Permit {"°'732ì aU,h0ri2ed by lhe AC' 0i OC'0ber 6’ W'7' “ fi,e at p“st •»“ «f Calumet,Mich, By order the Preside™., A.S.BuHeso„,Postnt.;ter Q. SLOVENSKE’NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu 2. p. Uspešen za oglaševanje« NOVICE SLOVENIAN NEWSJI An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. Letnik III. mirovne konference hi= I tro napreduje. (j,,i svet se je zjedinil glede po“ razorožitve Nemčije. Do-voljtns ji bo armada prostovoljcev, broječa 100,000 mož. * i vne točke miru bodo v rokah Nemcev okrog 25. marca- Pariz, 11 - marca.— Velina pe-,ica 16 včeraj sprejela pogoje za uorožitev Nemči je in nekoč naj-■;ja militaristična država na sve-31#zdaj popolnoma brez moči. |W)|i se glase da nemška arma-in# sme presegati 100,000 mož, mtovoljcev, ki lahko služijo dva-ijsilet. Maršal Focli bi bil pusti Nemčiji armado 200,000 mož, WLloyd George je predlagal, d |000 mož zadostuje; pozneje so ii zborovalci sporazumeli za Druga točka se glasi, da se mo-k nemška artilerija reducirati na, hliber poljskih topov; vsi večji pi morajo t-iti uničeni ali iz-Krem zaveznikom . V sa vojaška pria, kar joje v Nemčiji več kot alOOjPOO mož in omenjeno ste. 'ilo častnikov, mora biti oddana «lenti. Vsi vojaški eroplani, ki so * porabili, se morajo uničiti ali Udati zaveznikom. Vse fortifika-»jeob reki Reni se mora jo podreti. pezoiŠka misija bo nadzorovala •imške lnunicijske tovarne,da ne produciranega nič več streljiva USfZA SLOVENCjrVSEVEROZAPADU ŽBDINJENIlt DRŽAV. PLAŠILO S. K, P. DRUŽBE^ CALUMET, MICHIGAN, Slovenec-ubiialec, MAR. 1919. älior ga Nemčija potrebuje za dojeno armado. iakor izgleda stvar danes, bodo ‘ peli nemški delegatje v rokah t JNimmarne mirovne pogoje ok-j,0f! 20. marca. Zavezniki so se tud: pripravili za slučaj, kaj jim je storiti, ako bi Nemci zavrgli pogoje. Kdo bo zastopal Nemčijo na mirovnem kongresu, ni znano. Pfiriz, 12. marca. — Ko bo prišel čas, da se padpiše mirovna pogodba, bodo nemški delegatje morali stanovati v kaki plači v Versailles in jim ne bo dovoljeno iti v mesto Pariz. Jaz-io menje v Parizu je namreč tako nasprotno Nemčiji, da se vlada boji, da bi «e pripetili kaki neljubi dogodki, ako bi se nemški delegati pokazali javno na ulicah. Pariz, 12. marca. — Danes se je vrhovni svet posvetoval o pogojili, ki jih bodo stavili Nemcem v mirovni pogodbi glede zrakoplovov. Vsi člani sestavljeni od vojaških izvedencev so bili sprejeti . Od lnksenburške vlade postavljena komisija, da pienci ekonomične probleme izvirajoče iz vojne, je danes sporočila, da priporoča ekonomično zvezo z Belgijo in Francijo. Velika jietorica je sklenila, da se določitev turških mej vzame iz rok mejne komisije in da naj se dotične meje določijo od vrhovnega sveta. Istotako bo vrhovni svet sam določil meje med Jugoslavijo in Albanijo skupaj z vprašanjem jadranskega morja, kadar bo prišlo do razprave in določitve mej med Italijo in Jugoslavijo. Bazel, Švica, IB. marca —Me- Y ja med Nemško Avstrijo in Celio-Slovakijo je bila zopet odprta v nedeljo o polnoči, kakor se poroča iz Dunaja. j Berne, Švica, 12. marca.— Švicarska vlada je danes sklbnila, da pripozna novcastanovljeni vladi Poljske in Ceho-Slovakije in da prične ž njimi diplonatične zveze. Poljska je že poslala svojega zastopnika v Berne. Iz Manistique, Mich. poroča naš rojak, da se je prtgodila ondi med Slovenci žalostna družinska tragedija. Slovenec Beter Mukavec j» umoril soproga Ftancike Gaš-parie. Umorjeni je bil Hrvat. Potom poročila sta 'omen jena zakonska šla v nedeljo večer na sprehodj za njima pride Mukavec, ki je bil prej ljubimec Lrančiške Gasparič in ustreli na soproga, ki je bil takoj mrtev,mrtvo truplo pa vrže čez most v reko. Truplo umoi jeneevo so našli drugo jutro, Mukavca so pa prijeli in ga poslali v zapor v Eseanabo. Neznano je še, kaj da je bilo uzrok groznemu činu, lipa m o, da nam bo kateri ondotnih rojakov poslal natančneje poročilo. Cai nmetčane ta žalosten slučaj zanima zlasti radi tega, ker so vei prizadeti razim umorjenega do lan. skega leta živeli na Ealumetu in sicer na Tamaraku št. 5. Boji v severni Rusiji. Arbangtlsko1 10. marca. — Bolševiki so se poslužili včerajš-nega lepega, akoravno mrzlega dneva in začeli iz zrakoplovov metati bombe na ameriške pozicije na Vagi Zračni stroj je bil prvi, ki je nosil novo znamenje rodeča armade, namreč šesterorog. lato rdečo zvezdo. Bombe niso napravile nobene škode. Splošen položaj na fronti ob Vagi je danes nespremenjen. Ob D vini je včeraj sovražnik pričel z novim bombardiranjem. Ob železnici so bolševiki začeli dvakrat obstreljevati, pa so jih zavezniki kmalu prisilili, da 30 obmolknili. Vas Kadiš, ki je že žest ali sedemkrat menjala gospodarja, je zopet v rokah bolševikov. Amerikanci Eo spoznali, da jo brezkoristno držati vas, zato se so umaknili na sv oje stare postojanko ob mostu čez reko Ernsta. Avstrijki s železnice v Hooverjevih rokah. Banz, V. marca. —Velika petorica je sklenila, da prevzame Herber C. Hoover, glavne železnice v deželah bivše Avstro - ogrske pod svojo kontrolo in jih operira s pomočjo svojega inženirskega štaba. Hoover ima oblast zahtevati od vseli novih držav na tleh nekdanje Avstrije potrebne lokomotive in tovorne vagone za prevažanje živeža. Hoover je vso stvar izročil ameriškim vojnim inženirjem. Bo sklepu zavezniškega vrhovnega sveta pojde v Oehoslovakijo, Nemško Avstrijo, Jugeslavijo, Srbijo Kumunijoin Črno Goro ves živež ki je nakupičen v Trstu in na Reki in nobena država ne sme delati najmanjših ovir pri razvažanju m razdeljevanju brane, Bosebna komisija stilili mož bo preiskala finančno stanje v novih državah nekdanje Avstrije in poiskala pota, kako na j te države plačajo za živila. Velika petorica je sklenila., da tudi Nemčija dobi potrebna živila do,prihodu |e žetve, in sicer proti kreditu skozi nevtralne države in dalje niqra Nemčija zastaviti vrednostne jiapuje inuzetnskih držav, ’ki jih poseduje. Razdelitev nemških bojnih ladij. Bariz, 10, marca. — Odkar se je Lloyd George vrnil v L'ariz, se je opazilo, da je spremenil svoje prej šoj'.::'' .m yen je glede potopa nemških interniianili bojnih ladij -Namesto da bi jih vse potopili, je Velika Britanija pri volji da Francoska in Italija dobita nekaj teh ladij, dočim bi Angbška svoje potopila. Na ta način ne bo Adr. Državam potreba izvršiti njihovega velikega nameravanega mornariškega načrta. Namen tega programa je namreč bil, da se ne dovoli nobeni državi ustanoviti tako velike mornarice, da bi bila le dotična država edina gospodarica na morju. Blokada Jugo= slavile pred konferenco. Posebna komisija odide v Ljubljano, da preišče vzrokeJki so dovedli do spopada med Slovenci in Italija Svarilo Zdr. Držav je pomagalo Kako bi se počutil Italijan, ako bi mu io je on Jugoslovanom?! GAffDBS^ Courtesy of Mining Gazette. Zdr. Države odpovedale dovoz hrane, kakor 3 Pazite kam stopite! Ta splošni izraz je resnega pomena, toda mnogokrat preziran in spaliki so na duevnem redu, posebno tekom tega meseca. Ne dal) šajte si trpljenja m bolečin z nevspešnimi leki. Rabite raje nemudoma Trillerjev Liniment, fo zdravilo vam nudi hitro in vspeš-no pomoč tudi pri revmatizmu nevralgiji, protinu oteklinam itd. Dobite ga pri vašem lekarnarju po oni ceni kakor poprej.Trinerje-vo GrenkoVino je najbolje zdravilo zoper zabasanost, neprebavo, gla-, vobol m vso druge nerede izhajajoče iz slabega želodca, in liine-jev Angelica G renčeč najbolja tonika za okrevanje je nekoliko poskočila na ceni toda naši odjemalci bodejo gotovo razumeli da so temu krive ogromne cene tvarine za izdelovanje omenjenega in pa novi, davki ki so zahtevani od nas pri izdelovanju teh izvrstnih zdravil. Vprašajte Vašega lekarnarja za občeznane Tri nerjeve preparale. skleni- Rariz, 9. marca. — Velika peterica je sklenila na petkovi seji da posebna zavezniška komisija obišče Ljubljano in poizve, kaj ie resnice na dogodkih, radi katerih so Italijani blokirali Jugoslavi-jo. Italijani namreč tožijo, da je lokalna vlada v Ljubljani izgnala italijansko vojaško misijo in v drugem slučaju, da je srbsko vojaštvo onečastilo in sežgalo italijansko zastavo. V omenjeno komisijo so imenovani sledeči: major-general C. G. Treat za družene države, major general Gordon za Veliko Brila. tlijo1 major-general tìavy za Francijo in major-general iSegre za Italijo. iz Rima je prišla uradna vest da je mednarodni admiralski odbor,ki peveljnje zavezniškemu boj nemil brodovju v Jadranskem morju, izdal proklamacijo, s katero svari jugoslovansko prebivalstvo v Splitu, Dalmacija, pred iz gredi in napadi na zaveaniške vojake in častnike.' Admiralski odbor je pooblastil ameriškega pod admirala Niblacka, da prepreči četudi s silo orožja vsak nadaljni napad na Italijane s strani civilnega prebivalstva. Brzojavka iz Rima, ki prinaša omenjeno proklamacijo, dodaje, da je krVoprelitje v Splitu največ po vzročilo, da je Italija ustavila izvoz živil v Jugoslavijo na kar je potem Amerika zagrozila, da ne pošlje niti enega drobca brane več v Italijo, ako zadnja takoj ne dvigne blokade. Italijansko časopisje, kakor tudi italijanski oficijelni krogi kujejo velik kapital iz “dogodkov v Splitu” in pišejo o “politični neizobraženosti” J ugoslovanov. (Zaduji teden je bilo enkrat po-ročano, da je prišlo do krvavega spopada med Italijani in Srbi v Dalmaciji, toda prodrobnosti o tem spopadli niso še danes znane.) Med diplomati v Parizu se govori, da bo jugoslovansko-itali- mirovue konfere. ee poslal imieini-ku med - zavezniške komisije v lrstu pismo, v katerem mu »aro-a, da mora od konfe tjnco izbrani odbor za preiskavo spora med Jugoslovani in Italijani takoj td,«ou covati v Ljubljano. V piarmi dalje pravi, da odbor, i akor hitro bo iznašel ree podatke*.stori takoj p trebne korake,Va se krivci ka*-nujejo in da ako potrebama se da italijanski vladi zadoščenje, kabor-šno bo odbor smatral za umestno. Odbor bo dalje obvestil pri-a 1 it», da bodo v slučaju, da se enaki do-«*, godni zopet dogodijo, medzavezui* ške čete okujiirale dotčine kraje (Da bi se to vsh| zgodilo! (Jim prej odstranijo Italijana iz slo», venskega ozemlje, tam prej boi mir! Op. ur.) .1« oče Papež prosi za hitro tev miru. Bariz, 11. marca. — Danes prišlo v javnost, da je sv. Benedikt poslal na vse velevlastie nujno prošnjo, da naj se mir z Nemčijo kar' najhitreje mogoče sklene. Papež pravi, da ima Vati kan zanesljive informacije, da je socijalni in ekonomični položaj v Nemčiji silno resen in da se boji, da se bo boljševizem tako hitro razširil, da bo mogoče usta-novitiboljéeviàko državo. jansko vprašanje predloženo predsedniku VV iisonu v rešitev čim pride zopet v Bariz, kar se zgodi še ta teden. Bariz, 9. marca. Svet desetih je zlomil obstruktivno taktiko Italije, s katero je Jiotela preprečiti oskrbovanje Avstro-Ogrske, Ge-boalovakije in Jugoslavije z živežem, ki je pod nadzorstvom Herbert Hooverja, ameriškega živež-nega upravitelja,Nemčija potrebn-je 2,500,000 ton, živil do prihodnje žetve, južni kraji pa 3,000 ton na dan. Mr. Hoover je osredotočil 80,000 ton živil v Reki in Trstu, odkar so Italijani zaprli mejo. Mejo odpro takoj in vlaki, naloženi z živežem odpeljejo proti sever-ju. Odsek še m izdelal pravila, po katerih bodo plačevali živila. Bariz, 11. marca. — Predsednik Clemenceau je kot prvomestnilt Razmere na Nemškem se zboljšujejo. Amsterdam, 10. marca. — Bparta«. Kovske čete sov nedeljo zasedle berlinsko predmestje Lichtenberg m so umorile 60 častnikov in vojakov v ondotni policijski jiostaji* La postaja se' je upirala ISjiarta-kovcem od torka naprej. London, 10. marca —Brzojavka iz Koda i tj a poroča, da je v sobolj v metu Hall izbruhnil r.esen boj-V kterem jih je bilo veliko ubitih in ranjenih. Spartakovci so vjeie častnike in dijake metali v roko. kjer so utonili., jio omb delili mesta, kjer se je vršil boj, so ropali in plenili po hišah in prodajalkah. Naposled so vendarle vladne čete dobile premo«. Wolffova agencija [trdi, da je bilo zadnji teden v Berlinu ubitih ali ranjenih en tisoč oseb. Iz, Beriina se poroča v Koda»], da so soboto ponoči Spartakov<£ razobesili cesarsko zastavo nad palačo. Vladne čete so jo takoj odstranile. Vojno s tanje v Berlinu še ni preklicano. V Monakovem je položaj nekoliko mirnejši, več. inski socijalisti dobivajo vedno večjo moč. Štrajkarski položaj v srednji Nemčiji se je nekoliko zboljšal. London, 10. marca.—Brezžična brzojavka daje poluraden popis dogodkov zadniib dni v Berlinu. O ' Boj se Je pričel v sredo večer oo 10.uri.ko so oporki ki odprli ogenj z poljskimi topovi in metalci min na policijski glavni stan. Ta boj je trajal do poznega večera v petek. Bo razmili cestah in ulicah v severnem in vzhodnem delu mesta se je vršilo.ropanje in klanje še v soboto. Spartakovci so se polasti, ji Boetzove pivovarne, kjer so se zabarikadirali. Vladne čete so obkolile pivovarno in streljale nan-, jo z velikimi topovi. Koblenc, 10. marca. — Aim ri. kanski častniki so dobili infor. macijo, da namerava general Hindenburg zbrati prostovoljce,s katerimi bo od Li bave sem šel proti boljševikom. Nemški glavni štab je v Kolbergu in ker vsaj začasno m več nobene nevarnosti od polj. ške strani, si ta z Hindenburgom na čelu prizadeva, da bi organi-ziral ob Baltiku armado, s Uter^ bo nastopil proti Boljševi. kom. škoda povzročena zadnji tede* vsled spartakovskib nemiroy je velikanska. Ena sama depart-ment prodajalna r.a Aleksandre, vem trgu ceni šl o-lo napravljene na poslopju in na robi na 3 mil-jone mark. V sa dosedaj precenjen*, škoda znaša že do 150 miljonov mark. Dr. Tavčar o političnih razmerah na Slovenskem. V Novem mestu ]e imel dr. Tavčar govor, v katerem se je izrazil, da bi se morala edina točka vsake stranke glasiti: delamo s prepričanjem, delamo z navdušenjem, delamo z ljubeznijo za Jugoslavijo, dokler ne bo podobna Triglavu in drugim našim gorskim velikanom, ki so od nekdaj in ki bodo tudi vedno zrli na našo sedaj osvobojeno domovino. Ako bi delali po tem programu v korist naši domovini, bi ae ta hitro rešila iz položaja, v katerem ne danes nahaja. Idr. Tavčar je nato opisoval ne. strašljivost in nepotrpežljivost političnih strank. Boji se, da smo ostali pod kožo taki, kakoržni smo bili. Kot vzgled navaja dva shodai ki sta se vršila v okolici Novega mesta. Prvi shod je sklicala v Semiču naša stranka. Na to skup. ščino so navalili naši politični na-sprotniki in jo skušali razbiti Drugi shod je sklicala slovenska ljudska stranka v St, Jerneju, in tudi na ta shod so prihrumeli politični nasprotniki (ne vem, kateri stranki so pripadali) ter nasilno nastopili proti prisotnim duhovnom in proti možu, ki je imel biti glavni govornik. Shod se ni mogel vršiti. Take dogodke mora naša «cranka oftjstrožje obsoditi. Kam bomo prišli, ako bomo preprečavali in razbijali politične shodei Tak* navada vodi do pesti in noža, Gotovo ne bomo trdili, da je naj. -boljši politik na našem jugu oni, ki ima najmočnejše pesti ali najdaljši in najbolj oster nož Res ravno nasprot no, da potrebujs naša dežela vse tri politične stranke in da je mnogo stvari, katere ora. remo dosečile, ako se potegnejo za n je '-se tri stranke složno in-edinstvene. Povsod,-kjer je narod dostojen svobodno izražati svoje mišljenje, inizključeno je, da bi se smela s silo preganjati politična naziranja. Zato ni samo dolžnost vseh naših strank, temveč zahteva to tildi njihova čast, da store tako vse, da se taki slučaj ne ponove vec. V jugoslovanski demokratski stranki je prostora za vse sloje našega prebivalstva. Radostno poz-dravljamo v naših vrstah delavca, pozdravljamo isto tako tudi kmetovalca.O kmetskem stanu je treba reči še nekaj posebnega, Poljedelec je najmočnejši oslon v j ugaslo-vanski državi. V interesu vseh strani je, da se ta temelj ne oslabi, da se dvigne nasprotno naš polje-delec do najvišje stopinje njegove gospodarske moči. Da ae to gospodarsko blagostanje emogoči, morejo prenehati vsi taki politični nastopi in prepiri med nami. Po. gubno bi bilo, ako bi se politična podvzetja in delovanju delila zaradi politične razdvojenosti. Harmonija pri gospodarskem delovan-bo visela v zraku, ako bomo šli eden na drugega s pestmi. Kramar, Prisili vsakogar, ki je sposoben, da začne zopet delati, in kadar bomo pregnali vse, ki motijo javni red. Vsakdo se mora zopet poprijeti posla, avtoriteta države se mora zopet upoštevati, ker brez dela in avtoritete je nemogoča moderna, svobodna in napredna država, po kateri streme istotako tudi vsi naši nezadovoljneži. Umikanje vojske preko slo-yanskega ozemlja. ji v Vipavi, v Sent Vidu, na Raz. Po Obzren od 12. novembra je pisal Sloveč: Skozi slovenske kraje prihajajo po vseh dolinah in preko vseh gor-skih prelazov nepregledne množice vojakov. Do kranjske meje so do-sedaj dospelo samo etapne četei tren, topništvo in številni avtomobili. Zlasti zaradi tega umikanja trpi prehod, ki vodi skpzi vipavsko dolino. Toda vodi stara rimska cesta od Krušice proti Rogarmi in dalje proti Ljubljani. Ceste se križajo pri Ajdovščini in Rogatcu. V Ajdovščini je tako vrvenje, kakor takrat, ko je padla Gorica. Proti Gorici se vale še vedno nove čete, drtem, v Boatojni, na tkanini, v Rogatcu in na Vrhniki. Povsod je je preskrbljeno za prehrano vojaštva. General Oičšrič, ki je dospel v Lljubl|auo 3. novembra, je izjavil, da sestoji vojska, ki se vali proti Kranjski, iz 4., 7, 16., in 23. ar-madnega zbora. Del armade že pleni po Goriškem. Dva zbora sta na pot prene Nabrežine in Ajdovščine, en zbor proti Idriji in Škofji Loki, en zbor pa koraka skoz-soško dolino proti Podbrdu. Ari mada šteje 400.000 mož in 80.000 konj. Hrane je bilo samo za par dni, in vsled tega zahteva armada, da jo prebivalstvo prehrani. Tran-porti bodo trajali pet do šest tednov. Avstrijski Slovani so izvoje-vali laško zmago ob Piave. nadaljnimi češkimi oddelki Italijanom fronto najužneui krilu pri tirino di Livenza, dočim so se slovanske marš-formacije pri Vidmu uprle. Posledica tega je bila, da so se nemški in j med prebivalstvom pa vlada strah Navajal je dal je, da je na Slo. pred temi četami. V Vipavskó do- lino bo dospelo, kakor poročajo, do 200.000 mož. V tem velikanskem sprevodu so pomešani topovi tren, avtomobili, pešci, živina, konji, konjeniki, živinorejci, prodajal-ci in mnogi drugi. Ob cesti gor® ognji, v jarkih pa le vse polno municije, orožja in Konjskih trupel. Vse to preprečuje promet na železnici. V Ajdovščini je velika straž» narodne garde, ki je prevzela vse vojaške predmete. Tej na- v®U8kem vge polno nezadovoljne že.v, ki niso z ničemur zadovoljni. Pri nas nastajajo razne diktature, ne samo v politiki, temveč tudi v književnosti. Najhujše je e neza-dovozjneži v politiki. Vse jim je prekasno. Olii bi hoteli, da bi že videli v Ljubljani vseučilišče, vi-sokó tehnič no šolo, itd. Radi bi videli že dovršeno kanalizacijo, regulacijo Ljubljanice, itd. Z etin beseda —oni zahtevajo od narodne vlade nemogoče stvari. Nezadovoljnost bo izginila, kadar bomo, kakor sta se izrazila Rašin iiv dr. “Agramer Tagblat” je priob. čil zanimive posameznosti glede poloma ob Piave. Medlem poroča list tudi naslednje: —Ko so dospele zavezniške čete do Su8egana. | Ponte di Piave in Montiena, je sklenilo avstro-ogrsko armadno vodstvo dne 24. oktobra, da jim vrže nasproti 36. hrvaško, 31. češko in 44. ^slovensko divizije, nadalje eno nemško divizijo ter 12, hrvaški ulanski polk. Hrvaški polki 19. in 116., češki domobranski polk 21. pašo izjavili, da se nočejo boriti proti Francozom in Angležem ter «o se u-raaknili nazaj, mesto da bi šli na-prej. Z isto izjavo je zapustil fronto hrvaški polk št. 78. v družbi treh rodni straži izvrstno pomaga vzor-1 nadaljnih čeških polkov, no disciplinirani Češki strelnikij Ob istem času ata hrvaška polka polk štev. 30, Narodno atraža sto- 96. in 135. odprla sporazumno z morali umakniti tudi madžarski polki. Isto se je zgodilo tudi na Tirolskem. kjer sta hrvaška domobranska polka 25. in 26. izjavila, še pied pričetkom boja, da se ne bosta borila proti Francozom in Angležem ter odkorakala v smeri proti Toblachu. Tako poročajo listi. Sedaj imamo tu v Ameriki po • zitiven dokaz, da so avstrijski Slovani zmagali ob Piavi, ne pa Italijani. Res je, da bi ne bilo mogoče ustaviti zmage zaveznikov, tudi če bi avstrijski Slovani ustrajali v boju proti Italijanom, Francozom in Angležem. Polom na zapadni fronti bi dovedel do zmage tudi na italijanski fronti. Istočasno pa je jasno predvsem dejstvo. — Avstrijski Slovani, Slovenci, Hrvati in Cehi se niso hoteli bori-ti proti Francozom in Angležem. Proti Italijanom so se hoteli boriti še nadalje, kajti dobro so vedeli, da jim hočejo Ugrabiti Italijani to, kar jim je najljubše,— njih rodno zemljo, katero so zha-' li ubraniti proti če povsem drugačnim sovražnikom kot so Italijani, proti Nemcem in Turkom. Italijanska armada je potrebo-vala pomoči slovanski vojakov v avstrijski armadi ter Se je te pomoči tudi v polni meri poslužila. Tem grše za Italijan® ali pravzaprav za italijanske imperijaliste pa je sedaj če hočejo vzeti onim,ki so jim pripomogli ge- To dejstva dosedaj šb niso btt., znana v Ameriki ter jih priobči mo s tein večjim veseljem, nam nudijo končni dokaz, dah*. Italijani nikdar ne prodrli fronta ob Piave, še bi jim ne prišli pomoč slovanski vojaki v avstrjj siri armadi, Ko čitamo vse to tar razinjgj^ mo tem, se nam zde naravnost goskrunske besede kričača, Gabriela D’AnnunZ;0j f je izjavil, da jé Italija sama r». magala sovražnike. G. N V ASTBINDER & READ Glavni agenti za TRINERJEVQ Grenko Vino. Popolna zaloga Severjevih zdravil Cor Oak in 5ta Cesta. Cali H Ržena moka 25 fanta^ $1.10 77 Salatno Olje, gai». $1.9S> Bj&m Vih0 SLuxxliiy leuiSf«® — Ravnokar prejeli ISOOntnij* slovenskih krvatskih la pofcfck plošč ( records), McLogaa & Music Co. as, po šil Cit ji'; ZMZANA PRODAJA v MOZKIH HLAČ '-C Okrog 600 parov možkih delavnih in nedeljskih hlač v vseh merah, 29 do 42 pa' gori do 56 bo prodanih po cenah, ki so slažje kot cena para “overalls” ; | Na izftira vam je kterikoli par v zalogi t "< 'M Mi GalumeD-Nasproti Star gledališča. f IV !. »-'v "i 'V 'id M SLOV EIS hlvEJS O VICE MAR 191? anilini » : «II: üiiNdiMUir lai,-™- :m i«r imiiiim :®. m:«i! w: m «n: ^ I ZADNJI DNEVI JERUZALEMA. I É • * I Zgodovinski „roman. 1 S Spisal J. Spillman D. J. tmmmmM.......................■■bbhmR uAli siti Sila?” vprašam razjar-jgnatra starca- Ko mi pokima,mu pravi iui: “Naglo mi odpri vrata, (jaskrijeva dragoceno svetinjo, ki li -jo moram izročiti!” Lahko si misliš, dragi Lucij, kako. je ostrmel starček, kosem sem snel iz podobleite sveti zaklad in ga iz-jocil njegovemu varstvu! Prijel }))eje za roko in zdirjala sva za „eprodirnimi ograjami in gostim grmičev]0111 na konec vrta, kjer je odvalil debelo skalo in me potis-jjj v temno voltino. Ko sva bila znotraj”, je potegnil za močan droc in skala je zopet zakrila odprtino, tako da jo uhajala svetloba 1 votlino samo skozi ozko špranjo. Jlilo me je pošteno strah. Toda, *0 sem cul, da je iz te votline gospod obudil mrtvega Lazarja,mi je takoj odleglo. Sila je poljubil eblič]e Jezusovo na prtu ter ga psfožil poleg neke druge podobe— rekel je, da je Mati božja, katero je bil naslikal evangelist Luka— ter oboje skrbno zavil v nepremočljivo platno in spravil na varen rostor. Dovolil mi jo ostati v otlini, kjer je imel dovolj živeža, okler bi ne odšli Rimljani. Toda isem se maral dolgočasiti v oni .einniči ; ko sem mn dovolj trdno obljubil, da ga ne bom izdal KituljanOin, me je izpustil na prosto. Že sem mislil oditi proti Jerihi, ko me izvohajo vojaki in odpeljejo v taoor poveljnika Placida. Bilobi po meni, ljubi Lucij da nisem naletel na tebe. ki si me rešil iz zadrege. Toda glej, že se nagiba sobice v zaton in tudi golti hala da Ure gospe Pavline so izginili raz strehe.” liRes je, dragec moj! Vrniti se morava v tabor. “Piosil botri Ti-tjfcda te pusti pri meni, dokler se ti: »e ponudi ugodna prilika, ko boš lkidvo. brez sKrbi odšel v Pelo ja^jeiiara očetu. Saj se menda ne boš branil nekaterih malenkostnih u lahkih opravil v Titovem šotoru?” “Čemu neki? Da sem le pri tebi, dra£f, Lucij !” Tako se vrneta oba v tabor in Titu j6 všeč nasvet tribuna Luci-, la.. Eleazarjevi ženi, ki je živela zadnja leta zapuščena in osamljena, tako da je malokdo poznal soprogo tempeljskega glavarja, pa tudi ni bilo ničesar znanega o krvavem spopadu zunaj mesta in ni niti slutila o žalostnem položaju svojega moža. > Kaj učda, da se nili^e ni oglasil, ko so stražniki klicali Eleazarjevo ime! “Položite ga poleg drugih ranjencev!” zaukaže načelnik straže in mu iznova posveti v obraz, ki je zelo izpremenjen, skoraj spačen od bolečin. “Drago je plačal svojo vročekrvnost in neugnano predrznost! Zdi se mi, da je po njem! Ali ni nikogar tukaj, ki bi bil izvežban v zdravi Is iii umetnosti? Vsak hip nam lahko izdahne!” Tu stopi iz teme v krog baklii-nega svita častitljiv starček in pravi : “Izroči ga meni ! Poskusiti hočem, morda be Gospod blagoslovil delo mojih slabotnih rok! Jaz sem zdravnik Evzabij in stanujem v starem Davidovem poslopju, katero sem s pomočjo usmiljenih in sočutnih src izpremenil v oskrbo-vališče zapuščenih ranjencev. Tudi druge bolnike, za katere bi se nili-če'ne zmenil,sprejmem rad v svojo hišo. Toda najprej moram tem, ki so tukaj, obvezati najnevarnejše rane in potem jih znositi pod mojo streho!”. pita, ostri rimski rneči .in siloviti udarci lopat so marsikomu za vselej strli in polomili ude. Zena, ki se je 3prva trepetaje dotikala krvavečih ran, postaja pri vsakem ranjencu pogumnejša in spretnejša in ne potrebuje več navodila duhovnikovega, kako treba izčistiti rano, ustaviti kri in položiti obveze. Okoli polnočne ure položijo ranjence na nosila m izprevod se jame pomikati proti gornjemu mestu. Saba in Natanael sta bila namreč sporočila, da bo ondi vse pripravljeno za sprejem bolnikov. Obenem sta naznanila Evzebiju žalostno novico, da je bil baje nekdo izmed kristjanov, še predno Sb je začela bitka zunaj mesta, blizu Golgote, kamenjan, ker ni maral raz obzidja preklinjati Rimljanov. Takoj odide sivolasi duhovnik na lice mesta, da se prepriča o pretresljivem dogodku, in vzame seboj za spremljevalca močnega Saba. “Preiskati morava vso pokrajino krog golgatskega griča, morda bodeva opazila sledove krvavega dejanja,” pravi Evzebij in biti s svojim spremljevalcem v jasnim-mesečnem svitu proti Kalvari izpremenili v bolnišnico za ubogo in zapuščene meščane, ki so popadali na bojišču. Tamara in Sara sta razprostrli ob njenih stenah dolgo vrsto žifnnic in blazin, kamor so polagali ranjence. In pripetilo se je, da so položili Pavlina poleg Eleazarja. Evzebiju seje zdelo primerneje, če pridrži mladega levita, o cigar uspešnem zdravljenju še ni bil do dobra pre pričan, pod svojo streho, kakor če ga pošlje na dom n jegove bolne matere. “Gospod ti bo obilno poplačal ter blagoslovil tvoje usmiljeno srce in tvoje dobrodelne roke!” odgovori načelnik, katerega je tolika požrtvovalnost starčkova,dasiravn o je bil trdosrčen vojak, precej osup nila- “V teh težkih dnevih nisem pričakoval v Izraela tolikega sočutja. Radi bodemo pomagali tvojemu nasvetu in opravili zapuš čene ranjence v tvoje stanovanje — dasiravno so naše roke bolj navajene rane sekati kakor celi- ti’ Šestnajsto poglavje. Eleazarjeva zavist. Nepopisno navdušenje je zavladalo v mestu, ko je planil Elea-sar si svojim pristaši na sovražnike in so jel bojevati s Titom UUjel je rimskega poveljnika! Cesarjevega siua žene v mesto! Radujte se, hčere sionske, pojdita naproti zmagovalcu in ga pozdravite spesmimi in citiami!” je vriskalo ljudstvo po jeruzalemskih »hcah in se veselilo zmage. Toda kmalu so spoznali veselja pijani meščani, da so se bridko usrali, in njihova radost se je naglom a izpremenila v obupno žalovanje. Rožno v noč so namreč jeli Ponašati čez bližnje vrtove proti mestnim vratom mrliče in ranjen-®e z bojišča. Rilo Jih je mnogo; straž» je skušala ob svitu plameni« spoznati padle žrtve in je klicala navzočemu ljudstvu posamezna imeno, da bi se javili sorod miki in znanci ter sprejeli ranjence 'oskrbo,’mrliče Pa izročili hladni gomili. Tudi Eleazarjevo ime je bilo (čuti med dtugitni; ali nihče se » oglasil, nihče se ga ni us-rnliL Ko je bil premagan, so zbežali njegovi pristaši, kar Jih ni posekalo rimsko orožje v tempelj, da bi se. izognili zasramovanju ben Giore in njegovih privržencev, ki so v es čas brezskrbno opazovali »jegavo obupno bitko raz obzidje. “Za prvo silo bi prosil samo no koliko vode in več svetlobe. Plat-nene obveze imam s seboj,” odgo vori. Evezbij in se približa EKazar-ju, da prične pri njem delo usmil-jenja. S pomočjo nekega navzočega stražnika mu odpre prsni oklep in prične preiskovati posamezne rane. “Ubogi siromak.” vzdihne sam pri sebi, “kako hudo ga je razmesaril sovražnik! Vse oplečje ima zdrobljeno, morda so izpahnjeni tudi sklepi! Ura v posebno mu bode morala biti sreča mila, če bo še kdaj stopil na noge!” Potem pomigne k sebi ženski osebi, ki mu je sledila z zakritim obličjem ter nosila v rokah košaro platnenih ovojev in raznega zdravniškega orodja. Takoj prične žena pod Evzebijevim nadzorstvom izpirati zevajoče rane ter polagati vanje zdravilna zelišča, zložene platnene kosce in ^povezovati pred skrbnimi očrni starčkovimi. Pri tem se zbudi Eleazar iz omotice in začne škripati z zobmi od srda in togote ter preklinjati onega Rimljana, ki mu je vsekal tako strašno^rano in ugrabil venec zmage. “Oe ni bil vražji duh iz pekla, nr bil nilice drugi kakor Lucij Ela v; gorje mu če mi pride še kdaj v roke!” šepetajo njegove ustnice in žena, ki ga obvezuje, strepeta od strahu in groze.ko čuje te maščevanja željne besede. “Le mirno, prijatelj moj!’ ga opominja Evzebij. ‘Sicer, ti bo vsak hip strastno razburkana kri zadušila iskrico življen-ja!” Nato se približa duhovnik drugim ranjencem, ki čakajo njego, ve pomoči. Vsi so mnogo bolj mir-ni, kakor njihov načelnik in gledajo s ' hvaležnimi - očmi svojega dobrotnika. Mnogo izmed njih je težko ranjenih. Toda konjska ko- Ni jima treba dolgo časa iskati. Kakih dvesto korakov od poti leži truplo mučenčevo. Sveta groza jima jame stiskati srce, ko ga zagledata ležati na tleli v lastili krvi z razprostrtimi rokami in obličjem, obrnjenim proti tlom. “Tako je ležal Štefan — videl sem ga z lastnim očmi,” pravi Evzebij globoko ginjen. “Dragi so-brat, ki je bil kamenjan zaradi Kristusovega imena, mu je bil podoben v smrti in zato se zdaj z njim vred veseli nebeškega plačila. Truplo, katero bo Gospod sodil ji dan obudil v večno življenje, morava ponesti odtod in ga položi-grob poleg dišav, kakor smo takrat storili s Štefanom!” Evzebij se skloni k mučencu ter ga spoštljivo poljubi. Ali pri tej priči se zdrzne in začudi ter pravi čez nekaj časa: “Čudno — zdi se mi, daje še življenje v njem. Ali nisi pripovedoval, da |e bil kamen jan še pred bojem! Brez dvoma še živi! Primi ga previdno in dvig niva ga kvišku, tako ga lažje pre-iščem!” Evzebij in Saba položita mučenca znak ter privzdigneta gornji del njegovega života. V.tem hipu posveti lunin žarek na njegovo ble do oblic j © in voba hkrati vrisiieta kakor iz enega grla: “Pavlin!” “Ni še umrl, še mu utripa srce! Kamen, ki ga je zadel na glavo, ga je onesvestil! Drugi ridarci, ki so prileteli' na prsi in pleča, najbrž niso bili tako nevarni. Ali si dovolj močan, da bi vzel mladeniča v svoje naročje in ga ponesel domov, Saba!” “Z; lahkoto bom nosil sveto breme”, odgovori Saba. “Ali zdi se mi skoro krivično, da mubode-va vzela venec mr.čeništva, ko stoji takorekoč med vrati, skozi katera se pride v nebesa!” ‘Tn vendar smo dolžni obraniti ugašajoče življenje. Morda mit hoče Gospod krono katero si je zaslužil z m učeni št vom, okrasiti z novimi biseri in ga v ta namen ohraniti pri življenju”, odgovori Evzebij. Saba vzame Pavlina v svoje na ročje, Evzebij pa opre okrvavljeno alavo mučenčevo in tako odideta proti mestu. “Nov ranjenec!” pravi duhovnik stražniku ob vratih sodnikov, ki jima je mrmraje in nezaupljivo dovolil tako pozno vhod v mesto.’ Kmalu nato stojita pred vrati Davidove hiše. Medtem so iz dvorane, kjer se je vršila Gospodova zadnja večerja, kristjani iznosili vse, kar je spominjalo na službo božjo, in j0 Denar vložite na obresti ---------v--------- Starček mu izmije s Tauiarino pomočjo globoko rano na sencu in da mladenki navodilo, sako naj polaga nanjo hladilne obkladke. Ni mu treba naročati posebne skrbnosti in pazljivosti; oseba ran-jenceva in sveta stvar, zaradi katere so ga sovražniki obdali s krvavimi ranami, zaliteveta že itak izredno spoštovanje in postrežlji-vost. “Šel je v smrt za sveto vero.” šepeta f Tamara v svetem navdušenju in stopi med tako različna ranjenca, da bi jima v dolgr noči ne manjkalo potrebne pomoči. '' Šele proti jutru se zbudi tempeljski glavar iz nezavesti, in ko vidi svoj bedni, skoro obupni položaj, ga popade strastna in divja jeza. Vse ga jezi najmanjša stvarca mu ni po godu: skeleča rana, sramotni poraz, katerega ima po njegovih mislili na vesti ben Giora ker mu m hotel prihiteti na pomoč z vsemi svojimi četami, brezbrižnost lastnih pristašev, ki so ga zapustili na bojišču in zbežali v tempelj, in slednjič nečuvena sra mota, da so ga rojaki navzlic nje-govemu poveljniškemu dostojan-stvu prinesli v nepoznano hišo, iz-ročih oskrbi tujih in napol divjih ljudi ter ga položili polega pripros tih vojakov. V svojem nepremagljivem srdu preklinja samega sebe svojo okolico, vse, kar mu pride na misel, in prične končno zasramovati tudi svojo ženo, ker ga :e zapustila v nesreči ter ga porinila čez domači prag na milost in nemilost trdosrčnih ljudi. Tamara si prizadeva na vse načine, kako bi razvedrila jezno obličje Eleazarjevo. Ko vidi, da je ves trud zaman, mu prične očita -rekoč: “Ali te ni sram, da ne moreš.prikriti svoje nevolje in krotiti svojih divjih strasti? Rahela najbržearičesar ne ve o tvoji bolezni. Naznanila ji bom tvoj« želje, in če te bo mikalo boš kina lu lahko v domači hiši. dasiravno te ondi zdravnik ne bo mogel ta ko često obiskovati, kakor tukaj, kjer si pri poštenih in zanesljivih ljudeh.” Tamarine besede zbudijo pri bolniku silno pozornost. Dozdeva se mu. da ne sliši prvič njene nežne in zvonke govorice. Doslej še ni mogel spoznati v tej mračni in prostorni dvorani postrežljive deklice, in tudi kadar je napol bdel v nezavesti in poslušal njene tolažilne in mehko zveneče besede, se m mogel v duši domisliti njene pravo in jasne slike, feprva misli, da ima pred seboj bolno Ruto. ki ga je večkrat na sličen način navajala k potrpežljivosti in o-benem branila njegovo blago že-no Rahelo. Sčasoma pa postaja mirnejši, v duši mu vstajajo čim-dalje bolj jasne misli in slednjič se spomni, da je Ruta že mrtva. In tedaj mu šine v glavo misel, nagla in svetla kakor blisk; Tamara. Tista ura, ko je Eloazar opazil v svoji bližini lamaro, um je še bolj zagrenila bivanje v Evzebi-jevi hiši. Vse mu je bilo jasno. Deklica je ona Tamara, ki jo je imel pred štirimi leti v svojih rokah; takrat je bil trdno prepričan. da bo ostala njegova za vselej foda tempeljski glavar se je bridko varal. (Dalje prihodnjič.) PRVO NARODNO BANKO V CALUMETU. Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= dar ga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA D0= LARJA naprej. Za hranilne vloge plačamo obresti PO TRI OD STO. Drago nam bo vedno biti vam na uslugo. Prva narodna banka v Calumetu. SE VEDNO NA STAREM MESTU, In še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najno-yejšem,kroju. Naša posebnost so ženitovanske skupšine. ^.Dobro’ delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost fr > fr fr fr HERMANS STUDIO fr fr fr Peta cesta. Calumet- v Celotni Stan Finske vzajemne zavarovalnice v Calumet, Mich. Ali potrebujete očala? Ako jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno izbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na. starem mestu. Od časa organizacije I860 Število zavarovalcev.... 3,297.H)0 Sedanja rizika zavarovalnine.’..............3,729,959.00 Dividenda izplačana članom ................ 320,172.03 Požarne izgube .... 151,250.42 V rednost v gotovini... 200,203.48 A. Fahlen & Co. 312 - peta cesta- Calumet, Mich Dobro sredstvo za vtreti n. .m. rn.Bjk.ti P» r?£ro domu* Dr. Richterjev PMN-EXPELLEB Naraščaj denarja v zadnjih sedmih letih. 1912 ............... 127.284.81 1913 .......'...... 129,067,45 1914 ............... 140,991.97 1915 ............... 156,150.60 1916 .............. 159,020.74 1917 ................ 179,829.38 1918 ................ 206,263.48 Richerjev Pain Expeller z sidrom lm.i. n.d 50 lot T.llko prlmanj« med Slotenel n» itlim sveta. Jedino prati « taretteno mamko »idra. ‘ ttt. Ib 56«. T l.k.rB.h ia B.T.taoit od F. AD. RICHTBR * CO. 14-aO WoohlBgt.it Stroot, Now York. N. T. DIREKTORJI: Henry A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen. podpreds. John Waat-ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtajnik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitell Mat. l.ohela in William Johnson, dbornika. Vesti iz Domovine. Nasilno postopanje Italijanov. Italiiani »' Trstu. Iz liju! ljmie se j oroea 15. nov. Obnašanje Italijanov je izzvalo nevoljo in reakcije pri ianiemltali-janskem prebivalstvu v Trstu. Od bivše avstrijske vojske se je nabralo v Trstu 40 vagonov moke in 20 vagonov sladkor ja. Vse te za-loge so Italijani konfiscirali ter odpeljali na ladjali v Italijo. To je vzbudilo ogorčenost po celem Trstu. Žlasti nezadovoljno je italijansko delavsto,ki je bilo še včeraj nacionalistično razpoloženo, ter trgovski in meščanski krogi. Tržaški Italijani so razobesili zelo ma lo itali janskih zastav zato pa so razobesili toliko več takozvanih zastav sv. Justa (modrommene na drogu 3 sulico). Delavci, katere so najeli Italijani za čiščenje luke, so jenjali že prvi dan, tako da morejo opravljati sedaj ta posel italijanski vojaki. Maši ljudje poročajo, da je bil sprejem italijanskega kralja v Trstu zelo slab, da tud' pri tej priliki ni bilo videti veliko italijanskih zastav. V Trstu se zbirajo vsi italijanski vojni ujetniki, ki se vračajo v domovino. Ker J3 velika vojaščina za tako ogromno število ujetnikov premajhna, kampirajo ti ujetniki na prostem ter imajo niti dovoljne hrane niti obleke. ki bi jih varovala pred ostro-tržaško burjo. Stražijo jih oddelki s strojnimi puškami. Ujetniki izražajo na glas svojo nezadovoljnost prepevajo revolucionarne pesmi ter kličejo: ‘-Evviva la Russia.” V Ajdovščini je malo Italijanov. Italijanski vojaki v Ajdovčišini izjavljajo, da so nezadovoljni, da žele iti domov, in se pritožujejo, da jim je mraz. Slučajno je letos jburja zelo ostra, tako da jo Italijanom zadnje dni večkrat prevrni. Ja šatore, Italijansko nastopanje na Slovenskem. Ljubljana 15. novembra. Italijani na Kranjskem so v začetku trdili, da bodo prišli do Šave, ker Pivka ni pritok Save. (Pivka izginja pri Planini pod zemljo ter stopa pozneie kot Ljubljanica zopet na dan in je pritok Save, tvorec tako vodno mejo, ki bi imela biti demarkacijska črta.) Te vodne meje niso hoteli Italijani priznati do srbske intervencije, V Gorici jedo včeraj poslovalo jugoslovansko mestno zapovedni-štvo. Da so bile odstavljene, se ne poroča. Zato pa kratilo Italijani y Gorici ljudem osebno svobodo, ter so pričeli preganjati iz me,ata nekatere agilnejče Slovence, ki niso domačini. V Gorici plenijo jugoslovanske znake in zastave, V Piljili pri Gorici je dal italijanski poveljnik zapoved, da morajo vgi pozdravljati italijanske častnike in da se ‘mora vsakdo odkriti pred italijansko zastavo. Naše prebivalstvo se odločno drži ter se ne pokorava tej zapovedi. V Gorici je italijanski oficir vprašal dijaka Besednjaka, kaj je, in ko mu je ta odgovoril, dalje Jugoslovan, ga je častnik udaril s palico po glavi. Zavezniki 'ščitijo slovensko o-zemlje. Ljubljana 14. novembra. Srb skl podpolkovnik Švabič, ki se mudi tu, je dobil od srbske vrhovne komande nalog, da zaščiti v imenu zaveznikov Ljubljano in slovensko ozemlje. Svabič je sporočil danes zjutraj to povelje italijanski vrhov ni komandi, kateri sedaj ni več treba pošiljati italijanskih čet na slovensko ozemlje. Blamaža reških italijanašev. Primorske Novine pišejo 13. novembra v članku pod tem naslovom: Reški Italijanaši so po. kliadh italijansko floto na J pomoč proti nasilju, masakri :an jii, ubijanju od stranijfirvatov. To jenči-nil v prvi vrsti žnpan dr. Vio. Ko je dospela italijanska flota1 je pozval veliki župan dr. l.enac v prisotnosti italijanskega admirala dr. Via; ‘,Goviorite sedaj, gospod .župan, o ubijanju in masakriran-ju Italijanov!”— Zupan Vio je osral osramočen, ujet na laži. Admiral italijanskega brodovja se je sam prepričal, kako debelo se lažejo n|egovi rojaki. Prisotnost italijanske bojne ladije je popolnoma odveč, ker ne bodo miroljubni in pravicu,i Jugoslovani delali nad ni komur nasilja. Poštni promet z inozemstvom: - lz trgovske in obrtne komore v Zagrebu se more j o poČenši od danes odpremijati obična (ne priporočena) pisma iz Hrvatske, Bosne, Dalmacije, Istra in Slovenije tako v Nemci |0, Avstrijo m Madžarsko, kakor tudi v ostalo inozemstvo po celem svetu. Glede vzpostavitve ostalega prometa potom pošte se vrše še pogajanja, ki bodo v kratkem zaključeni. (Obzor, 15. novembra.) Kakor je razvidno iz te vesti, morejo naši rojaki v starem kraju od prelili ti pisma v Ameriko, medtem ko je še vedno nemogoče poslali pisma od tu direktno v Jugoslavijo. Protest dr. Pogačnika- Ljubljana 9. novembra. Po iz-vrševenju določb premirja, ki je bilo sklenjeno med avstroogrskim vrhovnim vojaškim zapovedni-štvom in Italijo, je prišlo do nesoglasja. Itali jan i trdijo, da mora bivša avstroogrska vojska izročiti vso orožje in bojni materijal, iz-vzemši osebno orožje, sanitetni materijal, vojaške kuhinje, živež in prevozna sredstva, ki so potrebna za njih prevažanje. Vrhovno vojno zapovedništvo zastopa proti temu stališče, da se ima izročiti samo polovica težkega materijala. Italijanski zaupniki za preuzet je nimajo eksekutivne oblasti, da izvrše svojo voljo. Italijani se groze z represalijami, z ustavitvijo pošiljanja brzojavne,telefonske in železniške službe v področju, katero je-vgotovilaa ntenta, kar bi bilo zelo opasno za prevažanje čet.Zastopništvo narodne vlade v Ljubljani) pod načelstvom dr. Pogačnika, je dospelo v'Postojno, da posreduje pri italijanskem polkovniku Cas-telijn. Narodna vlada zastopa stališčema niso pogoji premirja obvezni za nevtralno Jugoslavijo, da je okupacija nevtralnega zemljišča proti prava, inda pripada materijal, ki se nahaja na jugoslovanskem ozemlju Jugoslovanom . Polkovnik Castelli je izjavil, da ne more sprejeti protesta na znanje kot vojak, vendar pa je poslal toz-vno noto narodne vlade v Italijo. Narodna vlada je poslala prošnjo v Zagreb, da naj bi Narodne Več, izposlovalo pri zaveznikih, da se prekliče okupa cija jugoslovan-skeag ozemlja, oziroma, da se itali jauske čete izmenjajo z angleškimi, francoskimali ameriškimi četami, ker se jo bati, da ne bi hotela lilija z okupacijO ji goslo-j vankesga ozemlja stvoriti državnopravni prevrat. Zelene čete na Belokranjskem, Po Obzo"u od 14. novembra poroča Slovenski Narod po vesteh iz Belekrajne, da so .zelene čete že v sredo prekoračilo Kolpo, stopile načniomaljska tla in ogrožajo Kosteil ter Poljansko dolino. Prve cete zelenega kadra štejejo 5'00 mož. za katerimi prihaja glavna armada zelenega kadra 1000 mož. Nata način bila biodprta zelenemu kadru pot po celi Belik rajni ter bi imel preké kočevskih šum najkrajšo pot v topi iški okraj in No— vomesto. Zato je treba, zaključuje Slov. Narod, ured.ti tu močne straže ter jih preskrbeti strojnimi puškani. Rudniki v Idriji zopet v obratu' iz Ljubljane jporočajo 12. novem ina, da so veliki rudniki Ilu-tnenice v Idriji zopet v obratu. Prometna uprava je v rokah inženirja Jaroslava Sotole. Veleizdajniška afe<"a v Mariboru . Maribor, 4. januarja: Jugoslovansko državno odvetvištvo v Mariboru je prčelo preiskavo radi veleizdaje proti vod ji socijalisti— čne stranke v Mariboru in članu štajerskega deželnega odbora, ker je sprejemal prijave glede pripadnosti k nemško-avsiri jski državi. (V Obzoru, ki donaša to vest, ni zabeleženega nobenega imena.) Interpelacija poslanca Dulibiča: V seji dne 4. oktobra je vložil posl. dr. Dubbie interpelacijo na domobranskega ministra, v kater se pritožuje nad nečloveškim ravnanjem z lolnimi vojaki. Taki bolniki morajo mesece in mesece, da, eno leto dolgo od bolnice do bolnice hoditi, da se jih pošlje nazad-nje umirajoče domov. Družine ta-kih vojakov se izjavlja-jo pripravljene in so v stanu, jim postreči, toda prošnje ostajajo brezuspešne, ne dajo jih domovi čeravno bi to ne bilo samo v interesu bolnega vojaka, ampak tudi v interesu vojaške uprave. Vprača se ali minister noče pomagati. - Dalje Je vložil v isti seji posl. dr. Dubbie interpelacijo na domobranskega ministra, v kateri se navaja, kako morajo vojaki, katere se mora odpustiti in kateri se nahajajo v Dalmaciji ter so tam pristojni, najprej potovati dalečh kadru, da se podvržen jo 14 dnevni kvaranteni. Sele potem jih pošljejo zopet v Dalmacijo, kjer jih odpuste naposled po večmesečnem čakanju in pošiljanju sem m tja. To povzroča ljudem veliko stroškov in neprijetnosti ter izgubo časa, vse to brez pravega vzroka. Vpraša, ali je minister pripravljen odiediti, de tako preganjanje vojakov, -atere je odpustiti, v pii-liodnje odpade. Zvonovi se ne vrnejo več. Dovodom častnških vesti o pod-vzeti akciji za povrnitev cerkvenih zvonov nam poročajo od poučena strani, da ni upanja na vspeh take akciie. (Obzor 5. jan, ) 'iim&imi v Vestno zdravilo-dela čudeže Približno 30 let so vživalaTrinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. Toda oovišanjecen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas prisilili.da moramo nekoliko Dovišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse bna Trin. Iekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja iz-lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, ki so vzrok pomnoževanju bacilov raztnh bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov .Trinar-jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leèna grenka zelišča in naravno rdeče in isto vino. Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva zdravila se dobijo od danes naprej edino le po ekarnahin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trinerj ev labretoiij preobložen do skrajn moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonali z naročili družili lrgovce zdravili in loka re geor želi kupiti. Trinerjeva zdravila TRINERJEV LINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nov ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je iz-vrsten pti izpahuenju, pretegnjenju,oteklinah itd., in pri drgnjenju po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseli lekarnah. A ntiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobiše po vseli lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panam 1916 so l ila odlikovana naša zdravila z zlato kotanjo JOSEPH TRINER, izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. mm CHICAGO, ILL. ******* ^ I Returning Soldiers and Sailors Take Notice! The U.S. Government has asked the Red Cross to keep a register of all men discharged from service. This can be done only if yon take the trouble to see that your name is turned in. Fill in the lines below, cut out the square, and take or send it to the Red Cross Home Service and Civilian Relief Headquarters, Room 5, First National Bank, Calumet. Varčnost Napredek ALI HOČETE POMAGATI? MY FULL NAME IS: 1 live at No st........ My Mail Address is----------- I Was Discharged From: VLADA ZDR. DRŽAV PROSI, DA SE VADIJO V Varčevanju in Napredku VSE osebe v Vseh rečeh, AKO SLEDITE TEJ PROŠNJI,-JE DOKAZ PATRIJOTiZMA in LOJALNOSTI. varčevati in kupiti Vojne Varčevalne znamke Zdr. Držav BO POMAGALO VAM IN VAŠI DOMOVINI Ali boste pomagali? Vprašajte vašegp župnika, duhovnika, poštarja, predsednika kluba, pismonošo alijbankirja. Oni Vam bodo povedali kako. Camp ................ Div.......-....Regiment.. Rank---------------Branch Date......-............1918 ...........Company......... of Service——............ Patrijotizem Lojalnost £ I Entered the Service: Date.. T9...At-....... SLOV. KATOL PODP. DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. GLAVNI URADNIKI: Predsednik : John Spreitzer, 21S Oak St.... Calumet, Mich. Po d p red s. : John Gazvoda, 509 Tam. St_Laurini», Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.....Calumet,' ” 11. taj.: Jos ß. Sedlar, Lindin LakeAveSt. Inauri um Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St. ... Calumet, Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.......Calumet, ” NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 Loggt............Calumet. Mich. John Gosenca, 4055 Klm St............. ” ” Dih 11 Sustanch, Osceola St.... ......Kauri um : POROTNI ODBOR. John Sustarsieh, 420 Osceola St. Laurium, Mich. ■ Matt Straus, 2409 R St. Calumet ’ Jos. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE deuarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobij'» vsaki čas od glavnega tajnika. Drnžbino glasilo so “Slov Novice.’' Naznanilo Asesmenta. Članstvu S.K. P. Družbe s se tem naznanja, da je Asess. št 8. za mesec Marc reden brez vsake doklade. Zopet sprejet: K dr. Jožefa sv.Družine št.l. Matt l'.Likovich,R 1. Suspendovan: Pani Kobetich, K. 1. Izločen: Anton Ranges, R.2. SUSPENDOVAN!: Od dr. sv. Ane št. 2. Marija T. Gazvoda R. 1. Samostojni član Izločen : Mihael Sitar R.2. Math F.Kobe, glavni tajnik S. K. P L). Dopis. Detroit, Mich. enjeni g. urednik: Prosim, da natisnete nekoliko ištu: v Vaš cenjeni list Slov. 'ovice. Tukaj v Detroitu nas je (čSlovencev iz Calnmeta in tudi *jradi čitano Caluinetske Novice 'ulem tamošnjih časopisov sem ral, kako slabo da je tukaj, da klavce odpuščajo in da je dosti jadi brez dela. Nekateri ljudje naenkrat naredijo ^iz komarja !on]a. Res je, da so tukajšni to— viiarji mieli velika naročila od črnike, Anglije in Francije; to *>bile vojne potrebščine. Lahko "^'b da je bilo 80 °/o tovarn. ier®o izdelovali same stvari za !1D°. hi kadar je bilo vojne ko Amerika in druce države niso potrebovale topov, streljiva, zrakoplovov itd. in zato 30 Jrale tovarne prenehati z delom. lleradi [tega, kakor da ni kaj ampak zato, ker so morali Ul)s stroje katere so dosed a j ^ nadomestiti z drugimi 3 in 11 So poleg tega tudi popis ali ,Ve"tory.” Morali so torej de-t6za toliko časa odpustiti, da ?,0pet vse dali v stari red. Zdaj 2oPb1 skoro vse z malimi iz-H dela, Res je tudi, da je '^brezposelnih, to pa zato,KER b’E.10 DELATI. TukajŠne to-l|fesploh vse delajo in tudi de-jbbi ; »lasti kdor zna kako razume na avtomobile, takoj in tudi dobro plahem citai, da so vse Uom-'bližale svojim delavcem hikaj v Detroitu pa nam je ^U|d se za en dolar povišal tako da imamo sedaj $6.00 '"Rine plače za osemurno delo. Oo da ni takovih Fordov več. Ehko tudi druge kom-Posnemale Forda,pa ne malino, da bo prišel čas, ko "le .1«, ''"’S1 «k delodajalci sledili M r.as je mnogo Slovencev, vsi raztreseni, tako da se Kadar Krn«- , , ic vidimo čez teden, gelilo skupaj in imamo kak->o, se pa prav dobro ra; "«1110 Ti ■0Tnl' 'Mil kaj imamo tvdi dve ’Uštvi, eno od teh nam je «mi 7 ■ 0 Nadnjo »edel jo veselico in estra.” Tedaj smo se zopet razveselili, kakor smo se všasih na Galunibtu. Dopis več malo predolg prihaja bojim se, da ne bo g.urednik vzel škarje in ga pristrigel. Torej h koncu pozdravljam vse rojake in znance na jJalumetii Tebi pa, cenjeni list, želim obilo vspeha in dosti naročnikov. Johd Zunič 285 E. Hancock Avd. Detroit, Mich. (Op. ured. Hvala Vam za dopis. Erosi m oglasite se še večkrat in nam povejte, kako se imate calumetski Slovenci v Detroitu. Dozdrav! Urednik). Nemško nasilje na Koroškem. Vojaški svet v Beljaku je sklenil aretirati župnika Meška na Žili in bivšega nadporočnika ga učitelja Napokoja, ki organizir. v občini narodno stražo. S kakšno pravieo? Seveda s pravico močnejšega, ker je Nemcem še vedno moč pred pravico, dasi vidijo, da je to načelo upropastilo celo mogočno Nemčijo, torej bo prej ali slej tudi nemške “Soldatenrate” ki so zdaj prevzeli delokrog neslavno poginolih ‘ VoDsratev. ’ Zaradi česa? Vedi Bog! Morda vedo tudi razni renegati in luteranci na Žili. Ne vemo. Morda zaradi tega, ker letata okoli kakor lovska psa, cla preskrbita ljudstvu moke, sladkorja in petroleja? Navrh leži Marija ob Žili vendar tostran dem ■ arkcijske črte. A kaj to vsemogočnemu (!) “Soldatenrafu”? Župnika kličejo slovenski bolniki - begunci tudi čez Žilo na spoved. A pod takimi okoliščinami ni varno hodi. ti čez Žilo. Med tem so se raz. mere izpremenile toliko: V noči od nedelje do pondeljka je prišla narodna straža iz Alalosc pii ZleD-nu, iz Bač in iz Božeka. A v ponedeljek je premoč “Soldatenrata” in ziljskih boljševikov razoroži!» narodno stražo. Župnik je moral iti pomagat v Stehen otroke spovedat. Med potjo so ga zasledovali, a je srečno ušel skozi gozdove. V Steben sta se med tem pripeljala g', župnik dr. Cukala iz Rodu lontra in g. Rrovizor Kuhling iz Gonj, ki sta morala tudi bežati. V noči od ponedeljka na torek so bežali vsi trije v St. Jakob \ Rožu. Ali pride pomoč? Eha »«L hujša! Severov«! zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. n- Ali ste hripavi? ! i Hripavost je ponavadi vzrok pre- S hlajenja. Vaše grlo je vneto, glas © postane bobneč, kašelj postaja sil- M nejši in ne da celo dihati. Ne po- S čutite se dobro in ne veste kaj bi © ..........................I i i Severa’ Balsam for Lungs (Severov Balzam za Pljuča) in od-pomore vam takoj. Prijetno zdravilo je proti kašlju, hripavosti, vnetju grla, prehladu in zbodanju, kakor tudi proti kroničnemu kašlju. Odrasli kakor otroci ga lahko vzamejo. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 25 in 50 centov. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA GALBRAITH & MCCORMICK Odvetnika - iztirjujeta dolgove, ura-* nata- zapuščine ter pre gledujeta lastninske li stine Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169 društveni oglasi. Lično urejeni Palm Garden Na razpolago vedno svež candy, fine smodke. prava evropejska kava, razne mehke pijače in lahek lunch. Bri poročam se rojakom v obijen obisk. Peter Majhor, lastnik. Calumet, osma cesta. Slov, Am. Kat. Dr. Sv. Družine S. K. P. D. na CAUIMETU. Uradniki za leto 1919. redsednik, Math Fi€bilich. < st. Podpredsednik, John Gazvod a Tam, St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak St Podtajnik, Frank Vesel.23II Co Road Biagajnik, Math F. Kobe. Odborniki za 2 leti : Matt Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek, Odborniki za eno leto: John Gosenca. John Pechauer, Math Pipan. Bolniški obiskovalci so: Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe . Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbauitown : Matt Strauss. Za Swedetown:Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamaraekNo. 5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip; Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F.Kobe, V slučaju bolezni plača društvo svojini članom $20.00 me sečne podpore za dobo 6 mesecev, a!je spremilo pokojnikove ostanke v Kankakee na pokopališče Mt. Hope. Na postaji so sprejeli truplo Kolumbovi Vitezi in Red Katoliških Borštnar-jev. Predilo je bilo truplo izročeno zemlji, mu je š9 enkrat govoril v slovo Very Rev. J . P. O’ Mahoney, C. S. V. , rektor v St. Viator’s College. Truplo je. še enkrat blagoslovil Rev. . H. M. Shea, župnik cerkve sv. Patricija v Kankakee in spustili so je v hladni grob. Počivaj mirno! Naznanilo. Tem potom se naznanja vsem članicam Slov. Borštnarie, Court Corpus Christi Štev. 501 W.C. U. F. da bode imelo društvo svoje letno glavno zborovanje in volitev uradnic za bodoče lete v SREDO DNE 19 MARCA, ob 1. uri popoldan v navadni društveni dvorani. v- Članice so vabljene da se udeležijo točno ob 1. uri v polnem številu. Z sestrskim pozdravom Mary Jerman Tajnica. Naznanilo. Ude društva Sv. Cirila in Metoda öt.9. J.S. K.J. se poživlja, da se splošno udeležijo prihodnje mesečne seje. v NEDELJO DNE 16 t. m. Na dnevnem redu so zelo važne stvari, ki se tičejo JeJnote in članstva. Nadalje se opominja cenjene sobrate, ker bode ta meste prvi dvojni asesmeiit naj bi vzel stvar vsak član v ozir ter točno plača omen| en o S tem bode veliko pripomogel k društvenem redu in uradnikom, ki bodejo imeli toliko več dela pri tem Z bratskim pozdravom Tajnik. Naznanilo. Iz urada društva sv.Petra št.30 K. S. K.J. 'r Calumet Mich, se naznan-je da seje na zadnji.rednji seji dne 9. Marca od vseh navzočih članov sklenilo, da bomo imeli običajno veMkonočno spoved v soboto dne 22. Al a rea popoldne in zvečer; sv. obhajilo pa v nedeljo dne 23. Marca v pool 9. uri pri sv. maši. Torej se vsi člani prosijo in opozarjajo, da sede dolžnosti udeležijo in vpoštevajo društvena sklepe. ’ ’ Naposled da se naj vsi brez izjeme gori omenjenega dne zberejo ob 8. uri zjutraj v naši cerkveni dvorani, odkoder potem skupno odkorakamo v cerkev. S sobratsKim pozdravom Frodi. Mihael Majerle Taj. Faul K Madronič 14 MAR 1919 N. REDING -& SONS. Prodaja blaga iz Textile predilnic in drugih Tovarn v južnih in vzhodnih državah. Te tovarne so nam ponudile nektere zelo nizke in privlačne cene Ker nismo založeni z veliko zalogo drage robe zato lahko damo kup. en popusta od 25c do 40c na dolarju. Prodaja se prične v Soboto, 15. marca in traja do sobote 22. marca- Naša spomladanska za loga. 'Prvovrstnih Gingham oblek za žene v kockach, štrafih v prostem Cham-bray v raznih barvah. 23c jard. Bel Tissue Nainsook jard širok, Do-padlo se vam bo to platno po tej ceni. 23c za jard. 55c jard 2\ jarda široke bele, trpežne plahte. Imajo malo bolj debele niti kot druge/ dalj trpijo in imajo posebno močen rob. Cena 27c za jard. 33c jard. Angleški Longcloth,en jard širok. Zelo gladko blago in eno najboljših na trgu. Cena 33c za jard. 25c jard* Daisy muslin, en jard širok. Čisto bel in mehek. Cena 25c za jard. 28c jard. Indian Head 27 inč širok, močno, a mehko. Za krila, deške obleke -Middy veste itd. Cena :20c za jard. 25c jard Nainsook, jard širok. Zlasti pripraven za ženske spodnje obleke. Cena^ 25c za jard. 25c jard Jard širok perkal, Standard 84 count razni uzorci. Cena 25c za jard. 89c jard Namizni damask, 64 inč širok, izvrstna roba, čisto bel, satenasta površina. Slavnoznane Shamrock vrste. Cena 89c za jard. 27c jard Lep Gingham za obleke, kockast ali v prostih barvah.Cena 27e za jard. 28c jard Bela Shaker flanela, vredna 35c, čisto bela, 27 inč široka.Cena 28c za jard. 15c jard Calico v svetlih, temnih in šivih barvah.Cena 15c za jard. 19c jard Zaloga Foulards,. Organdies, Demi-ties, Muslini itd s podobami. Čena 19c za jard. 69c jard Svilnati Marquisette, 36 inč, v prostih barvah in s podobami. Navadna cena 90c sedaj 69c za jard. $1.95 vsako Posteljna pogrinjala. Bela,kroširana, marziljski vzovree. Boljše kakovosti, 72X84. Tehta čez 2 funta, nazobčan rob, odsekani vogli. Vsako $1.95. $1.75 vsako Posteljna pogrinjala. Bela kroširana, marziljski vzorec. Dobra roba, 72X84. tehta čez 2 funta. Prosto. Vsako $1.75 38c vsaka Turške kopalne brisače, 18X38 in 20 X39. Bele, z modrim straf om ob robu. Tudi čisto bele. Vredne sicer 50c. Vsaka po 38c. 35c vsaka Turške kopalne brisače, 18x39 in 18x 33.Vredne sicer 45c. Vsaka po 35c. 14c par Ženske Fast block platnene nogovice dobre kakovos ti, dvojna peta in prsti, Vredne 25e. Z a par 14c. 98c, 1.29, 1.48 Ženske suknje iz muslina s slikovitimi štikanimi robi! Vredne 1.75, 1.50 in 1.25. 39c = 48c - 55c in 63c, ■ Ženske bele Union spodnje obleke iz do-1 bre robe.V vrat,s čipkami,široke in tudi | ozke v kolenih.Navadna cena 50, 85c. 37c jard Bliščeči Poplin, 27 inč širok. Ta roba sel je pred kratkim prodajala za 50c jard. V črnih, belih roza, rdečih, reseda, svi tlo j plavih višnjevih in rujavih barvah. $1.48 vsaka Plahte.brez šiva. 81X90, dobra roba, zarobljene, takoj za rabiti.$1.48 vsaka. 38c vsaka Blazine 42x36, Wearwell roba, malo težje a trpežne, cena 38 c vsaka. 37c jard Zaloga platna s slikami. 40 36 in 271 inč širok. Navadna cena 45c, sedaj 37c. | 1.68 - 1.75 - 2.29 Komone za ženske. Zbirka rožnatih I crepe komon, pa tudi flanelastih. Tudi [ elastičnega kroja, s svilo obrobljene. Vredne $3.00 Sedaj 2.29 " 2.50 " 1.75 " 2.00 " 1.68 98c do 1.68 Bungalo in Fudge predpasniki. Vredne 2.00 Sedaj 1.68 " 2.25 " • 1.75 1.75 " 1.48 " .90 " .75 " 1.25 " .98 ( Svilnati Foulards iz garantirano čiste svile- Mordaste opazili v modnih magazinih cele obleke narejene iz suilatega Foulards s podobami. Mi Vam pokažemo nekaj teh novih vzorcev v oblekah, 5 jardov dolgi in 40 nič široki, Krasni novi vzorci so ravnokar dospeli iz New Yorka. Cena za blago za celo obleko 14.75- N. REDING & SONS Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter dobro znan med. Slovenci- Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine-' 201 - 6- cesta Tel- 25 Calumet Mich- Na Calumetu 24 let W. E. Steckbauer Izdelovalec UMETNIH SLIK Cor- 5 in Oak cest* »sone 678-J. Calumet, Mich DOBRI BANČNI PRINCIPI Sk°zi cele naše bančne preiskušje držali smo se prav tesno principa da; ako hočemo napredovati moramo po’ magati do izboljšanja in napredka vsim onim ki promote nami. Pri tem naprednem bančnem sistemom deljuje namroö namreč posebna osko prijatelska dotika ki jo imamo z vsim1 odjemalci jn ulagatelji Calumet State Banke. Naši uradniki uljueno vabijo nove ukiadatelje, CALUMET STATE BANK- Calumet Mich.