncerta v Milanu sta na primer že razprodana. Turneja dobiva ime po desetem albumu pevca, ki je zaslovel leta 1990 s pesmijo Balliamo sul Mondo. Album Mondovisione je bil najbolj prodan album v Italiji v letu 2013, še sedaj pa je med najbolj prodanimi na apeninskem polotoku. Luciano Li-gabue je v Trstu nastopil leta 2010, vendar v športni palači PalaTrieste.
Vstopnice bodo v prodaji od jutri (ob 11. uri) zgolj po internetu na spletni strani www.ticketone.it, medtem ko bo mogoče vstopnice kupiti tudi v prodajalnah ticketone od torka, 13. maja dalje. Cene vstopnic za tržaški koncert so sledeče (v ceno so vključene predprodajne pravice): stojišče 46,00 €, tribuna Co-laussi srednji del in tribuna Pasina-ti srednji del 75,00 €, tribuna Co-laussi stranski del in tribuna Pasinati stranski del 60,00 €, stranska tribuna Furlan 34,50 €. (I.F.)
V	zgoniški občini se danes spominjajo 70-letnice požiga vasi Zagradec
Danes bodo v zgoniški občini obeležili 69. obletnico osvoboditve. Občina Zgo-nik v sodelovanju s krajevno sekcijo Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI) in domačimi društvi se bo letos ob tej priložnosti spomnila tudi 70-letnice požiga vasi Zagradec, kjer bodo tudi odkrili spominsko obeležje.
Ob 17. uri bo uvod s polaganjem vencev pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku, ob katerem bo zapel MePZ Rdeča zvezda, nakar se bodo udeleženci ob 17.15 podali peš iz Zgonika v Zagradec, kjer bo ob 18.30 proslava z odkritjem spominskega obeležja.
Program bodo uvedli pevci in pevke zbora Rdeča zvezda, nakar bodo učenci krajevne osnovne šole podali nekaj spominov takratnih otrok na tragični 2.marec 1944, ko so nacifašisti požgali Zagradec. Slavnostni govor so prireditelji poverili zgodovinarju Pieru Puriniju. V spomin na tragične dogodke iz polpretekle zgodovine bodo nato na pročelju tamkajšnje domačije odkrili kamnito obeležje, ki bo spominjalo na požig edine vasi v občini Zgonik. Spominska svečanost se bo zaključila s pesmijo osnovnošolskih otrok.
V	Barkovljah večer s priljubljenim čarodejem Vikjem
V	prostore SKD Barkovlje se nocoj ponovno vrača čarodej Vikj, ki je v preteklosti že dodobra nasmejal barkovljansko občinstvo. Večer iluzije bosta popestrili Eva in Tanja, sodelavki priljubljenega čarodeja Vikja, ki ga je čaro-dejski poklic pritegnil že v otroških letih in ga tako prevzel, da se je popolnoma posvetil čarovniškim trikom. Predanost delu pa ga je tudi nagradila, saj je v svoji dolgi karieri prejel veliko uglednih nagrad, prepotoval pa je tudi dobršen del sveta.
Triki bodo poskrbeli za zabaven večer tudi v barkovljanskem društvu, kjer bo po vsej verjetnosti najpogosteje slišati vprašanje: Kako pa je to naredil? Bržkone bomo videli veliko kovancev, igralnih kart in drugih predmetov, s katerimi si čarodeji pomagajo. Magični kabaret se bo začel ob 20. uri, v društvene prostore pa so vabljeni vsi, ki bi radi spoznali našega velikega in fa-scinantnega iluzionista. (sč)
SSG - V ponedeljek koncert skupine Bossa de Novo
Večer brazilskih ritmov
Med nastopajočimi režiserka Modernih No Dram Mateja Koležnik in avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar
V dneh, ko bodo na Malem odru na sporedu ponovitve uprizoritve Modernih no dram Yukia Mishime, bo Slovensko stalno gledališče predstavilo tudi »iz drugačnih zornih kotov« večstransko ustvarjalnost nekaterih protagonistov nove predstave. Režiserka Mateja Ko-ležnik in avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar sta namreč člana jazzovske skupine Bossa de Novo, v kateri poustvarjata v latino stilu. Zato bosta iz za-kulisja stopila na oder za enkratni glasbeni večer, ki ni namenjen samo ljubiteljem brazilskih ritmov, saj skupina kreativno črpa iz različnih glasbenih virov.
Bossa de Novo je edina slovenska zasedba, ki se ukvarja z brazilskimi glasbenimi izrazi. V ospredju njenega zanimanja je baladni jazz, bossa nova, zmes afrobrazilskih glasbenih tradicij in cool jazza z zahodne ameriške obale. Zasedba vključuje nekaj vrhunskih instru-mentalistov in skladateljev ter bossano-vističnih »absolutistov«.
Bossanova je že zdavnaj nehala biti lokalni fenomen: postala je svetovna glasba, ena od univerzalnih glasb svetov. Skupina Bossa de Novo obiskuje kraje in čase, ki so nam pri srcu, v preteklosti, se-
danjosti in prihodnosti. Med bossano-vami se skupina loteva takšnih, ki jih danes malokdo pozna, med priredbami drugih pesmi pa najdemo tudi avtorje, ki so soustvarili zgodovino slovenske in svetovne glasbe. Poleg obdelav skladb najbolj bleščečih brazilskih skladateljev (Tom Jobim, Caetano Veloso, Joao Gilberto, Dorival Caymmi, Ary Barroso, Carlos Lyra), skupina v to specifično ritmiko in harmonije prireja tudi druge glas-
bene zvrsti, jazzovske standarde in slovenske ponarodele pesmi. Glasbeniki so že posneli tri plošče: Vivo! (2006), Nova (2009)in Quinta essencia (2013).
Na ponedeljkovem večeru se bodo predstavili Mateja Koležnik in Primož Vitez - glas; Aljoša Kosor - klasična kitara; Marko Gregorič - akustična bas kitara; Mitja Vrhovnik Smrekar - tolkala, me-lodika; Sergej Randelovic Runjoe - tolkala, glas.
/
MNENJA, RUBRIKE
Sobota, 10. maja 2014
9
SLOVENIJA TA TEDEN
V uh me piši, vija vaja ven
Darja Kocbek
Levosredinska vlada Alenke Bra-tušek od četrtka, ko se je državni zbor seznanil z njenim odstopom, opravlja samo še tekoče posle. To pomeni, da med drugim ne more več predlagati sistemskih zakonov. Namerava pa nadaljevati delo na razdolževanju in prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, pravi Bratuškova. Zakon o Slovenskem državnem holdingu vlado po njenih besedah zavezuje, da nadaljuje tudi postopke za njegovo implementacijo, vključno s pripravo strategije upravljanja z državnim premoženjem. Prav tako je treba nadaljevati z nujnimi spremembami na področju zdravstva, je še pristavila.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant pa se namerava pogajati s sindikati javnega sektorja o plačah javnih uslužbencev v letu 2015, saj se konec letošnjega leta izteka dogovor o njihovi zamrznitvi, ki je del varčevalnih ukrepov.
Padec vlade je volivcem vnovič dokazal nesposobnost predsednika države Boruta Pahorja, ko govorimo o izvajanju ključnih pristojnosti, ki jih ima po ustavi. Namesto, da bi se odločil, je sklical posvet z ustavnimi pravniki, ki naj bi mu povedali, kako si razlagajo ustavo, kakor da bi bil prvi predsednik države, ki mora ukrepati zaradi padca vlade. Da se nikomur ni hotel zameriti, je povedal kar sam, z besedami, da se »odlično razume z vsemi parlamentarnimi strankami«.
Od pravnikov, za katere je na splošno znano, da se tudi dva ne moreta uskladiti tako rekoč o ničemer, Pahor seveda ni dobil predloga rešitve. Vse, kar je izvedel je, da je avgust edini ustavnopravno neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil in volitev. To pomeni, da so predčasne volitve lahko julija ali v jeseni. In Borut Pahor
z razpisom volitev ne namerava hiteti in tudi ne zavlačevati. Ker je do dokončne odločitve o razpustu parlamenta in razpisu volitev še nekaj povsem objektivnih neznank, po njegovih besedah datuma natančneje še ni mogoče napovedovati.
Za zdaj je tako znano le, da je z dnem, ko so se poslanci seznanili z odstopom Bratuškove, ker je s tem tudi formalno vlada padla, začel teči 30-dnevni rok, v katerem lahko predsednik države predlaga kandidata za novega mandatarja. Pahor je povedal, da ga ne bo iskal. Pravna stroka in politika sedaj razpravljajo, ali je roke za iskanje novega mandatarja (po predsedniku vlade imajo potem še poslanci 14 dni časa, da najdejo kandidata za novega mandatarja) dopustno skrajšati ali ne, pa tudi, ali je dopustno, da se poslanci uradno dogovorijo, da novega mandatarja ne bodo iskali.
Medtem ko se slovenska politika ukvarja sama s seboj, je ruski plinski gigant Gazprom z avstrijsko družbo OMV podpisal memorandum o nameri za izvedbo projekta za dograditev plinovoda Južni tok na ozemlju Avstrije, ki se tako vrača v projekt. Kot poroča časopis Dnevnik, Madžarska in Italija po najnovejših načrtih Rusov ne bi bili povezani le prek enega kraka plinovoda, ki bi potekal skozi Slovenijo, ampak dveh.
Zato se odpira vprašanje, ali se Gazpromu v tem primeru sploh splača sodelovati pri gradnji tranzitne povezave skozi Slovenijo, saj bi že z manjšimi dograditvami omrežja lahko večino plina, ki bi v Avstrijo prišel iz Madžarske, preusmeril v cevi že obstoječega transavstrijskega plinovoda. Ta plinovod pa plinsko vozlišče v Baumgartnu pri Dunaju povezuje z Italijo. Rusi dveh povezav proti Itali-
ji verjetno ne potrebujejo in po Dnev-nikovih podatkih je nesporno, da so v Gazpromu že skoraj leto dni bolj ali manj odkrito nezadovoljni s hitrostjo in načinom vodenja projekta v Sloveniji.
V Gazpromu so za tiskovno agencijo STA dejali le, da bo končna izbira partnerja odvisna od aktivnosti za pravočasno in uspešno izvedbo projekta. Krak Južnega toka, ki naj bi potekal prek Slovenije, je ocenjen na okoli milijardo evrov, kar ga uvršča med največje projekte nasploh v Sloveniji, ne le na področju energetike.
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je prepričan, da je Južni tok strateško pomemben projekt za EU in Slovenijo, zato Slovenija ocenjuje, da njegov nadaljnji obstoj zaradi zadnjih dogovarjanj med Gaz-promom in OMV ni ogrožen. Marjan Eberlinc, glavni direktor družbe Plinovodi, ki je slovenski partner Gaz-proma pri projektu, pa zatrjuje, da bo konec meseca predvidoma sestanek obeh družb, na katerem bodo obravnavali odprta vprašanja, s ciljem, da se projekt nemoteno nadaljuje. Glede na začrtano terminsko dinamiko bi moral plinovod v Sloveniji začeti obratovati leta 2018. Južni tok je predviden kot alternativna rešitev za dobavo ruskega plina v EU mimo Ukrajine.
Če bodo Rusi pri gradnji Južnega toka obšli Slovenijo, ta projekt nikakor ne bo edina zamujena priložnost na seznamu dediščine, ki jo zapušča vlada Alenke Bratušek. Tudi če bo Južni tok ostal v Sloveniji in se bodo vsaj delno uresničili izboljšani gospodarski obeti, ki so jih v tem tednu v Ljubljano poslali iz Bruslja in s sedeža OECD v Parizu, bo cena ohromitve delovanja države zaradi predvolilnih in povolil-nih političnih igric za volivce visoka.
EUROSONG - Prepričljiv nastop v četrtkovem polfinalu
Tinkara danes v finalu
KOEBENHAVN - Tinkara Kovač, ki je na včerajšnjem drugem predizboru nastopila predzadnja, se je s pesmijo Spet/Round and Round uvrstila v finale tekmovanja za pesem Evrovizije 2014. Poleg nje bodo danes v Koebenhavnu nastopili še Avstrija, Belorusija, Finska, Grčija, Malta, Norveška, Poljska, Romunija in Švica. V finale so se na torkovem prvem predizboru že uvrstili glasbeniki Armenije, Azer-bajdžana, Madžarske, Islandije, Črne gore, Rusije, San Marina, Švedske, Nizozemske in Ukrajine, tam pa jih že čakajo predstavniki tako imenovanih velikih petih, Nemčije, Francije, Španije, Velike Britanije in Italije ter predstavnik države gostiteljice Danske.
Tinkara, ki je slovensko zastavo sestavila iz knjig v NUK, je nastopila v modri obleki Svetlane Vižintin. Njeni poznavalci, ki so nastop spremljali od doma, pravijo, da se nastopu pozna, da flavte pravzaprav ni igrala (ker tega pravila ne dopuščajo, vse se igra na matrico), a da je bil nastop dobro dodelan, vokal odličen. Tudi Tinkara, ki je na odru nastopila z Niko Zorjan, Leo Sirk, Manco Špik in Raayem, je že pred odhodom na Dansko poudarila, da ji je najbolj žal ravno tega, da ne more v živo igrati svojega inštrumenta.
A njena pesem, ki je odobravanje v dvorani požela tudi med samim nastopom, ni prepričala nemškega časnika Der Spiegel, ki je zapisal, da tudi flavta ne more rešiti povprečne pesmi. Pa jo je. Nemčija je lahko malo prevzetna, njihova pesem se že po pravilu »top 5« uvrsti v finale. Videli bomo, kako bo na koncu.
Med četrtkovimi nastopi je še posebej izstopala Avstrija, ki jo je zastopala dama z brado. Conchita Wurst ali Tom Neuwirth je, tako kot leta 1998 Dana International, vzdignila precej prahu, a je odlično izpeljala svoj nastop. Znani nemški komentator Peter Urban je med drugim dejal, da bi pesem Rise Like a Phoenix, balado v stilu Jamesa Bonda, tudi Shirley Bassey težko odpela bolje.Zanimiv pa je tudi norveški predstavnik Josefin Winther, tesar, ki je med drugim sodeloval v misiji KFOR na Kosovu ter delal kot varnostnik v klubu, na odru arene B&W Hallerne pa je zapel nežno bala-
Tinkara Kovač med nastopom v Koebenhavnu
ansa
do Silent Storm.
Za dvig temperature v dvorani pa so poskrbele poljske predstavnice Donatan & Cleo s pesmijo My Slowianie (Slo-vanke). Dekleta na odru, zaradi katerih je komentator Andrej Hofer žene opozoril, naj pazijo na odprta usta svojih mož, so pokazale, »kako se dela maslo in kako se pere perilo«.
Med predstavitvami držav pa so zanimanje vzbudili še predstavniki Gruzije The Shin in Mariko, ki so se predstavili s pesmijo Three Minutes to Earth. Zastavo so namreč izdelali iz 350 kozarcev vina, a so jih po končanem snemanju spota zlili stran. Kar je škoda. Finci so med drugim za izdelavo svoje zastave porabili 1,7 tone ledu, Irci pa 900 balonov.
TRST - Na sedežu Dežele
Posvet o državni civilni službi
Marisa Pelesson
arhiv
IgorTomasetig
arhiv
V	prejšnjih dneh je bil na sedežu deželne uprave na Velikem trgu v Trstu na pobudo Infoserviziocivile FVG pomemben posvet o civilni službi, na katerem so ob predsednici dežele FJK De-bori Serracchiani in deželnem odborniku Gianniju Torrentiju sodelovala tudi najvišja predstavnika vsedržavne organizacije za civilno službo, in sicer državni predsednik CNESC (Coordi-namento nazionale Enti per il Servizio civile) Licio Palazzini, ki je obenem tudi vsedržavni predsednik Arci servizio civile, in načelnik državnega urada za civilno službo pri Predsedstvu ministrskega sveta v Rimu Raffaele Di Cic-co. Posveta, ki je bil razdeljen na dva dela, so se udeležili tudi člani vodstva ARCI SC Gorica, ki ga skoraj v celoti upravljajo predstavniki slovenskih organizacij.
V	dopoldanskem času sta za goriški ARCI, katerega člana sta tudi ZSKD in ZSŠDI, aktivno sodelovala v delovni skupini združenj Marisa Pelesson in Igor Tomasetig. Ob ARCI-ju so pri omizju sodelovale tudi vsedržavne organizacije UISP, AICS, ACLI idr. Poleg tega omizja se je v dopoldanskem času sestalo še omizje za kulturno promocijo in za skrbništvo in socialo.
Posvetovalno omizje združenj, na katerem se je razpravljalo o bodoči vlogi in usmeritvi državne civilne službe, je vodil in koordiniral Rocco Savron. Nova vlada sicer resno razmišlja o tem, da bi dala civilni službi nove smernice in razsežnosti tudi z novimi zakonskimi postavkami. Tržaški posvet je torej imel velik vsedržavni pomen, kajti prav dežela FJK je s solidarnostnim civilnim služenjem za mladoletne v tem smislu med vodilnimi v Italiji. Tudi zahvaljujoč našima predstavnikoma je na omizju prišla do izraza specifika naše dežele na meji s Slovenijo in Avstrijo, kot pravega laboratorija multikultunosti, multie-
PISMA UREDNIŠTVU
Ciao, servus, srečno
Nekoč (v davnih časih) je živel kralj, ki je imel zelo lepo hčer. A kako najti primernega ženina za lepotico? In kralj se domisli: hčer bo dal tistemu, ki mu bo prinesel nekaj, kar je istočasno sladko in grenko. Bistroumni mladenič je prinesel kralju čokolado in se oženil s princesko.
Tako nekako mi je ostala prvljica v spominu; lahko pa jo tudi posodobim: kaj je istočasno resnica in iluzija? Odgovor dobimo v uvodniku Primorskega dnevnika pod naslovom »Ciao, servus, srečno«. Da stojijo te besede v vrsti po abecednem redu je čista resnica. Da pa jih je nekdo postavil v red po abecedi je čista iluzija. Pozdrav »ciao« si vsekakor zasluži prvo mesto: vse več Slovencev ga uporablja. Postal je že običajen v oddajah Radia Trst A, uporabljajo ga naši šolniki, slišimo ga pa tudi v Sežani, v Ljubljani in gotovo še marsikje drugje. Je to multikulturnost?
Tudi na splošno postaja naša slovenščina vse bolj podobna invalidu:
tničnosti ter čezmejnega sodelovanja. Pomemben faktor pri širjenju civilnega in solidarnostnega duha je tudi šolstvo, kjer bi lahko civilna služba dobila svoje mesto v okviru programov državljanske vzgoje. Ravno ti aspekti odpirajo nove možnosti uzakonitve in ureditve civilne službe, ki bi slonela na večjem posluhu za mlade in za njihovo vzgojo v širšem evropskem duhu.
Popoldanske okrogle mize in zaključkov jutranjih delavnic se je za AR-CI SC Gorica udeležila tudi predsednica Nives Košuta, ki sledi civilni službi, v svojih raznih razvojnih oblikah, vse od druge polovice osemdesetih let. V zadnjih letih, ko dobiva civilno služenje svojo obliko v projektih, in ne več kot alternativa služenju vojaškega roka in ko je le ta odprta tudi dekletom, smo tudi Slovenci v Italiji imeli kar nekaj mladih na enoletni preizkušnji pri naših društvih in organizacijah. Na Tržaškem in Goriškem imata za to največje zasluge prav ZSKD in ZSŠDI, ki sta aktivno vključeni tako na deželni kot na pokrajinski ravni ARCI SC. Na Goriškem ima pokrajinski ARCI SC celo sedež v uradih na Verdijevem Korzu, kjer domuje-ta ZSKD in ZSŠDI.
Civilna služba, kot je bilo poudarjeno tudi na posvetu, je ena redkih konkretnih akcij, ki jih naša država namenja mladim generacijam: je enkratna priložnost, da se mladi lahko preizkusijo na raznih področjih družbenega življenja in s tem spoznajo večplastnost družbene organiziranosti; večkrat predstavlja civilna služba tudi koristno vključevanje v svet dela. Za našo narodnostno skupnost pa je enoletna izkušnja civilne službe lahko nedvomno tudi oblika kadrovanja in vključevanja mladih v slovensko zamejsko organiziranost. V tem smislu velja poudariti potrebo po večji angažiranosti vseh manjšinskih dejavnikov in subjektov na tem področju. (IT)

večkrat je pohabljena in vse bolj postaja nesamostojna: dvojezičnost na šolah s slovenskim učnim jezikom, dvojezi-čnost v naših glasbenih šolah, dvojezi-čnost pri naših prireditvah in dvojezi-čnost pri proslavah. Mogoče se bomo morali skrivati - tokrat pred našimi vodilnimi Slovenci in ne pred fašisti - da se bomo lahko pogovorili lepo v slovenščini, brez nepotrebne italijanščine. Da ne bo nesporazumov: več prijateljev imam med Italijani kot med Slovenci, in ker smo prijatelji, se pozdravljamo s »ciao«; vendar si želim tudi »slovenskih« trenutkov.
Miloš Pahor
1 0 Sobota, 10. maja 2014
KULTURA
SSG - Za konec sezone zahtevna nišna predstava, ki nudi pogled onkraj znanih gledaliških tradicij
Skozi razredčeni čas precejanje človeških bolesti
Pet Modernih no dram Yukia Mishime je režijsko postavila Mateja Koležnik
/
Z Modernimi no dramami Yukia Mishime Slovensko stalno gledališče drzno sklepa tržaško abonmajsko sezono z zahtevno predstavo, ki od gledalca terja veliko zbranosti in pripravljenost, da se ji preda brez vnaprejšnjih prepričanj in pričakovanj, ker ga čaka odločno neobičajen gledališki dogodek. Sicer je o gledališče, v nasprotju s popularnejšim kabukijem, celo za Japonce skrajno zahtevna oblika teatra, prefinjena, kodificirana in stilizirana. Nastalo je v 14. stoletju, že dve stoletji kasneje je bil repertoar približno 240 iger, kratkih in po tematiki razdeljenih na pet tipov, kodificiran in spremembe niso bile več dovoljene; je pa še vedno izvajano, kar je po svoje izjemna redkost. Gre za zelo lirično obliko gledališča, z glasbo, plesom in maskami. Značilna zanj je poudarjena počasnost, srž uprizoritve je subtilni poduk.
Yukio Mishima, na Zahodu verjetno najbolj znani japonski pisatelj, je v petdesetih letih dvajsetega stoletja na podlagi tradicionalnih kodificiranih zgodb spisal Pet modernih no dram, v katerih ni več mask ne ritualnih elementov in tudi nastopajoči liki izražajo čustvovanje sodob-
nega človeka. Kljub tem posegom je v Mis-himovih no dramah ostal pečat japonske tradicije, ki je bila za avtorja nepogrešljiva vrednota.
Ta izraziti pečat je režiserko Matejo Koležnik in ves gledališki ansambel postavil pred težko nalogo, kako to z dvojno odčitavo zaznamovano delo, ki je tudi v tolikšni meri tuje evropskemu gledalcu, postaviti na oder, da bo racionalno in čustveno dojemljivo za naše občinstvo in bo obenem jasno izjavljalo lastno drugačnost. Tako so eno od petih no izbrali za okvir ostalim štirim, ki so ji radijska zvočna kulisa, a se včasih tudi vrinjajo vanjo. Okvirna zgodba o gejši Hanako, ki od dolgega čakanja na ljubega znori in ga ne prepozna, ko jo on slednjič najde, in zato ostane s slikarko, ki skrbi zanjo in jo ljubi, je osredotočena na strahu pred nezmožnostjo ljubezni; vzporedno z njo se odigravajo drama o oholosti ljubezni, o ljubosumju in neodločenosti v ljubezenski izbiri, o razočaranosti in prevaranosti v ljubezni in o odnosu med otroci in starši z namigom na eksplozijo atomske bombe in apokaliptičnem koncu sveta. Odrsko do-
gajanje je postavljeno v dve ločeni škatli, ki sta postavljeni druga ob drugi: leva, v kateri nastopata Hanako in slikarka, je strašljivo prazna; desna je prepolna mikrofonov. Škatli sta včasih nepropustno ločeni, medtem ko drugič nastopajoči prehajajo iz ene v drugo. Kostumi se navezujejo na japonsko modo, bodisi v barvitem slogu sweet Lolita bodisi v resnih bistvenih linijah.
Predstava izžareva drugačnost; dogajanje je nekako razredčeno, kot da bi bil čas upočasnjen in bi se vanj po kapljicah precejale človeške bolesti: ta posebni učinek igralci ustvarjajo z natančnimi počasnimi gibi in ga sugerira glasbena kulisa. Poudarjena počasnost dogajanja gradi napetost in daje vzdušju strašljiv pesimistični naboj. Nedvomno gre za nišno predstavo in za gledališki dogodek zunaj vsakršne običajnosti, je pa nezamudljiva priložnost za pogled onkraj znanega v nam še vedno tuj kulturni svet.
Režiserka Mateja Koležnik se je v svojem tretjem srečanju z japonskim gledališčem (lani je za ljubljansko Dramo postavila dramo Prijatelji Koboja Abeja, leta 1990 pa Mishimovo Madame de Sade) verjetno lotila enega najzahtevnejših gledaliških projektov sploh, saj so bile Mis-himove Moderne no drame na Zahodu redko uprizorjene in tudi redko prevedene: v angleščino jih je, denimo, leta 1967 prevedel Donald Keene, v francoščino leta 1985 Marguerite Yourcenar - po njenem prevodu jih je v slovenščino prevedla Marija Javoršek.
V igralsko zelo zahtevni predstavi prepričljivo nastopajo Nikla Petruška Pa-nizon, Lara Komar, Luka Cimprič, Primož Forte in Romeo Grebenšek. Delo so sooblikovali koreograf in kostumograf Matija Ferlin, scenograf Mauricio Ferlin, dramaturg Goran Ferčec, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, lektor Jože Faganel in oblikovalec luči Rafael Cavarra. (bov)
Znamenja z meje, inštalacija Andreja Koruze
Pred zadnjo premiero v letošnji sezoni Slovenskega stalnega gledališča so v foyeru gledališča predstavili inštalacijo Znamenja z meje Andreja Koruze, ki bo na ogled do konca maja. Koruza je mednarodno priznani slovenski umetnik, ki je obiskoval šolo mozaika Scuola Mosaicisti Del Friuli. Njegova inštalacija Znamenja z meje je prva v seriji interaktivnih mozaikov, ki raziskujejo odnose med družbo, sistemom in tehnologijo in je bila kot osrednje delo pre-mierno predstavljena v okviru Festivala RavennaMosaico 2013, slovensko predstavitev pa je doživela na Festivalu tranzitornih umetnosti Sonica 2013 in festivalu Izis ter je bila izbrana za razstavo finalistov Premio Arte Laguna v Arsenalu v Benetkah. Temeljno vprašanje za Koruzo je odnos med deli sistema. O njem so napisali, da je »umetnik, ki stavi na redukcijo, na strogo seciranje celote stvari na njene sestavne dele. In to tudi na strogo formalni ravni, saj je mozaik zanj prvenstveno delovanje treh sestavnih delov: podlage, delca in praznine. Na ta način želi razjasniti zapletenost vsega, kar se zgodi«. Umetnika je na otvoritvi predstavila umetniški vodja SSG Diana Koloini, Koruza pa je na kratko spregovoril o inštalaciji/ mozaiku, ki »zaključuje analizo in raziskovanje v tradiciji mozaika in je poskus sodobne upodobitve le tega.« Nemiri v severni Afriki so ponudili umetniku navdih, da je poskusil izpostavljati vznik naroda v ključu harmonije mozaika. Iz tehničnega vidika je to realiziral v obliki elastičnega platna, ki ga razgibajo osi z vzvodi. Gledalec je zato vabljen, da si inštalacijo ogleda iz obeh strani, saj je sporočilnost estetike tako v efektu kot v njegovi tehnični izvedbi.
TOMIZZEV DUH
GS
Daj-dam Evropa
Milan Rakovac
ÉÉà
Vsa naša pričakovanja od Evrope (no ja, EU) so strnjena v eni sami besedi, ki nam je nenehno na jeziku, ko beseda teče o naših pričakovanjih: ČRPATI. Koliko sredstev bomo počrpali iz evropskih fondov. Kot da je EU šparovček, iz katerega razvajen otrok izmakne šol-de za bonbone. Ervin H.M. mi je za Glas Istre nekoč dejal: nenehno se sprašujemo, kaj nam bo prinesla Evropa, kaj pa če bi se vprašali, kaj bomo mi prinesli Evropi?
Orka maštela, propio mi ne da vrag mira, i namisto da lipo cakulan z vami, lipi muoji ter pacijentani štilci - npr. kako je grad potuka intradu i ča smo za At-letico eli Real i da je najbolja fritaja z špa-rugami i panceton - jopet se fikivan u delo i šolde.
Ma kako ne bi, ko berem, da sta edino Hrvaška in Slovenija bolje živeli pred vstopom v EU kot pa zdaj. Kako to? Prej je bil vendar totalitaristični mrak, bi rekli demokrati. Iz Jugoslavije smo prinesli hudo razvado: čim manj delati, bo že država poskrbela. Kaj nam bo dala? Vse, kar rabimo: delovno mesto, šolo, stanovanje, 13. plačo, regres za na morje, pa še sindikalno ozimnico .. .E chi paga? Paga el comun. Seveda nisem proti demo-
kraciji, tudi jugonostalgija me ne daje. Ampak šele danes razumem deda Jureta, ki mu ni bilo kaj dosti mar ne za narodnjake, ne za iredentiste, ne za komuniste, ne za fašiste, ne za Italijo, in ne za Jugoslavijo: človek je bil zanj ali delavec ali lenuh. Punto e basta. Kaže, da sta se naši ubogi državici vrnili dobri stari ljudski tradiciji: kot nekoč davno, se najbolje znajdejo v izmikanju delu in sleparje-nju. Ta problem najbolje ilustrirajo podatki iz publikacije slovenskega Statističnega urada:
»V Evropsko unijo je pred desetimi leti vstopilo deset precej različnih držav, tako po gospodarski razvitosti kot po zgodovinskem ozadju - štiri nekdanje države vzhodnega bloka, tri nekdanje sovjetske republike, Slovenija ter sredozemski državici Ciper in Malta. In kakšno je stanje zdaj? CIPER (865.000 prebivalcev) je imel ob vstopu v unijo najvišji standard med novimi članicami ... država je lani zabeležila 5,4-odstotni padec. Med deseterico držav ima najvišjo brezposelnost - 16,9 odstotka ... ČEŠKA - 10,5-milijonska država je bila in je še najbogatejša med državami nekdanjega vzhodnega bloka ... Država je imela lani
0,9-odstotni gospodarski padec in najnižjo, 6,7-odstotno brezposelnost med deseterico ... ESTONIJA (1,3 milijonska država) - lani je zabeležila 0,8 odstotka gospodarske rasti, stopnja brezposelnosti pa je znašala 8,7 odstotka ... LATVIJA - Dvo-milijonska država je imela lani najvišjo rast med desetimi državami, ki so v EU vstopile leta 2004, in sicer 4,1 odstotka ...LITVA - Država z 2,9 milijona prebivalcev ... lani je beležila 3,3 odstotka gospodarske rasti, stopnja brezposelnosti je bila 10,9 odstotka ... MADŽARSKA - 9,9 milijonska država, je imela lani gospodarsko rast 1,1 odstotka. Brez dela je bilo 8,8 odstotka Madžarov ... MALTA -otoška državica s 421.000 prebivalci je lani zabeležila 2,4-odstotno gospodarsko rast, stopnja brezposelnosti je znašala 6,8 odstotka ... POLJSKA - 38,5 milijona prebivalcev, je lani beležila 1,6-odstotno gospodarsko rast, brezposelnih je bilo 9,9 odstotka Poljakov. SLOVAŠKA - 5,4-mi-lijonska država je lani imela 0,9-odstot-no gospodarsko rast, stopnja brezposelnosti je bila 14,1 odstotka ... SLOVENIJA - Je edina med desetimi državami, v kateri je BDP na prebivalca po kupni moči glede na povprečje EU nižji kot ob vsto-
pu v unijo. Slovensko gospodarstvo se je lani skrčilo za 1,1 odstotka, stopnja brezposelnosti pa je bila 9,8 odstotka.«
Tu je še najmlajša članica, Hrvaška: okoli 4,5 milijonov prebivalcev, okoli 78 milijard dolarjev BDP-ja leta 2013 in solidnih 11 milijard dolarjev prihrankov državljanov (24% več kot leta 2009!). Zveni super? Ne, ni dobro: država je gospodarsko sedaj na samem dnu EU (ob Cipru in Grčiji) in je z nevarnimi 22,4% absolutna rekorderka po nezaposlenosti v EU. Tako kot Slovenija tudi Hrvaška ni dosegla gospodarske rasti iz leta - 1990!
Statistika je seveda manipulacija s številkami, tudi sam tule to počnem, saj primerjam le številke o gospodarski rasti in nezaposlenosti. Bojim pa se, da je naša jadranska stvarnost (naši dve državi plus Italija) še hujša, kot to kaže statistika.
Ao, ma cossa semo diventadi tutti matti, come cantava i »Cetra«? E dopo 'sti quattro 'riva Celentano che cantava chi non lavora, non fa l'amore? L'Italia che iera tra i cinque paesi industriali piu' for-ti del mondo, e noi altri Yugos come i »fi-gli dell Sceico« a Trieste comprando tut-to e dopo a pransso Al Elefante Bianco?
Mi digo che i scrivi 'sta roba solo per ins-sempiar la gente - diseva Carpinteri e Fa-raguna, ma gnanca lori do no i podessi spiegar come semo andadi a remengo. Veroooo (by Frassica)?
Hrvaška in Slovenija sta bili najbolj razviti, poganjali sta razvoj cele Jugoslavije. Ne govorim ideološko (zato tudi stalno omenjam svojega deda): a dejstvo ostaja, da so bile vse države in državice, ki so bile v zadnjem času sprejete v EU ekonomsko manj razvite od nas. Sedaj so nas vse po vrsti prehitele. Ampak tran-zicija je bila povsod, le pomislimo na nekdanji Vzhodni blok! Nam gre slabo, ker je propadla Jugoslavija, ali pravzaprav zato, ker ne znamo črpati denarja iz evropskih fondov? Ne, za stagnacijo nista krivi ne YU ne EU: krivi smo si kar lepo sami. Imeli smo znanje, sposobnost, proizvajali smo vse živo. Potem smo vse sprivatizirali in dovolili, da je ves ta kapital šel po zlu. Zakaj? Ker nenadoma nismo znali, hoteli (smeli?) nadaljevati lastnega razvoja. Od 1990 nismo v ekonomskem smislu ničesar prinesli ne Evropi ne samim sebi. Razen svobode. Ki sta ji pot utirali kultura in umetnost. Sedaj smo v svoji revi - svobodni. Daj-dam.
/
ITALIJA, SVET
Sobota, 10. maja 2014
1 1
UKRAJINSKA KRIZA - Medtem ko je bilo tudi včeraj na vzhodu Ukrajine krvavo
Putin prvič na Krimu po priključitvi k Rusiji
SEVASTOPOL/KIJEV - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj prvič obiskal polotok Krim, odkar si ga je priključila Moskva. "Vrnitev Krima Rusiji" je označil za "zgodovinsko resnico". V Kijevu so njegov obisk označili za kršitev suverenosti Ukrajine. Medtem pa je prišlo do hudih spopadov v Mariupolu na jugovzhodu države. Ubitih je bilo več kot 20 ljudi.
Putin je ob prihodu v črnomorsko pristanišče Sevastopol pregledal rusko črnomorsko floto, nato pa zbrani množici dejal, da je vrnitev Krima Rusiji zgodovinska resnica. "Leto 2014 se bo zapisalo v zgodovino kot leto, ko so se ljudje odločno opredelili, da bodo skupaj z Rusijo, s čimer potrjujejo svojo zvestobo do zgodovinske resnice," je dejal pred vzklikajočo množico v sevastopolskem pristanišču. Obenem je dodal, da bo v prihodnosti še veliko dela, ampak "bomo prešli vse težave zato, ker smo skupaj. In to pomeni, da smo še močnejši," je še povedal ruski predsednik.
V pristaniškem mestu Sevastopol se je nato udeležil vojaške parade ob 69. obletnici konca druge svetovne vojne in 70. obletnici osvoboditve Krima in Sevastopola izpod nacističnega jarma, s katero se spominjajo dokončne kapitulacije nacistične Nemčije ter s tem konca druge svetovne vojne v Evropi.
Oblasti v Kijevu so Putinov obisk na Krimu označile za "flagrantno kršitev suverenosti Ukrajine". Zunanje ministrstvo je objavilo tudi močan protest zaradi obiska ruskega predsednika v "avtonomni republiki Krim in v mestu Sevastopol, ki sta trenutno pod okupacijo Rusije". "Ta provo-kacija znova dokazuje, da Rusija namerno išče dodatno zaostrovanje napetosti v ru-sko-ukrajinskih odnosih in ne želi rešitve problematičnih vprašanj po diplomatski poti," so še izpostavili v sporočilu za javnost.
Putinov obisk na Krimu je kritiziral tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen in ga označil za neprimernega. "Ruska priključitev Krima je za nas nelegalna, nelegitimna in je ne sprejemamo," je dejal.
Kritiko Putinovemu obisku Krima je izrekla že tudi Bela hiša. Kot je dejala tiskovna predstavnica ameriškega sveta za nacionalno varnost Laura Lucas Magnu-son, bo to le še zaostrilo že sicer napete razmere v Ukrajini. Bela hiša je sicer že pred tem sporočila, da ameriški predsednik Ba-rack Obama ne načrtuje srečanja s Puti-nom, ko se bosta 6. junija v Franciji skupaj z drugimi voditelji udeležila praznovanja 70. obletnice zavezniške invazije na Normandijo. Bela hiša ob tem ni kritizirala Francije, ker ni umaknila povabila Putinu zaradi destabilizacije Ukrajine.
Putin se je že pred obiskom Krima na Rdečem trgu v Moskvi udeležil velike vojaške parade ob dnevu zmage. Ruski predsednik je v nagovoru na paradi, kjer je Rusija pokazala obnovljeno vojaško moč, med drugim pohvalil moč ruskega domoljubja, ki "premaga vse". V paradi, ki naj bi bila tudi svarilo Zahodu v konfrontaciji glede Ukrajine, je sodelovalo okoli 11.000 vojakov, 151 vojaških vozil in 69 vojaških letal.
Dan zmage pa je v pristaniškem ukrajinskem mestu Mariupol minil krvavo. Po slovesnostih ob dnevu zmage so namreč izbruhnili spopadi, ko je skupina ljudi odšla pred tamkajšnjo policijsko postajo, ki jo zasedajo proruski aktivisti in oblegajo ukrajinske sile. Ukrajinski vojaki so po neuradnih podatkih začeli streljati na skupino. Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je zatrdil, da je do spopadov prišlo, ko je skupina 60 "teroristov" napadla policijsko postajo. Minister je še zapisal, da je nasilje zahtevalo življenja 20 proruskih upornikov in enega policista. Po navedbah Avakova je bilo ranjenih še pet policistov, štirje uporniki pa so bili aretirani. (STA)
Ruski predsednik Vladimir Putin v pristaniškem mestu Sevastopol
ansa
ITALIJA - Nekdanji premier
Berlusconi začel prestajati kazen v domu za ostarele
MILAN - Nekdanji premier Silvio Berlusconi je včeraj v domu za ostarele v kraju Cesano Boscone pri Milanu začel z družbenokoristnim delom, s katerim bo odslužil enoletno zaporno kazen zaradi davčne goljufije. 77-letni milijarder bo delal z ljudmi, ki bolehajo za Alzheimerjevo boleznijo in demenco. Po napovedih bo moral medijski mogotec naslednjih deset mesecev in pol po enkrat na teden najmanj štiri ure pomagati pri izvedbi dopoldanskega programa, vključno z gibalnimi aktivnostmi, branjem, pisanjem in igrami.
Ob prihodu so ga pričakali številni novinarji, a ni dajal izjav. Pred domom za ostarele je bil tudi neki sindikalist s klovnovskim klobukom, ki je zavpil: »Italijanski delavci imamo v srcih iste sanje. Berlusconija v San Vit-
Silvio Berlusconi
ansa
toreju,« kar je ime milanskega zapora.
Berlusconi je bil lani obsojen na štiri leta zapora v primeru Mediaset, a za tri je izkoristil sodni odpust. Ker je starejši od 70 let, mu preostale kazni ni treba prestajati v zaporu, zato mu je milansko sodišče sredi aprila naložilo opravljanje družbenokoristnega dela.
ITALIJA - Pritožba
Je zakon za evropske volitve ustaven?
BENETKE - Ustavno sodišče bo moralo razsoditi, ali je sedanji italijanski zakon za volitve Evropskega parlamenta ustaven. Zadevni zahtevek bo vložilo beneško sodišče, ki je včeraj sprejelo pritožbo odvetnika Fe-liceja Besostrija, znanega po tem, da je pred nedavnim uspešno zahteval ustavno presojo o volilnem zakonu za italijanski parlament, znanem kot Porcellum. Besostri meni, da ni utemeljen 4-odstotni volilni prag, ki ga predvideva sedanji italijanski zakon za evropske volitve, saj Evropski parlament ne glasuje zaupnice vladi. Minulega februarja je nemško ustavno sodišče sprejelo podoben priziv. Zadeva vsekakor ne bo vlivala na sedanje evropske volitve v Italiji.
NEMČIJA - Francoski predsednik na obisku
Merklova in Hollande za gradnjo skupne Evrope
ROSTOCK - Nemška kanclerka Angela Merkel je včeraj na nemškem otoku Rügen v Baltskem morju sprejela francoskega predsednika Francoisa Hollanda. Njuni pogovori so bili namenjeni krepitvi odnosov med voditeljema držav v srcu Evrope. Hollande je ob sprejemu dejal, da želita z Merklovo graditi skupno Evropo.
Čeprav gre načeloma za neformalno srečanje, ki naj bi predvsem pomagalo izboljšati pogosto zapletene odnose med voditeljema, je bilo govora tudi o resnih temah, kot je ukrajinska kriza in posledično zaostrovanje odnosov med Zahodom in Rusijo. Voditelja sta se ob tem dotaknila vprašanja zmanjševanja energetske odvisnosti Evrope od ruskega plina.
Ključna tema so bile tudi prihajajoče volitve v Evropski parlament, ki bodo 25. maja. Voditelja Nemčije in Francije sta se pri tem osredotočila predvsem na dogajanje po volitvah, saj bo poleg samega sklica novega parlamenta sledilo tudi imenovanje nove Evropske komisije.
A Merklova je pred srečanjem dejala, da ima Hollande poleg političnih pogovorov sedaj na dvodnevnem obisku tudi priložnost bolje spoznati Nemčijo. Neformalen dnevni red srečanja namreč med drugim vključuje triurno križarjenje po Baltiku in sobotni sprehod po mestu.
Do srečanja je sicer prišlo na simboličen datum. 9. maj je bil izbran za dan Evrope, obenem pa je to dan zmage nad nacistično Nemčijo leta 1945 in konec druge svetovne vojne v Evropi.
Firenška »pošast« je 55-letni vodovodni inštalater
FIRENCE - Policija je razkrinkala »fi-renško pošast«, se pravi moškega, ki je v noči med nedeljo in ponedeljek v kraju Ugnano blizu Firenc umoril 26-let-no romunsko prostitutko Andreeo Cristino Zamfir. Pod mostom nad avtocesto jo je privezal na palico kot na križ ter jo zapustil nago. Zločinec je 55-letni vodovodni inšta-later Riccardo Vitti, ki je sicer poročen in očim najstnika. Policija mu je prišla na sled s pomočjo posnetkov varnostnih videokamer. Našla ga je na domu, v katerem živi s svojo družino in starši. Vitti je takoj priznal svoj zločin. Priznal je tudi, da je v preteklosti že večkrat »križal« prostitutke. Policija ga sumi za kakih deset podobnih primerov.
Italijanska mornarica v tednu dni rešila 4300 migrantov
RIM - Italijanska mornarica ima za seboj naporen teden, saj je v tem času v številnih reševalnih akcijah na Sredozemskem morju rešila več kot 4300 beguncev in jih prepeljala na Sicilijo. Med rešenimi begunci pa so bili številni otroci in ženske.
Patruljne ladje in helikopterji od nedelje dalje sodelujejo v reševanju migrantov v prenapolnjenih plovilih, s katerimi poskušajo prečkati Sredozemsko morje. Migrante je sicer mornarica porazdelila na pet sicilijanskih pristaniških mest.
Papež poziva Združene narode k boju proti revščini
VATIKAN - Papež Frančišek je ZN pozval k odločnemu boju proti revščini in lakoti. "Velik del človeštva je še naprej izključen iz koristi, ki jih prinaša napredek," je v Vatikanu na srečanju z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom dejal Frančišek. Vnovič je tudi poudaril nasprotovanje Cerkve splavu.
Nujno je učinkovito ukrepanje proti strukturnim vzrokom za revščino in lakoto, je dejal papež in dodal, da bi se morali Združeni narodi odločneje zavzeti za to, da bi imel vsak človek dostojanstveno delo in da bi obenem ščitili okolje. Zaradi tega je treba cilje za trajnostni razvoj oblikovati "velikodušno in pogumno", je menil. Obenem je papež pozval ZN k "primerni zaščiti" družine, saj da je to bistven element vsakega trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja. (STA)
I
I
I
ZLATO
(999,99 %%) za kg
20.126,75 -16,36 SOD NAFTE
(159 litrov)
108,04 $ -0,08
EVRO
1,3781 $ -1,20
Angela Merkel in Francois Hollande
ansa
EVROPSKA CENTRALNA BANKA		
9. maja 2014		
valute	evro (povprečni tečaj) 8. 5. 9. 5.	
ameriški dolar	1,3945	1,3781
japonski jen	141,89	140,14
bolgarski lev	19558	1,9558
češka krona	27,438	27,392
danska krona	7,4641	7,4640
britanski funt	0,82115	0,81725
madžarski forint	307,03	303,98
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,2019	4,1823
romunski lev	4,442	4,42980
švedska krona	9,0666	9,0189
švicarski frank	1,2169	1,2186
norveška krona	8,2420	8,1370
hrvaška kuna	7,5863	7,5863
ruski rubel	49,4230	48,5270
turška lira	2,9183	2,8662
avstralski dolar	1,4932	1,4714
braziljski real	3,1202	3,0506
kanadski dolar	1,5232	1,4925
kitajski juan	8,6829	8,5821
mehiški peso	18,1675	17,8653
južnoafriški rand	14,6440	14,2775
1 2 Sobota, 10. maja 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
SOVODNJE - Hitrost vozil bodo merili na treh lokacijah
Nad dirkače z merilniki, opozorilna tabla že stoji
Nova opozorilna tabla z utripajočimi lučmi
Med Rupo in vhodom na goriško letališče bodo v kratkem namestili tri stacionarne merilnike hitrosti, potem ko je včeraj pred nevarno rupensko križišče cestno podjetje ANAS postavilo opozorilno tablo z utripajočimi lučmi.
Namestitev treh stacionarnih merilnikov hitrosti je sad dogovora med goriško prefekturo, goriško in sovodenjsko občino, karabinjerji, policisti in finančno stražo, ki si prizadevajo, da bi z omenjenimi napravami prisilili avtomobiliste k znižanju hitrosti na nevarnem odseku državne ceste št. 55. Ravno v Rupi se je v četrtek zgodila huda prometna nesreča, ki je le še enkrat potrdila, da so dodatni ukrepi za povečanje varnosti na omenjeni cesti še kako potrebni. Tako so-vodenjski občinski upravitelji kot domačini so že večkrat opozorili pristojne službe, da je cesta pri Rupi izredno nevarna. Po večkratnih pozivih so se na cestnem podjetju ANAS odločili, da bolje označijo nevarno križišče med Rupo in Pečjo. Pred nekaj tedni so ob rob ceste pred rupenskim križiščem postavili dva dro-
bumbaca
gova, na katera so včeraj namestili še opozorilno tablo z utripajočimi lučmi, ki stoji ravno na mestu, kjer se je v četrtek zgodila huda nesreča. Krajani se zato upravičeno sprašujejo, ali jih je h končni namestitvi table spodbudila nesreča, potem ko je šlo mimo več dni od postavitve drogov ob rob ceste.
Poleg nove table bodo v kratkem na državni cesti št. 55 med vhodom na goriško letališče in Rupo namestili še naprave, ki bodo pri spodbujanju avtomo-bilistov k znižanju hitrosti še bolj uspešne; gre za tri stacionarne merilnike hitrosti. Eden bo nameščen pri vojašnici finančne straže nasproti goriškega letališča, drugi na ravnem odseku med nekdanjim mirenskim mejnim prehodom in Rupo, tretji pa pri nevarnem rupenskem križišču. Stacionarni merilniki bodo vseskozi vklopljeni, nato pa bodo na podlagi njihovih meritev sile javnega reda naključno izdajale globe. V tem bo velika z razlika s fotokamerami T-red, ki so bile svojčas nameščene na nekaterih semaforjih v Gorici in se jih številni Goričani
GRADIŠČE - Vložili bodo prijavo
Sodišče sprašujejo za vzrok Majidove smrti
Člani štarancanskega mirovni-škega gibanja Tenda per la pace bodo v ponedeljek, 12. maja, vložili prijavo, s katero sprašujejo goriške sodnike za vzroke in okoliščine smrti 36-letnega maroškega državljana. Mladi Majid je umrl 30. aprila, potem ko je bil v komi od 8. avgusta lani. Takrat se je hudo poškodoval med izgredi, do katerih je prišlo v centru za nezakonite priseljence CIE v Gradišču.
V noči z 8. na 9. avgust so se številni priseljenci povzpeli na strehe centra, da bi opozorili na nevzdržne življenjske razmere. Iz še nepojasnjenih razlogov je med izgredi, med katerimi
je prišlo do uporabe solzivcev, eden izmed priseljencev padel s strehe in se hudo poškodoval. Na zdravljenje so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, vendar se iz kome ni več prebudil. Umrl je 30. aprila v tržiški bolnišnici, vendar so njegovo družino s smrtjo seznanili en teden kasneje.
Člani združenja Tenda per la pace bodo v ponedeljek ob 11. uri pred sodiščem najprej pojasnili vsebino prijave, nato pa jo bodo tudi dejansko vložili. Prijavo je podpisalo tudi nekaj parlamentarcev in predstavnikov drugih mirovniških gibanj; sočasno z Gorico jo bodo vložili tudi na sodišču v Rimu.
RUPA - Oče dveh poškodovancev o četrtkovi nesreči
Ko je zagledal skrotovičene avtomobile, mu je zastal dih
Po telefonu sta mu povedala, da se počutita dobro, ko je zagledal skrotovičena vozila, pa mu je vseeno zastal dih. Na prizorišče hude nesreče v Rupi je v četrtek kmalu za reševalci prihitel Tržačan Paolo Bencich. V trčenju sta se namreč poškodovala tudi njegova sinova, dvojčka Andrea in Lorenzo. Oba sta študenta arhitekture na goriškem sedežu Tržaške univerze. V četrtek sta se okrog 17.30 vračala domov ob zaključku študijskega dne. Z njima se je na zadnjem sedežu avtomobila tipa peugeot 206 peljala še Giulia Cefalu, ki je ravno tako študentka; vsi trije imajo dvaindvajset let. »Peljali so se za avtomobilom Fiat punto, v katerem je moški vozil s hitrostjo kakih petdeset kilometrov na uro v smeri Trsta. Takoj po križišču med Rupo in Pečjo je z nasprotne smeri pripeljala ženska za volanom avtomobila Lancia musa. Na blagem ovinku je ženska zapeljala ravno in čelno trčila v Fiat punto; moj sin je zavil v levo, da bi se izognil trčenju, vendar je zadel avtomobil Lancia musa, ki ga je odbilo proti robu cestišča,« pravi Paolo Bencich in pojasnjuje, da na cestišču ni bilo videti znakov zaviranja, ženska pa naj bi se peljala pri zmerni hitrosti. Zakaj je ženska zapeljala na nasprotni vozni pas, preiskujejo goriški karabinjerji, ki pojasnjujejo, da je zaenkrat vzrok nesreče neznan. Morda je žensko obšla slabost, morda je bil za nesrečo usoden trenutek nepazljivosti.
Po besedah njunega očeta sta Andrea in Lorenzo Bencich že v četrtek zvečer zapustila goriško bolnišnico; utrpela sta več udarcev, vendar nista doživela zlomov. Noč s četrtka na včerajšnji dan skoraj nista spala - »zaradi bolečin in nočnih mor«, je njun oče razložil na svojem Facebook profilu. Noč s četrtka na včerajšnji dan pa je v goriški bolnišnici preživela Giulia Cefalu, ki je sedela na zadnjem sedežu avtomobila peugeot 206, k sreči pa je bila tudi sama pripeta. V trčenju se je udarila v glavo in si porezala čelo, zaradi česar so jo iz previdnosti zadržali v bolnišnici.
Veliko hujše je zdravstveno stanje moškega in ženske, ki sta se peljala v avtomobilih Fiat punto in Lancia musa. 49-letnega moškega A.B. iz Trsta so v noči s četrtka na včerajšnji dan operirali v katinarski bolnišnici; zdravniki so pridržali prognozo, vsekakor naj bi ne bil več v smrtni nevarnosti. V oddelku za intenzivno nego tržaške bolnišnice se zdravi tudi 60-letna M.D. iz Gorice, ki ravno tako naj ne bi bila v smrtni nevarnosti.
Poškodovana brata Bencich (zgoraj); skrotovičeni avtomobili
še kako dobro spominjajo. Na podlagi posnetkov goriških fotokamer so oglobi-li prav vse avtomobiliste, ki so zapeljali čez semafor ob rdeči luči, medtem ko bodo z meritvami treh novih stacionarnih naprav med goriškim letališčem in Rupo izdajali globe po naključnem vzorcu.
S sovodenjske občine so včeraj ponovno pozvali sile javnega reda, naj okrepijo nadzor na državni cesti št. 55. V So-vodnjah imajo občutek, da so policisti in karabinjerji veliko bolj pogosto prisotni na drugih cestah po pokrajini in deželi, medtem ko naj bi jih bilo med Rupo in Ga-
brjami zelo malo krat. Domačini sicer opozarjajo, da je veliko »dirkačev« tudi na Štradalti in celo na Prvomajski ulici v So-vodnjah. Marsikdo ne upošteva prometnih omejitev in se kot nor pelje med hišami, pri čemer tudi najvarnejša cesta postane nevarna. (dr)
TRŽIČ - Jutri praznik na krovu ladje Regal Princess
Za »princeso« tudi Renzi
Novozgrajeno potniško ladjo bodo oddali družbi Carnival - Na njej bo plulo 3600 potnikov in 2000 članov posadke
Regal Princess
bonaventura
V tržiški ladjedelnici Fincantieri bo jutri svečanost, med katero bodo družbi Carnival oddali novozgrajeno potniško ladjo Regal Princess. Dogodka se bo udeležil tudi predsednik italijanske vlade Matteo Renzi, ki naj bi v Ronke priletel ob 9.30. Svečanost naj bi se začela ob 10. uri, čeprav točni urniki še niso bili potrjeni. Med udeleženci svečanosti bo poverjeni upravitelj družbe Fincantieri Giuseppe Bono, navzoči bodo deželni, pokrajinski in krajevni upravitelji. Svečanosti z nagovori bo sledila krajša plesna predstava, zatem si bodo udeleženci ogledali ladjo. Kosilu na krovu bo sledil praznik za tehnike in delavce, ki so ladjo zgradili.
Regal Princes je »dvojčica« ladje Royal Princess; dolga je 330 metrov, njena bruto nosilnost je 141.000 ton. Na njej bo lahko plulo 3600 potnikov in 2000 članov posadke. Na ladji so razne restavracije, telovadnica, igralni salon, bazeni, knjižnica, luksuzne kabine in gledališče. Na prvo križarjenje bo nova ladja odplula proti Vzhodu in potnike popeljala na odkrivanje Krfa, Aten, Mikonosa in Istanbula. Zatem se bo ladja odpravljala na križarjenja z Barcelone, pozimi pa bo plula po Karibskem morju. V tržiški ladjedelnici se medtem nadaljuje gradnja potniške ladje Britannia, ki jo bodo ladjarju P&O oddali čez eno leto.
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 10. maja 2014
13
NOVA GORICA - Plesni mozaik
Novo mesto si
■	v	• ■ v v
končno prilašča staro poslopje
Stavba železniške postaje in Vecchietov mozaik
foto k.m.
Danes ob 16. uri bo skupni trg obeh Goric zadihal v znamenju plesa. Dogodek, poimenovan Plesni mozaik, novogoriška mestna občina posveča 10. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo, umešča pa ga prav na Vecchietov mozaik, torej na prizorišče tedanje osrednje državne proslave ob tem zgodovinskem dogodku za državo.
Plesni mozaik bo oblikovalo šest plesnih skupin z obeh strani meje in na seznam prireditev, ki so se v zadnjih desetih letih odvile na tistem prostoru, dodale novo ali-nejo. Vsi ali pa vsaj večina dogodkov iz prve življenjske dekade veznega člena obeh
mest, ima skupno rdečo nit: čezmejnost. Ta se večinoma odraža pri izboru sodelujočih, pa naj si bodo to vinarji z obeh prostorov, humanitarne organizacije, športniki, umetniki ... Toda - ali je trg z italijanskim in slovenskim imenom postal tudi stičišče in povezovalni prostor prebivalcev obeh mest? Morda bi mu takšno vlogo lahko pripisali ob povezovalnih dogodkih kot je današnji, sicer pa niti ne. Pa vendar celotno tamkajšnje območje s se-cesijsko železniško stavbo iz začetka minulega stoletja predstavlja element, kakršnih v mestu, ki je začelo nastajati pred do-
brimi šestdesetimi leti, ni ravno veliko in je zato posebna dodana vrednost prostoru. Bi torej lahko trdili, da je objekt železniške postaje, po mnenju mnogih gre za eno najbolj mesto tvornih stavb, neizkoriščen kot kvaliteta urbanega prostora? »Tista stavba je počasi vsak dan bolj obiskana,« je prepričana načelnica na novogori-škem občinskem oddelku za okolje, prostor in infrastrukturo, Aleksandra Torbica, ki posebej opozarja na tamkajšnji lokal, ki je postal stičišče obeh mest in kultur. »Ko se bo dodatno izkazovalo, da se tam nekaj dogaja, se bo tudi s to stavbo nekaj zgodilo. Vesela sem, da jo imamo, gre za del naše dediščine,« je o železniški postaji, ki je last Slovenskih železnic, povedala načelnica in dodala upanje, da bodo tudi »tisti, ki so za to odgovorni, počasi prišli do tega uvida« in obenem spomnila na dogodke, ki so tam potekali in ki so kot kuliso ali kot nekakšen razstavni pano vključili tudi železniško postajo. Takšen je bil pred leti, na primer, mednarodni festival sodobne umetnosti Arhipelag. »Tako torej ne morem reči, da lastniki stavbe niso bili pripravljeni prisluhniti nekemu potencialu. Ni pa enostavno, stavba ni majhna. Je pa tudi trg, ki je nastal, pripomogel k temu, da je stavba
TRŽIČ - Na znanstvenem festivalu tudi učenci šole Trinko
postavljena v neko mestno dogajanje. Več kot bo tam dogodkov, bolj se bo to posledično poznalo v pristopu do stavbe. Velik premik je naredil lokal, ki se je odprl na trg, veliko nas rado gre tja, ker postaja neko kulturno stičišče. Želim si, da bi šlo po tej poti naprej,« pravi Aleksandra Torbica.
Sogovornico še posebej veseli, da v kolektivni zavesti vse bolj postaja prepoznavno dejstvo, da imamo znotraj mesta kulturne spomenike, česar morda prej nismo niti zaznavali. »Kako bi s tem, se še nekoliko lovimo. Nova Gorica je nastala kot novo mesto in osvojiti ta koncept, da sploh imamo neko kulturno dediščino, je trajalo nekaj časa. A se učimo. Za Gorico, ki je sedimentirana, je to nekaj samoumevnega, za nas pa še nekaj, kar moramo šele osvojiti. Ves čas je bila v ospredju gradnja novega mesta, sedaj pa prihaja do tega, da imamo morda pa tudi že neko dediščino in znotraj tega spoznavamo dele, ki so še iz preteklega časa. Območje med železnico in mejo na Erjavčevi je polno takih elementov, ki so vredni naše pozornosti. Moramo pa še vsi skupaj dovolj kulturno dozoreti in to doumeti,« zaključuje Aleksandra Torbica.
Katja Munih
NOVA GORICA
Mladi vremenoslovci Popisal.i
pešpoti
Več mesecev so merili temperaturo ter si beležili pritisk, stopnjo vlage in količino padavin - Danes bo na vrsti vrtec Sonček
Učenci šole Ivan Trinko na festivalu znanstvene komunikacije v Tržiču
bonaventura
Vsak dan so od novembra do aprila merili temperaturo ter si beležili stopnjo vlage, pritisk in količino padavin. Podatke so nato analizirali in se povezali z deželno meteorološko opazovalnico Osmer, da bi se v vremenoslovje še dodatno poglobili. Rezultat večmesečnega dela so učenci nižje srednje šole Ivan Trinko predstavili včeraj na festivalu znanstvene komunikacije, ki ga v Tržiču že nekaj let prireja društvo Scien-za Under 18. Pri projektu spoznavanja vre-menoslovja so sodelovali vsi učenci drugih in tretjih razredov goriške nižje srednje šole. »Podobne projekte smo izpeljali tudi v prejšnjih letih in z njimi nameravamo nadaljevati, saj so za učence zelo poučni,« poudarja Franc Biancuzzi, profesor naravoslovja in matematike na šoli Trinko, ki je včeraj skupaj z učenci mimoidočim in drugim šolarjem razkazoval rezultate večmesečnega dela. Učenci so vremenoslovje spoznavali s teoretskimi lekcijami v razredu in z opravljanjem meritev v šolski meteorološki opazovalnici, kjer so dvakrat na dan merili temperaturo, hkrati pa so si beležili pritisk, stopnjo vlage in količino padavin. »Na šoli nas je tudi obiskal vremenoslovec opazovalnice Osmer Furio Pieri, ki nam je o svojem delu in o vremenoslovju spregovoril v slovenščini,« pojasnjuje Biancuzzi, s katerim so pri izvedbi projekta sodelovale še profesorice Costanza Luis, Francesca Rustja in
Magda Samec. Enaindvajset učencev šole Trinko letos sodeluje še pri znanstveni pobudi Isonzo Day, ki jo od leta 1998 vodi zavod DAnnunzio iz Gorice. Med šolskim letom so Trinkovci analizirali vzorce vode iz Soče, ki so jih vzeli pod veleblagovnico Coop v Ulici Isonzo Argentina. »Soški vodi smo dali tudi oceno; če je 0 najslabši rezul-
tat in 100 najboljši, je Soča prejela oceno 80, tako da je kakovost vode kar visoka,« razlaga Biancuzzi.
Tržiški znanstveni festival se bo zaključil danes; med 9. in 12. uro bodo med Trgom Republike in galerijo sodobne umetnosti na ogled projekti raznih šol in vrtcev, med katerimi je tudi goriški Sonček.
Kar 24 različnih tematskih pešpoti v skupni dolžini 250 kilometrov so v novogoriški mestni občini na novo popisali, označili in objavili v knjižici ter na spletni aplikaciji, ki poleg podrobnega opisa poti in uporabnih navodil vsebuje tudi interaktivni zemljevid z vsemi potrebnimi podatki, do teh pa bo s pomočjo pametnih telefonov in QR kod mogoče dostopati tudi na izhodiščih posameznih pohodniških tras. Vse to je nastalo s pomočjo evropskega projekta »Walking People«, ki omenjene pešpoti umešča v mrežo evropskih. Namen projekta je spodbujanje hoje kot zdravega načina življenja ter preživljanja prostega časa. 25.000 evrov za projekt prihaja iz evropskih skladov, proračuna mestne občine Nova Gorica in Soških elektrarn, ki je partner v projektu.
Promocijsko knjižico je novo-goriški TIC Turistična zveza izdal v slovenščini, angleščini, italijanščini in nemščini. Spletna aplikacija pa se pripravlja še v španščini, ruščini in francoščini, saj na novogoriškem TIC-u opažajo vse več turistov s teh govornih področij. Veliko pa si obetajo tudi od predstavitve teh poti in celotnega prostora na Slovenski turistični borzi, ki bo prihodnji teden prvič potekala v Novi Gorici. »Turiste pri nas najbolj pritegnejo Kostanjevica z grobnico Burbonov, Trg Evrope, Sveta Gora ... Nemške obiskovalce pritegnejo naravna dediščina in aktivni šport, italijanske in španske goste ku-linarika, kolesarjenje in pešpoti . lani smo na splošno imeli več obiska v primerjavi s preteklim letom. Po obisku so na prvem mestu italijanski gostje, pri nočitvah pa je vedno več nizozemskih gostov, sledijo nemško in angleško govoreči turisti, za njimi pa izraelski,« navaja Dejana Baša, vodja TIC Nova Gorica, kjer se pripravljajo tudi na sprejem ruskih gostov. (km)
GORICA - Štafeta
Spomin na vojno, poziv k miru
V goriškem Trgovskem domu so včeraj predstavili čezmejno pobudo »Čas vojne, čas miru«, ki sodi v okvir prireditev ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. Zamisel o spominski manifestaciji s kul-turno-športnim pečatom se je porodila goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev (ZSKD) in temelji na štafeti, ki bo v nedeljo, 18. maja, obkrožila goriški prostor. Ob prisotnosti pokrajinske odbornice za šport Vesne Tomsič in njenega kolege za kulturo Federica Portellija je pobudo z mirovniškim sporočilom predstavil član goriškega odbora ZSKD Vili Prinčič. Po njegovih besedah so prireditvi zagotovile pokroviteljstvo občine Gorica, Števerjan, Doberdob, Sovodnje, Mi-ren-Kostanjevica in Nova Gorica, pobudo so podprli še Fundacija Goriške hranilnice, ZSŠDI, SKGZ, Kulturni dom, Glasbena matica in agencija Creative Graphic. Z krajšim nagovorom je prisotne pozdravila tudi predsednica Glasbene matice Nataša Paulin in glasbo postavila med dejavnosti, ki ne poznajo meja in so se z njo ukvarjali tudi vojaki na frontah. Na koncu so se zahvalili mladim iz civilne službe ARCI, ki so poskrbeli za izdelavo plakata, letakov, štafetne palice in logotipov manifestacije.
Start štafete bo ob 8. uri na Trgu Ev-
Stafeta ttl(™
H3*jaffetta Jalla pace
m v
B mu
0	I ?oc&
</ * I
IfliP?
VčA
■ Mnp
é m I
m* J
- ja* §
Bpns>
rpau
Pñoie.
Plakat z večjezičnim pozivom k miru
rope - Transalpini. Prvi bodo štafetno palico, ki jo je izdelalo rezbarsko društvo iz Solkana, ponesli člani tekaškega društva Fili-pides iz Nove Gorice. Tekli bodo skozi Solkan in se povzpeli na Sabotin. Na dvorišču bivše italijanske karavle jih bo pričakala mladina iz Štmavra, ki bo štafetno palico z motorji ponesla do Pevme in Oslavja ter skozi Grojno na Kalvarijo, s spustom do Loč-nika in razstavišča Expomego v Gorici. Tam bodo štafeto prevzeli člani kajakaškega kluba Šilec ter jo na kajakih ponesli do So-vodenj. Pod avtocestnim mostom v So-vodnjah bodo palico sprejeli kolesarji in z njo odhiteli proti Zdravščinam in Zagraju do Redipulje, od koder bo na motorjih oddrvela po doberdobskem Krasu do zaselka Vižintini v Dolu in nato še do parkirišča pod Cerjem, kjer bodo motoriste zamenjali konjeniki. Na konjih bo štafeta dosegla Cerje, kjer jo bodo sprejeli kolesarji, ki se bodo z njo spustili do Mirna in nadaljevali pot skozi Gabrje, Sovodnje in Štandrež do Kulturnega doma v Gorici. Zadnja dva kilometra bodo štafeto ponesli tekači in z njo okrog 13.30 ure dosegli cilj na trgu Evrope - Transalpini. Štafeta bo na razne načine opravila 75 kilometrov poti, za kar bo potrebovala približno 5 ur in pol. Na nekaterih točkah bodo potekali tudi krajši kulturni programi s petjem, glasbo in recitacijami. Predvideni so kulturni utrinki pred vojaško kostnico na Oslavju, pri kapelici v Vižintinih, na Cerju in na cilju v Gorici. Izdelane so bile tudi priložnostne majice, na katerih bo v desetih jezikih zapisana beseda »mir«. Podrobneje bomo o urnikih štafete in kulturnih utrinkov poročali v naslednjih dneh.
1 0 Nedelja, 1. maja 2014
GORIŠKI PROSTOR
GORICA - Na inštitutu ISIG laboratorij evropskega načrtovanja
Kaj manjka Gorici?
Kaj manjka Gorici? Kaj bi radi, da bi Gorica dobila v roku dveh let? Kdo bo to uresničil? S temi vprašanji so včeraj izzvali goste - krajevne upravitelje, politike, kulturne in družbene delavce, trgovce in gospodarstvenike ... iz obeh Goric - na predstavitvi laboratorija evropskega načrtovanja, ki ga je v sodelovanju z goriško občino zasnoval inštitut za mednarodno sociologijo ISIG s sedežem v Ulici Mazzini.
Slišali smo, da Gorici manjkajo pogum, da bi vlagala v ideje mladih in jih nagrajevala za zasluge, dalje kooperacija, globalna vizija goriško-novogoriškega prostora po odstranitvi meje, strategija za ovrednotenje tega, kar imamo in premoremo, sistemsko mre-ženje (deželni svetnik Rodolfo Ziberna), kraji sodelovanja in druženja mladih iz obeh Goric, mladi podjetniki, manjka pa tudi entu-ziazem (direktor ISIG-a Daniele Del Bianco). Pripombi sta imela pokrajinska odbornica Vesna Tomsič - »Imamo sezname tega, kar nam manjka, lotimo se raje dela!« - in goriški predsednik SKGZ Livio Semolič: »Napačno je že izhodišče. Ko se sprašujemo, kaj nam manjka, bi se morali nanašati ne le na Gorico, temveč na čezmejno goriško somestje.«
O tem, kaj si v Gorici želimo v roku dveh let, pa smo slišali: podjetniški inkubator, enoten koledar vseh mestnih dogodkov brez podvajanj in časovnega prekrivanja, koledar dogodkov čezmejne Goriške, ki bo omogočil doživljanje obeh Goric, dalje več solidarnosti in državljanskega čuta (predsednik ISIG-a Roberto Collini), učinkovitejše javne prevoze, višjo stopnjo čezmejne integracije, tečaje slovenščine za vse starosti ter slovenščino v vseh goriških italijanskih šolah in italijanščino v novogoriških šolah (Vesna Tomsič).
Kdo naj bi to uresničil? In začelo se je spontano naštevanje, kot se za viharjenje možganov (t.i. brain-storming) spodobi: mladi, prav vsi, šola, podjetniki z denarjem, svobodni in neodvisni misleci, delovne skupine, ISIG v vlogi koordinatorja ... Provokacijo, ki pa bi jo morala Gorica resno vzeti, je izrekel predstavnik trgovcev Benedikt Kosič: »Nujno potrebujemo generacijsko zamenjavo upraviteljev na vseh ravneh političnega in družbenega udejstvovanja. Vajeti morajo prevzeti osebe pod tridesetim letom, ki edine lahko udejanjijo preobrat v mišljenju in praksah.«
S podobnimi vprašanji se bodo spopadali študentje v ISIG-ovem laboratoriju »Let's Go Europe«, ki je z včerajšnjim dnem operativen. Cilj je učiti mlade evropskega načrtovanja - tudi v korist Goriške - in jim utirati samostojne podjetniške poti. (ide)
GORICA - Obrt kot izziv
Prihodnost ustvarjajo s poklici iz preteklosti
V pripravi je spletna stran - Med mladimi največ prekernih delavcev
Šesterica, ki se je prebila do konca tečaja
»Nekdanje in od vedno plemenite obrti, prežete z mladostniškim zanosom, ustvarjalnostjo in inovativnostjo lahko postanejo odskočna deska za mlade generacije, ki iščejo zaposlitve. Obrtniški sektor je nedvomno tisto področje, na katerem bo v bližnji prihodnosti prišlo do pozitivnih premikov iz splošne mlahavosti in krča, v katerem se je znašlo naše gospodarstvo,« je včeraj izjavil župan Gorice Ettore Romoli med podelitvijo priznanj udeležencem projekta »Obrt in poklici v Gorici: inoviranje prihodnosti skozi preteklost«. O kritičnem stanju zgovorno pričajo statistični podatki: kriza je odžrla 20 odstotkov industrijske kapacitete italijanskega gospodarstva, brezposelnost med mladimi pa je prečkala pretresljivi prag 40 odstotkov.
Pri izpeljanem projektu, katerega nosilec je bila občina Gorica v sodelovanju z zvezo obrtnikov Confartigianato, Trgovinsko zbornico in deželo FJK, je sodelovalo šest mladih med 25. in 30. letom starosti; večina se jih že ukvarja s krojaštvom, mizarstvom, krznarstvom in kovaško obrtjo. Na enoletnem izobraževalnem tečaju, ki je po-
tekal v prostorih ustanove ENFAP in zavoda Cossar v Gorici, so opravili 210 ur praktičnega dela in osvojili dragocene kompe-tence.
»Izkušnja je bila nadvse pozitivna. Na tečajih, ki so jih vodili obrtniki z že vpeljano dejavnostjo, sem pridobila veliko specifičnega znanja, ki je potrebno za obdelovanje tvarin, kot so usnje, bombaž in kašmir,« je včeraj povedala mlada šivilja in modna oblikovala Eleonora Valentino, ki je že stopila na samostojno podjetniško pot.
Namen tečaja pa je tudi bil spodbuditi skupinsko delo in sinergije med udeleženci. Tečajniki bodo tako še naprej sodelovali in izkoriščali tudi možnosti, ki jih ponuja internet. »V pripravi je spletna stran, ki bo referenčna za vse mlade, ki se želijo posvetiti obrtniškim dejavnostim. Na spletnem mestu se bodo posamezni obrtniki lahko predstavili ter skupaj iskali vlagatelje in sredstva za uresničitev svojih idej,« je napovedal mladi obrtnik Marco Sinuella, ki si hkrati prizadeva za čim širše družbeno zastopstvo prekernih delavcev. Največ takšnih delavcev je ravno med mladimi. (vas)
ŠEMPETER
Nova kolesarska pot
Danes ob 11. uri bodo bodo v Šempetru v uporabo predali novo kolesarsko pot med zaselkom Mlini in državno mejo. Sto metrov dolgo kolesarsko pot bodo prvi preizkusili najmlajši kolesarji, ki bodo pred tem sodelovali v akciji »Varno na kolo«. Naložba se je izvajala v okviru evropskega projekta CroCTaL (Krajina in čezmejne kolesarske poti). Vrednost investicije znaša 91.000 evrov, za katero bo občina prejela 95 odstotkov nepovratnih sredstev. Glavni cilj omenjenega projekta je izdelava mreže kolesarskih poti na čezmejnem območju; projektne aktivnosti so usmerjene v investicijo ureditve kolesarskih tras, ki vodijo proti meji z Italijo. Nova kolesarska pot je na severni strani preko klančine do obstoječe brvi čez Vrtojbico povezana z že obstoječo kolesarsko potjo, na jugu pa se je navezala na asfaltirani del poti, ki vodi do ulice Franca Kramarja. Vzdolž celotne poti je postavljena javna razsvetljava s svetili, primernimi za osvetlitev kolesarske steze. Ob poti so poleg tega na novo urejene tudi zelene površine z dodatno zasaditvijo dreves in grmovnic. Zgrajen je tudi vkopani zbiralnik za meteorne vode, z možnostjo uporabe vode za zalivanje. (km)
SSO IN ŠOLA TRINKO
Živi Kras v Sovodnjah
Pri Svetu slovenskih organizacij (SSO) so začeli z izvajanjem projekta »Živi Kras - Carso vivo« z namenom, da promovirajo in podprejo z lastnimi pobudami teritorij, ki je vključen v Lokalno akcijsko skupino (LAS) Kras. V ponedeljek, 12. maja, bo v sovodenj-skem župnišču potekal prvi dogodek v okviru projekta »Živi Kras«, ki ga organizira SSO. Udeležili se ga bodo dijaki in dijakinje prvih razredov nižje srednje šole Ivan Trinko iz Gorice. Z začetkom ob 9. uri in s pomočjo video projekcije bo predaval prof. Peter Černic, sledil bo ogled kraškega področja v sovodenjski občini ter njegovih naravnih in kulturnih znamenitosti.
Utrjevanje znanja s pomočjo učiteljice Irenke Ferlat GORICA
Priprava na izpit in Odprta vrata Mladinskega doma
V Mladinskem domu je stekla priprava na maturo. Vsak dan v maju bo na vrsti eden od petih glavnih predmetov. Tako je v ponedeljek učiteljica in odbornica Mladinskega doma Irenka Ferlat z gojenci utrjevala znanje matematike s pomočjo testov INVALSI iz prejšnjih let. Na vrsti bodo prišli tudi jeziki. Od 3. do 6. junija bo drugi, intenzivnejši del priprave. Hkrati pa s pobudo Odprtih vrata omogočajo novim gojencem, da si ogledajo, kako poteka delo pri pošolskem pouku. Za tiste, ki se zanimajo za vpis v sezono 2014-15, bodo vrata Mladinskega doma odprta do konca šolskega leta; na voljo je še nekaj mest (mladinskidom@libero.it, tel. 366-6861441).
NOVA GORICA - Evropska vas
Mladi na čezmejnem druženju v imenu EU
Na travniku pred mestno hišo je 26 šol predstavilo 27 evropskih držav
foto k.m.
Letošnja Evropska vas, ki so jo v počastitev dneva Evrope v Novi Gorici že šti-rinajstič zapored izvedle osnovne šole iz severne Primorske, je potekala na travniku pred občinsko stavbo, saj je dosedanja lokacija, Bevkov trg, še v prenovi. Pri projektu je sodelovalo 26 šol, ki so predstavljale 27 držav članic Evropske unije. Cilj je spodbujanje medkulturnega razumevanja, tolerance, solidarnosti, spoznavanja drugih narodov in držav v EU ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete. No-
Gorica bo »OGM free«
/
VOLITVE 2014
vogoriška prireditev je bila tudi tokrat nekaj posebnega, ker je na njej sodelovala osnovna šola iz sosednje Gorice, tako da je bilo to čezmejno druženje mladih.
»Vesela sem, ko vidim, kakšna ustvarjalnost je med mladimi, koliko lepega so pripravili, in upam, da bo to prizorišče signal za Evropo, da bo znala to ustvarjalnost prenesti tudi med odrasle,« je povedala ravnateljica novogoriške osnovne šole Milojke Štrukelj, Tatjana Krepše. (km, sta)
Goriški občinski svetniki se bodo na eni izmed prihodnjih sej lahko izrekli proti genetsko spremenjenim organizmom. Osnutek resolucije na to temo je pripravila in vložila načelnica svetniške skupine Gibanja 5 zvezd Manuela Bot-teghi, ki si prizadeva, da bi se tudi Gorica pridružila občinam, v katerih genetsko spremenjeni organizmi niso dobrodošli in ki jim z italijansko-an-gleško kratico pravijo »OGM free«. Bot-teghijeva je včeraj resolucijo predstavila skupaj z občinskima svetnikoma Mat-tio Policardom in Robertom Marcosi-gom, z deželnima svetnikoma Ilario Dal Zovo in Andreo Ussaiem ter s kandidatom Gibanja 5 zvezd za evropski parlament Marcom Zullom. Preprečiti je treba gojenje in širjenje genetsko spremenjenih organizmov, dokler ne bo dokazano, da niso nevarni za človeka in okolje, trdijo v gibanju.
Zadovoljni z javnimi deli
»Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se dela, ki so bila načrtovana v iztekajočem se mandatu in so bila v letu 2013 začasno prekinjena zaradi pakta stabilnosti, zaključujejo. Izredno vzdrževanje šolskih poslopij, drugi del obrtne cone v Malnišču, posodobitev odsekov javne razsvetljave, protipoplavni nasipi v Ga-brjah in kmalu tudi v Rupi, začetek obnove rojstne hiše Petra Butkoviča Dom-na so le nekateri posegi, s katerimi smo se ukvarjali v zadnjih letih, da ne omenimo dolgega obdobja gradbišča avtoceste, ki je bilo zelo obremenjujoče predvsem za sovodenjsko skupnost. Stalno krčenje državnih prispevkov zaradi splošne ekonomske krize je negativno vplivalo predvsem na poglavje cest, zato je potrebno, da se država in dežela v naslednjih letih ponovno zavedata nuje financiranja obnove dotrajanih občinskih cest. V naši občini sta na vrhu seznama Prvomajska ulica v Sovodnjah s pločniki in Štradalta, za kateri je predvideni strošek vreden več miljonov evrov. Uspelo pa nam je obnoviti pot v Črnce in urediti še nekaj krajših odsekov na raznih predelih občine,« sporočajo iz Občinske enotnosti Sovodnje.
Dorfmann jutri na Vrhu
Evroposlanec in ponovni kandidat juž-notirolske stranke SVP na evropskih volitvah Herbert Dorfmann se bo jutri ob 10. uri udeležil volilnega shoda v Lo-kandi Devetak na Vrhu. Prisotni bodo kandidati stranke Slovenske skupnosti za občinske volitve s sovodenjskim županskim kandidatom Julijanom Čavd-kom na čelu; srečanja se bo udeležila tudi kandidatka SSk za evropske volitve na listi SVP Tanja Peric, vabljeni pa bodo tudi gospodarski operaterji.
Laura Puppato v Doberdobu
Senatorka Demokratske stranke Laura Puppato bo danes obiskala razne kraje na Goriškem. Ob 15.30 se bo skupaj z deželno odbornico Saro Vito udeležila javnega srečanja Občinske enotnosti v občinski sejni dvorani v Doberdobu; govor bo o okolju in zeleni ekonomiji. Še pred tem bo ob 11.30 v Štarancanu, ob 13.30 v Foljanu, po doberdobskem srečanju pa se bo ob 17. uri odpravila še na volilni shod na Trgu Liberta v Turjaku.
Liberalci s kandidatko v Mošu
V občinski dvorani v Mošu bo v torek, 13. maja, ob 20.30 predstavitev liste Liberali per Mossa, ki za županjo kandidira Antonello Simonelli.
Srečanje komunistov
Nova deželna koordinacija za Komunistično partijo prireja niz srečanj v Tržiču. Danes ob 16. uri se bodo ob 16. uri v laboratoriju Resistenze v Ulici Roma pogovarjali o novem imperializmu ZDA, NATO in UE.
/
GORIŠKI PROSTOR_Sobota, 10. maja 2014 1 5
Danes grajski praznik
V	Gorici bodo danes predali namenu prenovljeno grajsko naselje. Ob 16.30 bo na gradu posvet z naslovom »Castrum Gortiae - Gorizia nelle perga-mene«, ki bo posvečen spoznavanju goriške preteklosti skozi listine iz štirinajstega in petnajstega stoletja. Predavali bosta direktorica goriškega državnega arhiva Renata De Nova in Luana Marangon, ki se bosta osredotočili na srednjeveški videz Gorice in gradu; kot znano je bil ta med prvo svetovno vojno močno poškodovan, z rekonstrukcijo pa je bil njegov videz spremenjen. Ob 17.30 bo brezplačen voden ogled gradu, ki se bo zaključil na Trgu Seghizzi okrog 18.30, ko bo nastop sokolarjev in glasbenikov v srednjeveških oblačilih. Ob 19. uri bo uradna svečanost, na kateri bodo glavno besedo imeli župan Ettore Romoli, vodja gradbišča Luigi Di Dato in direktorica gradu Manuela Uccello. Brezplačen voden ogled gradu bo tudi jutri ob 16. uri.
Težavni ali enkratni?
Zadruga Terranova prireja danes med 9. in 18. uro celodnevni strokovni posvet z naslovom »Težavni ali enkratni otroci?«, ki je posvečen otrokom s težavami v vedenju, razvoju in učenju. Spregovorili bodo izvedenci, med katerimi so psiholog Marco Bertali, sociologinja, Cristiana Scopetta, Paolo Plossi iz združenja Progetto Autismo, pisateljica Monia Zanon, psihologinja Nicoletta Todesco, otroška zdravnca Paolina Padulosi in učiteljica Martina Mazzarella. Posvetu, ki bo potekal v palači Attems Petzenstein v Gorici, je zagotovila goriška pokrajina.
Policija praznuje
Policija tudi na Goriškem obeležuje danes svojo 162-letnico ustanovitve. Ob 9.45 bodo policisti položili venec pred grobnico na tržiškem pokopališču in ob 10.15 v spominskem parku v Gorici. Priznanje za zasluge bodo prejeli Claudio Culot, Mauro Mi-locco, Stefano Sansa, Davide Condolo, Gino Capochiani, Daniele Cozza-rolo, Robert Lakovic, Adriano Maggio, Riccardo Casanova in Giovanni Ste-fani.
Klopi in tapiserija
V	parku palače Coronini Cronberg v Gorici bodo danes ob 11. uri predali namenu deset novih klopi; tri izmed njih je daroval goriški Lions klub, ki mu predseduje Venceslav Černic. Takoj zatem bodo v nekdanjih konjušnicah predstavili knjigo »Il mezzaro della nave del conte Coronini Cronberg«, ki je posvečena restavriranju stare grofove tapiserije.
Tržiški nastop zborov
Zborovska zveza USCI prireja niz koncertov v Tržiču in Ronkah. Po sinoč-njem koncertu v Ronkah bodo drevi ob 20.45 v cerkvi Device Marcelliane v Tržiču nastopili zbor S. Ambrogio, zborovska skupina Elianico iz Foljana-Redipulje ter zbor Aesontium in vokalna skupina Euphonia iz kraja San Pier.
Strigli bodo ovce
Na turistični kmetiji v Polaču bodo jutri ob 11. uri prikazali, kako so nekoč strigli ovce. Malčki se bodo lahko udeležili delavnice za predenje volne; več informacij je na voljo na spletni strani www.parcorurale.it, medtem ko rezervacije za kosilo zbirajo na tel. 3300936836.
Viatorijev park je odprt
V	Pevmi bo danes in jutri med 16. in 19. uro odprt Viatorijev park; oba dneva bo ob 17. uri voden ogled.
SOVODNJE - Drevi v Kulturnem domu
Osem jih je osumljenih, le ena je zakrivila umor
Nastopila bo gledališka skupina društva Zarja iz Bilj
»Osem žensk« je naslov predstave v režiji Ane Facchini, s katero se bo nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu v So-vodnjah predstavila gledališka skupina kulturnega turističnega društva Zarja iz Bilj. Pri kulturnem društvu Sovodnje so se odločili za gostovanje, ker je gledališka kriminalka francoskega avtorja Roberta Thomasa v Sovodnjah kar dobro poznana. Pred leti jo je namreč pred domačo publiko zaigrala ravno skupina žensk pod okriljem društvene dramske skupine.
Današnja predstava je bila prirejena in je v njej marsikaj novega tudi za tiste, ki so si jo pred leti že ogledali na domačem odru. Kriminalka govori o umoru moškega; izmed osmih osumljenih žensk je morilka le ena, a katera? Je bila
to njegova vzvišena žena? Ali morda njena neuslišana, zagrenjena sestra? Ali celo njuna skopuška mati? Mogoče predrzna sobarica ali pa zvesta gospodinja? Morda bi celo lahko bila ena izmed njegovih ljubkih hčera? Nepričakovan obisk škandalozne sestre umorjenega odpre raziskovanju nove razsežnosti. Začenjajo se histerični napadi, rivalstva in sumničenja. Nerodne situacije, začinjene z mračnimi družinskimi skrivnostmi. Zapeljivi ples velike prevare. Razodetje skrivnostnih globin ženske duše. Osem žensk. Vse sumljive. Vsaka s svojim motivom. Vse skrivnostne. Osem žensk. Lepe, silovite, inteligentne, čutne in nevarne ... Ena od njih je kriva. Le katera bi to lahko bila? To bo mogoče izvedeti le danes ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
GORICA - Nagrajevanje v palači Lantieri
Ob razstavi čipk tudi tekmovanje
Goriška čipkarska šola je razstavo lično izdelanih čipk iz Gorice in drugih krajev Italije včeraj odprla v državni knjižnici. Danes ob 10.30 pa bo v dvorani palače Lantieri na Trgu Sv. Antona nagradila zmagovalke četrtega mednarodnega natečaja, posvečenega novim modnim trendom z uporabo čipk. Organizatorji so prejeli 22 ročnih del iz Italije in tujine, ki bodo na ogled do 29. maja (od ponedeljka do petka med 10. uro in 12.30 ter med 14.30 in 17. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 13. uro ter 15. in 18. uro). Z medaljami, ki jih je poklonila Trgovinska zbornica, bo nagrajena zmagovalka natečaja in še pet čipkaric, ki so se posebej izkazale.
Razstava v državni knjižnici bo izjemoma odprta tudi jutri med 15. in Lično izdelana čipka	18. uro.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025.
□ Čestitke
Danes se poročita ANA in SILVANO. Obilo sreče, zdravja in veselja vama želijo družine Pahor, Jazbec in Grassi.
^M Gledališče
DRAMSKI ODSEK PD ŠTANDREŽ bo
nastopil v Mladinskem centru Vrtojba 11. maja ob 17. uri s komedijo »Skupno stanovanje«. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE« v Kulturnem domu v Gorici: danes, 10. maja, ob 20.30 »Donne di ve-nerdi«, nastopa skupina Nautilus Can-tiere Teatrale iz Vicenze; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). KOMIGO 2014 v Kulturnem domu v Gorici: 15. maja v slovenščini ob 20.30 »Radio-aktivni live 2!«; 27. maja ob 20.30 v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici v italijanščini »Omaggio a Fo-Jannacci-Gaber. Per ora rimando il suicidio«; predprodaja vstopnic v Kulturnem domu (tel. 048133288, info@kulturnidom.it). MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu ob zaključku 4. izvedbe letnega projekta za šole »Mladi... na Oder! - Ragazzi... all'Opera!« vabi na ogled Donizettijeve opere buf-fe »Don Pasquale«. Projekt je bil tudi v tem šolskem letu izveden s pokroviteljstvom MIUR - Deželnega šolskega urada. Predstava bo v občinskem gledališču v Tržiču v četrtek, 15. maja, ob 20. uri; vstop prost. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes 10. maja, ob 20. uri »Po Magrittu« (Tom Stoppard); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.30 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro« 22.00 »Nymphomaniac vol. 2« (prepovedan mladim pod 18. letom).
Dvorana 2: 16.00 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 18.10 »Il centenario che salto dalla finestra e scomparve«; 20.10 - 22.00 »Locke«. Dvorana 3: 16.00 »Nut Job - Opera-zione noccioline«; 17.45 - 19.50 -22.10 »Tracks - Attraverso il deserto«. Ob prazniku filma bodo do 15. maja vstopnice po 3 evre (5 evrov za filme 3D).
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 »La sedia della felicita«; 18.15 - 20.20 - 22.10 »Brick Mansions«. Dvorana 2: 16.20 »Violetta - Backstage Pass«; 18.00 - 20.00 »Il centenario che salto dalla finestra e scom-parve«; 22.00 »Nymphomaniac vol. 2« (prepovedan mladim pod 18. letom). Dvorana 3: 17.15 »Un fidanzato per mia moglie«; 19.50 - 22.10 »Devil's Knot - Fino a prova contraria«. Dvorana 4: 15.45 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; 17.30 - 21.40 »The Amazing Spider-Man 2: Il potere di Electro«; 20.00 »Un fidanzato per mia moglie«. Dvorana 5: 16.30 »Nut Job - Opera-zione noccioline«; 18.10 - 19.50 -21.40 »Locke«.
Ob prazniku filma bodo do 15. maja vstopnice po 3 evre (5 evrov za filme 3D).
fí Razstave
GORIŠKI MUZEJ obvešča, da bo v sklopu konservatorsko-restavratorske transverzale danes, 10. maja, med 10. in 18. uro v Vili Bartolomei v Solkanu voden ogled prenovljene razstave v spremstvu konservatorja-restavra-torja Goriškega muzeja.
V	DVORANI DELBIANCO zraven občinske knjižnice v Štarancanu bo danes, 10. maja, ob 19.30 odprtje skupinske fotografske razstave na temo narave in teritorija udeležencev fotografskega natečaja.
DRUŠTVO ARS vabi na odprtje fotografske razstave »Poti usod / Le vie dei destini« v galeriji Ars na Travniku v četrtek, 15. maja, ob 18.30. Razstavljala bosta Andrej Furlan in Andrej Perko.
V	GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu 5/7 (vhod skozi trgovino) v Gorici je na ogled slikarska razstava Rite Spina; do 24. maja od torka do sobote 9.0012.30 in 15.30-19.00.
V	ŠPORTNO KULTURNEM CENTRU DANICA na Vrhu je v mesecu maju vsako nedeljo od 9. do 12. ure na ogled razstava z naslovom »Odšli so brez slave in spomina«. Za skupine je možen tudi ogled po predhodnem dogovoru po tel. 333-8725493 (Viljena).
~M Koncerti
V	LOKALU IL CARSO IN CORSO na
Korzu del Popolo 11 v Tržiču bo v nedeljo, 11. maja, ob 11. uri glasbeni kritik, pisatelj in novinar Rino Alessi predstavil Rossinijevo »Pepeljko« ob petju baritonov Gabrieleja Ribisa in
Andree Zaupe ter klavirski spremljavi Jana Grbca; vstop prost, več na www.ilcarsoincorso.it.
V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 12. maja, ob 20.15 nastopata sopran Theresa Plut in pianist Giacomo Battarino; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013).
KC LOJZE BRATUŽ, ZCPZ IN ZDRUŽENJE AMICI DI ISRAELE vabijo na koncert judovske glasbe inspiriran s Haggado z naslovom »Tehilim« v sklopu letošnje koncertne sezone v sredo, 14. maja, ob 20.30 v goriški sinagogi v Ul. Ascoli 19 v Gorici. Nastopila bo skupina Carmina Sloveni-ca iz Maribora; informacije po tel. 0481-531445, kcl.bratuz@libero.it.
H Šolske vesti
POKRAJINSKE LESTVICE UČNEGA OSEBJA - POKRAJINSKI URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil 16. aprila 2014 na spletni strani www.scuo-la.fvg.it (Scuole in lingua slovena - natečaji in lestvice) objavljen odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (»gradua-torie a esaurimento«) za slovensko učno osebje. Posodobitev zadeva le osebje, ki je v omenjene lestvice že vključeno. Vlogo morajo preko spleta (www.istruzio-ne.it - ISTANZE ON LINE) predstaviti vsi, tudi tisti, ki so le pogojno vpisani, in sicer do 10. maja ob 14. uri. Podrobnejše informacije na že navedeni spletni strani Urada za slovenske šole.
M Izleti
KULTURNO ZDRUŽENJE ESTORIA
prireja vodeni ogled Sarajeva in Mo-starja ob 100-letnici 1. svetovne vojne od 26. do 29. junija; informacije in vpisovanje do 10. maja po tel. 0481539210, 349-3052235, eventi@leg.it.
SPDG vabi v nedeljo, 11. maja, na pohod, ki ga v okviru pobude Družne planinske poti prireja PD Brda. Pohod bo na trasi dolgi okrog 10 kilometrov in bo trajal približno tri ure. Izhodišče pri razcepu cest Zarščina- zavetišče na Koradi. Start ob 8. uri. Oprema: običajna pohodniška. Zbirališče za udeležence SPDG pri Rdeči hiši, odhod ob 7.15, prevoz lastna sredstva in društveni kombi. Prijave in informacije Andrej Rosano, tel. 320-1423712; andrej@spdg.eu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, namenjen ogledu pomembnega mesta Parme in zelo zanimivih gradov v okolici. Vpisovanje samo do 21. maja na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure; informacije po tel. 0481532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov.
S3 Prireditve
KD SOVODNJE vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, letos volilnega značaja, v četrtek, 29. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah.
ALCI obvešča, da bo danes, 10. maja, od 15. do 18. ure na sporedu majska delavnica družinskih postavitev. Prijave: marisa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. - pet. 9.00-13.00), ali SMS po tel. 327-0340677.
ČEZMEJNO SREČANJE O AZBESTU bo v ponedeljek, 12. maja, ob 18. uri v občinski sejni dvorani v Ronkah.
V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki Ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici bo v ponedeljek, 12. maja, ob 17. uri predstavitev publikacije »Aquileia e Gorizia tra storia e cultura. Studi e documenti«.
SKD JEZERO iz Doberdoba vabi v četrtek, 15. maja, ob 20. uri na kulturni večer, posvečen Srečku Kosovelu na sedežu društva. Sodelovali bodo otroci osnovne in srednje šole iz Doberdoba, vokalna skupina Sraka iz Štan-dreža in glasbena skupina žensk univerze za tretje življenjsko obdobje iz Nove Gorice, ki bo igrala na citre.
AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 16. maja, ob 20. uri v večnamenskem centru v Jamljah (Prvomajska ulica 20) predavanje Emanueleja Mettija o klopih, komarjih in gadih; potekalo bo v italijanskem jeziku.
AŠKD KREMENJAK prireja v soboto, 17. maja, ob 19. uri v večnamenskem centru v Jamljah (Prvomajska ulica 20) projekcijo dokumentarnega filma »Kraška dediščina Marjana Miklavca« in razstavo njegovih slik; sledil bo zaključni nastop tečajnikov diatonične harmonike.
' . Mali oglasi
DIATONIČNO HARMONIKO C-F-B znamke Prostor prodam za 1.300 evrov; tel. 335-5387249.
DIRKAŠKO KOLO znamke Wilier trie-stina escape, letnik 2008, kolesarski okvir 52, ugodno prodam za 280 evrov in podarim kolesarsko čelado; tel. 328-9215809.
Pogrebi
DANES V PODGORI: 10.10, Paola Pe-tean por. Ocroglic (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.00) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
DANES V KRMINU: 9.50, Rosanna Medeot iz hiše žalosti v Ul. Tiepolo 13 v stolnico Sv. Adalberta in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 11.00, Angelica Gregorat vd. Poian (iz tržiške bolnišnice ob 10.50) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev.
1 6 Sobota, 10. maja 2014
APrimorski
r	dnevnik
Blatter noče zapustiti stolčka
ZÜRICH - Švicar Sepp Blatter bo kot kaže znova kandidiral na volitvah za predsednika Mednarodne nogometne zveze. Blatter se bo za prvega moža Fife potegoval že petič, volitve pa bodo na sporedu prihodnje leto. »Znova bom med kandidati za predsednika Fife. Moj mandat se sicer končuje, a moja misija še ne,« je dejal 78-letni Blatter. Blatter je na čelu Fife od leta 1998, doslej pa je svojo kandidaturo kot edini protikandidat napovedal le Francoz Jerome Champagne, nekdanji generalni sekretar Fife.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Kopitarjevi »kralji« slabši od »račkov«
LOS ANGELES - Moštvo severnoameriške hokejske lige NHL Los Angeles Kings je v tretji tekmi drugega kroga končnice doma izgubilo proti Anaheim Ducks z 2:3, a v zmagah še vedno vodi z 2:1. Anže Kopitar (na sliki) je v statistiko kraljev vnesel podajo, gola pa sta dosegla Jeff Carter in Mike Richards. Za Anaheim so se med strelce vpisali Corey Perry, Teemu Se-lanne in Ben Lovejoy. Ekipi igrata na štiri zmage, četrta tekma bo na sporedu danes ponoči.
KOŠARKA - Podvig tržaške ženske ekipe Sgt
Po 23 letih A1-liga
Povprečno mlada ekipa je v dveh sezonah napredovala iz A3 v najvišjo državno ligo - Zadnjo tekmo v Trstu si je ogledalo 2500 gledalcev
Šport ni matematika in računi se lahko vsakič drugače iztečejo. Tako pri športu ni nujno, da napreduje najboljši oziroma kdor si je napredovanje postavil kot cilj že na začetku sezone. Zgleden primer imamo v ženski košarkarski A2-ligi, kjer je dokaj nepričakovano veliki met uspel tržaškemu SGT-ju Calligarisu. Mlade košarkarice so si pod taktirko strokovnjaka Nevia Giulianija v soboto pred 2.500 gledalci v tržaški športni palači poimenovani po enemu izmed velikanov italijanske košarke Cesare-ju Rubiniju, z zmago v tretji in odločilni tekmi končnice za napredovanje po 23 letih zagotovile nastop v najvišji ligi.
Igralke SGT-ja je v četrtek na županstvu sprejel župan Roberto Co-solini, ki je podčrtal zasluge ekipe, ki je s trdim delom tekom sezone premagovala vse ovire. Ovire, ki bodo v
KOLESARSTVO - Dirka Po Italiji
Za uvod hujši padec
BELFAST - V ekipnem krono-metru (21,7 km) prve etape dirke Po Italiji, ki bo do jutri gostovala na Severnem Irskem, je sinoči zmagala ekipa Orica Greenedge (24:42). Druga je bila Omega Pharma Quick Step (+ 5'), tretja pa Bmc (+ 7'). Roza majico je oblekel 37-letni kapetan Orice Kanadčan Sven Tuft. Prvo etapo je zaznamoval hud padec članov ekipe Garmin Sharp. Najhuje jo je skupil Irec Martin. Danes bo na sporedu druga 219 kilometrov dolga etapa.
FORMULA ENA
Treninga Hamiltonu
BARCELONA - Moštvo formule 1 Mercedes tudi po selitvi karavane v Evropo, kjer bo v Barceloni jutri prva evropska postaja letošnje sezone svetovnega prvenstva, nadaljuje prevlado. Britanec Lewis Hamilton je včeraj dobil oba prosta treninga.
HOKEJ NA LEDU: FRANCIJA PRESENETILA - Izidi svetovnega prvenstva elitne skupine v hokeju v Belorusiji, skupina A: Francija - Kanada 3:2 (1:1, 0:0, 1:1; 1:0) kazenski streli, Slovaška - Češka 2:3; skupina B: Švica - Rusija 0:5, Belo-rusija - Zda 1:6.
PLAVANJE - Danes in jutri
V bazenu Bianchi v Trstu Memoriala Calligaris in Lokar
TRST - Danes in jutri bo v tržaškem bazenu Bruno Bianchi plavalni miting 10. memorial Romana Calligaris. V Trstu bodo nastopili vsi najboljši deželni plavalci. Tekmovanja bodo danes na sporedu od 14.45 do 20.00, jutri pa od 14.45 do 18.00. Jutri zjutraj pa bo v bazenu Bianchi 3. memorial Bianca Lokar za starostni kategoriji začetnikov A in B.
prihodnji sezoni še višje in zahtevnejše. Tudi z ekonomskega vidika, saj naj bi društvo za izvedbo sezone potrebovalo najmanj 200.000 €, skoraj trikrat višjo vsoto od letošnjega proračuna. Stroški so namreč višji zaradi pristojbin za košarkarsko zvezo, za mnogo daljša gostovanja in nenazadnje za tujke. V A1-ligi lahko ima vsaka ekipa do tri tuje igralke (do dve iz držav izven Evropske Unije), kar pomeni dodaten strošek za ekipo, ki želi status A1-ligaša tudi ohraniti. Predsednik SGT-ja Federico Pastor je seveda kaj kmalu začel razmišljati o ekonomskih »posledicah« napredovanja: »Mislim, da je napredovanje v A1-ligo pomembno za celotno društvo Societa' Ginnastica Triestina, ki kot dobro veste ima kar nekaj ekonomskih težav. S tem napredovanjem pa bi lahko privabili nove pokrovitelje in investicije tudi s strani privatnikov in ne samo javnih inšti-tucij. Skratka napredovanje košarkarske ekipe kot pomoč celotnemu društvu.
Če se omejim zgolj na ekipo vam lahko povem, da sem že v ponedeljek sedel za mizo in začel študirati zadevo; prišel sem do zaključka, da lahko sezono izpeljemo dostojno in brez dodatnih zadolžitev. Bistvenega pomena je seveda, da nam pokrovitelj Calligaris potrdi zvestobo. Sicer se z njim nisva še pogovorila, a nimam dvomov, da bo po dveh zaporednih napredovanjih še zaupal temu društvu. Mislim, da je bilo sodelovanje obojestransko uspešno. S tega vidika sem torej dokaj optimistično razpoložen, kar pa ne velja za celotno društvo, ki brez priliva dodatnih javnih prispevkov bo zašlo znova v težave.«
Za tehnično analizo sezone smo se obrnili na trenerja ekipe Nevia Giulianija, ki je povprečno zelo mlado ekipo v dveh sezonah privedel iz A3 v A1-ligo. Ekipo je v teh letih zaznamovala zelo žilava obramba, kjer so si igralke pomagale med sabo. Tudi na igrišču je bilo razvidno enkratno vzdušje, ki je nastalo v ekipi. Trenerja SGT-ja smo najprej vprašali, kdaj je začel verjeti v napredovanje: »Napredovanje sploh ni bilo v načrtih, saj bi se zadovoljili z uvrstitvijo v skupino za napredovanje. Ko pa smo v polfinalu končnice izločili Genovo in smo zvedeli, da je v drugem polfina-lu prevladal Turin, tako da smo se četudi tretji znašli s prednostjo domačega igrišča v finalu, smo začeli verjeti v podvig. Takrat so se sanje začele spreminjati v nekaj konkretnega. Na prvem treningu po polfinalnem obračunu sem jim rekel, da bo prva tekma odločilna. Odigrale so odlično prvo tekmo in takrat so tudi vse igralke razumele, da je A1-liga dosegljiva. Znova sem si pogledal posnetke tretje tekme. Videti 2.500 ljudi na nogah: spreleti te kurja polt. Pred štirimi leti smo nekako začeli iz niča in ustvarili fantastično zgodbo. Zdržali smo psihološki pritisk tudi po zaslugi društva, ki nam je vedno stalo ob strani
Košarkarice tržaške ekipe Sgt so se tako veselile napredovanja v Al-ligo
fotodamj@n
in ni nikoli pritiskalo na nas. Komaj sem se vrnil iz Cesenatica, kjer se je zaključil meddeželni del ekip do 17 let. Znova smo se uvrstili na državni finale. Na mladinski ravni gre za sedmi državni finale v štirih letih, tako da so si ta dekleta nabirale izkušnje na državni ravni. Veliko je bilo porazov, a so tudi porazi koristni za rast mlade igralke.«
Tudi trener Nevio Giuliani že gleda na prihodnjo sezono, čeprav ni še niti gotov, da ga bo društvo potrdilo (sicer naj bi bila po dveh zaporednih napredovanjih potrditev zgolj formalnost). V A1-ligi so večkrat ključnega pomena tujke: »Mislim, da
mora društvo potrditi sedanjo garnituro igralk, tem pa dodati organizatorja igre in centra, saj manjkajo centimetri pod košem. Nujno morajo potrditi Madžarko Anno Vida, ki se je izkazala tako na igrišču kot izven, saj gre za osebo, ki je prispevala k temu, da smo ustvarili enkratno skupino. In pri ženskah je to bistvenega pomena za uspeh.
Zavedati se moramo, da je A1-liga zelo zahtevna, vendar je ekipa zelo mlada in lahko dodatno napreduje. Po štirih dneh počitka dekleta želijo čim prej znova na delo, kar je nedvomno zelo dober znak. S takim pristopom daleč prideš.« (I.F.)
DOHA - Martina Ratej
Prva slovenska zmaga na diamantni ligi
DOHA - Martina Ratej, slovenska rekorderka v metu kopja, je zmagala na uvodni tekmi diamantne lige, s katero se je v katarski Dohi začela največja serija atletskih mitingov na svetu. Orodje je za prvo slovensko zmago v zgodovini diamantne lige vrgla 65,48 metra in je sedaj tretja po izidih sezone na svetu. Snežana Vukmirovic, druga slovenska predstavnica, je bila v troskoku sedma (13,73 m).
Izidi: moški: - 200 m: 1. Nickel Ash-meade (Jam) 20,13; - 400 m: 1. Lashawn Merritt (ZDA) 44,44, izid sezone na svetu;
-	800 m: 1. Mohammed Aman (Eti) 1:44,49;
-	1500 m: 1. Asbel Kiprop (Ken) 3:29,18, izid sezone na svetu; - 110 m ovire (-0,5 m/s): 1. David Oliver (ZDA) 13,23; - 3000 m zapreke: 1. Ezekiel Kemboi (Ken) 8:04,12, izid sezone na svetu; - višina: 1. Ivan Uhov (Rus) 2,41, izid sezone na svetu; - daljina: 1. Louis Tsatoumas (Grč) 8,06; - disk: 1. Piotr Ma-lachowski (Pol) 66,72
Ženske: - 100 m (-0,8 m/s): 1. Shelly-Ann Fraser-Pryce (Jam) 11,13; - 800 m: 1. Eunice Sum (Ken) 1:59,33, izid sezone na svetu; - 400 m ovire: 1. Kemi Adekoya (Bhr) 54,59, izid sezone na svetu; - palica: 1. Ni-koleta Kyriakopoulou (Grč) 4,63; - troskok: 1. Caterine Ibarguen (Kol) 14,43 m, izid sezone na svetu; - krogla: 1. Valerie Adams (NZl) 20,20; - kopje: 1. Martina Ratej (Slo) 65,48, Kimberley Mickle (Avs) 65,36.
NOGOMET - A-liga
San Siro razprodan za slovo kapetana Zanettija
MILAN - Današnja tekma v Milanu med Interjem in Laziom je razprodana. Razlog? Na drevišnjem srečanju bo zadnjič oblekel Interjev dres skoraj 41-letni kapetan Javier Zanetti, ki je v A-ligi igral kar 19 let. Z Interjem je odigral 856 tekem. Vsega skupaj je v svoji karieri odigral nad tisoč tekem. V svoji dolgi karieri je Zanetti prejel le dva rdeča kartona.
Danes: 18.00 Verona - Udinese, 20.45 Inter - Lazio.
SMEROKAZ - Konec tedna na raznih mednarodnih športnih prizoriščih
Na primorski derbi v Novo Gorico in na kavču VN Španije
Peš na tekmo ... Primorski derbi v Novi Gorici - V prvi slovenski nogometni ligi bo štiri kroge pred koncem sezone Gorica gostila Koper. Maribor je tik pred novim naslovom, Koper pa se z Rudarjem še bori za drugo mesto. Seveda morajo »kanarčki« drevi (pričetek ob 20.05, tudi v neposrednem prenosu po Rtv Slo 2) odnesti celo kožo iz novogoriškega Športnega Parka, kjer jih pričakuje motivirana Gorica.
Na izlet ... Roma - Juventus - Naslov je že oddan, a dvoboj med prvo in dru-gouvrščeno ekipo je vedno vreden ogleda. Zlasti letos, ko sta Juventus in Roma odigrala neverjetno prvenstvo v katerem sta podirala kot za stavo vse društvene rekorde. Z vso ostalo konkurenco sta ti dve ekipi že zdavnaj pometli (Juventus ima 24 točk prednosti nad tretjeuvrščenim Napolijem ter 35 nad Fiorentino, Roma +13 oziroma +24), tako da bo šlo jutri za tekmo, na kateri bosta lahko obe ekipi brez pretiranih pritiskov pokazali vse svoje vrline. Le Juventus ima morda še en cilj v sezoni: doseči mejo stotih točk, s čimer bi se Conte-jevo moštvo zapisalo v zgodovino, saj v zgodovini italijanske A-lige ni še nobeni ekipi uspelo zaključiti prvenstvo s trimestno šte-
Jenson Button (McLaren Mercedes)
vilko. Dva kroga pred koncem ima Juventus 96 točk, tako da si v Rimu ne more privoščiti poraza. Po sramotnih dogodkih, ki so zaznamovali finale italijanskega pokala med Napolijem in Fiorentino, je kvestor odločil, naj se tekmo odigra v popoldanskih urah; tako bosta Roma in Juventus na Olimpicu stopila na igrišče ob 17.45. Oba trenerja sta se odločila za najboljši možni postavi, le pri Juventusu naj bi Storari nadomestil standardnega vratarja Buffona. Na
dnu razpredelnice pozor na tekme Bologna - Catania, Livorno - Fiorentina, Sassuolo -Genoa in Cagliari - Chievo (trenutno stanje Sassuolo 31, Chievo 30, Bologna 29, Catania 26, Livorno 25).
Na kavču ... VN Španije - Leto dni brez zmag. Za Ferrari je tako obdobje kar dolgo, a ni veliko možnosti, da bi se sušno obdobje v Maranellu zaključilo jutri, ko bo na programu prva evropska velika nagrada sezone. V Barceloni bo na sporedu peta dirka in tudi na katalonskem dirkališču naj bi imela vlogo favorita mercedesova dvojica Rosberg-Hamilton, ki premočno vodi tudi na skupni razvrstitvi (trenutno stanje Rosberg 79 točk, Hamilton 75, Alonso tretji z 41 točkami). Alonso je pred dvema tednoma stopil na najnižjo stopničko in s takim rezultatom bi se najbrž zadovoljil tudi jutri. Žal bodo lahko spremljali dirko v neposrednem prenosu izključno abonenti satelitske tv Sky (danes ob 14. uri kvalifikacije, jutri ob enakem času VN), medtem ko bo druga državna mreža Rai prenašala tako kvalifikacije kot veliko nagrado posredno (v soboto ob 18. uri kvalifikacije v nedeljo ob 21. uri VN). Neposreden prenos je možen tudi po Tv Slo 2, a ne preko satelita. (I.F.)
/
ŠPORT
Sobota, 10. maja 2014 1 7
ODBOJKA - Drevi Olympia ob 20.30 za napredovanje v B2-ligo
»Če bomo igrali dobro, nam nasprotnik ne bo mogel priti do živega«
»To je idealen finale za imenitno sezono,« pred današnjo odločilno tekmo za napredovanje v moško odbojkarsko B2-ligo pravi trener Olympie Fabrizio Marchesini. Za kaj gre, je znano. V drevišnji tekmi v domači dvorani Mirka Špacapana (ob 20.30) si lahko združena ekipa proti tržiškemu Fincantieriju celo privošči poraz s 3:2, v primeru bolj neugodnega izida pa jo proti istemu nasprotniku čaka še serija dodatnih tekem v končnici. Lepa prednost za Olympio pomeni to, da ima morebiti na voljo popravni izpit, gostje pa nikakor ne. In doma so Goričani doslej izgubili vsega tri sete...
Izkušenega trenerja našega moštva pred tekmo prevevajo najrazličnejši občutki. Nasprotnika spoštuje: »Gastaldo je morda najboljši igralec lige, Toneguzzo je odličen libero, centra sta izjemno izkušena, Zorat ima za sabo kakih deset sezon v B-ligi. Le podajalec Fermo ni dorasel našemu Hledetu in tudi njihov korektor je slabši od naših,« analizira Marchesini moč posameznih igralcev, hkrati pa dodaja: »Če bomo sprejemali dobro, če bo imel Hlede uporabne žoge, imamo močnejši napad in nam bodo težko prišli do živega. Če naš sprejem ne bo dober, so nam lahko enakovredni in nas čaka boj,« še ugotavlja Marchesini, ki pa hkrati dodaja. »Ne predstavljam si, da bi lahko gladko
izgubili, prej pričakujem, da gladko zmagamo mi. Oni lahko na trenutke igrajo tudi zelo dobro, a ne verjamem, da so zmožni celo tekmo igrati na svojem vrhuncu,« naglaša.
Je pa tekma za mlado ekipo, kakršno je moštvo, ki so ga s skupnimi močmi sestavili Olympia, Val in Soča, vsekakor pravi zrelostni izpit, za večino fantov prvi v odbojkarski karieri.
»V svojih igralcih opažam veliko pričakovanje in želje po zmagi, opažam tudi napetost, ta je že prišla na dan na zadnjih tekmah pred jutrišnjo (današnjo, op.ur.). Vemo tudi, da stojimo pred za društvo zgodovinskim rezultatom. Vse to je lahko breme, ki pa ga lahko premagamo, če se ne pustimo iztiriti od izkušenega nasprotnika, ki je sicer zelo korekten, a bi mu veliko bolj ustrezala zmeda in napeto ozračje. Skratka, igrati moramo zbrano in kot znamo. Na treningih so fantje celo leto delali zavzeto, dosti novega so se naučili, ozračje v ekipi je bilo ves čas dobro. Meni je povrnilo veselje do treniranja, počutim se v sozvočju z ekipo in upravo,« pravi Marchesini, nekdaj podajalec v A-ligi.
Kaj pa če jim danes vendarle spodleti in pride na vrsto playoff? »Dvomim, da bi lahko proti njim izgubili trikrat zapored,« dodaja trener. (ak)
Tako na prvi tekmi v Tržiču
bumbaca
1. ŽENSKA DIVIZIJA - Odbojkarice združene ekipe Govolley bodo drevi ob 20.30 v telovadnici Kulturnega doma odigrale povratno tekmo polfinala končnice za napredovanje v D-ligo. Njihov nasprotnik je ronški ACLI, ki je na prvi tekmi zmagal s 3:2. Da izsilijo tretjo tekmo, morajo Goričanke zmagati.
Na Tržaškem pa bo Zalet Kontovel svojo pot v pol-finalu šele začel. Jutri ob 20. uri se bo v telovadnici v Ul.Locc-hi pomeril z ekipo S.Andrea. Zmagovalec direktno napreduje v finale.
UNDER 16 ŽENSKE - Zalet Kontovel bo jutri pri Bri-ščikih odigral svojo »tekmo leta«. Ob 18. uri čaka dekleta finale za pokrajinski naslov proti ekipi Eurovolley. Obeta se izenačena tekma.
Že drevi ob 20.30 slovo Sloge Tabor v Repnu
Od svojih navijačev se bodo (že) danes poslovili tudi odbojkarji Sloge Tabor Televi-ta v moški B2-ligi. V Repnu bodo od 20.30 dalje gostili Volley Treviso. Z zmago bi ga dohiteli na 8. mestu končne lestvice. Za ves trud, ki so ga fantje pokazali med zelo težko in z ovirami posejano sezono, si zaslužijo podporo in topel aplavz.
Dobre tri ure prej (ob 17.00) bodo v Repnu nastopile tudi igralke združene ekipe Zalet, ki bodo sicer igrale do konca maja. Njihov nasprotnik bo šibkejši Cordenons. Zalet je še v boju za 2. mesto. Danes bo moral biti oprezen, ker bo odsotna standardna podajalka Karin Crissani, da je trener Bosich v ekipo spet vpoklical »rezervistko« Grudnovo.
V moški C-ligi se poslavlja tudi mladinska ekipa skupnega projekta Soča. V Trstu jo čaka Ferro Alluminio, razočaranje sezone, saj se mu ni uspelo vmešati v boj za vrh. Mladinci trenerja Markiča so led prebili že prejšnji teden.
Domači šport Danes
Sobota, 10. maja 2014 ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 20.30 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Volley Treviso
MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Fincantieri; 20.30 v Trstu, Suvich: Ferro Alluminio - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje
ŽENSKA C-LIGA - 17.00 v Repnu: Cordenons - Zalet
1.	ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Govolley - ACLI Ronchi (polfinale)
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, Ul.Locchi: S.Andrea - Kontovel
KOŠARKA
DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg - Bor Radenska
HOKEJ NA ROLERJIH
MOŠKA A2-LIGA - 20.30 v Modeni: Invicta -ZKB Kwins
Rezultati naših ekip v realnem času
Dobiš jih na www.primorski.euj
ali tudi preko twitterja
primorski_sport
*
JADRANJE - Olimpijski razred 470
Od deseterice ju ločijo tri točke
V pričakovanju današnjih zadnjih dveh plovov na regati evropskega pokala Eurosaf Trentino Garda Olimpic week sta jadralca JK Čupa Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti včeraj še nekoliko popravila uvrstitev na lestvici. Z osvojenima 9. in 7. mestom sta pred današnjim zadnjim dnem 13. »Od 10. mesta nas ločijo le tri točke. Zelo blizu smo tudi devetou-vrščeni posadki. Če bova jutri (danes op. av.) jadrala dobro, se nama bo uspelo uvrstiti v boj za kolajne (medal race), ki bo na Gardskem jezeru v nedeljo,« je dejal krmar Simon Sivitz Košuta, ki še analiziral včerajšnja nastopa: »V obeh plovih start ni bil najboljši. Kot se nama prepogosto dogaja na zadnjih regatah, sva v prvem delu bila prepočasna, nato pa nama je uspelo nadoknaditi zamujeno. Vsekakor sva upoštevala trenerjeva na-
vodila in skušala sva aplicirati, kar nama je ukazal. Ocena je bila na koncu pozitivna. Danes (včeraj) je bil veter še nekoliko šibkejši, kar pa nam ni povzročalo večjih težav. Jutri (danes) bova skušala dati vse od sebe in se uvrstiti med vodilnih deset.«
Na lestvici vodi italijanska posadka Desiderato/Trani pred Nemcema in Hrvatoma (Fantela/Marenič). Od italijanskih posadk sta Capurro/Puppo 4., Fal-cetelli/Bernard 6. in Rebaudi/Ramian 11. Na Gardskem jezeru nastopa 34 posadk.
FINN - Vasilij Žbogar si je že dan pred koncem evropskega prvenstva v jadranju v razredu finn, ki se končuje v morju pred francoskim v La Rochellom, že prijadral odličje (58 točk). Koprčan Gašper Vinčec, drugi slovenski predstavnik, bo danes jadral v zadnji regati in poskušal izboljšati trenutno 35. mesto (284 točk).
Jutri
Nedelja, 11. maja 2014 NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA (Play-off) - 16.00 v Dolini: Breg - Primorec
2.	AMATERSKA LIGA (Play-off) - 16.00 v Vižovljah: Sistiana - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA (Play-off) - 16.00 na Proseku: Primorje - Chiarbola; 16.00 v Doberdobu: Mladost - Opicina
DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Repnu: Kras
- Casarsa
TENIS
MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Canevi: TC Caneva -Gaja
ŽENSKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja -
Atomat Udinese (četrtfinale)
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA - 20.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Zalet Kontovel UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 pri Briščikih: Zalet Kontovel A - Eurovolley (za 1. mesto)
KOŠARKA - Deželna C-liga
V Dolini derbi Breg - Bor
Drevišnji derbi v košarkarski deželni C-ligi med Bregom in Borom bo pomembnejši za gostitelje, ki so še v igri za playoff. Pravzaprav čisto brezzvezen ne bo niti za Bor, ki - kot je poudaril trener Dean Oberdan - si lahko z dvema zmagama in ugodnimi razpleti na drugih igriščih, lahko še vedno izbori boljši izhodiščni položaj v play-outu. »Teoretično se lahko še borimo, da bi obe tekmi play-outa igrali na domačem igrišču. Težko bo, ampak se splača poskusiti,« je opozoril Oberdan, ki danes bržkone ne bo imel na razpolago vseh svojih varovancev. »Pod vprašajem bo nastop Madonie, Bocciaia, Medna in Bevi-torija. Ta teden smo odlično trenirali, čeprav nas ni bilo veliko. Vseeno bomo proti Bregu dali vse od sebe. Derbi je vedno derbi in prepričan sem, da se bodo fantje potrudili. Zmaga bi nam vlila nove samozavesti v pričakovanju play-outa,« pravi Oberdan.
Trener Brega Valter Vatovec ne bo imel težav s postavo. »Na razpolago so vsi tisti igralci, ki so igrali v zadnjih krogih, vključno s Spigaglio in Albertom Grimaldijem,« je povedal predsednik ŠZ Breg Walter Mocor. Breg bo skušal osvojiti novi točki v boju za play-offu. »Zmagati moramo na obeh tekmah in upati v spodrsljaj Fogliana, ki ima dve točki več na lestvici, in Tar-centa, ki ima enako število točk, ampak boljšo koš razliko. Teoretično se lahko uvrstimo tudi na 7. mesto, tako bi se v prvem krogu izognili tržiškemu Falconstarju. Vse je torej še odprto,« razmišlja Mocor.
Sodniški met v dolinski telovadnici bo ob 20.30.
V ZGONIKU - Med dvema ognjema
34. Kraški pokal ŠK Kras »tomažičem«
34. Kraški pokal (tekmovanje v igri med dvema ognjema), ki ga je včeraj v Zgoniku organiziral ŠK Kras, je osvojila OŠ Pinka Tomažiča iz Trebč pred Jurčičem iz Devina in Gradnikom iz Repna. Nastopilo je osem osnovnih šol.
Finalni del, izidi: Jurčič - Šček 9:12; Tomažič - Sirk 3:13; Tomažič - Šček 12:15 (8:49, 4:6); Jurčič - Sirk 1:12 81:5, 0:7); Jurčič - Tomažič 15:8 (7:6, 8:2); Šček - Sirk 11:9 (4:4, 7:5). Končni vrstni red: 1. Tomažič Trebče; 2. Jurčič Devin; 3. Sirk Križ; 4. Šček Nabrežina; 5. ex aequo: Bevk Op-čine, Gradnik Repen, Gruden Šempolaj in 1. maj 1945 -Gorazd.
Oglejte si našofotogalerijo FOTODAMJ@N na na-šifacebookstrani primorski_sport
TANJA RACE
Tek je zanjo terapija, pa tudi trx
Tanjo Race, Openko, ki stanuje v Poljanah, je za tek navdušila prijateljica Ketty. »Začela sem pred par leti. Tek me je tako navdušil, da sem se lani odločila za nastop na tekmovanjih. S prijateljico sva se odločili, da tečeva na polmaratonu. Moj prvi tek na 21 kilometrov je bil lani septembra v Vidmu. Nato sem pretekla še enako razdaljo v Pordenonu, Palmanovi, Medeji, Gorici in nazadnje v nedeljo na tržaški Bavi-seli,« je nastope na raznih tekih v naši deželi naštela Tanja (letnik 1975), ki se že pripravlja na svoj prvi mednarodni nastop. »Konec oktobra bi želela preteči ljubljanski polmaraton,« je še dodala Ra-cetova, ki je najhitreje tekla v Por-denonu (1.46). »V Trstu je šlo nekoliko slabše. V cilj sem pritekla v času 1.51.«
Tanja trenira tudi v »nemogočih urah,« kot je sama povedala: »Zbujala sem se tudi ob 5. uri zjutraj in se z svetilko podala na gozdne poti okrog Poljan, Doberdoba, Martinščine in Vrha. Zakaj tako zgodaj? Ker se potem ves dan počutim dobro. Zjutraj, popoldne in zvečer pa imam itak druge obveznosti in opravke,« je povedala Tanja in nam obrazložila, kaj je zanjo rekreacija: »Boljše počutje, blagodejna terapija. Ko tečem ali pa se rekreiram, se počutim bolje sama s seboj in posledično tudi z drugimi. Adrenalin se po tekmovanju sprošča še po telesu še nekaj ur. Šport je neke vrste zdrava droga.«
Tanja se je lani registrirala s klubom Atletica Fiamme Cremi-si iz San Vita al Tagliamento. Poleg teku posveča Racetova del svojega prostega časa tudi vadbi nove športne discipline Trx, to je trening s posebnimi trakovi. »Vse vaje pa jih delamo le z lastno težo,« je dodala Tanja, ki pravi, da še do pred kratkim se ni ukvarjala z nobenim športom. »Le v mladih letih sem igrala odbojko pri Slogi.« Tanja je nekoč spremljala nastope nekaterih naših nogometnih enaj-steric. Zdaj pa spremlja le nogometne tekme sina, ki igra v mladinskih ekipah ŠD Sovodnje.
Kateri so njeni cilji? »Pol-maraton bi rada odtekla v času 1.43 ali pa še boljše. Maraton? Zakaj pa ne. V prihodnjih mesecih bom skušala trenirati še bolj resno (Tanja teče skoraj vsak dan op. av.), čeprav nerada uporabljam športne ure in kronometer.«
1 8
Sobota, 10. maja 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000
Nad severnim Atlantikom in severno Evropo je območje nizkega zračnega tlaka. Oslabljena fronta se počasi pomika čez srednjo Evropo proti vzhodu. Od zahoda doteka k nam topel in precej suh zrak.
Ob nižinah in ob morju bo spremenljivo do oblačno vreme. V hribovitem svetu bo sprva oblačno z možnostjo padavin. Popoldne se bodo ponekod pojavile krajevne plohe bodisi v alpskem kot tudi v predalpskem svetu.
Večinoma bo sončno. Predvsem v severni Sloveniji bodo popoldne krajevne plohe ali nevihte.
Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, najvišje dnevne od 20 do 26 stopinj C.
Po celi deželi bo še prevladovalo spremenljivo do oblačno vreme. Ob morju bo pihal veter. V hribih bo deževalo in dež bo zajel tudi nižino. Proti večeru se bo poslabšalo po celi deželi in padavine bodo močnejše, ponekod tudi krajevne plohe.
Jutri bo sprva še delno jasno, čez dan se bo pooblačilo. Sredi dneva in popoldne se bodo začele pojavljati krajevne plohe in nevihte. Ponekod bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. Zvečer se bodo padavine, deloma nevihte, od severa okrepile in počasi razširile na vso Slovenijo.
Triletnica preživela hitro vožnjo na repu kombija
HANNOVER - Triletna deklica je v Nemčiji uspešno preživela hitro in vijugasto vožnjo na zunanji strani vozila. Kombija, ki ga je vozil očitno malo odsotni dedek, se je držala zgolj za kljuko prtljažnika. A deklica je očitno avantu-ristka, saj je bila po incidentu nasmejana do ušes. Začudeni vozniki so lahko le opazovali deklico, ki je stala na stopnički na repu kombija in se držala kljuke prtljažnika, medtem ko je vozilo po cestah v hribovju blizu vasi Delliehausen na severu Nemčije hitelo tudi okoli 80 kilometrov na uro. A deklica je bila po 18 kilometrih, preden se je dedek ustavil, nepoškodovana in nepretresena. Po navedbah policije se je 61 -letni dedek pred vožnjo z vnukinjo igral, nato pa ni opazil, da je stopila na stopničko na zadnjem delu kombija. (STA)
ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV
Se bo z Renzijem ponovila zgodba o renesansi in uri s kukavico?
Sergij Premru
Klopotača v garderobi košarkarjev Portland Trail Blazers
SAN ANTONIO - Košarkarji ekipe Portland Trail Blazers so bili sinoči kar dvakrat neprijetno presenečeni. Poleg gostujočega poraza proti San Antonio Spurs v drugem krogu končnice lige NBA s 97:114, so v garderobi pred tekmo odkrili še mladiča kače klopotače. Približno meter dolgega plazilca je dve uri pred dvobojem odkril Thomas Robinson. "Kače nisem videl, a je prav gotovo bizarno, da v garderobi kot gostujoča ekipa odkriješ strupeno kačo. Ne vem, če se je to že kdaj zgodilo," je dejal trener Portlanda Terry Stotts. Ekipa Trail Blazers zdaj v skupnih zmagah zaostaja z 0:2 za San Antoniom. (STA)
Newyorški Time objavlja daljši intervju z italijanskim premierom Mat-teom Renzijem, v katerem je govor o številnih perečih vprašanjih, od reforme političnega sistema do odnosa z Evropsko unijo. Posebej zanimivo se mi zdi izhodiščno vprašanje: »Prebral sem več vaših intervjujev in govorov,« pravi novinar, »in sem večkrat zasledil izjave kot 'V normalni državi se kaj takega ne bi zgodilo'. V kakšnem smislu Italija ni normalna država?« In še bolj zanimiv je Renzijev odgovor: »Italija ne bo nikoli normalna država. Ker Italija je - Italija. Ko bi bila normalna država, ne bi imeli Rima. Ne bi imeli Firenc. Ne bi imeli čudeža, kot so Benetke. V italijanskih genih je nekaj norosti, ki je v veliki večini primerov pozitivna. To je genij. To je talent. To so umetniške mojstrovine. To so hrana, moda, vse, kar ustvarja veličino Italije v svetu. Poleg tega pa nismo normalna država, tudi ker imamo zapleteno birokracijo in politični sistem, ki je grozljiv. Imamo dvakrat več poslancev kot ZDA. Mi plačujemo nekatere predsednike deželnih uprav več kot predsednika ZDA. Rad bi, da bi Italija postala normalna država z vidika političnega sistema,« pravi Renzi.
Tudi naslednje vprašanje je zanimivo: »Kaj je narobe v Italiji?« »Narobe je v javni upravi. Vse je preveč zapleteno. Kot tudi v politiki. Preveč je politikov. Zakaj? Ker se v teh letih Italija ni znala spremeniti. Velika Britanija se je prelevila s Tonyjem Blairom. Nemčija najprej s Schroderjem in potem z Mer-klovo. ZDA so večkrat spremenile svojo kožo. Italija pa je ostala pritrjena na
svoj konservativizem. Imela je politični razred, ki je živel v preteklosti in ni gradil prihodnosti. Preteklost je naša moč, vendar tvegamo, da bo tudi naš propad, če bomo hodili s pogledom, ki je obrnjen nazaj.«
Seveda v teh nekaj stavkih Renzi ni povedal vsega, italijanska problematika je veliko bolj zapletena in odgovor je vse prej kot izčrpen. Intervju tednika Time je neobičajno dolg in premier odgovarja in pojasnjuje še marsikaj, vendar se mi ta prva dva odgovora zdita zelo posrečena. Predvsem če pomislimo, kaj se je zgodilo v zadnjih dneh: Italija res ni normalna država! Glede italijanske norosti oz. posebnosti, te dni izstopa predvsem poročanje medijev o nasilju in o škandaloznem pogajanju s huligani na finalni nogometni tekmi prejšnjo soboto v Rimu. Londonski Daily Telegraph piše, da so streli na neapeljskega navijača razkrili vsemu svetu moč italijanskih huliganov, pariški Le Monde ugotavlja, da se nasilje vrača v italijanske stadione in da zadržanje voditelja neapeljskih huliganov »Genny la Cha-rogne« dobesedno pretresa svet italijanskega nogometa. Nesrečno tekmo so prenašale številne tuje televizije, tako da se je italijanski nogomet osramotil pred vsem svetom. Španski Mundo Deportivo piše, da je o finalu italijanskega nogometnega pokala odločal sin mafijca, El País pa ugotavlja, da je italijanski nogomet talec nasilnih navijačev na igrišču in okoli stadionov.
Tudi novica, da so aretirali bivšega Berlusconijevega ministra, izstopa v medijih po vsem svetu, saj ni običajno,
da se vidni politiki znajdejo za rešetkami zaradi suma sodelovanja z mafijo, vsaj ne v civiliziranih državah. Le Monde posveča daljši dopis aretaciji Claudia Scajole, večkratnega ministra, med drugim celo za notranje zadeve, v letih od 2001 do 2011. Njegovo delovanje je bilo zaznamovano s »scandales a répétition«, med katerimi pariški popol-dnevnik navaja dva škandala: vladnega svetovalca Marca Biagija, ki so ga ubili teroristi Rdečih brigad, je označil kot tečnega nadležneža (Le Monde piše »cas-se-couilles«, v italijanskem originalu »rompiballe«), zaradi česar je moral odstopiti, nato pa si je v času, ko je bil minister za gospodarski razvoj, kupil luksuzno stanovanje z razgledom na rimski kolosej za 600 tisoč evrov, pa se ni zavedel, ubožec, da mu je poslovnež pristavil nadaljnjih 900 tisoč evrov, ugotavlja Le Monde.
Mafijska naveza, zaradi katere je osumljen Scajola, naj bi si prizadevala, da bi bivšega kalabrijskega poslanca iz vrst Berlusconijeve stranke (golo naključje...) pripeljali na varno v Libanon, prav v Libanon pa je pobegnil tudi eden od glavnih Berlusconijevih sodelavcev (spet naključje) Marcello Dell'Utri, obsojen (naključno) zaradi sodelovanja z mafijo. Britanski International Business Times piše o »sumljivi beirutsko-itali-janski mafijski navezi«, ki naj bi kazala na globlje odnose med libanonskimi politiki iz krščansko-maronitskih krogov z »Italy's Bel Paese Christian centrist establishment«, to se pravi s političnimi predstavniki, ki jih IBT označuje kot »krščansko-centristične«. To se je do-
gajalo že v časih Krščanske demokracije, danes pa se odvija na relaciji - že spet! - z Berlusconijem, ki je ob aretaciji Dell'Utrija v Beirutu sam razkril, da ga je poslal v Libanon na Putinovo osebno prošnjo, naj podpre volilno kampanjo maronitskega predstavnika Gemayela, kar je sicer dotični popolnoma zanikal.
Predvčerajšnjim sem zasumil, da so milanski sodniki zelo ironični. V četrtek je namreč Cerkev slavila mučeni-ka sv. Viktorja Milanskega, ki so mu v Milanu posvetili cerkev, pa tudi - zapor. San Vittore je zato pojem za rešetke, in prav za rešetkami milanskega zapora se je znašla, kot poroča Financial Times, skupina »politikov in menedžerjev vezanih na Expo 2015« zaradi suma podkupnin. Zadeva spominja na ko-rupcijske afere, ki so na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja zrušile dotedanji italijanski politični sistem, ugotavlja londonski dnevnik. V tokratno zadevo sta vpletena dva bivša politika iz krogov Krščanske demokracije oz. Komunistične partije, ki sta že bila v ospredju takratnih podkupninskih škandalov, pa tudi bivši senator Berlusconijeve stranke, piše FT.
Imidž Italije po svetu torej ni prav najboljši. Verjetno pa se Renzi ne moti, ko trdi, da ima italijanska »norost« tudi pozitivne plati. Orson Welles je ugotavljal, da so v srednjem veku apeninski polotok pretresale vojne, zarote in umori, vendar so prav iz tega okolja izšli Michelangelo, Leonardo in renesansa. Švica, ki je uživala pol tisočletja miru in demokracije, pa je prispevala svetovni kulturi samo z uro s kukavico.
prvič po l. 1959
Na Kubi snemajo
hollywoodski
celovečerec
HAVANA - Iransko-ameriški režiser Bob Yari pripravlja biografski film Papa o ameriškem pisatelju Ernestu Hemingwayu. Film, ki v ospredje postavlja Hemingwaye-vo prijateljevanje z mladim novinarjem Dennejem Bartom Petitclercom, je prvi hollywoodski celovečerec po letu 1959, ki ga snemajo na Kubi. Film je nastal po avtobiografskih zapisih mladega novinarja, ki se s Hemingwayem spoprijateljil v 50. letih minulega stoletja. Pisatelja bo na velikem platnu upodobil Adrian Sparks, Petitclerca pa Giovanni Ribisi.
Hemingway je na Kubi na kmetiji Fincha Vigia sprva prebival v začetku 40. let minulega stoletja in med drugim tam ustvarjal tudi svoj najbolj znani roman Komu zvoni. Med drugo svetovno vojno je bil v Evropi, na Kubo pa se je spet vrnil leta 1957 ter pričel z obdobjem intenzivnega pisanja. Zapisoval je svoje spomine na Pariz, dodal nekaj poglavij Rajskemu vrtu in delal na zgodbi Islands in the Stream. Kmetija je konec 60. let minulega stoletja postajala vedno bolj turistična, kar Hemingwayu ni bilo povšeči. Vse bolj nezadovoljen nad tamkajšnjim življenjem je leta 1959 zapustil Kubo in se za stalno preselil v Idaho. "Snemanje filma na Kubi, kjer so se vsi prizori tudi dejansko dogajali, je neverjetno doživetje. Če bi ta kraj skušali poustvarili nekje drugje, zgodba ne bi bila tako privlačna," je Yari povedal za revijo Hollywood Reporter.
Hemingway (1899-1961) je s svojim jasnim slogom zaznamoval literaturo 20. stoletja. V delih je opisal velike zgodovinske prevrate, obe svetovni vojni, špansko državljansko vojno in gospodarsko depresijo. Najširšemu bralstvu je poznan po noveli Starec in morje, med njegova znana dela pa sodijo še Pariz - premični praznik, Resnično ob prvem svitu, Imeti ali ne, Med lovom in vojno, Zbogom, orožje! in Zeleni griči Afrike. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 10. maja 2014
19
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija
20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
^ Rai Tre
23.20 Film: Facile preda
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00
Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Superpartes 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Tornado Valley 15.25 Nad.: Il Segreto 16.10 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Talent show: Ami-ci (v. M. De Filippi) 23.30 Speciale Tg5
V Italia 1
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Or-izzonti 11.15 Uno Mattina Storie Vere 11.45 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Easy Driver 14.30 Talk show: Le amiche del sabato 16.50 Dnevnik 17.00 A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.25 Show: Carosello Reloaded 21.30 Nad.: Sis-si 23.45 Film: Fede e coraggio
7.00 Serija: Zorro 7.45 Serija: Lassie 8.55 Sulla Via di Damasco 9.40 Inside the World 10.20 Cronache Animali 11.30 Show: Mez-zogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 13.25 Šport - Dribbling 14.00 Voyager Factory 15.40 Serija: Sea Patrol 17.10 Sereno Variabile 17.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Evrope (Španija, Barcelona), kvalifikacije 18.50 Pit Lane 18.55 Rai Sport 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Countdown 20.30 Dnevnik 21.00 Eurovision Song Contest 2014 0.15 Rubrike
21.10 FiIm: Un'impresa da Dio (kom., i. S. CareII, M. Freeman) 23.05 Film: Life
7.00 Serija: La grande vallata 7.50 Film: As-coltami 9.30 L'Elisir del sabato 11.00 Tg Re-gione - BellItalia 11.30 Tg Regione - Pro-dotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledijo Dnevnik, Tg3 Pixel, vreme, dnevnik L.I.S. in Rai Player 15.05 Kolesarstvo: Giro d'Ita-lia 2014, prenos druge etape 17.45 Rai Educational - Tv Talk 18.55 23.40 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere della sco-perta 0.00 Un giorno in pretura
K Rete 4
6.30 Media Shopping 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.20 Magazine Champions League 9.50 Blue Beach Paradise Story 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La si-gnora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportel-lo di Forum 15.30 Show: Come si cambia Celebrity 16.10 Ieri e oggi in Tv 17.00 Film: Poirot - Sfida a Poirot 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Nico (akc., '88, i. S. Seagal)
La 7
^ Tele 4
Slovenija 3
7.00 Serija: Til Death - Per tutta la vita 7.50 Nan.: True Jackson, VP 8.45 Nan.: Glee 10.30 Film: Lemonade Mouth 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Grande Fratello 14.10 Simpsonovi 14.35 Tom & Jerry 14.45 Motociklizem: Su-perbike - VN Italije, WSBK Superpole 15.55 Film: La recluta dell'anno 18.00 Show: Vecchi bastardi 18.30 Dnevnik 19.00 Film: Immagina che
6.00 Sporočamo 13.30 Prvi dnevnik 16.30 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.55 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip 21.30 Žarišče 22.05 Tarča Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Boben 15.30 Biker explorer 16.00 Gio 16.30 Iz arhiva po vaših željah 17.20 23.30 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Kino premiere 20.00 Nogomet: DP 22.15 Tednik 22.45 Il giardino dei sogni 0.00 Glasba zdaj
Tv Primorka
8.0011.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.3011.30, 14.30 Videostrani 16.10 Na Postojnskem 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.20 Kralj Trnovec 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 19.55 Evropa, moja dežela 20.00 Med nami 21.00 Dediščina sončnih bogov 21.40 Ptiči: Smrdokavra 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani
pop Pop TV
LA
7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 Le invasioni barbariche 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Film: Cowboy (vestern) 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Serija: Maigret
7.00 Risanke in otroške serije 9.40 Film: Prejšnja noč 11.50 Tv prodaja 12.05 Serija: Sanjski moški 13.00 Top Design - Avstralija 13.55 Serija: Znan obraz ima svoj glas 16.35 Film: Morski deček in deklica iz lave 18.15 Serija: Pozor, priden pes! 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Vid in Pero šov 21.50 Film: Hišna zajčica (kom.) 23.45 Film: Filadelfija
Kanal A
7.00 8.35, 13.20 Dnevnik 7.25 11.00 Roto-calco Adnkronos 7.35 Dok.: Alpi e Dolomiti del Veneto 8.10 Dok.: Italia da scoprire 11.15 Ring 13.45 Voci in piazza 17.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Otroški program: OP! 10.05 Kviz: Male sive celice 10.45 Infodrom 11.05 Film: Hiša pravljic (anim.) 12.20 Razred zase 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.25 Velika imena malega ekrana 15.20 Alpe-Do-nava-Jadran 15.55 Dok. odd.: Zelenjavni vrtovi 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. odd.: Podvodno kraljestvo moren 18.30 Ozare 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Noč v muzeju 21.00 Pesem Evrovizije 2014, prenos
(t Slovenija 2
7.40 Posebna ponudba 8.00 Tarča 9.20 Slovenci v Italiji 10.00 Umetni raj 10.30 Osmi dan 11.10 Orbitalni okteti, slavje ob 10. obletnici vstopa RS v Evropsko unijo, pon. 12.15 Polnočni klub 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Španije, prenos kvalifikacij 15.05 Nogomet - pot v Brazilijo, 12. del 15.30 Prava ideja! 15.55 Na lepše 16.40 Koncert: Imer Traja Brizani & Amala z gosti 18.25 Dok. film: Morente 20.00 Nogomet - Prva liga, Gorica - Luka Koper, prenos 21.55 Film: Sočutje
6.00 Risanke 7.20 Serija: Uresničite sanje 8.30 Serija: Igrače za velike 9.05 16.40 Serija: Frendi iz službe 9.30 Serija: Kuharji za bojno črto 10.25 Serija: Chuck 11.15 14.20 Tv Prodaja 11.30 Astro Tv 12.30 Film: Moja nova pištola 14.35 Film: Dantejev vrh 17.10 Nad.: Zadnji pristan 18.00 Svet - Povečava 18.30 Serija: Epizode 19.05 ŠKL -Šport mladih 20.00 Film: Karate Kid 22.35 Film: Bumerang
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.15 „Skupaj", vodi Vida Valen-čič; 11.00 Malo za štalo, malo za hec!; 11.20 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta roza-janski glas; 12.30 Waterloo ali Kako so Abba osvojili glasbene lestvice; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Herman Broch: Povest služkinje Zerline -monodrama, igra Bogdana Bratuž, režija Žarko Petan ; 18.45 Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Ob enajstih!; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežem-odra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za železno zaveso.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik,
Sobota, 10. maja Italia 2, ob 21.10
VREDNO OGLEDA
Matrix
ZDA 1999
Režija: Andy Wachowski in Larry Wachowski
Igrajo: Keanu Reeves, Laurence Fishburne in Carrie-Anne Moss
Brata Andy in Larry Wachowski, ki sta se filmskemu svetu približala kot scenarista, sta s prvim delom filma Matrixa povsem spremenila svetovno podobo filma.
Zgodba pripoveduje o računalniškem programerju Thomasu Andersonu, ki se izven delovnega urnika prelevi v hekerja Nea, in ob neustavljivem brskanju po spletu odkrije, da je življenje na zemlji samo še fasada inteligentnih kiber-netičnih bitij.
V resnici živimo v letu 2199 in ljudje so na tem, da postanejo sužnji nekega višjega sistema. Rešil pa bi jih lahko le nekdo, ki bi se temu uprl. Morpheus odloči, da bi to lahko bil prav Neo.
vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Pa-rade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suo-nati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijski ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.00 Zapisi iz močvirja; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Rekreacija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noeto-va banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Express; 14.45 Pogovor z...; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 17.20 Nogomet; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 21.00 Evrosong 2014, prenos; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Sobotni koncert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Sobotni večer; 19.00 Operni večer; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
www.spacciocchialivision.it
wTm
Postanite fan naše strani! facebook.com/spacciocchialivision
SPACCIO OCCHIALI VISION
PODARJA!
OB NAKUPU OCAL S PROTIREFLEKSNIM PREMAZOM PODARIMO OKVIR ZA DODATNI PAR OČAL !
(Popoln pravilnik je na voljo v naših prodajnih mestih)
LEČE

®
i
ALTADEFINIZIONE
(

mrn
n /1
. jI
V
■i
■n
ODKRIJTE EKSKLUZIVNE PREDNOSTI KARTICE
SPACCIO OCCHIALI VISION
FIDELITY CARD
NEKATERE PREDNOSTI
5% zneska vašega nakupa naložimo na kartico Fidelity Card in ga lahko uprabite že ob naslednjem nakupu.
BREZPLAČNE polnitve ob posebnih promocijah.
ZAPROSITE JO V NAŠIH TRGOVINAH, KJER NAJDETE TUDI POPOLN PRAVILNIK
ttlrT»OTTlCI

TRGOVINA V GORICI JE POPOLNOMA PRENOVLJENA ! SEDAJ LAHKO ŠE LAŽJE NAJDETE PRAVA OČALA ZA VAS MED VEČ KOT 7.000 RAZSTAVLJENIMI PARI !	
■KCIJSKIH I ►OLET	N SONČNIH OČAL JE 2014
PRI NAS NAJDETE PRAVE POPUSTE SKOZI CELO LETO
GORICA
Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311
ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
SESLJAN (TS)
Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516
Drž. Cesta 14 proti Trstu.
ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE
TAVAGNACCO (UD)
Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO
Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!
SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI
CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) - PORTOGRUARO (VE) - JESOLO (VE) - VIDEM - TAVAGNACCO (UD) - CODROIPO (UD) - GORICA - FONTANAFREDDA (PN) - SESLJAN (TS) M. MAGGIORE (VI) - TREVIOLO (BG) - CAPRIOLO (BS) - REZZATO (BS) - CARAVAGGIO (BG) - PESSANO CON BORNAGO (MI) - ERBA (CO) - QUINTO DI TREVISO (TV) - CITTADELLA (PD)