matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM il IH Il GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine Glede nove konvencije med vlado in Rai Pred novo krivico povezati vse sile Zgodila se nam je spet krivica. V Benečiji an celotni Videnški pokrajini tudi za naprej ne bomo mogli gledat slovenskih televizijskih programov Tretje mreže Rai, do katerih imamo pravico po vseh zakonih. Sprejetje bil zaščitni zakon, ki priznava Slovence Videnške pokrajine an s tem so padli v vodo vsi možni an izmišljeni ugovori. S Prodijevo vlado, ki je na žalost bila na oblasti samuo slabih dvieh liet, smo rešili nekatera nemajhna odparta vprašanja. Za nas je gotovo najpomembnejše odpartje dvojezične nižje srednje šole v Spetru. Majhan korak naprej smo naredili tudi glede slovenske TV, saj nova servisna pogodba med Ministrstvom in Rai govori o Slovencih na celotnem ozemlju FJK. Ko so napisali novo konvencijo, ki bo vajala do leta 2009, pa so nas še ankrat izpustili. Bili smo še ankrat žrtve garde diskriminacije. An tuo-le je nesprejemljivo. Obedan nas ne bo prepriču, de vprašanje ni politično, deje samuo finančno. An zatuo vzdignemo na vas glas naš protest. Odkrito pa povemo, de nam nie vseč an tiste, kar se gaja v naši manjšini, ko po stari slovenski mazohistični navadi iščemo krivca med samimi Slovenci, med nami. Ne samuo. Na ramana tistega, ki se je narbuj potrudu an skarbeu za pozitivno rešitev, smo hitro pripravljeni zvaliti vso krivdo. Tuole ni pošteno an se nam zdi, de odgovarja drugim po-htičnim logikam. Novo omejevanje pravic slovenske manjšine v Videnški pokrajini in tudi prizadevanja za uresničitev tistih, ki nam jih zagotavljajo dva vsedržavna in deželni zaščitni zakon, bi nas morali siliti prav v nasprotno smer. Ne se med seboj dehti in tekmovati, kdo bo v manjšim prevladal ali bo močnejši, pač pa povezati vse naše sile in energije ter se organizirati, zato da bomo sposobni reševati naše probleme, kijih ni malo. Da bomo učinkoviti v dialogu z inštitucijami države na vseh ravneh, da dosežemo, to kar nam pripada in si priborimo povsod boljše možnosti za naše ljudi. Ko ni složnosti an enotnosti v manjšin, najšibkejši tarpi. An to smo spet mi.(jn) TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 22 (1303) Čedad, četrtek, 5. junija 2008 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Uradni list je 27. maja 2008 objavil novo konvencijo RAI, ki pa so jo decembra lani podpisali podtajnik Riccardo Levi, finančni minister Padoa Schioppa in odgovoren za komunikacije v Prodijevi vladi minister Paolo Gentiioni. Zal se konvencija ne oddaljuje od prejšnje in omejuje vidljivost slovenske televizije na tržaško in goriško pokrajino, medtem ko je ponovno izpadla videnska pokrajina. Konvencija naj bi trajala do leta 2009. Če sežemo nekoliko globlje v zakonske labirinte, naj omenimo, da se tudi glede Slovencev konvencija naslanja na zakon iz leta 1975, ko je italijanska RAI doživela temeljito reformo. Zakon ne predvideva teritorialne omejitve za slo- Nova konvencija objavljena konec maja v Uradnem listu V Videnški pokrajini še brez slovenske televizije venski radio in poznejšo televizijo. V tem smislu se sedanja servisna pogodba nanaša na vso deželo, televizijske oddaje pa so žal omejene na Trst in Gorico. K temu je potrebno dodati še informacijo, da so v deželnem proračunu, ki ga je izdelala Illyjeva uprava (prva pobudnica je bila takratna deželna svetovalka Tamara Blažina), sredstva za posodobitev in ojačitev TV-pretvornika RAI na Kar-košu v Benečiji, (ma) beri na strani 3 Razprava v Izvršnem odboru Slovenske kulturno-gospodarske zveze Naj se manjšina poveže v Zvezo Septembra Marino Maršič prevzame delo deželnega organizacijskega tajnika Zveza Slovencev iz Furlanije Julijske krajine je v danih pogojih in ob upoštevanju realnosti znotraj manjšine najbolj primerna oblika povezovalnega foruma politične in civilne družbe. Takšno je mnenje Izvršnega odbora SKGZ, ki se je pod vodstvom predsednika Rudija Pavšiča sestal v Trstu. Zveza Slovencev naj bi postala omizje, ki bi združevalo osrednje in najbolj reprezentativne manjšinske subjekte z namenom, da bi raz-pravlj ali in odločali o prioritetnih in za manjšino vitalnih vprašanjih v času, ki je zelo pomemben in celo odločilen za nadaljnji razvoj Slovencev v Italiji. Manjšina potrebuje boljšo notranjo povezavo in več dialoga. To si želijo ljudje in to potrebuje naša organizirana skupnost, ko ni jasno, kakšna bo politika do Slovencev tako rimske kot deželne desnosredinske vlade, in ko nekatere pomembne slovenske institucije preživljajo nelahke čase. Izvršni odbor je dal mandat predsedniku, naj nadaljuje z informativnimi sre- čanji z namenom, da preveri in pospeši možnosti za široko predstavništvo Slovencev v Italiji. Na seji so člani SKGZ vzeli v pretres tudi druge predloge (npr. izvoljeno zastopstvo), ki so se oblikovali v zadnjem obdobju in izrazili pripravljenost, da se v vse-manjšinskem dialogu poišče primerna sinteza stališč. SKGZ je mnenja, da je bistven cilj, saj je manjšina brez primernega ter široko reprezentančnega zastopstva in vodstva, ki je v stanju sprejemati za skupnost vitalne odločitve, zelo šibka. Sklep goriške občinske uprave, da v mestnem središču ni več vidne dvojezičnosti je po mnenju SKGZ v nasprotju z zakoni in s samo dosedanjo prakso. V tem smislu Izvršni odbor podpira pobudo goriške Zveze, ki je sestavila pravni ugovor proti sklepu goriškega občinskega odbora. Odbor je nato sprejel predlog predsednika, da bo vlogo deželnega organizacijskega tajnika septembra prevzel Marino Marsič. Piano di azione locale, via libera con riserve Undici voti favorevoli e sette astensioni, nell’assem-blea della Comunità montana Torre Natisone Collio di mercoledì 28 maggio, hanno dato il via libera al Piano di azione locale predisposto dall’ente assieme ad una “cabina di regia” e ad alcune associazioni locali. Un progetto di validità triennale che è stato immediatamente trasmesso alla Regione e, dopo una concertazione, diventerà operativo nel marzo 2009. Ma per quella che risulta essere una summa di iniziative già predisposte in passato per altri tipi di intervento non sono mancate, da parte di alcuni consiglieri, le critiche, la più rilevante delle quali ha riguardato la mancanza di priorità. Della spesa prevista totale, circa 25 milioni di euro, solo una piccola parte potranno infatti venire finanziati dalla nuova legge regionale sulla montagna, per il resto occorrerà affidarsi ad altre forme di finanziamento. (m.o.) leggi a pagina 4 Marcialonga daCanebola aPodbdo Si ripeterà domenica 15 giugno la Marcia internazionale dell’amicizia che da 14 anni richiama a Canebola sportivi ed appassionati di marce friulani e sloveni ed allo stesso tempo unisce Cane-boia con Podbelo e Robedi-schis, due comunità che vivono sui due versanti della stessa montagna, hanno una lunga tradizione comune e stesse radici linguistiche e culturali. Quest’anno la manifestazione sarà per la prima volta senza Ado Cont che l’aveva ideata, promossa ed organizzata su tutti i due versanti, quando il confine era ancora un ostacolo ed un impedimento. E’ dedicata a lui e l’amicizia tra le due comunità ora continua anche nel suo nome. La partenza da Canebola (oppure da Robedischis) è alle 10, premiazione e programma culturale a Podbela nel Kamp Nadiža a partire dalle ore 13.30. Iscrizioni entro domenica 8 giugno. Info: circolo I. Trin-ko - Cividale (0432 731386) e osteria La taverna - Canebola (0432 728545). J..C- • ' f’*' L — Gusarji iz Benečije Letos so učenci špetrske dvojezične šole s pomočjo učiteljev sodleo-vali na festivalu mladinskih gledališč “Mittelteatro”, kije potekal prejšnji teden v Čedadu. V petek, 30. maja so predstavili delo “Marciurma: pirati dell’arcipelago benečijano” in videodnevnik, na odru Ristorija sta po vodstvom Davida Klodiča pela zbor “Mah lujerji” in zbor prvega razreda dvojezične srednje šole. beri na strani 7 Četrtek, 5. junija 2008 Incontro a San Pietro con la sen. Tamara Blažina Per un coordinamento sloveno nel Partito democratico del FVG Nel PD regionale al lavoro le Commissioni Statuto e Programma L’incontro dei circoli del PD delle valli del Natisone con la sen. Blažina Alla presenza della senatrice Tamara Blažina si è svolta nei giorni scorsi a San Pietro al Natisone una riunione dei circoli locali del Partito democratico. L’incontro, che è stato introdotto da Simone Bordon, è stata l’occasione per compiere un’ampia disamina delle questioni legate in primo luogo allo sviluppo economico e sociale del territorio anche alla luce delle elezioni amministrative del prossimo anno. E’ stato ribadito il ruolo di comune capofila che S. Pietro ha giocato storicamente e che deve riconquistare. Ma l’impegno del PD deve riguardare tutto il territorio, è stato ribadito, visto che, con l’eccezione di Drenchia, o-vunque si va al voto per rin- novare i consigli comunali. Il dibattito ha riguardato inoltre i progetti in campo scolastico e culturale già avviati o presentati, come il progetto del centro culturale a S. Pietro al Natisone, con l’au-spicio che possano trovare sostegno anche nella nuova amministrazione regionale. In questo senso si è parlato anche di tutela e promozione della lingua e della cultura slovena che sono tutelate da due leggi nazionali ed una regionale appena approvata. La discussione ha riguardato inoltre il processo di formazione del Partito democratico che si era rallentato a causa delle elezioni politiche e regionali anticipate. I democratici sono ora in fase di riflessione e di analisi delle cause della sconfitta, soprattutto di quella a livello regionale, ma sono stati anche avviati i lavori sia della commissione statuto che della commissione programma. La prima, di cui fa parte anche Tamara Blažina, ha il compito di disegnare l’identità del Partito democratico del Friuli Venezia Giulia ed in questa cornice definire anche il rapporto del partito nei confronti dei suoi aderenti sloveni. C’è la necessità di approfondire temi specifici e di farlo anche autonomamente in un coordinamento sloveno. I rappresentanti valligiani del PD hanno sostenuto la proposta, evidenziando l’utilità di un coordinamento lungo tutta la fascia confinaria regionale. Taipana, uniti per la protezione civile Duecento volontari daranno vita il 6 e 7 giugno a Taipana all’esercitazione di Protezione civile denominata “Valtorre 10”. Queste esercitazioni costituiscono oramai una consuetudine e annualmente, a rotazione, si svolgono nei Comuni appartenenti a questo Distretto di Protezione Civile. L’esercitazione vedrà coinvolti tutti i dieci gruppi comunali, il Corpo Forestale Regionale, la CRI, il Gruppo cinofilo e l’elicottero della Protezione civile. Un significato particolare, spiega l’assessore comunale di Taipana Fabio Michelizza, avrà venerdì il coinvolgimento delle scuole primarie locali e delle comunità contermini di Lusevera e della slovena Bergogna che potranno seguire da vicino, con personale qualificato, le varie attività esercitative. La giornata di sabato sarà incentrata sull’attività di prevenzione in funzione anti incendio boschivo con la pulizia di piste e sentieri. Anche qui ci sarà l’apporto della vicina comunità di Bergogna con la squadra di pompieri volontari. Una connotazione internazionale, dunque, a conferma di una collaborazione ed amicizia che proseguono da parecchi anni. P.ismo iz Rim Stojan Spetič S Tudi pred sedmimi leti je Berlusconi začel svoj mandat s politiko trde roke, ki je med genovskim vrhom G8 terjala celo življenje mladega protestnika in nasilen obračun z demonstranti. Sedaj spet napenja mišice, da bi dokazal, kako mu bo uspelo rešiti problem smeti v Neaplju. V resnici pa se doslej ni zgodilo nič. Točneje, zaprli so nekaj sodelavcev podtajnika Bertolasa in prefekta, ker so prejemali podkupnine na smeti, ka-mora pa je nemoteno ubila pričo, domačina, ki se ji je upal upreti, a ga niso zaščitili. Še več, kamoristi so dan po umoru ključne priče javno praznovali svojo zmago. Zanje trda roka očitno ne velja, merjenje sil se nadaljuje samo z ljudmi, ki nočejo živeti v večnem smradu. Berlusconi obljublja, da bo Neapelj čist čez trideset mesecev, dotlej naj bi se v mesto pod Vezuvom odpravil vsak teden. Kako? Smeti bi spravili v odlagališča, od tod pa v upepeljevalnik pri Acerri, ko bo dograjen. Ker odloča vse sam, se Črni vitez ne ozira na mnenja javnosti in izvedencev. Pa so kljub temu zanimiva in vredna pozornosti. V milanskem dnevniku se je pojavilo pismo župana male občine, ki je predlagal, naj bi vsaka občina v Italiji - teh je 8100 - poslala v Neapelj tovornjak za smeti, ki bi jih odpeljal k svojemu upepeljevalniku. Morda bi v par tednih vse smeti vendar uničili. Še zanimivejši so izsledki posveta, ki so ga priredili na neapeljski uni- verzi. Na dan je prišla zamisel, ki je po svoje drzna in fantastična, a ni neuresničljiva. Vlada je sklenila, da v Neapelj pošlje vojsko, pa naj mobilizira vse svoje tovorne helikopterje. Če jih ni dovolj, naj prosi za solidarnost NATO, ki ima prav v Neaplju svojo pomorsko in letalsko oporišče. Vsak tovorni helikopter lahko v mrežo spravi nekaj ton odpadkov ali v plastiko pakiranih smeti in jih odvrže v žrela delujočih otoških vulkanov v Tirenskem morju. Tu sta nenehno delujoča Vulcano in Stromboli. Lučaj stran je še sicilska Etna. V žareči lavi bi se smeti v hipu spremenile v dim in pepel. Tudi v tem primeru bi goro odpadkov, ki dušijo Neapelj in širijo strah pred epidemi-j ami, uničili v nekaj tednih. Potrebni bi bili le dobra organizacij a in skrb za nekaj sto prebivalcev teh vulkanskih otokov. Za izgubljeni zaslužek, ker bi za mesec dni ne imeli turistov, bi jim pač plačala država. Preprosto in genij alno, mar ne? Socialni Demokrati in demokrati še • v • naprej najmočnejši Pahorjevi Socialni Demokrati in Janševa slovenska demokratska stranka sta še naprej daleč najmočnejši stranki po javnomnenjski podpori. Vse druge stranke precej zaostajajo. Tako kažejo različne javnomnenjske ankete, objavljene v slovenskih medijih v zadnjem tednu dni in sicer v Financah, Dnevniku, na Pop TV, v Večeru in Delu. V vseh anketah so postavili podobno vprašanje: katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve? Izidi anket se sicer razlikujejo, a temeljne ugotovitve so si podobne. Najmočnejši stranki sta SD in SDS. V Delovi in Dnevnikovi anketi ima SD nekaj prednosti pred SDS, v Financah sta stranki izenačeni, v Večeru pa ima SDS prednost pred SD. A razlike niso velike. Povsod pa imata ti stranki precejšnjo prednost pred tretjeuvr-ščeno; drugouvrščena dobi dvainpol - do trikrat toliko glasov kot tretja. V treh anketah je na tretjem mestu Zares, na četrtem pa SNS, pri Večerovi pa je ravno nasprotno. Na petem mestu je povsod LDS. Za preostale štiri parlamentarne stranke je uvrstitev pri vsaki anketi drugačna, kar je razumljivo glede na majhen delež glasov, ki jih prejmejo. Tako se, denimo, DeSUS kar dobro odreže v teh anketah, v Večerovi pa je na predzadnjem mestu; v tej se SLS odreže bolje, v anketi Financ pa ima enak delež kot Lipa, ki je sicer v vseh anketah na zadnjem mestu. Ob vse večjem zanimanju za bližajoče se parlamentarne volitve, se v slovenski javnosti precej govori o veliki koncentraciji kapitala v roke nekaterih posameznikov. O tem je tekla beseda tudi v parlamentu. Odbor za gospodarstvo je na seji, ki jo je zaznamovalo predvsem medsebojno obtoževanje koalicije in opozicije, kdo je kriv za tajkunizacijo, za sejo pripravil kar nekaj sklepov. Odbor predlaga, naj vlada pripravi celovito informacijo o poteku koncentracije kapitala v Pivovarni Laško, Istrabenzu in tudi v Merkurju. Banki Borut Pahor Janez Janša Slovenije predlaga, naj preveri, kakšna je bila vloga poslovnih bank v teh treh zgodbah in v drugih s koncentracijo kapitala povezanih postopkih. Vlada naj nadalje v okviru pristojnosti preuči v-prašanje zakonitosti v postopkih ugotovljene koncentracije kapitala ter s tem povezane koncentracije vpliva na medije. Eden od predlogov sklepov je namreč tudi, da parlament ugotavlja, daje zaradi na trgu prevladujoče medijske koncentracije, ki jo predstavljajo pomembni lastniški deleži več medijev med seboj povezanih pravnih oseb v skupni lastni enega lastnika, ogrožena ustavna pravica državljanov do celovite in objektivne informiranosti. Vlada naj tudi preuči vse vidike prevzema Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško. Na osnovi ugotovitev naj sprejme ukrepe in ustrezne pravne postopke v njeni pristojnosti ter naj državnemu zboru predlaga morebitne nujne spremembe zakonodaje. (r.p.) I giudici si dicono pronti a scioperare Giudici pronti a scioperare “Non abbiamo accolto la proposta”, ha detto dopo l’incontro con il ministro Gregor Virant la presidente del comitato di agitazione dei giudici, Janja Roblek. Ed ha annunciato che lo sciopero ci sarà. Il ministro, da parte sua, ha dichiarato che il governo non intende modificare la legge per aumentare gli stipendi dei giudici in base ad un sistema di livelli. “Gli stipendi si possono aumentare, ma sulla base della quantità e della qualità del lavoro realizzato” insiste il ministro Virant. Vignette troppe care Il primo luglio entrano in vigore le vignette, obbligatorie per chiunque viaggi su superstrade ed autostrade slovene. L’iniziativa ha suscitato proteste, soprattutto in Austria, per l’alto costo del pedaggio. Ora la LDS ha proposto al ministro Radovan Žerjav di introdurre anche vignette per la durata di dieci giorni e un mese, le prima al costo di 10€, le seconde di 20€. Attualmente sono previste solo vignette semestrali (35€) e annuali (55€), mentre sono alte anche le multe, da 400 a 800 euro. Troppo anche in proporzione agli stipendi sloveni, sottolinea la LDS, in particolare per la fascie sociali più deboli. Un secolo di Donat Si sono conclusi in questi giorni i festeggiamenti per il centesimo anniversario da quando si è iniziato ad imbottigliare la Donat Mg, la famosa acqua minerale di Rogaška Slatina, ricca in particolare di magnesio. Ogni armo ne vengono venduti 19 milioni di litri in diversi mercati europei. Cresce la vendita sul mercato russo, del resto molti sono i russi che frequentano le terme di Rogaška, e su quello francese dove la vendita avviene solo tramite internet. Rimosso dal Deio Janez Markeš, direttore del quotidiano Deio, ha confermato che per questa settimana è stata annunciata la sua rimozione. La notizia non ha sorpreso i presidenti delle due associazioni giornalistiche slovene. Peter Jančič, anche lui destituito dalla direzione del principale quotidiano sloveno, ha dichiarato di conoscere bene l’ambiente dall’interno, Grega Repovž, presidente dell’Associazione giornalisti sloveni -Društvo slovenskih novinarjev ha detto invece che la decisione è in linea con quanto accade nei media sloveni dall’agosto del 2005 quando è iniziato, il “mercanteggiare politico” con i media da parte della proprietà, la Laško (birrificio), che con il Delo, Večer e Slovenske novice ha il monopolio dei quotidiani. Appello della Chiesa Il prossimo autnunno in Slovenia ci saranno le elezioni politiche, la campagna elettorale però è sotto tono in attesa che si concluda il semestre di presidenza slovena dell’UE. Ha parlato invece la Chiesa, la Conferenze episcopale che in un documento invita i cattolici e tutti i cittadini ad attivarsi politicamente ed a riflettere a fondo prima di decidere a chi dare il voto. Si tratta solo di un manifesto dei valori fondanti la società, dice la Chiesa. Moria di api Nemmeno la Slovenia è immune dal fenomeno che ha colpito tutto il mondo. Nell’ultimo armo ha perso quasi la metà delle famiglie, vale a dire circa 70 mila. Lo ha dichiarato il presidente dell’Unione degli apicoltori - Čebelarska zveza Slovenije Boštjan Noč. Gli esperti stanno ancora analizzando le cause della moria. Kultura “Il vento come simbolo di forza non visibile, ma percettibile nei risultati”, nel significato che ha dato al titolo dell’ultimo suo libro “Il vento delle Valli” c’è anche un po’ della filosofia di vita di Gianni Tomasetig, che l’ha portato, con tenacia, ad ottenere grandi risultati nella vita e nel lavoro, ed ora a riportare ricordi del passato, esperienze del presente e speranze del futuro in una serie di pubblicazioni. Gianni Tomasetig e l’aria nuova delle Valli “Il vento delle Valli” è stato presentato giovedì 29 maggio nella biblioteca comunale di S. Pietro al Nati-sone grazie alla collaborazione tra la stessa biblioteca ed il circolo culturale sloveno Ivan Trinko, di cui Tomasetig è stato, oltre cinquanta anni fa, uno dei fondatori. “La Benecia - ha detto l’autore - nasconde nel profondo della sua natura una vivacità duttile, come quei tizzoni ardenti che possono mantenersi in vita indossando il mantello della propria cenere. C’è una Benecia nuova, una piccola cultura capace di affrontare il mondo futuro della globalizza- zione. Sforna in continuazione laureati in tutte le discipline, con la scuola bilingue ed altre scuole che incentivano l’uso del dialetto sloveno il futuro è assicurato. La Benecia non è mai stata più viva di ora e lo sarà ancora di più in futuro”, ha concluso Tomasetig mettendo ancora una volta in luce, come è stato poi rilevato dal pubblico, gli aspetti positivi che questa terra è capace di esprimere. KULTURNO DRUŠTVO RECAN CIRCOLO CULTURALE vas vabi/ vi invita KAR JO PIEJE KUKUCA JUNJI2008 V REČANSKI DOLINI “ZAPUOJMO JO NA SRED VASI” Peternel v soboto/sabato 14. junija ob 20.00 h Program: zbor REČAN, zbor NAŠE VASI, BENEŠKO GLEDALIŠČE POHOD “ČEZ NAMIŠLJENO ČRTO” 1. BREZ MEJE V nediejo/domenica 15. junija ob 8.30 iz Topolovega na Livek na Briezi ob 9.30 nas bojo čakal Livčani za vsaditi kupe briezo s topoluško in livško mešano zemljo. Kupe puojdemo po navadni stazici na Livek, kjer bo pietà maša. Za skupno kosilo, je trieba se vpisat do 7. junija pri gospi MireUi v Hlodiču “STRAŠILA- SPAVENTAPASSERI” kjek posebnega - qualcosa di speciale con Tuuli Nevasalmi e Moreno Tomasetig. I ragazzi interessati dovranno presentarsi a Clodig domenica/v nediejo 22. junija ob/alle 14.30 “KRIES” SV IVANA - FALO’ DI SAN GIOVANNI pandj ejak/lunedì 23. junija na Lužah (Hostne- Costne) ob/alle 21.00 Raste zanimanje za slovenski jezik Prof. Černo je vodil štiri tečaje za odrasle Slušatelji slovenskega jezika in kulture pri Zavodu Arturo Malignarti v Vidnu bodo v teh dneh prej eh tudi potrdilo o opravljenem tečaju, ki so ga podpisali ravnatelj viden-skega zavoda Alberto Campanella, predsednik Pokrajine Pietro Fontanini ter profesor slovenščine Viljem Černo. Letos je bilo vpisanih 14 tečajnikov, ki so enkrat tedensko sledili lekcijam slovenskega jezika in kulture. Vsi so bili odrasli, v glavnem gre za izobražene ljudi, skupina pa seje letos zelo pomladila, je zadovoljno podčrtal prof. Černo, saj so bili v njej tudi nekateri študentje. Ob jezikovnih in kulturnih vprašanjih so želeli obravnavati tudi aktualno dogajanje v Sloveniji. Tečaj na zavodu Malignarti, kot je bralcem znano, ima zelo dolgo tradicijo, saj ga je ob koncu osemdesetih letih odprl in vodil prof. Martino Verto- Univerze tretje dobe (UTE) v Vidnu in imel 20 “študentov”, pridnih in prizadevnih, ki so organizirali tudi končni izlet v Štanjel, Lipico in Hrastovlje in bili na koncu navdušeni. Prav toliko vpisanih je prof. Černo imel tudi na tečaju slovenščine v Čenti le v okviru Univerze tretje dobe. Od tega je verjetno še najbolj zadovoljen. “Tu sem živel in delal, poznam am-bient in vem, da marsikomu to ni všeč. Računali so da pobuda usahne. V resnici živi in zanimanje za slovenski jezik in kulturo je precejšnje”. Njega, ki so ga prav zaradi slovenstva na vse načine skušah omalo- vežavati, danes številni domačini iz Čente hvahjo in so mu hvaležni. Četrti tečaj slovenščine je prof. Viljem Černo imel v Reziji. Oraganizirah sta ga domače kulturno društvo Roza-janski dum in Inštitut za slovensko kulturo v sodelovanju z ustanovo Park Julijskih pre-dalp na željo domačih gostinskih in drugih turističnih delavcev. Tečaj je bilo strokovne narave, namen obiskovalcev je namreč bil počasi usvojiti osnove jezika in predvsem tehnične izraze, ki jih ob precejšnjem obisku Slovencev vse bolj pogosto potrebujejo. Viljem Černo vec, organizatorja pa sta od samega začetka inštitut Ma-lignani, kjer tečaj tudi poteka, in Zavod za slovensko izobraževanje iz Špetra. Leta 2001 je prof. Vertovec zbolel in takrat je od njega prejel štafetno pahco prof. Černo, ki nadaljuje to pomembno kulturno delo. Prof. Černo je sicer letos vodil kar štiri tečaje slovenščine. Učil je prostovoljno v okviru ATTESTATO DI FREQUENZA POTRDILO O OBISKOVANJU si attesta che potrjuje se, daje GIGINO DI BIASIO ha frequentato il corso di lingua slovena nell’ a.s. 2007-2008 obiskoval/a z uspehom tečaj slovenskega jezika v š. 1. 2007-2008 Il Docente di lingua slovena prof. Guglielmo Cemo prof. Presidente della Provincia di Udine .dott. Pietro Fontanini Nova konvencija objavljena v Uradnem listu V Videnški pokrajini še brez slovenske televizije s prve strani Skratka, tehnični pogoji za deželno slovensko televizijo RAI bi bili, konvencija pa omejuje njen domet. Kako, da je do tega prišlo? Stranka Slovenske skupnosti je v sporočilih za tisk bila zelo ostra do podtajnika v Prodijevi vladi Miloša Budina, češ da ni znal rešiti zadeve. Kar nam je znano, se je Budin trudil za vidljivost televizije in dosegel servisno pogodbo na vsem ozemlju, kjer živijo Slovenci v Italiji. Večkrat se je srečal z ministrom Gentilonejem in generalnim direktorjem RAI Claudiom Capponom. Dosegel pa je del tega (čeprav ga ni za vreči v koš), kar Slovenci leta zahtevamo: vidljivost slovenske televizije v videmski pokrajini. Za omejitev konvencije naj bi bila kriva predvsem sredstva. Dejstvo je, da je Prodijeva vlada krčila sredstva medijem. Primorskemu dnevniku je podtajnik Levi svečano obljubil, da bodo sredstva ostala nespremenjena, dejansko pa so potem PD skrčili 2 odstotka za leto 2007 in prav toliko za leto 2008. Glasovi iz Rima so prišepnili, naj bo Dnevnik vesel, da je tako. Dejstvo je, da je Prodijeva vlada rezala, kjer je bilo možno rezati, saj je v senatnem kaosu vsaka strančica ali skupina zahtevala svoje. Kdor je imel moč, je nekaj odnesel, kdor ni pogojeval številk, je ostal pri svojem. Podtajnik v tej zaključni in ne najbolj navdušujoči igri objektivno ni imel drugih možnosti od prigovarjanja. Prodijeva vlada je Slovencem nekaj dala, nekaj pa ne, to je resnica. Povišala je denarna sredstva, čeprav ne za ogromne vsote, odločilna je bila pri odprtju dvojezične srednje šole v Spetru, prav tako je omogočila, da je Paritetni odbor sestavil seznam občin, ki naj sodijo v zaščitni zakon št.38. Podtajnik Budin se je za te zadeve trudil. Pri televiziji in tisku se je zataknilo. To lahko nadome- sti sedanja vlada. Vlada namreč črpa denar za finansiranje konvencije iz državnega proračuna, ki ga odobri parlament. Konvencija pa sodi v pristojnost predsedstva vlade. Če torej kritiziramo Prodijevo vlado glede slovenskih TV oddaj, lahko od Berlusconijeve zahtevamo, da popravi, kar prejšnja ni naredila, saj je slovenska televizija na mreži RAI nastala prav v času Berlusconijeve vlade... (ma) Nomadi in Avtomobili na “Koncertu na (nekdanji) meji” 6. BREZMEJNI KULTURNI DNEVI POD GLOBOČAKOM 8.6.2008 OB 14h NA PLOŠČADI VETERANSKEGA DOMA NA KAMBREŠKEM Srečanje z Rezijo - Benečijo društvi upokojencev občine Kanal ob Soči in Tržaškim Krasom po vaše po naše po njihovo PROGRAM: Ob lOh cerkev Sv. Andreja Ročinj, spominska molitev Dominiku Užbetu (brusaču iz Rezije, ki je pokopan v Ročinju, daritev bo opravil g. Jože Mikuž) Ob 14h (nadaljevanje programa na ploščadi doma veteranov na Kambreškem): Pozdrav drugemu dnevu 6. kulturnih dnevov pod Globčakom in otvoritev trojne razstave REZIJA, TRAMVAJ Z OPČIN, VEZILJE IZPOD GLOBOČAKA podžupanja občine Kanal ob Soči G. MILICA ZIMIC. Razstava bo odprta vsako soboto in nedeljo med 20h in 2 lh do 8.7.2008 Odprtje tržnice izdelkov in pridelkov izpod Globočaka Skupen prikaz pozabljene dediščine - kmečka opravila - navade - stara jedila Brusači iz Rezije bodo kot nekoč brasili stara rezila, popravljali dežnike na starih stopnicah pri spominski plošči in na ploščadi Otroke bo škrat Narečajšek popeljal v svet pravljic v vseh narečjih sodelujočih društev Spoznali bomo kraške noše in harmonikaša RADOTA ANDOLŠKA Ves čas prireditve bo možen in voden ogled Paulnovega “pajštva” (sušilnice za sadje) in etno - vojne zbirke “Lukčeva hiša” Zaključili bomo z delavnico učenja rezijanskih plesov TURISTIČNO REKREACIJSKO DRUŠTVO GlOBOCAK - OBČINA KANAL OB Sctì Skupni trg, ki združuje Gorico in Novo Gorico, bo v ponedeljek, 23. junija 2008 ob 20.30 gostil izreden čezmejni glasbeni dogodek »Koncert na (nekdanji) meji 2008«. Po uspešnih izvedbah iz prejšnjih let, Goran Brego-vič leta 2004, Elisa in Tinkara leta 2005, skupina Mercadonegro 2006, Alice-Predin-Dragojevič ter Martina Feri in Zaira Zigante lani, bodo letos, v organizaciji Kulturnega doma Gorica, Kulturnega doma Nova Gorica, podjetja HIT ter občin Gorica in Nova Gorica, na »skupnem trgu obeh Goric« nastopili uveljavljeni glasbeni skupini I NOMADI iz Italije in AVTOMOBILI iz Slovenije. Pokrovitelji dogodka so Dežela Furlanija Julijska Krajina, SKGZ, SSO in Po- krajina Gorica. Koncert na skupnem trgu pomeni nadaljevanje povezovanja obeh Goric v mesto brez delitev, v mesto, ki živi kot eno. Koncert na meji je zato priložnost, da se skupaj srečamo ob glasbi slovenskih in italijanskih glasbenikov. Pridružite se nam na brezplačnem koncertu na trgu obeh Goric! Informacije: Kulturni dom Gorica, Via I. Brass, 20, 34170 Gorica, Italija, T +39 0481 33288, E info@kulturnidom.it, W www.kulturnidom.it Aktualno Assemblea della Comunità montana Piano di azione locale, molti gli interventi ma “mancano le priorità” dalla prima pagina Altro si è fatto ancora una volta paladino il sindaco di Taipana Elio Berrà, la mancata concentrazione di progetti sul territorio montano. Il Piano è stato illustrato dal dirigente della Comunità Duilio Cosatto e dal professor Mauro Pascolini, in rappresentanza dell’Università di Udine che da tempo collabora con l’ente per la stesura di progetti. Vari gli assi su cui si poggia il progetto: si va dall’agricoltura (creazione di uno sportello per l’animazione ed il coordinamento delle risorse in campo agricolo, potenziamento degli agriturismi, sostegno all’allevamento ovi-caprino in montagna, piano di recupero dei terreni incolti) all’ambiente (valorizzazione del sistema parchi), dall’energia (sviluppo del-l’utilizzo delle biomasse, realizzazione di un impianto idroelettrico a Lusevera, sostegno all’efficienza energetica degli edifici pubblici) all’innovazione (realizzazione di una “Carta dei luoghi” legata alle nuove tecnologie applicabili sul territorio). Altri campi di intervento riguardano il welfare (incentivi per l’avvio e potenziamento dei servizi commerciali, realizzazione del trasporto a chiamata, sostegno a privati o imprese agricole attraverso il microcredito), la cultura (centro di documentazione sugli eventi storici della Prima guerra mondiale, valorizzazione delle risorse culturali, potenziamento del sistema scolastico e realizzazione di un centro multimediale per la lingua e la cultura slovena, quest’ultimo intervento una integrazione richiesta dai rappresentanti della minoranza slovena), il turismo (aumento della qualità dei centri urbani, potenziamento della rete ciclabile e della sentie-ristica, sviluppo del marketing territoriale) e interventi strutturali (realizzazione di un parco progetti). A questi assi si aggiunge quello dell’Agemont, che comprende tutte e quattro le Comunità montane ed è indirizzato soprattutto ad interventi per piccole e medie imprese e per l’artigianato. Come si può capire un gran “calderone” che prevede la possibilità di varie forme di finanziamento e che adesso dovrà essere oggetto di trattative con un esecutivo regionale che non è più quello che ha predisposto la legge sulla montagna. Lo ha sottolineato il sindaco di S. Leonardo, Giuseppe Sibau, dicendosi “piuttosto scettico sentendo quelli che sono i disegni della nuova giunta regionale”. Critico Berrà, secondo cui “se si investe in montagna le risorse scendono anche in pianura, il percorso inverso è tutto da dimostrare”. A difendere il piano l’assessore Lorenzo Cernoia, che lo ha definito “ambizioso poiché il suo fine ultimo è il mantenimento della gente in montagna ma presta comunque attenzione a tutto il territorio”. Quindi sia il sindaco di Nimis Renato Picogna che il rappresentante del Comune di Cividale, Gianni Cortiula, hanno rilevato la mancanza di priorità che andranno definite in sede di concertazione con la Regione. Prima del voto, il solito appunto di Giuseppe Marinig: “Le proposte sono buone, ma non creano opportunità immediate di lavoro”, (m.o.) Sentieri notturni da Topolò a Solaqe Il gruppo dei “temerari” al momento della partenza da Topolò Sono stati una quindicina i camminatori che hanno aderito alla terza edizione della passeggiata notturna da Topolò al rifugio Solarje e ritorno, organizzata dalla Pro loco Nediške doline. Sabato 31 maggio, alle 9 di sera, la partenza dal cippo che da una quindicina d’anni ricorda ai viandanti che “el cielo no tiene frontera”. Guidato da Gregorio Zufferli e dal presidente della Pro loco Antonio De Toni, il gruppo ha percorso il sentiero realizzato da alcuni artisti della Stazione di Topolò, per poi superare il confine e raggiungere Livške Ravne, quindi è sceso verso il passo Solarje non senza aver percorso il “sentiero dei poeti” ed essere passato per i resti delle trincee della Prima guerra mondiale a Pod Klobuk. Presso il rifugio Solarje, Flavio e Leonora hanno predisposto un punto di ristoro. Quindi il ritorno attraverso Lase e lungo un sentiero, non difficile ma reso scivoloso dalla pioggia del giorno prima, per raggiungere, attorno alle 4 del mattino, Topolò. ZELENI LISTI Ace Mermolja Potrebne “varovalke” za vlado “Zaključne ugotovitve”guvernerja italijanske banke Maria Dragija so nekatere razočarale, druge pa zadovoljile. Ugotovitve so v bistvu letno poročilo guvernerja italijanske banke, ki predoči državljanom finančni in gospodarski položaj države, opozori na nevarnosti in nakaže možne rešitve v sistemu (bančnem), za katerega je pristojen. O gospodarski politiki države odločata vlada in njen finančni minister. Guverner banke nima izrazito političnih pristojnosti. Navada pa je, da se dotakne tudi vprašanj, ki so politična. Dragi je v svojem kratkem poročilu izpostavil “tehnično” plat problemov in se nekoliko odločneje izrazil glede bančnega sistema, čeprav ni bil posebno strog. Dragijeve teze smo v bistvu že brali, čeprav ob različnih priložnostih in iz pisanja novinarjev, ki nimajo guvernerskega mesta. Kakšnih posebnih novosti pa ni mogel povedati niti guverner italijanske banke, saj nihče ne dela čudežev. Berlusconijeva vlada je komaj pričela z delom, italijanski problemi ostajajo isti. Enostavnih rešitev ni, kajti soodvisnost sveta diktira nekatere ritme: rast cene nafte in energije, rast cene živil itd. Inflacija v Italiji in Evropi prihaja od zunaj, bistveno je, kako je z zdravjem države ob trenutku konjunkture. Ministru Tremontiju je treba ob tem priznati določeno mero fantazije in iznajdljivosti. Odprava davka ICI že z letošnjim letom vzbuja zadovoljstvo. Dogovor z bankami, naj klientom znižajo višino mesečnega obroka za posojilo na hišo, čeprav lahko podaljšajo čas trajanja dolga, pride prav tistim, ki so danes v stiski. Nižanje davkov na nadurno delo je lahko za delavce in podjetja dobro, čeprav vzpodbuja dodatno delo in ne novih zaposlitev. Drugo je vprašanje, kako bo vlada našla denar za kritje stroškov za vse to, čeprav vsote niso ogromne. Sam Guverner Dragi je priznal, da je Prodijeva vlada znižala državni dolg, kar omogoča sedanji nekaj več Cristiana Compagno è il nuovo Rettore dell’Università degli studi di Udine. Durante il ballottaggio del 27 maggio ha ottenuto 285 preferenze su 556 votanti. Alberto Felice De Toni ha totalizzato 257 voti. 9 sono state le schede bianche, 5 le nulle. Compagno attualmente è l’unica donna Rettore di un’università statale in Italia. Carnica, 50 anni, Compagno ha iniziato l’attività di ricerca con il Cnr e all’ateneo giuliano. Chiamata nel 1997 all’Università di Udine, dal 2000 è professore di Economia e gestione delle imprese e titolare della cattedra di Strategia d’impresa alla facoltà di Economia. Dal 2003 è delegato del Rettore al trasferimento tecnologico e direttore del corso universitario di “imprenditorialità e business pian”. Dal 2005 è presidente del corso di laurea di Economia Aziendale e dal 2007 è preside vicario della facoltà di Economia. È stata la “creatrice” e per due anni direttrice della business pian maneverskega prostora. Iluzije pa bi si delali, ko bi mislili, da gre za globinske reforme. Berlusconi je bil dovolj izkušen, da je pričel vladati z nekaterimi pozitivnimi ukrepi in ne s politiko “solz in krvi”. Za sedanjo vlado bo hudo, ko se bo lotila ključnih vozlov. Ukrepi proti neprijavljenim tujcem, pogromi nad cigani, predlog, naj bi bilo nedovoljeno bivanje v Italiji pe-nalni prekršek z zaporom, so vzbudili v mednarodni javnosti veliko pozornost. Državam in forumom, kot je ONU, seje pridružila italijanska cerkev, ki je na volitvah pomagala Berlusconiju. Ihta in moč Severne lige sta že trčili v številne mednarodne kritike. Berlusconi se bo znašel med dvema ognjema, čeprav to zanika. Kljub vsem uradnim demantijem del Italije kaže svoja ksenofobna, rasistična in netolerantna čustva. Slovenci v Italiji jih poznamo šestdeset let, čeprav nismo ne cigani in niti črnci, ki so vidno različni. Tudi vprašanje neapeljskih smeti je manj enostavno, kot se je zdelo. Berlusconi se je dela lotil z odločnostjo in z optimizmom. Po pravici se pretirano ne zgražam zaradi ukrepov, ki v resnici pomenijo militarizacijo politike na določenem območju. Zavedam se možnih posledic takšnih odločitev, obenem pa se Kampanija ne more zadušiti med smetmi in med demonstracijami, ki nasprotujejo vsakršnemu odpiranju novih odlagališč. Za zgodbo pa se vedno jasneje zarisuje vloga camorre, ki so jo poročila o smeteh v času Prodijeve vlade, rada zamolčala. Kolegi novinarji niso bili objektivni, nekateri člani Prodijeve koalicije pa so menili, da lahko rešijo problem Neaplja in okolice z “navadnimi” sredstvi. Žal ni tako. Camorra je tudi oborožena sila in v teh dneh ubija, saj ščiti ogromne posle s smetmi. V takšnih situacijah je demokracija de facto omejena. Obstajajo pa meje, ki jih niti vlada in oborožene sile ne smejo prekoračiti. So te meje jasne jastrebom v Berlusconijevi vladi? Problem smeti se tako komaj odpira, kot marsikateri drugi. Prav zaradi odprtih težav in nekaterih izrednih situacij je modro zadržanje opozicije, ki ne išče ob vsakem argumentu čelnih spopadov z vlado. Kritičen dialog z Berlusconijem je namreč potrebna varovalka, da vlada ne zapluje med valove ekstremnih ukrepov na vseh področjih. Cristiana Compagno è il nuovo Rettore dell’ateneo udinese L’università si colora di rosa competition Start Cup, coordinando ben due vittorie dell’università di Udine nel Premio nazionale dell’innovazione, di cui è stata presidente nel 2007. “Il mio governo sarà all’insegna della trasparenza, della condivisione e della qualità - ha dichiarato a caldo - per un’università del Friuli sempre più radicata sul territorio ma che guarda all’internazionalizzazione.” L’ANPI informa Una netta presa di posizione contraria all’idea di intitolare una via della capitale a Giorgio Almi-rante è stata sottoscritta unitariamente a Roma il 27 maggio 2008 dalle organizzazioni che si rifanno alla Resistenza. Analoga presa di posizione è stata espressa lo stesso giorno dal rappresentante della Comunità ebraica romana. L’intitolazione di una strada o di una piazza è un momento importante, indica anche alle future generazioni un esempio, un modello di vita e di cittadinanza. La scelta dei nomi da dare ai luoghi pubblici è dunque occasione per una riflessione sulla storia e sulla identità di una nazione, sul suo passato e sul suo futuro. Non ci appassiona un confronto toponomastico sulla storia del paese e su possibili equiparazioni o giudizi tra protagonisti di vicende del passato. Per queste ragioni, ci sembra del tutto improponibile intitolare una via della capitale a un uomo politico come Giorgio Al-mirante che ha partecipato come protagonista alla rivista del nascente razzismo fascista (La difesa della razza, di cui è stato segretario di redazione). Ha quindi contribuito in prima persona a quella persecuzione antiebraica che è stato “il male assoluto”, come ha riconosciuto anche il Presidente della Camera Gianfranco Fini. Ha poi svolto un ruolo importante nella Repubblica di Salò, in cui è stato capo di gabinetto del Ministro Mezzasoma. Firmò allora anche il bando di fucilazione dei giovani italiani che rifiutavano di arruolarsi nell’esercito della Rsi per combattere assieme ai nazisti. Nel dopoguerra ha fondato il Movimento sociale italiano - che si richiamava sin dal nome alla Repubblica sociale. Non sono questi gli esempi, ci sembra, da dare ai giovani e ai futuri cittadini, invitiamo quindi il sindaco Alemanno a mantenere il suo impegno a essere sindaco di tutti, attento garante del tessuto democratico della città. ANED (Associazione nazionale ex deportati) sede provinciale di Roma ANEI (Associazione nazionale ex internati) ANPI (Associazione nazionale partigiani d’Italia) sede provinciale di Rotna ANPPIA (Associazione nazionale perseguitati politici antifascisti) sede provinciale di Roma FIAP (Federazione italiana associazioni parti-giane) IRSIFAR (Istituto romano per la storia d’Italia dal fascismo alla Resistenza) Circolo “GianniBosio” Akti min n___________________________________________n3vi mž ur ^ £±./VlUUl/ll/ Četrtek, 5. junija 2008 KJ V četrtek 29. maja v slovenskem kulturnem centru ------------V-------------------- Uspeh v Spetru za prvo Akademijo Glasbene šole Zaključni koncert in začetek praznovanja 23. maja na Trbižu Trideset let glasbene dejavnosti Glasbene matice v Kanalski dolini Zaključni koncert mladih, ki obiskujejo tečaje Glasbene šole je bil v petek 23. maja na Trbižu še posebej slovesen, saj so praznovali tudi 30 let dragocenega delovanja Glasbene matice v Kanalski dobni. Glasbeno vzgojo v slovenskem jeziku so prvič ponudili decembra leta 1978, takrat je šola imela svoje prostore v župnišču v Ukvah, kasneje so ji dali na razpolago učilnice v krajevni osnovni šoli, kar je predstavljalo velik uspeh za slovensko skupnost v Kanalski dolini. Nekaj časa je nato šola dobila “zavetje” tudi v bivši mlekarni. Leta 1989 seje namestila v hiši slovenskih šol- skih sester v Žabnicah. V zadnjih petih letih domuje v Ukvah. Že sami ti podatki so jasen dokaz, o tem, kako je težko povsod v Videnški pokrajini razvijati kvalitetno kulturno delo tudi zaradi pomanjkanja primernih prostorov. Težave zaradi razdalje od večjih centrov so bile tudi z učnim kadrom. Dolga leta so profesorji prihajali iz Kranja in okolice, sedaj mentorji prihajajo iz naše dežele in poučujejo klavir in harmoniko. Gojenci so iz Ukev, Ovčje vasi, Žabnic in Trbiža, zadnja leta tudi iz Naboijeta. Vsekakor je v vseh tridese- tih letih Glasbena šola rasla in se ukoreninjala v krajevno stvarnost. Leta 1994 sojo poimenovali po Tomažu Hol-marju, kije bil organist, skladatelj, zborovodja in negovalec slovenskega petja v začetku dvajsetega stoletja v Žabnicah. Najboljši učenci redno nastopajo na vsakolentih srečanjih Glasbenih šol Gornejske in dežele FJK, na slovenskih prireditvah ob božičnem in zaključnem koncertu. Glasbeni šoli, učencem in njihovim družinam ter mentorjem so na petkovem večeru čestitali za prehojeno predsednica Glasbene matice Nataša Paulin, ravnatelj Bogdan Kralj in generalni slovenski konzul v Trstu Jože Sušmelj in vsem zaželeli še dosti uspehov. Z naslednjim šolskim letom Glasbena matica načrtuje okrepitev učiteljskega kadra s ponudbo dodatnega inštrumenta ter skupinski pouk teorije. V kratkem bo šola z drugimi ustanovami izdala CD s starimi pesmimi, ki so bile posnete v Ukvah med leti 1968 in 1972 in s tem prispevala k ohranjanju kulturne dediščine v Kanalski dolini. Pro loco Nadiške doline - Lto Posočje San Pietro al Natisone sala consigliare venerdì 13 giugno alle ore 18 presentazione della nuova Mappa turistica e ciclistica Valli del Natisone - Kobarid Turistični in kolesarski zemljevid Kobarid - Nadiške doline lin, pohvalila dosežene uspehe, zagotovila je tudi za naprej skrb za kakovostno delo in rast učencev. V torek 10. junija ob 20.30 bo Harmonikarski ansambel nastopil v cerkvi S. Giorgio in Vado v Čedadu. Legalità, illegalità e schizofrenia 380 lavoratori in nero sono stati scoperti dalla Guardia di Finanza tra il mese di febbraio e maggio nel Cividalese e in tutta la provincia di Udine. La notizia è stata pubblicata sui quotidiani regionali giovedì 29 maggio. Nello stesso giorno sul nostro settimanale, nella sua rubrica Zeleni listi, Ace Mermolja aveva proposto una riflessione sulla schizofrenia in cui è imbrigliato il nostro paese. Ci sembra interessante riproporre il suo intervento anche in italiano. Storie di schizofrenia Schizofrenia è il caso dell’imprenditore veneto che compete sul mercato con un’azienda in cui lavorano per la maggior parte operai neri e altri immigrati, alcuni dei quali non sono nemmeno dichiarati e lavorano “a nero”. Dell’anziana madre si occupa una badante ucraina, anche lei a nero. Ciò gli permette di risparmiare considerevolmente e in sostanza di costruire la propria ricchezza grazie al lavoro di stranieri, spesso illegali. Contemporaneamente vota per la Lega nord ed approva i decreti contro gli stranieri e l’immigrazione illegale. Parte dell’Italia, dal Nord al Sud, vive in questa dualità irrazionale. L’imprenditore agricolo del Meridione utilizza il lavoro dei neri per la raccolta dei pomodori, delle olive... ed allo stesso tempo li teme. La situazione è schizofrenica perchè il mondo è sempre più legato ed interdipendente, allo stesso tempo le persone temono gli stra- nieri, gli ospiti non invitati, l’altro, insomma. Migliaia di aziende operano in Romania, Cina e India. All’interno delle multinazionali operano aziende e marchi (nell’industria automobilistica per esempio) americani, europei ed asiatici. I mercati finanziari mettono in collegamento direttamente mercati, banche e borse mondiali. Anche l’andamento delle borse è legato in una catena planetaria. Le aree di crisi minacciano i mercati mondiali. I mutui americani per le case si sono trasformati in una crisi generale anche nei paesi che nulla avevano a che fare con la crisi. Il crac delle obbligazioni argentine ha colpito migliaia di ri- sparmiatori italiani. Ora sui media si parla di inflazione mondiale. Qualcosa di simile accade con i trend positivi, ma avvertiamo molto di più ciò che è negativo. Ci ricordiamo della guerra, meno della pace. In tutto questo intreccio temiamo persone e mercati con cui siamo collegati e col-laboriamo. Tipica è la sindrome cinese. Ciò che un tempo rappresentava l’ebreo, è oggi il cinese. Lo consideriamo un concorrente sleale: quello che ha acquistato i negozi nel quartiere cittadino ed è avvertito come una minaccia per gli altri. Il cinese è organizzato, quasi invisibile, è abile nel contraffare i prodotti e li vende sotto costo. Il crollo della Cina significherebbe la catastrofe mondiale e tutti speriamo che non avvenga, i cinesi che ci vivono accanto hanno però una connotazione negativa e sono considerati un pericolo incombente. Schizofrenico è il fatto che l’Europa si sta unendo, accoglie nuovi paesi membri, collabora con loro e questi in Europa hanno diritto di parola. Allo stesso tempo in regioni di confine come il Friuli Venezia Giulia permangono ancora focolai di conflitti antichi, tensioni e ostilità. La Slovenia è membro dell’UE, nell’eu-rozona e in Schengen e malgrado ciò noi Sloveni ci chiediamo, e a ragione, quale politica adotteranno il governo regionale e nazionale nei nostri confronti. Sappiamo che nelle attuali maggioranze di governo hanno un ruolo anche persone che sono apertamente ostili agli Sloveni. Il sindaco di Gorizia Ro-moli ha limitato l’uso dello sloveno solo ai rioni della periferia, mentre sembra che in centro città lo sloveno sia ancora un elemento di disturbo, nonostante tra Gorizia e Nova Gorica ci sia una linea di trasporto urbano. In provincia di Udine, dove non c’è più una sola ragione concreta a giustificare la paura del mondo slavo, ci sono ancora coloro che evitano di riconoscere il fatto che i dialetti delle valli del Natisone, del Torre, di Resia e della Val Canale siano rami dei numerosi dialetti sloveni che nel periodo dell’Illuminismo e soprattutto del Romanticismo si sono uniti nella lingua letteraria. I dialetti della provincia di Udine sono rimasti ai margini di questo processo, questi territori si sono trovati infatti nel regno d’Italia durante il Risorgimento che non ha certo favorito altre lingue. Mentre gli Sloveni che vivevano sotto l’Austria avevano le proprie scuole, associazioni, riviste ecc. quelli della Slavia non hanno avuto nulla di tutto ciò. Resia era “separata” dal mondo e ancora diversa era la situazione della Val Canale che era naturalmente attratta dall’Austria. Tutto ciò potrebbe essere materia di storia, ma per molti non 10 è. Piuttosto che di dialetti sloveni preferiscono parlare di “parlate locali” o del “po naše” che è la stupidaggine più grande. Tutte le persone del mondo parlano “a modo loro” e se sanno altre lingue, quand’è necessario, anche “a modo degli altri”. Ma l’importante qui è che non appaia la parola “sloveno”. La schizofrenia è una malattia sociale profonda. Le cause sono molte, le conseguenze gravi. Di fatto nel mondo del consumismo e del superfluo siamo sempre più soli e tristi. Lacerati tra brevi piaceri e lunghe tristezze, tra la gioia momentanea ed 11 perdurare dei timori. Da questa nostra schizofrenia trae forza la politica che produce ulteriori frutti amari e sopravvive moltiplicando i nostri timori schizofrenici di fronte all’altro, al diverso. Ace Mermolja V slovenskem kulturnem centru v Špetru je bila 29. maja prva Akademija Glasbene šole Speter, zelo slovesna kulturna prireditev, na kateri so nastopih najboljši gojenci beneške šole Glasbene matice. Priznanje za svoje dosežke so prejeli: Matteo Golop, Mattia Trusgnach, Orsola Banelli, Giovanni Banelli, Davide Tomasetig, Leonardo Snidaro in Harmonikarski orkester (na sliki). Koncert so odprli majhni godci harmonikarskega ansambla Sončki, nato so zaigrala na klavirju Pietro Cromaz in Sofia Masut, Jurij Dorgnach pa na diatonični harmoniki. Sledil je duo kitar Federica Namor in Sofia Vogrig. Nato so zaigrali Mitja Tuli (harmoniko), Ivan Namor (klavir) in Matia Simoncig (kitaro). Elena Perrone štiriročno na klavirju ter Giovanni Banelli na harmoniki. Zaigrali so še na klavirju Elena Nadalutti, Rebec-ca Jark in Davide Tomasetig. S harfo je zaključila akademijo Tadeja Kralj iz Trsta. Gojence, njihove mentorje in starše otrok je toplo pozdravila predsednica Glasbene matice Nataša Paulin, ki je podčrtala pomen kulturne ustanove za rast Nadiških do- Rucli, Vida Rudi in Petra Vogrig so nato zaigrale klavir šestročno. Sledili so Alessandro Gosgnach s harmoniko, Tarin Ferletič in Mateja Jarc iz go-riške šole Glasbene matice šti- riročno na klavirju, Orsola Banelli s flavto, Michele Perrone na klavirju, Anna Banelli z violino, spremljal jo je na klavirju Davide Tomasetig, Marco Mansutti in Michele I. A K A D E 'II 2 007 2 0 Iz sve Ljudje v Birmani so zelo dieluni... tu jih videmo na riževem polju Zemlja je rodovitna an raste vsega... ljudje pa tarpe lakot, saj so parsiljeni prodat vladi njih pardielo po tisti ceni, ki če an tarkaj, ki če Oči cielega sveta so obar-njene v Birmanio. Ciklon Nargis je zajeu nje spodnji del, blizu delte rieke Irra-waddy, kjer so ljudje narbuj gostuo naseljeni an parvič se je z vso njega močjo obarnu na sever še v Rangoon (ali Yangon). Uničevau an po-derju je 12 ur. Hiše narete iz bambusa an narvičkrat pokrite s pleham, z bandoni, so šle po luhtu ko suho listje, mogočna stuolietna drevesa je zrilo an zmetalo povsie-rode, uoda an blato so vse poplavili. Ljudje so ostali v tami, strahu an brez uode. Umarlo jih je na taužente, na taužente je ranjenih, na milijone jih je ostalo bosih an nagih brez nič. Tiste ure po katastrofi smo videl ljudi s praznimi rokami se sami pomagat. Na pomuoč so jim paršli mani-hi. V Rangoonu je bluo videt an kajšnega sudata z mo-tošego... Šu je mimo an mie-sac an še današnji dan zdravila, jedila an solidarnostna pomuoč iz cielega sveta čakajo pred birmansko mejo. Kriminalna vojaška diktatura, ki nie nič nardila, nie odparla vrat obednemu. Generali so tiel samuo materialno pomuoč, de si jo bodo med sabo partii. Sami, za za-partimi vrati, so tiel spejat njih smiešni referendum, ki so ga sevieda udobil. Šele potle so odparli majhano špranjo. Aun San Suu Kyi, ki je lieta 1990 demokratično zmagala na volitvah, je pa že od takrat zaparta. Kaka drugačna fotografija nam je paršla iz Kitajske, kjer je biu katastrofalni potres. Vsa daržavna struktura seje zganila an je šla na pomuoč v potresene kraje. Funkcionar komunistične partije, ki se je pustiu podkupit an je biu odgovoren za Suole, ki so se posule kot če bi bile iz moke, je kleče prosu odpuščanja starše otruok. Manihi v precesiji v mestu Mandalay pred skupnim kosilom. Rajž jim ga je podarila adna buj bogata družina. Od tistega so potle jedli tudi lačni otroc iz vasi jim ga dajal sudatje an začel njih protest. Ku karvavo rdečo rieko so v varsti hodil po Rangoonu. Pardružila se jim je mladina an drugi ljudje. Protest je biu mieren, v duhu Gandhija. Vas sviet je gledu, pa vojaška diktatura ga je ustavla v karvi, zapar-la an tarpinčila na stuojke ljudi, tudi manihe. An še buj stisnila šerauf, vijak. Poseban raj na zemlji je jezero Inle, kjer hiše iz lesa an bambusa rastejo iz vode. “Azijske Benetke” ji pravijo. Ljudje se premikajo z lesenimi barkami, na varhu vode plavajo njih varti puni zelenjave. Na jezeru vsi love ribe, ki jih je puno. Tu se vidi tista idilična podoba Azije, ki jo ni še pokvaru konzumizem an drugod seje zgubila. Ljudje so zelo pobožni an daržava je posejana s pagodami, puno je zlatih Buddha, le napri jih pokrivajo z zlatimi folja-mi tudi narbuj rievni ljudje. Nosijo jim vence pušju an puno molijo. Častijo pa tudi njih duhove. Posebno doživetje je v mestu Bagan, kjer je na majhnem prostoru 2200 pagod, ku de bi zbral na majhanem otoku vse srednjeveške evrospke katedrale... Varnil bi se damu puni lie-pih spominu, če se ne bi zadnje dni zgodila tista nasreča, ki je nam an cielemu svietu zabrusila v obraz resnico tiste lepe an nasrečne dežele. Takuo je zaparta, pravi pa-ražon za nje judi, de niesmo mogli ne po telefonu, ne po internetu sporočiti damu, de na bojo skarbiel za nas. “Imamo potriebo turistu”, nam je jau naš dober vodič Franko, “de naši ljudje kiek zaslužijo, de se odprejo svietu an de sviet zastope, kuo živmo an nam bo pomagu”. Sami so se vičkrat uparli, a generali so vse proteste zadušili v karvi. Na smiemo mučat an jih pozabit, (jn) Pogled na glavno pagodo Shwedagon v Rangoonu, ki se tašči v zlatu Potovanje po Birmanji Liepa an nasrečna dežela podložena karvavi diktaturi Parvo srečanje s kulturo an viero Birmanie je obisk pagode, kjer leži 70 metrov dug Budda. Jih bomo videl še puno, na stuojke. Pa za nas Evropejce asociacija ni z duhovnostjo, priet nam pride na miseu pop-art an Andy War-hol. Drugače je z manihi, ki jih srečamo vsak dan, ko hodijo z njih črno ali aluminja- Kitajci so med narbuj velikimi prijatelji kriminalne vojaške diktature v Birma-niji, ki ima karvave roke zaradi sistematičnega mal-tranja an uničevanja svojega naroda. An v varnostnem svetu ONU so vičkrat postavili njih veto političnim an ekonomskih akcij am proti birmanski diktaturi. Podobno se obnaša an Rusija. An tudi Indija. Parvi potrebujejo energijo za njih razvoj an Birmania jim prodaja gas an nafto, drugi prodajajo generalom najmodernejše orožje an tehnologije. Zatuo pritiski sveta, od USA an EU, le malo pomagajo an zaležejo. Ko prideš v Birmanio vsega telega ne videš. Tudi policije an sudatu ni videti an-koder. Ljudje so zlo prijazni, nieso puno vajeni turistom, zatuo vsakega sprejmejo ku bližnjega. Z njih liepim na-smieham se zdijo ku na-dužni otroc. Ti čejo prodat njih reči, sevieda, pa nieso usiljivi. Mi smo vsega siti an presiti, se samuo kumramo an smo nimar buj egoisti, dole’ zastopiš, ki pride reč revščina an kuo si pomagajo med sabo s tistim malim, kar imajo. Birmania je zlo liepa dežela tisoč barv, uon-jav, jezikov an manjšin. Okuole miesta Mandalay, na sredi države, je liep sviet, same dolinice an griči okuole an okuole, vse je obdiela-no, ku v varte. Vse na ruoke, de se zastopmo. Pod pekočim soncam s špikastim klabukam na glave so vsi na diele, kopajo, plievejo, sad-jo... Njih targi so pravo ve-seje za oči. Ponujajo vsega an povsierode je čedno, v drugih rievnih državah sveta nie takuo. Birmania - Myanmar je velika daržava, na doplih od Italije. 50 liet od tega je bila bogata dežela, saj ima rodovitno zemljo, velike hosti lie-sa teak, rudnike diamantov, gas an nafto. V zlatem trikotniku raste mak an opij. Generali so jo ekonomsko uničal. Rangoon je pet milijonsko miesto, se pa ne zdi takuo veliko. Od pagode Shwedagon, ki je nomalo vzdignjena, je videti muorje zeleno, puno mogočnih dreves ob ciestah (sada jih ni več). Kje je palača vlade? D vie liet od tega so glavno mesto pomaknil Vierniki postavjajo na zlat Budda, zlatuo v tankih foljah Mati z otrokam Žene “žirafe”. Tradicija je na žalost še živa kakih 400 km buj gor, sredi džungle, v miestece s 40 taužent prebivalcu, kamor se ne more iti. Paranoia generalov je očitna. sto posodo po hišah po no pest rajža, de se preživijo. Odpoviedali so se vsemu, kar je materialnega an posvetnega an se posvetili samuo duhovnosti. An tuole čuti an spoštuje tudi po-varšen turist. Ljudje jih imajo za svečenike an kar so jih generali takuo stisnili ekonomsko, de jim nieso mogli dat še žarno rajža, so manihi lanskega septembra zavarnil tist, ki so Otroška stran---------------------------------^ŠSSS 7 V slovenskem kulturnem centru v Špetru je bilo v sredo 28. maja lepo srečanje z gledališčem an našo mladino. Parvi so paršli na oder učenci dvojezične osnovne šole iz Špetra an Kobarida (11 jih je bilo), ki so nam prikazali ljubko predstavo Variacije na Kri-vapete, ki so jo pripravili na gledališkem tečaj z Marjanom Bevkom in Vido Skvor. Z njo so zjutraj nastopili tudi na Mittelteatru v Čedadu. Bili so zelo pridni an si zaslužili tople aplavze. Potle smo gledal plesno-gla-sbeno igro skupine iz Gorice, ki je obiskala gledališko šolo SSG Studio Art. Na koncu so nastopile Cecilia Blasutig, Martina Canalaz, Dora Ciccone, Ilaria Ciccone, Emma Golles, Giada Iussig an Sara Simoncig. Pokazale so nam prizor iz Millerjeve igre Lov na čarovnice an Goldonijeve Primorske zdrahe po beneško. Delali so z Marjanom an Alido Bevk an Maurizio Soldà. V gibu, plesu, jeziku, dramski igri so puno “zrasli”. Pridni! Un mondo di fantasia, con la continua ricerca, da parte di un gruppo di pirati, di un’isola che non c’è e che è a portata di mano, così piena di colori e di invenzioni. Il mondo della Benecia non finisce di ispirare, come ha dimostrato la rappresentazione “Marciurma: pirati dell’arcipelago benečijano” che ha impegnato gli alunni della scuola primaria bilingue di S. Pietro al Natisone. Una festa di colori, di canzoni, di lingue (sloveno, italiano e inglese) è stata quella portata sul palco del Ristori per la serata conclusiva del Mittel-teatro. Davvero tutti bravi, dai giovani attori agli insegnanti. I pirati della Benecia in una festa di colori Vartac, šolsko leto zaključilo v naravi Prima dello spettacolo hanno cantato il coro “Mali lujerji” ed il coro della prima media della bilingue, entrambi diretti da Davide Clo-dig, ed è stato presentato un videogiornale, con servizi sulle attività della scuola realizzati con ottimo piglio giornalistico. Mravljice, pikapolonice in druge majhne živali so bili protagonisti simpatične predstave mladih učencev dvojezičnega vrtača v Špetru, kije bil v petek, 30. maja. Otroci, ki bojo še ta mesec hodili v vartac, in učiteljice so o koncu šolskega leta z zaključno predstavo želeli opozoriti vse na pomembnost narave in na spoštovanje, ki jo mora imeti človek do nje. Na koncu pa je seveda bila velika “fešta” skupaj s starši. Naša mladina an gledališče V Špetru zaključek gledališkega tečaja an šole Studio Art Sedim na kamanu na Idariji. Se zagledam tu no pero, ki plava na uodi. Idarija je ku cajt, teče, teče an za nijo vse nese. - Idarka- so me pravli furest, kar sem bla majhana - se čuje, da si Idarka, zak kar guoriš, uliečes be-siede, ku usi Idarci! Tekrat sem se jezla, sada pa bi takuo odguorila: - Sigurno, sevia da sem Idarka. .Idarija, ti si moja otroška prija-telica. Prve lieta življenja, usako jutro, kar sem odparla oči an sem se zbudila ti si bla te parva, ki sem jo čula, sem poslušala tvoj šum an sem hitro zastopila, če je daž al lie-pa ura. Zvičer, kar sem se vlegnela v pa-stejio an zaparla oči, ti si bla nimar te zadnja, ki mi je pozdravila, z tvojim glasom v ušesah sem mer- Afaš 2>o/yiaS 2002 Claudia Salamant: Idarija, moje muoije nuo zaspala. - Oh, moja čeča, ki uode steče še dol po Idarij, priet, ku....- Ki krat sem čula tele besiede uos ust moje mame, none, tete... an ku ist, mislim tudi vse čeče naše doline. Idarija, ti si špiegu življenja v toj stisnjeni dolini. Dost nagih nogi je stopnilo v to-oj marzio uodo, dost postrovi je plavalo an ptičaci plulo čez uodo? Dost pesmi, pravlic, kuant... poznaš an samuš ti vieš? Otroc so nimar veselo kamje tu tebe metal, plaval an z uodo se igral. Ne morem genjatse smejat, kar moj oča prave, ka so naredil Lie-skarju gor na Melin. Lieskar je biu pru pridan za pla- vat, a je hodu plavat nag. An dan so se otroc skril ča za adno mejo an so čakal, de se slieče an de se vrže u uodo. Kar on je plavu, so mu pobral an skril vse oblieke: brgeške, srajco,.... Kar jeparšu uoz vode an ni vič ušafo oblieke, je začeu uekat an letat ta med sierak. Ga je zagledu te star Kovač an mu je vsega zjal! Otroc pa so se smejal ku krote! Velika zabava je bla tudi motit an strašt mlinarja ta na Breščin, pod Saiamante an gor na Melin. Otroc so se zabaval an te velik pa jezlil! Pa nisi vidla samuo nasmejene an jezne obraze! V toji vodi so se tudi svetile ustrašene in žalostne oči! Ujsko, lakot, pouonje, kontra- band....vsega si vidla an spoznala! Dost cigaretov, jajc, žganja... so znesli čez te? Dost straha si pož-garla? Tudi suze mojh oči so padle v to-jo uodo. Se zmisliš, sem imiela nih osam liet. Smo grabli ta na te Kri ( v Slovenji). Na lipera je mojga pisiča ukla-la. Je začeu lajat an se tačat, je pa-rielo, da je znoreu. Sem ga klicala damu. Ku mi, je hodu za mano. Kar je paršu ta na sred tebe, je pa-du v uodo in se ni uzdignu vič:!!!! Sem imiela tri lieta, kar sem šla prvič na muorje an sem jala:- Oh, poglejta kaka velika Idarija!!!! Idarija, ti si moje muorje Tečeš v mojo kri Sumiš u moje uha Te imam nimar pred očmi!!! Claudia Salamant Kronaka W nadéjo gremo na Kambreško Wže štiri lita Rozajonavi hodijo ta za to lipo fješto W nadéjo 8 dnuw jùnja gremo na Kambreško! To so wže štiri lita, ka Rozajonavi hodijo ta za to lipo fješto kijè tu-w itèj moji vasici. Kambreško se na-laža tu-w kumiino od Kanala ob Soči (tu-w Kanalu ob Soči so stali ano so se nošinali pa Rozajonavi) ano to je na moj a ves ta-na namo klonco. Pojutre čemo se nalest na ne devet nu pul ta-par sitmičerjo. Od ito remo ta-w cirkow. Tu-w carkvè jèro če spomonot rejnika Domenika Usbe, ki an jè bil pogon iten. Populdnè če byt fješta; tej wsakè léto čejo byt brusaiji, ki čejo dèlet, čejo byt štuntavi za prodajet noše reči ano za zdélet poznet Rezijo. Čejo byt pa druge lipe reči z Krasa ano z Benečije. Na vidanjè če byt kazanje ziz litrati od Rezije. Za zarobit če byt pa neš ples. Tej wsakè leto pa litos to če byt na lipa okažjun za se poznet ano za si stat lèpo wkop w vasajè. (In) I ragazzini della bilingue assieme all’insegnante Matjaž: foto ricordo dopo aver partecipato al torneo di scacchi per ragazzi a Tarcento “Dilettanti”... ma non troppo! Medaglie al Torneo di scacchi dopo solo due mesi di lezione Federica Namor, Matteo Ierep, Stefania Coceanig, Cristina Venturini, Emanuele Miani, Martina Trusgnach ringraziano il mitico učitelj Matjaž per aver avuto una splendida idea: si è reso disponibile ad insegnare il gioco degli scacchi agli alunni di quinta elementare e prima media della scuola bilingue di San Pietro al Natisone! Il tutto dopo il normale orario scolastico! “A soli due mesi dalla prima lezione ci ha permesso di partecipare al 9° Torneo scacchistico scolastico di Tarcento - Val Torre e così domenica 18 maggio 2008, in un pomeriggio di pioggia incessante, ci siamo incontrati in 80 giovani, tra elementari e medie - scrive Federica -. Abbiamo dovuto affrontare sfide con ragazzi che partecipano a tornei regionali e naziona- li e nonostante la nostra “esperienza” da veri dilettanti, qualche partita l'abbiamo vinta pure noi! E non meno di due a testa! Siamo tornati a scuola a testa alta, con un attestato che abbiamo consegnato alla nostra direttrice Živa e una medaglia a testa! Grazie učitelj Matjaž per la tua simpatia e per il tempo che ci dedichi, sei veramente fortissimo! ! !” Un ingegnere a Cravero E’ Claudio Qualizza, della famiglia Vizont Anche a Crave- Maria živi v Števerjanu, nje koranine so pa v Petjagu Se ena doktorca v družini lussa “Naša Marija je v petek 23 . maja doktorirala na Taržaški univerzi iz Psihologije, sedaj jo čaka še specializacija!” Tuole so nam pošjal po mailu Giacinto lussa iz Petjaga an njega žena Annarita iz Vidma, ki živta v Števerjanu. Imata tri otroke: Cristino, ki je doktorirala na Videnški univerzi že decembra lieta 2001 v “Conser- vazione beni culturali”, Andreja, ki diela na dvojezični šuoli v Špietre an z njega Mojco jim je Šenku lepo navuodo, nečakinjo Nino, an Marijo, ki, takuo ki smo napisal, se je tele dni lepuo vešuolala. Z Marijo se veselijo vsi v družini, pru takuo žlahta, parjatelji, an vsi tisti, ki jo imajo radi. Brava Marija! 7<6 Óri-je-pyéù téle élovèk tù-Òerniwyx, óiy-jbx-jè-flpraéù, al 747-jlmajo dóbre skjère, dè - bi - wsjékli no-bukwo dòw-xòst. Kàr so-wsjékli téle - xlot, órj. se-njému» od-péx «odločit; 6n-tri-je 748 - stwóru wréjj - dòw tlstt - xlòt. Órp -jmt -jàw: «pujmo na-drÙY0 749 - mèst», ón - 3 - réku: «pujmo - dòl na - té - Sbnaéèt». Tim je - ušifu nó-kopó seni; àrp je« wsàcbmo «vbdbni nu-màlo seni, dèb-bli 750 - lw6žli* liu «nóty. Kàr so-hvožli» làu «nótr, óq - je - §ù po-géYa 76iq)Òt. Je-bìw aii-tàt, aq - lari. Antadà s-je-stwóru-dàt ot-télix - mladénòu nò - oblačilo Ywànta nóveYa, de bó - mu mwój, zi - se« 752 s - xudljaii «mà-j'at, nove éwólne aiy cjélo oblačilo Y^inta. Ón-jb -je narédu jàmo tù-kopó, Aiyjbii-je-stwóru stàt, tl kogéij tù-py 753 - jàsltx, z-lawó ilòti; - w - sèni. Àq so-stili sàlt tùw-sèni òt -prednéiy do - desétb - ure. Àb-deséti on-njéso-mÓYli« vìj «stàt 754 nótby - w - sèni, K lx-e« sónce «ìyìIo. Kòr so-vbteY'nll« yIìu «wòiy, njéblo nè sówde, njéblo nè moži, nè xudlja. 2. 765 Je-bìw-pàrlù an-mùi s-Sublda tù-Teijébolo, je-piršu tù -Tepébolo préd-no-ldéo nè-dwóva, là tile-dwówa je-mjéla dvje 766-xjiri na -žimbo. Sò-pyilì trl-pwóbi zà-jitì-uwàs tu-tole-kìio. 767 Potlà ušifajo pret-kišo téleYa - mùSa, he - Yléda nót - u - kìào, kb 768-Yléda čes-prix nótb-u-kìio z laó. Àdap télbx-pwóbu se palwoi zi - Ya - nist po - ljésncax w - sjéno nóty - u - tablàt téle - dwóve. 769 ■ Potlà stajl na-vlljo svétbYa-Jùrja, na-diiy pret-svétin-JÙrjari. 760Potlà cjélo-nwòj je-bìw nóty tù-tablàde, je* séno «jèdu. 761 Z-jùtra na - diiy - svétbYa - Jòrja tile-dwówa Ya " J® ' ušifala 762 téleYa - muéa, kl-jedu séno. Onà-mo-jS-jàla: «Sòn - te» zadòst »redila da - svétbYa - Jùrja jàst; sidà se-prevldb, kjer móreé». 768 Potlà ženi njé-mOYlà Yi-vbnit sima. Cenjebola - Canebola Referenti: Giovanni Cont detto Bortul, Fai-dutti Giovanni di Giuseppe, Succo Giuseppe di Giovanni. Questo personaggio è arrivato a Montefosca ed ha domandato a (dei gio-vanottelli) se avessero delle buone scuri per abbattere una quercia laggiù, nel bosco. Scalzato questo albero, diceva di non potersi staccare da loro, dopo aver buttato giù quella pianta. Allora propose di andare in un altro posto: laggiù in un prato. Là (il furbastro) trovò un covone di fieno e a ciascun giovane scavò nel fieno un vuoto tanto da poter infilare la testa. Fatto questo l’uomo, che era un ladro, si fece consegnare dai malcapitati un cambio nuovo di biancheria, scarpe nuove e un completo di vestito per poter meglio combattere il nemico che era il diavolo. Fatto il buco nel covone, ha fatto loro infilare la testa dentro e li ha fatti stare lì come cavalli davanti alla greppia. Stettero in quella posizione dall’alba alle dieci, quando non ne poterono più perchè il sole scottava a quell’ora. Sfilarono la testa dal “nido” e... non videro nè i loro soldi, nè l’uomo, nè il demonio col quale l’energumeno diceva di dover combattere. Da Subit era venuto un asino ed è capitato davanti alla casa di una vedova che aveva due figlie in età da marito. Arrivarono anche tre giovanotti per conoscere le ragazze di quella casa e si trovano davanti questo asino che stava guardando dalla porta di casa, dentro la casa. Uno dei tre lo portò su per la scala, nel fienile della vedova. Rimase lì dalla vigilia della festa di S. Giorgio, la notte e il giorno di S. Giorgio. Quel giorno la vedova lo trovò che mangiava fieno nel suo fienile. Gli disse: - Ora basta, trovati un’altra sistemazione! - ma da sola non potè liberarsi di lui. (Traduzione Bruna Balloch) Complimenti Claudio da tutti noi che siamo sempre orgogliosi di scrivere dei nostri giovani quando raggiungono buoni risultati a scuola e nel mondo del lavoro! ro, in comune di San Leonardo, si festeggia per una laurea. E questo grazie ad un ragazzo del paese, Claudio Qualizza, che il 28 aprile, presso l’Università di Udine si è laureato con 103/110 in Ingegneria meccanica. A essere febei e orgogliosi di questo risultato sono il papà Mario, deba famigha Vizont di Cravero, molto conosciuto da tutti nelle valli per il suo lavoro di autista di corriere, la mamma Francesca Tedoldi, della famigha Drejut di Stregna, le sorebe Alessia e Danila, parenti ed amici tutti. Ma Claudio non si accontenta di questo e così proseguirà con lo studio per altri due anni per conseguire la specializzazione. Tolmino A la spunta nel “Memorial Podrecca” Četrtek, 5. junija 2008 dino più alto del podio della classifica a squadre è salita la compagine organizzatrice, la Polisportiva Purgessimo con ben 22 iscritti, seguita dai "vicini" del G.S. Azzida con 20 e dall'MBC Trieste con 18. La classifica generale ha visto il successo di Massimo Nadalutti seguito nell’ordine da Emanuele Bazzeo e da Luca Duriavig del G.s. Azzida. Sport----------------------------------------------- Disputata a S. Leonardo la prova del Trofeo Friùl Bike Nell’ambito della Festa dello Sport a San Leonardo si è disputata domenica 1° giugno la prova del Trofeo Friùl Bike, denominata ”Be-neške Doline Bike”. Gli appassionati delle ruote di questa specialità si sono cimentati nell’ottava prova valida per l’assegnazione del Trofeo a squadre non competitivo, una gara tra le più dure e le più tecniche disputate fino ad oggi. Classificata di livello alto, si è dimostrata un banco di prova, offrendo un mix di ripide salite e discese tecniche lungo il percorso di 28 km. I duecentosessanta partecipanti alla prova hanno confermato ancora una volta l’interesse crescente del mondo sportivo alle manifestazioni Friùl Bike. Sul gra- “Beneške doline bike”, banco di prova per 260 atleti Si è giocato sabato 31 maggio a Merso di Sopra, il ”Memorial Michele Podrecca” riservato alla categoria Pulcini. Al via dieci formazioni con tre squadre di Tolmino e Audace San Leonardo, due di Caporetto e San Luigi di Trieste. Al termine della giornata a spuntarla nella categoria dei ragazzini nati nel 1997-1998 la squadra di Tolmino A. Nella categoria 1998-2000 si sono imposti i triestini di San Luigi. Premi individuali ai migliori cannonieri risultati I partecipanti al “Memorial Podrecca”, sotto i preliminari di una partita ed i Pulcini dell’Audace dopo il torneo nella categoria maggiore Žiga Lipušček del Tolmino A, a pari merito Ivan Kovačič del Kobarid C e Devid Leandro dell’Audace C. Sono state premiate tutte le squadre ed i giovani atleti partecipanti alla manifestazione. Nell’occasione l’Audace ha assegnato un premio a Michael Carlig. Domenica 1° giugno è toccato ai ragazzini dei primi calci esibirsi in giochi di abilità. Una trentina i mini calciatori appartenenti alla squadra di San Luigi ed Audace di San Leonardo. Nel febbraio 2009 a Tarvisio toma la Coppa del mondo di sd V petek na Peči “Športni piknik” La Coppa del Mondo di sci alpino torna in Friuli Venezia Giulia, dove farà tappa a Tarvisio dal 20 al 22 febbraio 2009 per un fine settimana dedicato alla velocità femminile sulla pista Di Prampero. Tra venerdì a domenica, in programma discesa, superG e superCom-binata (discesa-slalom) sulle nevi tarvisiane che già ospitarono il Circo Bianco due anni fa. La conferma del reinserimento di Tarvisio nel calendario 2008-09 del massimo circuito dello sci alpino è giunta la scorsa settimana al vicepresidente della Regione, Luca Ciriani, che era in collegamento con i vertici della Federsci internazionale a Cape Town, in Sudafrica, dove è in corso il congresso annuale della stessa Fis. "La Coppa del Mondo di sci - ha commentato il vice-presidente Ciriani - è un avvenimento di primissima fascia in grado di favorire lo sviluppo del turismo sul territorio, accentrando sulla regione un'attenzione anche mediatica che, questa volta, andrà gestita strategicamente per garantire il massimo ritorno di immagine possibile alla montagna ed all'intero Friuli Venezia Giulia". V petek, 6. junija, s pričetkom ob 19.00 uri, bo na igrišču športnega središča na Peči (občina Sovodnje pri Gorici) tradicionalni »Športni piknik«, ki ga v skupnem sodelovanju prirejata, ob zaključku športne sezone 2007-08, športno združenje Dom (Gorica) in Kulturno športno društvo “Vipava” (Peč). V športnem delu programa se nam bodo predstavili kotalkarji domačega društva Vipava, nato otroci Domovega športnega vrtca, belordeča ritmična skupina in orodni telovadci in telovadke. Sledil bo prikaz mladih domovih košarkarskih upov in nastop plesne skupine ŠZ Dom. V tem okviru bodo kot gostje večera nastopili še baletna skupina »E. Komel-ŠZ Dom« in plesna skupina Dijaškega doma »Simon Gregorčič« Gorica. Sledila bo družabnost s tradicionalnim piknikom. Športni piknik društev Vipava in Dom želi biti praznik mladih s celotnega goriškega prostora. Osrednja prireditelja vabita vse svoje člane, nji- hove starše, dedke in babice ter vse prijatelje mladinskega športa na družabnost ob zaključku športne sezone, ki v zadnjih letih postaja tradicionalno telesnokulturno snidenje mladih goriških atletov. Telovadni shod prirejata goriško in sovodenjsko društvo v sodelovanju z Dijaškim domom "Simon Gregorčič", ZSŠDI, kulturno zadrugo Maja in Kulturnim domom iz Gorice. Četrtek, 5. junija 2008 Bisognerà pazientare ancora una quindicina di giorni - il tempo per capire se ci saranno fusioni tra società -per sapere se la Valnatisone accederà, dopo la vittoria del girone dei play-off, al campionato di Promozione. Nell’attesa si stanno concludendo le gare delle squadre giovanili impegnate nei diversi tornei. I Giovanissimi della Valnatisone hanno chiuso sabato 31 maggio al terzo posto il torneo Lorenzutti di Udine superando la Forum Julii ai calci di rigore. La partita si era chiusa in parità 1-1 (gol di Gabriele Ga-riup e pari su rigore degli avversari all’ultimo istante). Il gol decisivo dal dischetto per i valligiani è stato realizzato dal portiere Alessandro Gosgnach. Un inizio positivo per gli Esordienti della Valnatisone nelle gare eliminatorie del “4. Torneo Giuseppe Toma-setig”. I ragazzini hanno superato nell’ordine la formazione dei Rangers e quella della Cometazzurra. Grazie a questo exploit la formazione guidata da Bruno lussa e Cesare Pinatto si è qualificata per le semifinali del torneo in programma per sabato 7 giugno, quando sarà opposta alla squadra di casa, il Chiavris. V Sport Tra due settimane il verdetto sul passaggio al campionato di Promozione Valnatisone, il “salto” legato ad eventuali fusioni di società Nell’altra semifinale si affronteranno la 013 e la Cometazzurra. Le finali del torneo si giocheranno sabato 14 giugno. A Ziracco nella prima semifinale dei play-off del Friuli collinare, giocata sabato 31 maggio, la Filpa di Pulfero è stata costretta al pareggio dalla squadra di Se-dilis. Il gol dei ragazzi di Severino Cedarmas è stato firmato da Luca Lugnan. La gara di ritorno è prevista sul campo di Nimis alle 20.15 di lunedì 9 giugno. In Coppa Friuli la Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale, grazie alle due reti di Denis Gosgnach ed al gol realizzato da Thomas Pe-trizzo si è qualificata per gli ottavi di finale della manifestazione. Un impegno esterno attende ora i ducali che scenderanno in campo nel prossimo week end. Infine nella semifinale di andata dei play-off di calcio a cinque amatoriale la Carrozzeria Guion di San Pietro al Natisone ha pareggiato 2-2 con la Rivignanese. Il ritorno è fissato per venerdì 6 giugno alle ore 21 nella Palestra di Teor. Le finali si giocheranno sabato 14 maggio al Palazzetto dello Sport di Cividale dalle ore 19.30. Paolo Caffi Quasi 1500 ragazzi alle “Convittiadi” Arricchita da una splendida cornice di pubblico si è svolta la scorsa settimana, presso il Villaggio turistico “Ge.tur” di Lignano Sabbiadoro, la cerimonia finale di premiazioni della seconda edizione della manifestazione a sfondo artistico-sportivo denominata “Convittiadi 2008”, in pratica le Olimpiadi dei Convitti Nazionali, iniziativa che coinvolge gli Istituti educativi sparsi nell’intero territorio italiano. Sono stati 30 i Convitti nazionali che hanno aderito con entusiasmo alla proposta del Convitto cividalese. Quasi mille e cinquecento i ragazzi che hanno partecipato, suddivisi nelle dieci discipline in programma. Le attività sportive praticate nella kermesse li-gnanese erano calcio a 5, basket, volley femminile, be-ach volley, nuoto, scacchi, corsa campestre e tennistavolo, nonché esibizioni artistiche di teatro e musica. Da sottolineare la presenza, tra i partecipanti, anche dei Convitti statali per sordi di Roma e di Torino che durante la settimana hanno partecipato attivamente alle varie attività distinguendosi in particolar modo in quelle del teatro e della musica. Al termine i saluti finali, alla presenza di diversi rettori e del neo assessore regionale all’Istruzione Roberto Molinaro, con l’auspicio di rivederci tutti alla terza edizione delle “Convittiadi”. Un momento della cerimonia inaugurale In pieno svolgimento il torneo singolare maschile che si concluderà l’8 giugno La squadra del Tennis club Cividale SPORT PO SLOVENSKO TRENING IN Tehnika NOGOMET PRILOŽNOST pWri -...jÙ—, / O ŠIRIT/ sprememba SMERI m ©/v\olčr 27 per far nuovamente decollare questo torneo che vede cimentarsi sui campi di terra rossa della cittadina longobarda decine di giovani tennisti che altrimenti avrebbero scarse occasioni di affrontarsi. E mentre si susseguono gli incontri eliminatori, a Cividale si pensa già al 14 giugno prossimo quando è in calendario il 2° Open femminile a partecipazione straniera. Il torneo potrebbe veder coinvolte una cinquantina di atlete provenienti dal Triveneto, Austria e Slovenia, almeno secondo quanto sperano i promotori. Il Tc Cividale schiererà nella circostanza quattro giovani promettenti del vivaio locale: Katia Mattellicchio, Serena Venica, Aljssa Cecotti e Giulia Pandolci. V Štandrežu 6. turnir “12 ur nogometa” V soboto, 7. junija 2008 bo na nogometnem igrišču v Štandrežu pri Gorici (Italija) potekal šesti turnir »12 ur nogometa«, pobudnik katerega je domače športno društvo Juventina v sodelovanju z amatersko skupino nogometašev iz Štandreža. Svojevrsten turnir v Štandrežu postaja iz leta v leto že prava tradicija, oziroma posebna predpoletna atrakcija, ki privablja številne ženske, kot tudi moške nogometne ekipe iz celotnega zamejskega prostora in Furlanije. Letos bo namreč nastopilo v ženski konkurenci kar 6 ekip: Štandrež, Rupa-Peč, Bum Bum Lady (Dolina), Timava (Medja vas), Doberdob in Rubentus (Gorica) in 14 moških ekip: Štandrež, Rubijski grad iz Sovodenj, Rupa - Peč, Timava (Medja vas), Bum Bum Boys (Dolina), Banda Ricmanje, Rubentus (trenerji Juventine), Quelli del calcio...(bivši igralci Juventine), Ciapalaba-la (mladinci Udinese-ja in Itale S.Marco), Magicapra (mladinci Juventine in prijatelji), Črni Vogrini (klapa zamejcev) in 3 ekipe iz Furlanije. Zenske ekipe se bodo pomerile vsaka proti vsaki. Moške ekipe pa bodo porazdeljene na tri skupine, najboljša ekipa vsake skupine bo igrala še zaključno »tro-bojno« tekmo, ki bo odločala o zmagovalcu moškega turnirja. Moštva, ki se na turnirju predstavijo z obema ekipama (žensko in moško), se potegujejo tudi za trofejo 12 ur, ki si jo je na zadnjem turnirju priborila ekipa Rupa-Peč. Za krajši odmor »maratoncev« bo poskrbela prisotnost predcicibanov (od 4. do 7. leta starosti) športne šole Juventina, ki bodo pokazali kaj vsega so se naučili v sezoni, ki se zaključuje. Pričetek tekmovanja je predviden ob 10. uri, kar pomeni, da se bo turnir zaključil okrog 22. ure. Nogometnemu naporu bo sledil zabavni trenutek, oziroma koncert rock skupine LIVE KILLER; to je skupina mladih zamejskih fantov iz Gorice in okolice. Po ustaljeni navadi bo na štandreškem nogometnem igrišču tudi ob tej priložnosti deloval dobro založen kiosk s pijačo in tudi z jedačo. V soboto se torej v Štandrežu predvideva precej razgiban dan, ki bo prav gotovo privabil na travnati pravokotnik precejšnje število ljubiteljev nogometa, pa tudi marsikoga, ki želi preživeti sproščen trenutek v prijateljskem okolju. Upati je le, da bo tudi vreme »nogometnim maratoncem« naklonjeno... čeprav se bodo tekme odvijale ne glede na vremenske razmere. Dedne dì giovani tennisti sulla terra rossa di Cividale Riproposto dopo un anno d’interruzione, è iniziato sui campi del tennis club di Borgo Castello il torneo singolare maschile 3A categoria limitato al 4° gruppo denominato “Città di Cividale”. Sono 74 gli atleti iscritti provenienti da tutto il Friuli Venezia Giulia. La finale è prevista per l’8 giugno. C’è voluta tutta l’esperienza di Franco Zanuttig, vero motore del Tc Cividale, Kronaka “Van pošjan telo foto, de bota videl kuo smo posta-riel!” Takuo nam piše Ernesto Predan - Štefanu iz Gorenjega Barda, brat od našega Dorica. An gre napri: “Je bluo na 30.4.1955, 53 liet od tegà, an glih na tisti dan seje oženu tudi muoj te parvi sin 31 liet od tega. Tist dan smo šli vičerjat vsi kupe, vsa naša družina. Sada 53 liet sam biu buj blied, ku sada. Al videta, kuo se ardecin, ma je bluo tudi dobro vino! Kar san biu mlad smo šli dost krat spat lačni, mama nie imiela ki skuhat. Ma za Doricja je poskarbiela! Mu je nimar dala kiek po skrius, zak je biu desetnik, kokolan. Sada, ki smo star nam na manjka pa nič an se na more jest te dobre reči! Moja žena, kar skuha pulento šele D oplih senjam v Belgiji za Stefanovo družino študiera, de smo na pet, ku priet! Še bruozar, de imamo kakuoša, ma pa kakuoša nesejo tarkaj jajc, de jih na morejo sniest, muormo jih skuhat le kakuošan! Seda van povien, kuo smo pasal te mlade lieta kupe z Doricjan. Mladje umaru, na 11. vošta bo že 12 liet. Srna se imiela puno rada, ma an-krat sma se tiela ubit za an kos pulente. Kar je imeu 15 liet je že začeu pohajat. Doma sma bla sama z mamo, naši bratri so bli vsi v Belgiji. Ist san dielu tu puoji, opu-dan san paršu jest damu, mama nie bla nič skuhala, san ušafu an kos pulente od 30. maja je bluo 49 liet poroke Daire Janezove iz Garmika an Maria Karliča iz Bare. Mario nas je zapustu, Daira ga ima nimar v sarcu še posebno v teli pariožnosti. Na fotografiji sta kupe z njim Giovanna, sestra od Daire, an Vincenzo, brat od Maria, ki sta bla njih kopami \ te parvega dneva. Glih ten-tega je paršu Doric lačan, mi je teu vzet pulento uoz pest, mu jo niesan teu dat, se je arzjezu. San mu jau: “Jo na bomo jedli ne ti ne ist!” San jo zmastu tu roce, potlè seje še buj arzjezu an me je začeu mlatit, je biu buj močan, ku ist. Mama nas je gledala, kar je videla, de nie-so bli skerc, je šla po medlo dol za urata an meje začela mlatit gor po harbatu. Njega ga nje taknila, zak je biu nje te mal. Vas pozdravjan vse tiste, ki me poznajo an tiste, ki me na poznajo! Ernesto Predan - Štefanu” Dragi Ernesto, lepo pismo ste nam napisu, z lepo novico, an lepuo po sloviensko, čeglih živte že tarkaj liet v Belgiji! Vse dobre želmo vam an vaši družini! DREKA Manzan / Kraj Adna mlada mama nas je zapustila Daniela Briz, poročena Merotta, je zapustila tel sviet v videmskem špitale. Imiela je samuo 46 liet. Kratka, huda boliezan jo je ukradla vsiem tistim, ki so jo imiel radi, v samih štier miescu. Daniela je bla “naša”, saj nje tata je biu Romeo Briz -Suoštarju iz Kraja, nje mama je pa Fiorella Matičcjo-va gor z Briega. Romeo nas je zapustu nie še adno lieto od tega ne. Seda še hci. Za njo jočejo mož Gianpaolo, sin Michele, ki ima samuo 12 liet, mama, brat, sestra, tast an tašča, novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI kunjadi, navuodi an parja-telji, ki jih je imiela na Buri, kjer je živiela dokjer se nie oženila, an v Manzane, kjer je imiela hišo z možan an z njih puobčjam. Nje pogreb je biu v sriedo 21. maja popudan v Manzane. SOVODNJE Barca Žalostna novica V videmskem špitale je v mieru zaspau Luigi Medveš. Učaku je 97 liet. Zapustu je ženo Marcello, sina Prima, hčere Adelino an Odilio, neviesto, zete, sestre, navuode. Za venčno bo počivu v matajurskim britofe, kjer je biu njega pogreb v četartak VENDO Megane Scenic 1600, febbraio ‘98, gomme nuove, appena collaudata. Occasione. Tel. 328 7374572 29. maja popudan. Barca Oblietinca CERCO in affitto piccolo appartamento o monolocale, Cividalese o Valli del Natisone. Tel. 347 9651204 Parrocchia di Liessa / Lieška fara domenica 8 giugno, ore 17.30 chiesa parrocchiale di Liessa Sacra rappresentazione con Emmaus ensemble CHI CERCATE? con Giovanni, incontro alla verità con i cori paiTocchiali di Saula Maria la Longa, San Gottardo e San Cromazio di l dine. Pridita vsi! ki so jo imiel radi. ŠPEJJR Bjarč Zapustu nas je Giordano Coren pudan je biu v Špietre pogreb Giordana Coren. Giordano je biu iz Bjarča an je imeu 76 liet. Na telim svie-tu je zapustu ženo Livio, sina Roberta, neviesto Francesco, navuode, kunjade an V četartak 29. maja po- vso drugo žlahto. V sriedo 11. junija bo šest liet, odkar je umarla Rina Podorieszach. Rodila se je v Sauodnjanovi hiši par Mašerah, za neviesto je šla v Barca, h Kramarcam. Na njo se spominjajo mož Aldo, sin Mario an vsi tisti, CAI - Sottosezione Val Natisone domenica 8 giugno 2008 MONTE CUCCO (Alpi Carniche Orient ali-Valcanale) In sostituzione della prevista uscita allo Swarzemberg, annullata per troppa neve lungo il percorso. Difficoltà: Escursionisti con un minimo di allenamento Dislivello in salita: 900 metri circa Tempo totale: 6.30/7.00 ore circa Ore 7.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Giulio (0432-231750 orel9-23), Michela, Paolo I soci e i non soci interessati alle escursioni del 12-13 luglio sul Granatspitze e del 26-27 luglio in Valle Aurina sono invitati a mettersi in contatto telefonicamente per informazioni e prenotazioni (richiesto acconto) con Marina (cell. 3382584146 entro il 14 giugno per il Granatspitze) e con Tullio (tel. 726245 per la valle Aurina). AVVISO AGLI ABBONATI 15 giugno è il termine ultimo per mettersi in regola con l'abbonamento 2008. Dopo questa data, in caso di mancato rinnovo, l'abbonamento verrà sospeso. NAROČNIKOM 15. junija zapade zadnji rok za izplačilo naročnine za leto 2008. Po tem datumu, če je ne boste poravnali, bomo naročnino ukinili. Kadar Šombriejan so pasal čez Kravar, so za-merkal, de cierku svetega Štandreja je zazidana na robu vesoke krasi, četudi tam spried je na velika planja. - Kajšni šleut so bli ankrat zidarji - je jau njih kapo! - Tarkaj presterà ta spriet antà jo zazidat takuo na robu! Ale potisnimo jo tja na planjo! Ničku sliekli so jope, so jih položli tja h zidu od cierkve an začel jo potiskat: - Oh hop, oh hop, oh hop....! - so uekal vsi hnadu adno obiuno uro, an glih tenčas je pasu atu tode an tat, ki jim je ukradu vse jope. - Ale, pujdimo! dedita, ki dost smo jo potisnili! - je jau Šombriejan kapo, an subit potardiu: - Al sta videli puobi, kam smo jo potisnili? Še jope nam je zdol ujelo! Te narmlajš Šombriejan je biu ušafu tudi murozo, ki se je klicala Tontonela. No saboto je šu v vas an ji je jau: - Tontonela, naco jo čem videt, ker sem ču hude bašade! - Eh ne - je hitro od-guorila čeča - kadar me oženeš jo boš videu, priet nič! - Alora te na oženem! - je jau Šombriejan. Tontonela se je ustrašla, je ničku gor uzdignila kikjo an mu je j ala: - Ben nu, pogledi jo, pa samuo na naglim! Muroz Šombriejan je lepuo pogledu an veselo vzkliknu: - Haa, haaa... a videš, ki jo imaš! Poštudieri, de dol v moji vasi pra-vejo, de si jo dala proč. Te stariš Šombriejan je biu oženjen an je imeu adnega majhane-ga snuova, ki je hodu v osnovne šuole. An dan otrok je paršu iz šuole an je poviedu: - Tata, meštra me je uprašala, kje je Afrika an nisem znu poviedat. Al vieš ti tata, kje je? - Pruzapru na viem -je odguoriu oča Šombriejan -pana more bit zlo deleč. V fabriko, kjer ist dielam, je adan te čarin, ki hode dielat vsako jutro z bičikleto! Dva Šombriejana sta se sprehajala, kar sta čul an šum nad glavo. - Zaki je ustavjen v luhtu tisti helikopter? -je poprašu an Šombriejan. - Se vide, de je finiu bencino! - je odguoriu te drugi! Kronaka Nie manjkalo ramonik na zlati poroki Elia an Brune! V saboto 3. maja je biu velik senjam v Gniduci z njega družino: z Antonello, kije taz Oblice, an z njih malim Elijam, ki vošta do-pune tri lieta. Pru oni tarje so napravli pred hišo liep purton za zlate novice (videmo ga tudi na fotografiji tle par kraj). Kupe z drugimi od njih družine, z žlahto an s parja-telji so šli tudi na kosilo v Duge. Po kosile je fešta šla napri cieu popudan an tudi zvičer v Gniduci. Nie manjkalo pru nič, tudi godci ne, saj sin Ezio an navuod Elia (ja, tudi on zna že gost na ra-moniko!) se niesta ustavla še an moment ne! Bluo je za-ries lepuo! Tudi mi želmo Eliu an Bruni še puno takih veselih dnevu! Elio an Bruna pa želijo zahvalit njih puoba, neviesto an navuoda, vso žlahto, par-jatelje an vasnjane, ki so se kupe z njim veselil an jim nardil tako lepo fešto, ki jo na nikdar pozabejo! Planinska družina Benečije Nedelja, 8. junija - Praprot (Trst) Srečanje obmejnih planinskih društev odhod, iz Špetra: za tiste, ki gredo s kolesom ob 7. uri (dvojezična šola), za tiste, ki gredo s kombijem ali z avtom ob 7.30 (Belvedere) info .Germano (s kolesom) 0432/709942 - Joško (s kombijem ali z avtom) 328/4713118 «éS Nedelja, 15. junija Tonezza del Cimone -Vicenza izlet z avtobusom in pohod - lahek, primeren za družine / gita in pullman, adatta a famiglie 6.45: ritrovo San Pietro piazzale scuole - 7.00 partenza - 7.10 Cividale ex stazione treni -10.30 arrivo sull’altopiano di Tonezza del Cimone (mt. 1.000): percorso didattico - naturalistico “Excali-bur” della Valle dei ciliegi. Il sentiero si sviluppa ad anello per 2,5 km, non presenta difficoltà perciò è adatto a tutti - Salita al monte Spitz di Tonezza (mt. 1.694) - difficoltà E, dislivello 700 mt (ore 2,30 andata, 1,30 ritorno) - h 16.30 - 20.00 rientro a San Pietro - pranzo al sacco info ed iscrizioni: Flavia 0432/727631 - Nataša 723479 Je biu velik senjam v Ka-lutuovi družin v saboto 3. maja! Tisti dan sta praznovala zlato poroko Elio Qualizza iz tele družine, an Bruna Sta-nig, ki taz Njekova, vas blizu Kanala, je bla paršla živet v Polico z nje družino. Je bluo lieto 1958, kar Elio an Bruna sta se oženila v Belgiji, kamar on je biu šu, ku malomanj vsi naši puobi, kopat karbon. Osan liet potiš sta se varnila damu z njih puobčjam, ki se kliče Ezio an ga vsi lepuo poznamo za ta-kuo, ki gode ramoniko. Družina je šla živet v Vidam, pa je malomanj nimar v Gniduci, kjer Elio seje rodiu an kamar je Ezio paršu živet Naš domači jezik v Fruoštih tam Nad Celam Iz tistega prostora je meu pred očmi vas njega svet. Njega pogled je su iz Huma do Kolovrata iz Matajuria dol do Laškega, pred očmi je imeu tud drug svet, nepoznan, četud tako blizu. Pogleduje od Krna do Bajnske planote, iz Marjie Cel do Svetogorskega grebena, ki se je tako lepo vidu v tistem jasnj lujski jutri. Previč cajta je zamuju z njega sanjam an ogledovanje tistih dolin, an zak pulenta an frustih so se hladil tu koš. Na naglim seje pobrau dol po stazi an je pomislu na te ga starega, ki sigurno ga je biu skregu za njega popotne zamude an oščajanje. Je skor le-teu s tisto košco na ramane, ker malo cajta prej mat doma je bla zložlh notar fruoštih za anj an za oči, ki že od pred-nem je travo seku tam Nad Čel , an lepo mu je parpo-ročila, naj hiti an naj se na zamuja po pot, de se na vsè po-marzleje. Je skor leteu dol po tistih se-nožetah tako lepo posiečenih an gladkih, senuo od kopi an lonc je vonjalo, an puno ljudi je blo v tistih kraju doline. Vsi so travo siekli an spravljal seno, je paijelo, de ljudje so se preložil von z vaseh na tist kri brega. Vsè je šigujalo, tist kraj brega je bla na velika senožet vsà oblekana. Par vičih kraj je bla trava posečena, par drugih je bla šele za sieč, tle an tam so rasle Seuke. Četud so ble šele ze-lenè, tiste jabolke so se lasčele pod tistim lujovimsoncam. Je biu tud kajšan kostan an tist objak Ruskiču! Je biu an spe-takol, na trije so korli za ga objet, so nimar pravli, deje kor-lo skor dva dni diela za ga oklatit. Kajšan je že frusku, se jih je vidlo, ki so sediel tu sienc pred belim tovajučam položen na tlà, kajšan drug je koso kle-pù, se je čulo žlage od mlatiča, ki so se odmeval po dolini. An gor na klepanje so ble dvje šuole, na “Laško” al na “Slovensko”. An gor na tele dva sistem, ti star so vič krat diškutirali an gruntal gor na ker je buojš. On, kar jih je muoru pošlušat, mu se je začelo subit zjehat. V resnici ga nie pru nič brigalo na ker kri je buojš klepat kose, četud an on ku vsi se je učiu tele reči. Stazà je šla dol po senožet od Lina, an tud njega očh an njega brat so jo siekli, an od tase trave, kije blo na tleh se je vidlo, de an oni so bli tu die-le že od prednem, an do-barščan kos senožet je bla po-siečena, gor na stazi, ki pride taz Podstarmoline je sreču Lina, an on je meu na ramaneh košo an notar fruoštih. «Po kosile gremo plavat dol v Jdarjo?» ga je prašu. «Ja sniem na naglim an gremo, bom videu an Pauliča, po-prašam an njega, če pride». Še kiek so se poviedli, an potlè vsak po svoji pot. «Muore bit že poznò,se troštam, de pulenta na bo masa marzia, zak čenč kdo ga bo čil te ga starega» je popinsu med sabo grede ki je pohiteu. Je šu naglo dol po tisti stazi, šilombrik ga je švigu gor po na-zih nogah, an tud laskotac je šumeu tan pod tistih Sandalih, obutih brez kalcinu. Je imeu vse noge spraskane, an gor po ko-lienah je bla nimar kaka grinta. Je blo no dobrò leto za travo. Maja an junija je puno dažovalo an trava je bla zlò vesoka, an vse tole za veselje kmetu. On pa vič krat je prekleu tisto travo, tako veliko an ob-juno, zastran tega v jesen je biu moru začet nosit damu tisto seno, z žbrinčjo za žbrinč-jo, od doma do senika an od senika do doma. Slamnasta streha od senika mu je kazala, de je biu malomanj paršu, skor vsa sanožet je bla dol pot senikam pruot doline. Se je čulo brusit koso, še kakšno desetino metru, an po-tle je biu mu snet dol mez rame tisto košo. An zak obra-mance so ga tiščale an je biu tud lačan. Kar je šu mimo ne lieskove mej è je ušafu travo posiečeno pod nogam an kajšan metro napri je biu očh spregnjen gor na koso, ki je sieku. Je imeu nimar na glave tist klobuk, ki ankrat je biu sivast, sada pa je meu tisto zeleno farbo od vederjula. Od kar je puobnu ga nie videu z drugo rečjo na glave. Samo po zime, kar je bju velik mraz je nosu nieko staro an kosmato kapu-zo. An tiste ruse žametove bar-geške so ble nimar oblekane an še vič krat, tam na rit an na kolienah. Bargeške so ble gor zavite malomanj gor pod ko-liena an tiste bele an gladke noge povite tu cunje so šle tu an par težkih škarponu, ki je bla navadna obutev za polie-te ku za zimo. Je pogledu okuole, puno trave je blo posiečene, nie blo za se čudvat, če oča vič krat je šu od doma že v tamè an je biu na dele, ki seje šele runu zuar. «Kje bomo jedli?» Počas te star seje obarnu. «A je tale ura, san mislu de si se zgubu, sedma an pu je že an cajt, kije pasala. Duo vie, kje si se zamuju, šigurno ku po navad je vse marzio!» ga je ostro pošinfu. «Tam pod kostanjam bomo jedli, an ganise, zak sam lačan.» Adriano Gariup Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponočje na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 SETTEMBRE I DICEMBRE 2007 lž Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 11.59, 12.15*, 12.37, 12.58*, 13.20, 13.42*, 14.04, 14.26*, 15.06, 15.50, 17.13, 18.05, 19.20, 20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40, 18.45, 19.55, 22.15 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Čedad...............7081 Bolnica Videm...............5521 Policija - Prva pomoč ........113 Komisarjat Čedad 703046 Karabinierji .................112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Čedad................705611 URES-INAC .................730153 ENEL ..................167-845097 Kmečka zveza Čedad . .703119 Ronke Letališče . .0481-773224 Muzej Čedad ...............700700 Čedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola ...........717208 K.D. IvanTrinko 731386 Zveza slov. izseljencev . .732231 Dreka.....................721021 Grmek .....................725006 Srednje....................724094 Sv. Lenart.................723028 Špeter ....................727272 Sovodnje ..................714007 Podbonesec.................726017 Tavorjana..................712028 Prapotno ..................713003 Tipana ....................788020 Bardo......................787032 Rezija ..............0433-53001/2 Gorska skupnost ___________727325 Kam po bencin / Distributori di turno NEDIEJA 8. JUNIJA Api Čedad (na poti pruoti Manzanu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 6. DO 12. JUNIJA Minisini Čedad tel. 731264 - Fojda tel. 728036 Trbiž tel. 2046 Zaparte za počitnice - Chiuse per ferie Mojmag: do 15. junija - Prapotno: od 9. do 29. junija Povoletto: od 9. do 22. junija