ummmmnw SPOMNITE . SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM! AMEftŠKA ' AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 18 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 27, 1947 LETO XLIX—VOL. VT.IT DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE ■*"« (Doile preko Trsta) | VIŠJO RieZOO D^Z VCJ- DARNIšKO DELO IN na dan, češ, če je oni mogel, za- jj|| £gn pfQ(J|jkfQffJ AKORD. — Pismo iz Ljubljane kaj ne bi tudi drugi. Poslej mo-pripoveduje o priganjanju delav- rajo vsi delavci napraviti toliko,1 cev na delo po udarniškem siste- če hočejo dobiti dosedanje plače.! mu. Takole govori: “Ruski vpliv Ljudje kolnejo udarnike in ura-se kaže tudi pri tako imenova- de, pa vse nič ne pomaga. Nal nem udarniškem delu. Rusko štrajk delavci ne morejo, ker ni j “stahanovstvo” ruski način dela, j svobode izbire dela. Čez nekaj To se lahko plača iz dobička v industriji, trdiReuther , Cleveland, O. — irukaj se vrši čaša je" ra“zgSa.šen7novo‘tekmo- tridnevna konferenca delegatov vanje, nove udarnike slave, stari avtmh delavcev CIO. Naso postavljeni v pozabo in sto- ^ T ritve morajo biti višje in višje, o S. ? Delavci se pritožujejo, da je ta- Wa ter “j/ *>• »red-ko delo hujše kakor je bilo v ka- aedndf umje avtnlh delavcev ,n pitalistični dobi najhujše akor- , .. ... ... dno delo, katero so delavske or-1 „MPfdsednlk Walther je izjavil: ganizacije tako obsojale. Uradni .NaŠ“ amjase.borl; da zv^\na' zastopnik takim godrnjačem po- kuP°valno • tam. da dob' proglašen za udarnika, dovršil jasni, da sedaj delajo za državo, !V''sanje raezd® ,in 40 brez zvl' 220 kosov. Najprej tistega udar-j prej so delali za kapitalista. Za- fan:|a ce" P™duktom:_ Zagotav-nika uradno slave in ga drugim to morajo sedaj napeti vse sile v jf1 Vas tudl da se z'?ša?:,e ™ez‘ stavijo za zgled, čez nekaj časa korist skupnosti.” — Tako to! ,de jFfZ zv,?anja Produktom lah--------1— j. . . , • , , I . ko dobi. Mi smo v boju, tla dosežemo zvišanje mezde iz dobička in vam lahko že zdaj preroku- se vedno bolj razširja. Tako propagirajo po tovarnah “tekmovanje.” Kdor je v tekmi zmagal, je proglašen za udarnika. Naj to pojasni zgled. V tekstilnih tovarnah na primer so poprej najboljše delavke v akordnem delu (plačilo od kosa) dovršile na dan recimo po 120 do 150 kosov. Pri tekmi pa je nekdo, ki je potem proglašen pa razglase, da je odslej vsak de-j pismo, lavec dolžan napraviti 220 kosov 'Dalle n« 3. rtrral) Urad za kontrolo najemnine je nekaj omilil postavo Lokalni odbori smejo po svoji previdnosti zvišati najemnino Washington. — General Fleming, ki je načelnik vladnega urada zo kontrolo najemnine je iz- i smejo v izrednih slučajih zvišati najemnino. To je v takih slučajih, kjer je prenizka najemnina v neprenosljivo breme lastnikom hiš, ki oddajajo stanovanja. Kjer lokalni urad dvomi, za katero stran naj bi odločil, naj vedno odloči v dobro hišnega posestnika, je ukazal Fleming. POŠKODOVANA LADJA JE PRIPELJALA BEGUNCE V U. S. New York— Iz Bremerhave-na, Nemčija, je priplula ladja jem, da bomo dosegli zvišanje industrija bo več zaslužila in odjemalci bodo plačali manj za svoje potrebščine. Ameriška organizacija je odstavila Louis Adamiča t “Newsweek" od 20. jan. poroča, da, je ''American Civil Liberties Union" odstavila od odbora pisatelja Louis Adamiča, ki je spisal knjigo,'Dinner at the White House." Voditelji te organizacije izjavljajo, da so nekatere Adamičeve aktivnosti, m primer njegova podpora zatiralnega režima v Jugoslaviji, ki ga ne delajo nič več simpatičnega principom, ki jih zastopa ta organizacija. Stalin je potrdil zvezo med Rusijo in Anglijo Ni pa za izmenjavo armadnih častnikov zaradi “jezikov” Jugoslavija zahteva odpoklic grikega in ameriškega atašeja $ — Vladam ni znano, kaj tiči za to zahtevo Jugoslavije Atene. — Grška vlada nazna-nja, da je Jugoslavija odpoklicala iz Aten svojega vojaškega atašeja in da je naročila grški vladi, naj tudi svojega odpokliče iz Bel-grada. Grška vlada pravi, da ne ve, kaj tiči za tem. Toda diplomatski krogi vedo povedati, da je grška vlada opozorila Belgrad, da ni zadovoljna z akcijo jugoslovan skega atašeja v Atenah, polkovnika Vojislava Novoviča. Baje je obiskal kraje gerilskih bojev v severni Grčiji, ne da bi za Iz vladnih krogov se tudi poroča, da je Titova vlada svetovala Zed. državam, naj odpokli-London. — Stalin je obvestil čejo svojega vojaškega atašeja angleškega zunanjega ministra iz Belgrada. “Avtna industrija bo izgotovi-! Bevina, da se strinja z njegovim Nekateri mislijo, da želi Tito-la letos najmanj 6 milijonov av- mnenjem o veznosti 20-letne pri- Va vlada odvzeti svojega voja-tov in napravila s tem en bilijon jateljske zveze med Sovjetsko škega atašeja iz Aten, predno dolarjev dobička. Iz tega lahko Rusijo in Anglijo. Istočasna je prjde tje preiskovalna komisija Marine Mariin. Ladja se je morala boriti s silnim viharjem te- zviša mezdo. Vrhu tega bomo pal pa poročal radio iz Moskve, da združenih narodov, ki naj dožene kom vožnje. V viharju je bilo] zahtevali socialno varnost, letno je ruska vlada proti temu, da bi VZroke gerilskim bojem v severni odtrgane na krovu 40 čevljev] zagotovilo zaslužka, zdravstveno se izmenjalo angleške in ruske Grčiji, ograje. Ladja je pripeljala 927 zavarovalnino in starostno po- J y"' " ’ ’ potnikov, med temi največ brez- kojnino. Za vse to bo morala pla-domcev .vojnih sirot in državi j a-1 Pabi industrija. In zakaj pa ne ladjo je dospela tudi 2 leti' J° avtomobdl- zakaj bi pa ne plačala za boljše zdravje delavcev,” je govoril predsednik unije. in pol stara Johanna Gaudenski, ki jo bosta vzela za svojo polkovnik in Mrs. Jones iz Milwaukee, Wisconsin. armadne častnike, ker da bi dalo | to povod govoricam o predstoječi; židovgki begundSTpotu nu, da je prepričan, da Anglija’ Stockholm, Švedska. — Na nima namena preklicati svoje P°tu na Kubo je 650 židovskih ča brez zvišanja cen produktom. Nekdanji raketir je umrl v postelji Miami Beach, Fla. - Tukaj je] TUKAJ PREISKUJEJO zveze v Rusijo in je celo sveto- beguncev, ki so se nahajali v Chester Bowles, bivši načelnik val, naj bi se to zvezo podaljšalo nemških koncentracijskih tabo-OPA, je tudi zatrjeval delega- na 50 let. Toda v tem slučaju je riščih. Na Kubi bodo dobili stre-tom, da lahko dosežejo višjo mez- treba točke te zveze ojačiti in bo pod nadzorstvom židovske redo in da jo industrija lahko pla- revidirati. NOVI GROBOVI Razne drobhe novice iz Clevelanda in te okolice Jennie Kriiičntk Včeraj opoldne je umrla v Huron Rd. bolnišnici Jennie Kržičnik, poprej Drašler, roj. Urh, stara 66 let. Stanovala je pri si- „ , , . _ nu Charles Drašler na 723 E. Flori<1*- 160. St. Poleg sina zapušča se-1 ,Iz ,ajdona Beach' Florida, po-stro Frances Cirk v Greensburg, ?Ta^atar C‘ril Kunstel in Jim Pa. ter 11 vnukov in več sorod- *Tk\ Vablta ^»venske lovce nikov. Rojena je bila v Borovni- Jz C'evelanda, naj pridejo tje na ci, kjer zapušča tri hčere: Josipi- v .5°,, . ®m'• ’ na Ambrožič, Mercina in Ella 'Vo/6oW dijak— Černe in veliko sorodnikov. Tu- doseph Kovačič iz 1008 E. 74. kaj je bivala 22 let. 1 St:.?* Prlznan v East Technical Pogreb bo v sredo zjutraj ob , J' Ml kot naJboUai učenec'v 8:45 iz želetovega pogrebnega ‘ei» semestru, zavoda na 162. cesti v cerkev 9a— Marije Vnebovzete in na Kalva- „ B'an'eV Strojin iz 6402 Orton rijo, (’ourt ne bo šel morda nikoli več , I v bližino jezera. V četrtek je šel Frank Berec ' s tovariši k jezeru, kjer so dobili V soboto popoldne ob 4:30 je nekak splav. Stanley se je podal nagloma umrl na svojem domu nanj in voda ga je s splavom Frank Berec, samski, star 54 let. kmalu odnesla od obrežja. Slu- to vprašal grško vlado dovolje- Stanoval je pri nečakinji na 1361 čajno so ljudje opazili, da je de E. 170. St. Doma je bil iz sela čko v nevarnosti, pa so poklicali Bresovar na Hrvaškem, odkoder obrežno stražo, ki je prihitela s je prišel v Ameriko pred 33 leti. čolnom in ga odpeljala na varno. Bil je član društva Waterloo Stanley je star 9 let in učenec v Camp 281 WOW. Tukaj zapušča Soli sv. Vida. nečakinji Mrs. Margaret Posa- Najdena očala— vad in Miss Ana Seleši in neča- V bližinišole sv. Vida so bila ka Joseph Seleši. Pogreb bo v najdena očala. Lastnik jih lahko torek popoldne ob 2 iz Svetkove- dobi nazaj na 1219 E. 61. St. ga pogebnega zavoda na White tel EX 0338. Haven pokopališče. Joseph Strukel Sinoči ob 10 je umrl Joseph lije. Strukel, stanujoč na 1037 Mozi- Novi Pismo ima pri nas— Pri nas je pismo za Mrs. Mary Fink. Piše ji Ignacij Fink iz Ita- Ako hišni posestnik dokaže, da IZDAJO PERMITOV je njegova najemnina prenizka, ali nižja kot so druge v njegovi okolici, mu bo lokalni urad dovolil zvišati najemnino. Glasom nove odredbe bo vsak lokalni urad dognal, če je prošnja za zvišanje najemnine upravičena, ali ni. • Na Poljsko so poslali 1,500 konj in krav; Washington. — Na potu na Poljsko je 1,462 konj in 40 molznih krav. Poljsko-ameriške skupine so k temu nakupile same 1,050 konj. Poljska je izgubila tekom vojn 2,500,000 konj. času prohibicije. Odkar je živel] ZA RAZNE KLUBE z^bno živijenje, je imel okrog, 28dnjiH sebe vedno močno stražo, ker se je bal maščevanja nekdanjih to- Ruska časopisna agencija Tass Washingtona, poroča, da je Stalin zavrnil na- -------°------ svet angleškega feldmaršala Indija S* je izrekla za Montgomerya, da bi se izmenja-] republiko !° an*leške j? 5.uske ,a™adne New Delhi. - Indska ustavo-častnike da b. študiral, drug v dajna skupJčina je jela drugi državi, ker bi se to lahko greba in druge podrobnosti bo- sledeči odbor: Duhovni vodja Rt mp poročali jutri. , Rev. Msgr. V. Hribar, predsed- Veiika Petroff 1nik Joseph Hochevar, podpred- Včeraj je umrla Velika Pe- sednik Stefan Trampuš, tajnik troff, rodom iz Monasterja v Ju- J°bn Urbas, blagajnik Frank K=*.*sr; varišev. Marshall namiguje, da ne bo kandidat Washington. — Ob nastopu službe kot državni tajnik je izjavil general Marshall, da ga ne bodo spravili v noben politični urad. S tem je mislil reči, da ne bo kandidat za predsednika leta 1948. dneh administracije guv. Lau-scheta je bilo izdanih toliko li-kerskih permitov, da je novi guv. Herbert ukazal preiskavo. V11 dneh so izdali 279 permitov in celo na dan ustoličenja novega guvernerja je bilo izdanih 33 permitov. lucijo, v kateri ižjavlja, da se smatralo v svetu, da so to pri- razkliče “neodvisna republika In- 34. St. Bila je stara 70 let. Za- »n Stefan Trampuš. Seje so vsa-pušča edinega sina Vilkota, v ko 3. nedeljo v mesecu ob 3 pop. Manesville, O. pa sestro Hana- v dvorani pod cerkvijo, staja Volkanoff. Pogreb bo v Zvezda dr. Najsv. Imena— sredo popoldne ob 1 iz Grdinove-1 Na včerajšnji letni seji druga pogrebnega zavoda v cerkev štev Najsv. Imena so bili izvolje-' sv. Save in na rusko pokopališče, ni sledeči uradniki. Rt. Rev. kanonik John J. Oman za stalnega prave za tretjo vojno. Glede ponudbe angleškega mi- Muslimanov, nistra Bevina, da bi se podaljša-] lo zvezo med Rusijo in Anglijo, do leta 1992, je Stalin odgovoril: “Priznati moram, da če kdo go-j vori resno o podaljšanju take _______ ____________,_________ Bodite previdni, kadar gre- ( dija." V skupščini še vedno ni ste preko ceste. Prekoračite ce- sto samo pri signalni luči! ZA POBIJANJE OTROŠKE PARALIZE Razne najnovejše svetovne vesti COPENHAGEN — Tukaj je treščilo včeraj prevozno letalo. 16 potnikov in 6 mož posadke je našlo smrt pri tem. Med ubitimi je bil švedski princ Gustav Adolf in Graec Moore, ameriška pevka. Letalo se je dvignilo v letališču, da poleti v Stockholm na Švedsko. Komaj je bilo letalo v zraku, je naenkrat padlo na tla in začelo goreti. Pevka Moore je bila stara 45 let, princ pa 40. Letalo je bilo na potu iz Amsterdama v Stockholm. V Copenhagenu je vzelo dodatne potnike. Ko je bilo komaj 150 čevljev v zraku, se je naenkrat prevrnilo in padlo v plamenih na tla. Vseh 22 potnikov je bilo trenutno ubitih. Pevka Moore je imela koncert v Copenhagenu in je bila na potu v Stockholm, kjer je tudi nameravala podati pevski konrert. Preiskovali bodo zlasti izdajo zveze, mora biti pripravljen spre-permitov za privatne klube. Tak] meniti točke sedanje pogodbe, ki klub mora obstojati po postavi 3 so za tako dolgo zvezo prešibke.” ------o------ Unije in jeklarne so podaljšale pogodbo do meseca maja Pittsburgh, Pa. — Pogodba med CIO unijo in United Steel Corp. je bila v vzajemnim sporazumom podaljšanadažO. aprila. Sedanja pogodba odteče 15. februarja ,toda unijaie pristala na to, da se da zastopnikom obeh leta, predno more prositi za permit. Dalje mora imeti članstvo, ki plačuje asesmente in že gotov prostor, katerega mora prej država odobriti za točenje pijače, predno izda permit. Kot pravijo, je bilo izdanih mnogo permi-tev, ne da bi, imel klub kak tak prostor. Hoover bo šel gledat po Nemčiji __ _____ Washington. - Predsednik ^kVeFčšsa pritfdo sporazd-Truman je naprosil bivšega ma glede mezde in drugih zahtev predsed. Herbert Hooverja, da unjje/ pričakovati je, da bodo gre na Nemško in tam preštudi- vge drug6 jeklarne sledile temu ra ekonomski polpžaj dežele. Mr. sporazumu. Truman bi rad natančno poznal Vsled tega sporazuma imajo stanje Nemčije predno bodo za- ygljko upanja, da bo sporazum CLEVELAND, O. — Iz Minnesote poročajo, da pričakujejo ] če" zavezniki sestavljati mirovno dosežen mirnim potom in da ne tam danes mraz, ki bo pognal toplomer 20 stopinj pod ničlo. Mr- pogodbo za Nemčijo. j |j0 prj$]0 do stavke. zel val je na potu proti vzhodu, toda tako mrzlo ne bojkot v Min-ij| | nesoti. V Clevelandu pričakujejo jutri kakih 26 nad ničlo. Vče-raj je kazal tukaj toplomer 50 nad ničlo, dočim je normalna temperatura ob tem času kakih 24 nad ničlo. * * 1 . < NEW YORK. — Z Empire State poslopja se je pognal z 86. , Zastopniki unije in jeklaren Kožarji so proti uvozu iz so tudi določili sporazumno ize-Argentine načenje mezde za nekatere vrste Washington. — Ameriške delavcev v jeklarski industriji, strojame skrbi, da ne bi prišlo To velja za mezdo za nazaj. S preveč kož iz Južne Amerike, za- tem bodo dobili delavci do $30,- častnega predsednika, zš predsednika Rev. Vic Tomc, za podpredsednika Jakob Resnik, za tajnika Frank Hochevar, za blagajnika Lawrence Bandi, nadzorni odbor :Mike Kolar, Mike Anžiin in Lawrence Paušek. za maršala Frank Schnider. Zveza je določila zlet v Lemont in letni katoliški dan. Udeležba je bila številna. Lep uspeh je imel— Naš zastopnik Jože Grdina se je vrnil iz Pittsburgha in okolice, kjer je obiskal naše naročnike. Imel je zelo lep uspeh. Ljudje so z Ameriško Domovino zelo zadovoljni, pove Jože. nadstropja vojni veteran David Gordon, star 31 let Predno je to apelirajo na kongres, naj ne 000,000 v raznih kategorijah pri priletel na tla, kjer je obležal mrtev, je zadel Mrs. Franes Coo-ver iz Ames, Iowa in jo zbil na tla. Ker je truplo ni zadelo zvrha, ampak bolj od strani, je udarec ni smrtno poškodoval. Njena se-1 stra, ki je bila takrat ž njo, je ostala nepoškodovana, ženski sta prišli zjutraj v New York in sta si spodaj ogledovali izložbe v trgovinah, ko je priletel samomorilec na tla. zniža carine za kože. Argentina jeklarnah. je izvozila zadnje čase na tisoče —o------------- ton kož, to je več v enem mesecu, Kadar morate ponoči preko kot pred vojno v enem letu. Arne- ceste, imejte na sebi vedno kak riški kožarji se boje nizke cene bel predmet, da vas voznik lo-kožam iz Argentine. rije opazi. Senator Robert A. Taft iz Ohio je odprl kampanjo za zbiranje sklada za pobijanje paralize s tem, da je vrgel denar v nabiralno posodo, katero drži v rokah Mrs. Margorie Shattuck iz Canton, Ohio. V pismu na Narodno ustanovo za pobijanje otroške paralize je senator čestital organizaciji na izbornem delu tekom leta 1946 ter ji želi uspeha v tekoči kampanji, Id traja do 30. januarja — V SND na SL Clair A ve. bo v četrtek 30. januarja plesna prireditev, katere čisti dobiček bo dan ▼ sklad za pobijanje otroške paralize, te največje morilke človeštva. Finančnik je na čelu grške vlade; v Italiji ima de Gasperi težave Atene. — Kralj Jurij II. je poveril sestavo nove vlade 74 let staremu finančniku Demetrios Maximos, ki je član rojalistične popularne stranke. Maximos je j takoj poslal parlament domov za ] toliko časa, da bo sestavil program nove vlade. I Bivši ministrski predsednik ! Tsaldaris je bil imenovan v novi I vladi za zunanjega ministra. Maximos je poklical v vlado vse stranke razen liberalno, ki je si-[ cer najmočnejša v Grčiji, ki je pa bila v opoziciji prejšnje vlade pod Tsaldarisom. • * • Ministrski predsednik Alcide de Gasperi se trudi s sestavo nove vlade. Dozdaj se mu to še ni posrečilo ,ker noče sodelovati delavsko socialistična stranka. -'»F?! AMERIŠKA »MERIC DOMOVINA 11 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) «UJ Si. Ctair A ve. I(Fndrr»o 062« Clev«l»nd 3, Ohio Puliltsli«! doily except Saturdays. Sundays and Holidays MIKII 1947 * 4 » 4 ) 6 ; | 9 10 II n IJ 14 ij 16 '7 18 19 40 U 41 4) 44 1) NAROČNINA: Za Ameriko na leto »1.00; za Cleveland In Kanado po poiti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta *400. Za Ameriko četrt leta »300; za Cleveland ln Kanado po poiti četrt leta »3.15. Za Clveeland ln okolico po raznaialclh; celo leto »1.00. pol leta »4.00, četrt leta »300, Posamezna itevllka etana 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States »1.00 per year; Cleveland and Canada by mall »».00 per year. U. 8. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada bv mail *4.50 for 8 months. U. S. »200 for 3 months Cleveland and Canada bv mail »3.15 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier »1.00 per year. »4.00 for 8 months. »300 for 3 months. Single copies 5 cents each._____________ Entered e: -cond-class matter January 6th 1908, at the Post Offloe at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1819. »83 No. 18 Mon., Jan. 27, 1947 plačevalcev. ZakladniSfci urad namrefi ne plača nič iz svoje- Te dni bodo o tem odločali. In ,če. ga, ampak dobi ves denar od davkoplačevalcev. Ako so korporacije že^ilačale davke za leta od 1038 naprej, in ako bodo morale plačati delavcem za vsa ta leti nazaj, potem bodo smele korporacije zahtevati denar nazaj od zakladniškega urada, ki je denar vze! od njih dobička. Pa ne samo to. Korporacije so plačale dividende delničarjem iz dobička in če bi morale plačati zahtevano vsoto unijam, bodo zahtevale denar nazaj tudi od delničarjev. Tako bo nastala vsesplošna zmešnjava, če bodo sodnije ugodile tistim tožbam. V kongresu so mnenja, da bo treba nekaj storiti glede tega. Čim prej bo, tem bolje bo, da si bo dežela na jasnem. Kpneem konca pa delavec tudi ne bi spravil dosti od tega. Vse od 25 do 50%, kar bi prisodila sodnija, bi pograbili odvetniki, precej pa tudi davki od teh novih dohodkov. Ali se torej izplača napraviti tako zmešnjavo za tistih par centov, pa ko gre še za nel^aj, česar v takratnem tekočem letu ni nihče zahteval. Plača in mezda se določa vedno za naprej, vsaj tako govore pogodbe med unijami in delodajalci, ne pa za nazaj. Iz (hicage in okolice Danes meni, jutri tebi Oni dan,je umrl v Minnesoti Andrew J. Volstead. To je bil mož, ki je postal slaven čisto slučajno. Bil je v kongresu in tam je imel klučajno važno mesto v pravnem odseku poslanske zbornice. Ako bi imel tisto mesto kdo drugi, bi bil Volstead čisto navaden kongresnik, tako je bil pa znan kot oče ameriške prohibicije. Pa je bil “oče" samo v toliko, da je dal tistemu “kaj je pa tebe treba bilo” legalno mesto v ameriški ustavi, očetovstvo pa ne gre njemu niti v kredit, niti v žld. 0 vsled »ega volilnem priporočati. Enaindvajseta varda meji vseskozi do Western Ave. na zapadu in do kanala na vzhodu, do 16. ceste na severu in do Blue Islanda na jugu. Vsakega zavednega državljana je dolžnost, da se poslužuje svojih dražvljanskih pravic. In volilna pravica je ena največjih državljanskih pravic, ker daje posameznemu državljanu pravico, da izbira po lastni svobodni volji svojo vlado. Bolniki in drugo Tisti presneti sneg, p katerem smo zadnjič godrnjali, da je bil tak in pa tak, je zadnje dni izginil z naših ulic. Pobral je 3 seboj prah in nesnago, kar je prav. Zdaj je pa zopet suha in brez snega. Ampak težko, če ne bo takrat, ko bomo te vrste brali v Ameriški Domovini že zopet -drugi sneg. Ako bo, vam bomo povedali kakšnega nam bodo poslali od zgoraj. Upamo, da bo bel, ne vemo pa natančno. Rojak Mr. Maks Omerzel je te dni obolel in se nahaja v bolniški postelji. Mr. Omerzel je eden zelo aktivnih mož pri društvih in povsod kjerkoli potreba. Prejšnja leta se je veliko udejstvoval pri društvu sv. Mohorja, tako tudi pri društvu sv. Štefana. Zadnje čase pa se udejstvuje pri Ameriš-kem-Slovenskem klubu, ki posluje v lastnih prostorih na Cermak Rd. Dobremu in agilnemu rojaku želimo, da čim-preje okreva. Mr. Anton Kukman, naš slovenski groceristi mesar je še vedno na bolniški postelji, še vedno ga muči Tevmatizem. Tudi njemu želimo čimprejšnjega zdravja. Bolan je tudi nekaj naš znani rojak Mr. Joseph Perko. Tudi njemu naj Bog povrne kaj kmalu ljubo zdravje. --------------o------- Razno iz La Salle, E La Salle. — Kmalu bomo končali mesec dni novega leta 1947. Marsikateri ga ni dočakal cele-ga. Tak dogodek je bil tudi pri čestitke k napreku, Joe! Na 29. decembra so bili farani in faranke povabljeni v šolsko dvorano k zgodovinski proslavi. Ob. 7:30 zvečer je pričel lep program. Naš g. župnik Father Štefan Kasovič in ključarji so nam naznanili z velikim zvonom za proslavo. Najprej jo cerkveni pevski zbor zapel “Blu Danube,” “Zvjm zazvoni” itd. — Nato pa so g. župnik izročili vodstvo programa-Mr. Joe Bazniku Jr. Govorniki so bili: domači g. župnik, Mr. Jo« Piletič, Anton Strukel, Mrs. Ema Shim-kus, Mr. Daniel Baznik in Mary Lovšina. Zatem so dekleta zapela eno prav mično slovaško in “Pod oknom.” Ko je bilo to končano, so Father Kasovič poklicali k odru več faranov in vsak je prijel po eno zadolžnico za tisoč dolarjev, ki naj se jo zažge. V kptlu je že gorelo in tako smo zažgali pet in štirideset takih listin, ki so sku-' paj predstavljale $45,000 dolga. Ko je bilo to opravljeno je sledila amriška himna in Hej Slovenci, nato pa se je pričela prosta zabava s plesom. Da je bilo mogoče to storiti, je zasluga našega sedanjega'župnka Father Kasoviča in seveda z vašo po-mpčjo in dobro voljo. Kako pridno so žene, dekleta in možje nabirali denar krog faranov in mnogo drugih, ki so pridno nosili skupaj, kot čebelice med. — Vse to se je vršilo v letih 1943, 1944 in 1945. Da veliko dela ste' imeli vsi skupaj in vsa fara vam je hvaležna za to. Prav tako smo vsi farani hvaležni našemu g. župniku za njegovo veliko in požrtvovalno delo. Dobro se še spominjam, ko smo imeli prvo posvetevalno sejo v šoli, nam je rekel Father: dolg mora biti plačan — in danes je! Pa to še ni vse, kajti med tem časom se je kupilo tudi hišo za šolske sestre in en velik lot za staro šolo. Vse je plačano. Kupili so tpdi nov furnez za šok), enega za hišo duhovnikov in ve- fesa.::?;: Alderman Joseph F. Ropa Volilcem se priporoča, da ja umri viSt. Mary bolnišnici rojak John Klopčič. Rojen je bil v fari Peče pri Moravčah v vasi Mozga. Pokojni je bil zvest faran cerkve sv. Roka. V Ameriko je prišel pomladi leta 1902 in je prav pridno delal še pri prvi gradbi cerkve in šole. Z njim smo izgubili dobrega pionirja, ki naj mu bo ohranjen blag spom:n. Ob smrti je bil star 72 let. Zapušča ženo in odrasle otroke, ki so že vsi poročeni. Soproga Mary je tudi bolna in se nahaja v bolnišnici v Ottawa, 111. želimo ji vsi, da bi težko bolezen, premagala in bi se kaj kmalu vrnila k svoji družini v La Salle. Mr. Joseph Gregorich je pa napravil pogodbo s zidarji in tesarji, da mu bodo postavili gori na deveti cesti prav lično hišo, kjer bo imel gocerijsko prodajalno. Lepa stavba bo to za trgovske posle in bo stala tudi le- dijo medna pristni in nekaki1 tako vzhodu, kakor zapadu. gredo na volilni dan na voliš- po vsoto denarja. Torej naše ŠO ffuilje pubar to je danes plačano. To so’bili lepi časi za nas vse. Povedati pa moram, da je naš Father Kasovii veliko delal in zato naj mu velja na tem mestu javna zahvala z željo, da bi še mnogo let uspešno deloval med nami. Tako hvala tudi vsem o-stalim faranom in farankam ža vaše velikodušne prispevke v denarju, s katerimi ste omogočili, da je danes naš farni dolg plačan. Bog vas živi. Vedite, da Vsemogočni ne bo pozabil vaših dobrih del. Končno se prav lepo zahvaljujem Mrs. Mary Hrastar iz Clevelanda, Ohio za lepo zastavo, katero mi je izročila mojega brata žena, Mrs. Angela Strukel. Hvala tudi za pozdrave Mr. Ivan Račiču, Mr. J. Debevcu in Mr. J. Grdini. Bog vas živi! Pozdrav vsem naročnikom širom Amerike. Anton Strukel, zastopnik. AL PA NE “Veš, France,” sem govoril šlafkon&radu Jakšiču, ko sem si osnažil tiste titular zobe in še enega stisnil, da je bilo grlo lepo oplaknjeno, “v Jolietu so fajn ljudje. Veliko naročnikov ima tukaj moj list, če veš, katerega mislim. In zvesti so, kot malokje tako. če bi mi manjkali na eni roki trije prsti, pa bi še lahko seštel tiste, ki smo jih izgubili, odkar jih je naš zastopnik Jože Grdina prvič naluštal za ta list.” “Lepo prepevaš, Jack,” mi spodnese France, ki je slonel na postelji, da bo spravil cigaro v dim in pepel, predno se vleže. kih 40 let čita naš list. Mr. šetina je doma izpod šmarne gore, kamor sem jaz nekajkrat lezel na uro gledat in sv. Antona za zvonček cukat.” “Kaj niso hodili tje Ljubljančani po pravo pamet?” bi rad vedel France. “Po tisto so hodili pa k sveti Katarini, kjer se je dobil od sile dober brinjevček. Vriskali so, “Aha!” je vdaril vmes Jak-: škoda, da tebi ne gre, bi drug govorila. Pa misliš, da sva? E- šič, kot bi mu bilo vse kot na { dragemu zgled dajala.” dlani. ; “No, in še drugi moji znanci “Enkrat smo bili na šmarni , so v Jolietu. Tukaj nekje je pri-gori, kot so ravno spodaj v Tac-1 šla za ta mlado Menartova Josi nu, kjer moraš čez Savo, mostj iz Norwood Rd. Dolgo je že ni-popravljali in so morali ljudje j sem videl. Ko je bila še dekle, čez na brodu. Ko smo šli nazaj, I sem jo lajkal in se še zdaj ke-jih je en par izmed nas močni j sam, da ji nisem tega nikoli po-zrak na gori tako navdahnil, daj.vedal. Kar je res, je pa res, o- niso hoteli na brod, Jto smo šli ko so šli domov, polni brinjev- ] domov, ampak so ga rinili preko čka, pameti pa nič več kot prej. j vode. Veš, ,za take stvari mora Veš, na šmarno goro so hodile [ biti človek pod 20 leti, pa sio-dekleta in vdovice, ki so v kape-j venske matere sin. Ni čuda, če lici pri sv. Antonu za zvonček, je nekoč nek navdušen Ljub-vlekle in ga za božjo voljo prosi-’ ijančan, ko je stal vrh gore in le, naj bi jim kakšno moško! strmel v prelepi slovenski .svet stvar skomandiral. Kajpak, no-j pod seboj, na glas in iz dna srca krog žensk sem bil jaz vedno tako resen in boječ, da nikdar tega. čakaj, ti bom povedal zgled iz mladih let. V Ljubljani se mi je neka stvar strašno dopadla. Pisal bi ji bil, pa nisem vedel za njeno ime. če sem jo pa na cesti srečal, sem bil pa kot v plenice povit. Nekoč sem sklenit da no figo sva, ti rečem. Usta sem odprl in jih zopet zaprl, kot riba, ki jo vržeš na suho. “Ampak je bila pa ona iz drugačnega jesta. Ker me je v petih minutah trikrat srečala, sem se ji menda že znan zdel, ker pogledala me je od nog do glave, čisto majhno namrdnila usta in rekla, tako tiho da sva slišala samo midva: “štrame!” ' (Naglas je postavila na zadnjo črko, kar da beseli zeio pomemben izraz). Doma na Menišiji bi ji bil jezik pokaizal, gnidi, ampak v Ljubljani se pa taki izraziti po- sivai SKumaiiuirai. rvajpaa, nu- puu scuvij, na gias 111 iz una srca pnvn. ncauc »eni saiema ua 7» ntilnim.au bena ni priznala, da je rinila vzdihnil: “Joj, če br bila šmar- jo ogovorim, pa če se pes opali.; ^ J °**11 prav radi tega na šmarno goro. j na gora žgane, Sava pa maslo, Zaradi lepega razgleda da je kaj bi bila to za ena rihta!” šla, se je gvišala. Kakopak, za-: “Ti si pa res pravi, France! radi lepšega razgleda, pa ji niso Vidiš, koliko govorim in mlatim oči padle nikamor drugam kot z jezikom, pa ne da bi me spom-“Kako ne bi, ko imamo pa za-j po fantih. Doli z gore so se par- nil, enčeš, enega stisni, Jack, ko res tako dobre naročnike tukaj j čki za roko držali, pa ne smeš vidim, da imaš suha usta. Pa in dosti dobrih prijateljev, še j misliti kaj slabega pri tem. To' saj vidim, da se moram kar sam Clevelandčane se tukaj dobi. Naj je bilo vse zastran tega, da so. siliti. Se reče, dosti me ni treba primer nekdanji kamnoseški j fantje dekletom pomagali na siliti, ker sem vedno ustrežljiv č'ovek. Na zdravje, France! Ko, jo zagledam, da gre proti človeka. meni, sem že vse na pamet vedel, kaj ji bom rekel. Ko sva bila že vštric, mi je pa jezik primrznil. Naglo sem šel naokrog in ji prišel po drugi cesti zopet nasproti, enčeš, zdajle bom pa zinil, če sem še kdaj. Pa je bilo prav isto. Osel, sem si rekel in še enkrat tekel naokrog in ji zopet prišel nasproti, zdajle bova pa “čakaj, France, enega bom še, če hočeš, da ti bom še kaj povedal o Jolietu. Ti bom povedal, kako sva nekoč s čarovnikom Johnom Grdinom vozila mimo cerkve sv. Jojeefa na Chicago cesti, pa še potrkavali so nama, kot bi se peljal sam kardinal iz Chicage. Ljudske povesti FRANC JAKUC Mož je gledal srdit, da se je šla hči za ženinom; tako je pa Lazarica kar tresla in jokala. Spomnila se je, da ji je dejala hčerka: “Pa molite zame!” . . To se ji je šele sedaj čudno zdelo in začela je ugibati, kaj je hotela Ančka s temi besedami. Pa ni mogla uganiti; molila je celo noč iskreno, ker ni mogla zaspati. Povedala ni možu nič, kako se je obnašala Ančka pred odhodom, ker se je bala njegovega očitanja. Dozdevalo se ji je, da je Ančka nameravala nekaj, ker je zadnje dni nekako čudilo' govorila in se obnašala nenavadno. Zjutraj je pa dejala možu: “Jaz jo grem iskat!” “Pa mi jo dobi!” je rekel on. “Pustila si jp samo, ko veš, da ni še vajena ničesar in še nikjer ni bila. Sedaj pa išči!” Na videz je bil Lazar miren, a vresnici so ga mučile hude skrbi. “Kje je? Kje je? . . . O, on je lju- DROBNE VESH IZ SLOVENIJE (Doile preko Trata) (Nadaljevan)« . 1. Hrani) nik Hleba, toda budi vsi drugi TEKMOVANJE. — Ne mo- ........... le Barbiča priganjala, naj ven dar on razglasi, kam je šla, da ne bodo tavali Lazarjevi v temi in v strašnih skrbeh. “O, naj le še malo pečakajo! Dekle mora biti na morju ali vsaj pri morju, prej ne povem.” Ko so ga ljudje izpraševali, ako on kaj ve, kje je Lazarjeva hči, se je obnašal skrivnostno, oči so se mu živo lesketale, da se je začelo nekaterim dozdevati, da ve on več nego drugi. “Ti veš! . . Barbič, ti veš!” — Tako so ga napadali. “Jaz vem? Ali je moja hči? . . Ali sem jaz njen ženin? . . Hehehe . . . Iščite jo, komur rete vzeti sedaj v roke komunističnega lista, da ne bi bilo tam vsaj nekaj o potrebi tekmovanja. Sedaj vse tekmuje: enkrat rudarji, enkrat tekstilci, pa spet usnjarji, jeklarji itd. V zadnjem času celo berenjd, da je potrebno tekmovanje v uradih. Uradniki se morajo skušati, kdo bo rešil več avtov. Morda bi bilo to tekmovanje še najbolj koristno. Tudi drugod ne samo v Titovini. TRBOVELJSKI RUDARJI, ki so bili steber komunistov, so nad tem načinom dela najbolj razočarani. Plače imajo res večje, toda udarniško delo jih ubija. Zlasti pa se jeze na “prostovoljno” nadurno delo. Potem, ko dela rudar cel teden, mora še v nedeljo na “prostovoljno” delo. če akcionarja.” “Reakcijonar, to jc človek, ki se ne strinja z režimom, pa je zmeraj zaničevan in v nevarnosti, da dobi slabše in Dekleta so tekala od hiše do hiše, izpraševala se in ugibala, izpraševala fante, pa nihče ni nič vedel. Drugekrati so ye- £“&KV 5 S S-išp**»- in dostikrat je mislil: “Dobiti sedaj P« *¥> “«■. To le bll° j . K0MUNISTI so naj- ji moram dobrega, premožnega moža, da se ji ne bo godilo slabo. . .” Po dolgem selu je zašumelo, da Lazarjeva Ančke ni iz Ljubljane, da se je najbrže izgubila. In to je zašumelo na uho tudi Gornici tam v Kozjem repu pa je vzdihnila: “Oh„ kaj bo pa sedaj!” . . Ona je že vedela, da jo je Barbič,srečno od. vendar preveč! '| STARI KOMUNISTI so naj- Lazarica je prišla iz Lljub-.bolj užaljeni. Ti nimajo anet. ljane vsa brez glave, obupana1 nobene besede. Tisti, ki so leta in objokana. Doma jo je mož j in leta delali za komunistično natepel - in potlej se je sam organizacijo, so v novih raz-odpravil iskat dekleta. Pa tu- j merah brez'veljave. Zdaj lma-‘di on, ki je drugekrati vse ve- j jo besedo le novopečeni komu-del, vse prav opravil in dognal,! nisti, ki so šli v hosto m se tam je prišel domov še bolj obupan,! izučili. Marsikdo od teh je bil kakor žena, zakaj za Ančko ni | včasih veliki kra jevaš in sokol, bilo ne tiru ne sledu . . O, to sedaj pa je odločujoč komu- vedel iz Ljubljane in je sedaj ie bilo joka v hiši! Celo on se ! nist, ko gž je gozd predelal, li molila, da bi se vse prav izvršilo. Ko bi Lazar ne-bil tako visoko od nje, bi mu bila šla povedat, da naj žf skrbj, da je TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr, J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St.. Je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik je vedpo nehaj* ."priti v dotiko z našim zobozdrarnlkom, vam po Ih Župnik lzvrSll vsa morebitna šopvavlla na njib čelu In Ra nadomestit* z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov le DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd SL: vhod samo na E. 62 SL Urad te odprt od 9:30 zi. do 8. zv. . Tel.: EN 5013______ J JC U11U JV/IVtt V Ilioi i L/VIV j ---- je brisal! . . Glave vendar še imajo danes besedo, stari mo-ni izgubil, zakaj na pepelnično' >ajo spoznavati, da so bili le sredo je šeLpovedat v župnišče, orodje agitatorjev, da se mu je izgubila hči, da | DRŽAVNI ZAVOD ZA SO- odborniki so veliki grešniki. Enemu članov “ljudskega” odbora očita list, da je celo kradel ljudsko imovino in jo dalje prodajal. To je seveda imovi-na ljudi, ki so jih rešili zemeljskih dobrot v imenu države ali oropali v imenu “ljudstva.” Nam se ta zmerjanja tatov in tatičev med seboj zde nekam čudna. Vprašujemo se, ali je ljudstvo izbralo te oblastnike, ali jih ni. če jih je, ali ni vol delo, kakšni tiči so. Zdi se, da jih je izbrala partija in ljudstvu vsilila. “Volilo” je “ljudstvo,” kar so mu predložili in ukazali voliti. Predložil so pač tatove. LESNE ZADRUGE IN NJIH TEŽAVE. — Matevž Hace v Starem trgu pri Ložu je spoznal, da je organizacija lesnih zadrug težka stvar in je o tem potožil v “Lj. pr.” 21. dec. Ljudje, pravi, so nezaupljivi. V loški dolini se je samo vsak deseti posestnik gozda vpisal v zadrugo. Tako se med vrstami iz teh listov razbere, da ljudje Hacetom in drugim komunistom ‘pač ne zaupajo, kadar gre za denar. Videti je, da celo partizani ne zaupajo drug drugem. TITO PRED NEBEŠKIMI VRATI. — Mnogo ljudi,-ki so (jrej noreli za ‘partizani, je da« nes že ozdravljšjjjh in spreobrnjenih. Na račun teh spreobrnjencev si ljudje pripovedujejo to šalo: Tito je umrl in silil v nebesa. Toda, ko ga zagledajo, da stoji pred nebeškimi vrati, začne vse vpiti nanj, da spa-i da v pekel. Toda sv. Pater se zavzame zanj rekoč: “Kaj re- 21 — za 25 —za 32 — za 40 — proti 47 —za 49 — za 50 — za ricans, pa se njih Imena še vedno blestijo tam. Ne mislita, drage članice, da sem se prenaglila. Ne, to se pri meni kuha že od konvencije in od naše polletne seje, ko je Father Medic osebno prinesel pismo DELO DOBIJO OU -- za F“‘,vw r—- Potem so se*pa še priglasile, gospej Erjavec in katero je bilo . v. Mi 41 An • »Mšišnnn na an M V niomll da so z nami številke: 41, 42 in 73. Torej je 10 podružnic za to, da se sprejmejo resolucije in proti samo štiri in še od teh je rekla zastopnica od št. 40, da je prav za prav nevtralna, ker nima navodila od podružnice. Namen tega sestanka je bil, da se pozove naše tri glavne odbornice, naj odstopijo od SAN-Sa In od Združ. jug. odbora. Naj se zavedajo, da so uradnice katoliške organizacije, ki je bila ustanovljena na katoliškem temelju s pomočjo gg. duhovnikov in dobrih katoliških žena. Zato tudi zahtevamo in želimo, da takoj vzamejo svoja imena iz gori navedenih uradov in se držijo naših sklepov. Sedaj naj vsem članicam naše organizacije povem, kako hitro je bila sprejeta moja resignacija iz gl. urada po naši predsednici Albini Novak. Na 7. ja-. nuarja smo imele navedeni sestanek, na 9. jan. mi je pa poslala sledeče: “Cenjena sestra Otoničar! prečitano na seji. V pismu je bil apel na Slovensko žensko zvezo, da bi pristopile k Ligi katoliških Slovencev v Ameriki. Bilo je na konvenciji predlagano in podpirano, da bi pristopile in še nekaj darovale za ligo. Toda naše odbornice so rekle, da je konvencija odločila, da se nikamor nič ne da in da se bodo držale konvenčnih sklepov. In vsem je znano, kako hitro ste 'vzele svoja imena ven iz imenika Liginih odbornikov, toda od SANSa se pa ne da ločiti in se ne da. Menda vam je več zanj kot pa za svojo lastno organizacijo. Morda že same uvidevate, da ste zašle na napačno pot, toda vaš napuh, ali kaj je, vam ne pusti, da bi napako popravile ob pravem času; predno bi bilo prepozno. Ne ozirajte se na tiste, katerim se bojite zameriti, kot pravite. Saj ste vedele, da ste pristopile h katoliški organizaciji in da bi moralo biti tam vaše mesto. Ve. tri glavne vodite. I AUGUST I HOLLANDER I v Slov. Narodnem Domu, I 6419 ST. CLAIR AVENUE, ■ POŠILJA DENAR v JugO’ ■ slavijo, Trst, Gorico, Av-I strijo, Italijo in druge kra-g| je, vsaka pošiljatev je jam- I čena; I PRODAJA ZABOJE za po I šiljanje hrane in obleke v I staro domovino in sprejema I take zaboje za odpošiljanje H T stari kraj. Pri Hollander ju boste ve-I dno dobro postreženi. naj oznanijo na prižnici, da CIALNO, ZAVAROVANJE jc veja odganjate? Noben človek pride povedat, kdor jo je vide:' sedaj edini nosilec socia nega 1 v jugoslayiji ni spreobrnil in ali našel vsaj sled za njo. Pi- zavarovanja. Ta dela za vso j spravjj k pameti več ljudi kot še naj pa gospod župnik tudi državo. O tem novem zavodu; Tito „ drugim gospodom, da to ozna- ! je izšla podrobna uredba 22. , ------„------- ' nijo. ! novembra, Centralizem je se j nj i- Lj ^ 0| --J Župnik je pomiloval in tola-‘daj v zavarovanju popolnoma, I OjaSIUlO DIVSe gl. IMII fil kar ielmogel, potrtega La- izpeljan. Vea.dpnar yse drža- j ŽOrimSZZ zarja^ Vsa s "r se mu je zdeA-e teče v Belgrad. česar niso j ~ la čudna. Premišljeval je in1 mogli izpeljati centralistični; Cleveland, O. — Ko sem na 7. ugibal, kam bi se bilo dekle ricraljevaši, to je sedaj izpeljal j jan sklicala na sestanek uradrii- vtaknilo _ a nič pravega mu ni' centralistični partizani. Tako bo ce clevelandskih podružnic in de- moglo priti na um. Slednjič1 Slovenija spet plačevala za vso legatinje zadnje konvencije Slo- - t.- u:i—„L„i su1 rirvavn venske ženske zveze, so se prav povelj no odzvale''mojemu vabilu. In ker sem bila opozorjena, da moram javno objaviti rezultat msovanaj na tistem sestanku, nkj bo tukaj navedeno, katere podružnice so bile, da se sprejme resolucije in katere ne. Po podružnicah so glasovale navzoče sledeče 10 — proti 14 —proti 15 — za 18 — proti ca sprejete z največjim obŽSTo- in 9^tovali> da snovanjem. Torej Vaša odgovor- nj yami in da ne ^ na nost, spadajoča k uradu glavne ^ hkratj Držite se nadzornice, m(preneha z dnem, poti> na katero je 0. Januarja 1947. , Upam, da , naša postavljena. Do-Vambote odtežilo vsajen knž|st.3emdelovala za S,ovensko na tem svetu. - Sledi podpis. | ^ Bila sem i6 let Sedaj si pa malo oglejmo to tajnica pri najVečji podružnici tako naglo sprejeto resignacijo. in 13 let glavna nadZornica. So Torej ona si je ter suma vzela daj je pa yse to minilo in ako se pravico, da lahko sprejme resig- ne bo yse izp0inii0, kot govore nacijo v poštev, ki ni bila urad- resolucijei se bomo me tukaj od-nn nnalana tip rnpi ne na eri. U- m , n_______ VEC POMOČNIC ZA (ARTERIJO SE SPREJME lili Delo je v čisti, zdravi i okolici / J Morajo razumeti in govoriti angleško .: Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se privlačijo. $29 za 40 ur dala m tedaq •«) J Hrana in uniforme zastonj , Zglasite se v The Ohio Bdi Telephone Company soba 901 700 Prospect Ave. Dobra služba Sprejme se dekle za dela v čistilnici (dry cleaning). Stalno delo ali pa nekaj ur na dan. Mervar Dry Cleaning Co. 5372 St. Clair Ave. ! HE 7123. (20) Za hišna dela nacijo v posrev, ki m ona umu-, resoiucijei se bomo me tukaj od- ženska dobi delo za pranje in no poslana ne njej ne na gl. u- cepi,e od Zveze ye]ika veyna čiščenje sob ob pondeljkih, tor-rad, ampak samo beseda o resig-1 .g z )iami in bo š)a z nami. Cas1 kih in petkih. Pokličite PO 0506. naciji zapisana v časopisu. AH . --------.,„x tom naciji zapisana v časopisu. AH ^ in g tem se ne bo več odla-ni bila dolžnost glavne predsed-j -akj. pozdravljam vse zavedno, nice, da me povabi na polletno j)an3tvo slovenske ženske zveze, j sejo, do katere sem imela pravir, Mary Otoničar. | co? Seja se je vršila 27. jahi; pa'kakor bi mu bilo nekaj ši-1’ državo. n‘o v glavo . . | BRATCI MED SEBOJ. - “Kaj pa, Lazar, ali si msta Gon sem omenjal Trbovlje. Lj. bila z onegavim Antonom ne- Pr.” glavno glasilo komunishic-kaj tako? jt vprašal Lazarja, ne stranke je 10. dec. krepko Lazar je mencal in mencal. ^zela v roke neposlušne trbo-na to vprašanje - nazadnje je veljske rudarje. Toda se slab-moral le priznati, kar je vedel. ! še so odrezali 22. dec. v tem l-“Ejse je nasmehnil go- -tu komunistični ali vsaj rezim-spod župnik, pomel si roke in':ki prijatelji v Kranju. Komu-privzdignil kazalec, kakor bi nistično glasilo pravi, da Mest-hotel reči: “Jo že imam!” Ini ljudski odbor v Kranju ni Lazar je pa odločno odma, nosilec teženj delovnega Hud- Lazar je pa uumw ««--------------- , . . , . jal z glavo: “To pa že ne, to! ;4va. Velik krivec je predsed- go čakati iia mojo resignacijo: Na polletni seji bi se me moralo vprašati, če sem namenjena res odstopiti kot glavna odbornica ali ne, če bi bila sploh podala ustmeno ali pismeno resignaci- (Janez Trdina) Ko so prišli sv. Jožef, Mari- predsednica zato tako naglo n 3illdenea. Pri prveil na svojo roko stopila v akcijo, , .... , ker se je morda bala, da bi me vodnjaku naprosuo d, d uradnice na polletni seji morda b* smeM P1*1, 1 J J ,p .. pregovorile, ali da ne bi hotele Mi neusmiljenega srca in jim vzeti moje resignacije na znanje. n^so dovolili, da bi si bili uga-Pomislite, drage članice, naša sili žejo. Vprašali so jih žagi. predsednica je lahko v dveh ničljivo, ali s0 pozabili pot do Za čiščenje uradov ženska dobi delo. za čiu__. - - ; stalna zaposlitev, dot šajte za Forelady v 12. nadstropju Hippodrome Bldg. (22) MALI OGLASI dneh sama vse naredila, me se pa borimo že dve leti, da bi jo spravile od SANSa in od United Committee of South Slavs Ame- vtAKG ONE M DAY YOUR BUY WORD ASM* Y*> »"k p, vitamini IM «*- ■Ua «mn rtquirtratMl m Sl Sl. n.« d«y- IM”. CONVINIENCL “S"1* “* **>• TM. KONOMY. OUARANTEEi Y«» monr Ml *. fv lokh« • Sml. O-mA-Oo, (Mte MS-,1. VMU •»» pl. ViMiiS. CapniM uius lAgosAioaus, me. NUnul. IndkHN . . Naša punca je prepamet-1, na, one ve, da jaz ne pustim kaj takega!” “E!., e! Bomo videli, kaj : bo . . Bom pa oznanil!” . j “Pa še drugam pišite!” “Danes je sreda. Do petka bom počakal s pisanjem, morda se ta čas najde, ako ne, pridite povedat, bom potem pisal.” “Je že prav, gospod . . . Ampak tistega ne smete misliti, da bi še kaj. imela z onim, sedaj celo ne, ko je že v Ameriki!” E! . . e! . . Saj je tudi tja pot . . Lazar se je vrnil domov brez tolažbe. Otresal je z glavo, ko se' mu je vrivala misel, da je šla morda Ančka res za Antonom . . . Zdelo se mu je nemogoče. “Kako neki, brez denarja, brez obleke, brez slovesa in kar tako . . Še bolj je bil zmešan. ' Drugi dan potlej je bil v Dolgem selu mali “pust’. Seljani so se gostili s tistim, kar jim je bilo ostalo na pustni dan. Kakšen krof se je še dobil, malo drugega pečenja, kakšne kosti se niso. bile ob pustnem dnevu dovolj obrale, pa še kaj tacega je ostalo, kar ni bilo za druge dni. Rohne je glodajoč kračo dejal nepovabljenemu gostu Barbiču: “Post je dolg, treba se je podpreti. KWpNGi doma, da se tako potepajo po svetu. Pitali in žalili so jih z najgršimi pridevki in kletvami; rekli so jim celo, da so cigani, kar je bilo pri Egipčanih najhujša sramota. Jokaje se je napotila sveta družina dalje. Bog pa je kaznoval neusmiljene ljudi še tisto uro, da so pozabili pot do svojega doma in so se jeli potepati po širokem, neznanem svetu. Kamorkoli so prišli, povsod jih je vsak človek črtil in preklinjal, jih podil od praga in jim še vode di privoščil. Nihče jim ni rekel drugače j nego cigani in tako pravimo! njih naslednikom še dandanes! v svarilo in spomin, da padei vsaka kletev nazaj na tistega,; kdor jo je namenil bližnjemu.1 Resnicoljub. Marinko’s Beverages, , Fruits and Vegetables C 416 E. 156. St ' Tel. IV 3170 Pivo, vino in Cordials / Dovažamo na dom ravne tako tudi za svatbe in partye (x Feb. 17), Funezt Novi lumul za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting 115 — {ličenje 65 oremenjtmo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. - EN 0UY Govorimo slovensko (x) Imate zdravniške / MALI OGLASI ______________ | Ko vam zdravnik predpiše Soba se odda zdravila, je važno, da so ista Odd« se soba poštenemu fan-; skrbno in pravilno sestavljena, tu ali dvema, spodaj. Zglasite, Naša lekarna je za natančno in se na 1129 Addison Rd. po 6.; dobro sestavo zdravniških pred-uri zvečer. (18)' priov, prejela že štiri trofeje. Prineeite vaše predpise k nam. Mandel Drug Grelec naprodoj Naprodaj je grelec na premog za 5 sob; cena je $35. Je skoro _,— ^ _ _ SfiSTS M ■“* ^ 9712. (Th. Mo. Wed.-x), slovenski LSKAuan 15702 Waterloo Rd. ; cirnlu* H, OM» ! Letam* odprte: Vtak dan od 8:30 dopoldne do U). mdr. | Zaprta vez dan ok Bedak ........ __rr___ I Pomagajte Ameriki, kupujte Vogel St. Clair Ave. in E. 6X1 h Victor g honde in i PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies r L LETO STRAHOTE 1793 VICTOR HUGO V, Naposled umre še babica, tako da je bil učitelj sam gospodar v hiši. Ko je bil sirota še v nežni starosti na smrt bolan, je Cimourdain noč in dan bedel ob njegovi posteljici; zdravnik ga je zdravil, toda le Cimourdain je dete rešil. Tako učenec ni bil učitelju dolžan samp svojega duhovnega bitja, ampak tudi telesno življenje. Te, ki nam vse dolgujejo, imamo najrajši; Cimourdain je tega otroka ljubil nad vse. Ko je bila vzgoja končana, se je moral Cimourdain od odraslega mladeniča ločiti. Kako mirno, hladno in nezavestno kruto odpuščamo učitelja, ki je dal učencu dušo! Plačan in odpuščen se je Cimourdain moral podati iz višjega sveta nazaj v nižji, mladi gospodič, ki je bil že od rojstva namenjen za častnika, pa je dobil stotniški dekret in bil vpoklican v neko garnizijo. Skromni učitelj, ki je bil že takrat v svojem srcu odpadel, se je vrnil v temačno pritličje Cerkve, NEW BATTERIES in all sizes Many Popular Makes ALSO TIRES All Makes All Sizes Lowest Prices in Town ADAMIC’S SUPER SERVICE Cor. E. 103 and St. Clair GL. 3549 katero se imenuje “nižja duhovščina”; Cimourdain svojega učenca ni več videl. bje veliki, pesti kakor pri hlap' cu, oči goreče. Mali je bil rumen in se je zdel, ko je sedel, naravnost pokvečen. Glavo je držal krčevito nazaj, oči so bile podplute od krvi, na obrazu so bile blede pege. Okoli mastnih štrenastih las je imel ovit bel robec, čela nobenega in pa strašno velika usta. Nosil je dolge ozko prilegajoče se hlače, velike čevlje in pa satinast telovnik, ki je bil nekdaj bel; nad telovnikom pa suknjič, pod katerim je nosil bodalo, kakor Revolucija je napočila, toda se dalo sklepati iz neke tr- Help Wanted—Female Power Sewing Machine Operators EXPERIENCED High hourly and piecework rates PERMANENT EMPLOYMENT MODERN FACTORY Kaynee Co. 6925 AETNA RD. at Broadway v vseh neznanskih dogodkih tega časa je v Cimourdainovi duši tlel spomin na bitje, ki ga je bil napravil za moža. Ta otrok, ta sirota, ta učenec je bil edina stvar na svetu, ki jo je ljubil. Toda, ali je bil čelo v taki ljubezni tak človek, kakor je bil Cimourdain, ranljiv? To bomo videli. TRIJE TIRANI Sestanek v Pavovi ulici V Pavovi ulici je bila gostilna, ki se je takrat imenovala “kavarna,” s posebno sobico. Tam so se katerikrat shajali možje, ki so bili tako mogočni, da so jih na vsakem koraku nadzorovali, in so se zato bali, da b,i jih videli javno skupaj. 28. junija leta 1793. so sedeli v zadnji sobici okoli mize trije možje. Njihovi stoli se niso dotikali; vsak je sedel na e-nem koncu mize, tako da je četrti stol bil prazen. Bilo je okoli osme ure zvečer. Na cesti je bil še dan, dočim je sobica 'bila že temna. Viseča svetilka, ki je takrat bila luk-sus, je razsvetljevala mizo. Prvi izmed1 teh mo|ž, bled, mlad in mrk, je imel tenki ustni in mrzel pogled; lice mu je včasih nervozno podrgetavalo, tako da se ni mogel nikoli nasmehniti. Bil je pudran, skr-tačem zapet in je imel rokavici. Njegov svetlomoder flrhk je bil brez gube ,imel je kratke nankinaste hlače, visoko kravato in na prsih elegantno zgubano srajco ter čevlje s srebrnimi zaponkami. Od ostalih dveh je eden bil neke vrste velikan, drugi pa pritlikavec. Veliki možakar je bil oblečen v preširok frak iz rdečega blaga, na nogah je imel visoke zavihane škornje, okoli prostega vratu pa mu je bila nemarno zavezana kravata, ki je visela globoko doli čez predsrajčnik. Telovnik, ki ni imel gumbov, je bil odpet, lasje divje skuštrani, dasi se jim je še poznala nekdanja nega; bili so podobni grivi. Obraz mu je bil kozav, med obrvmi se je videla jezna guba, okoli ust pa je bila poteza dobrohotnosti. Ustni sta bili debeli, zo- de ravne črte v njegovih gu bah. Prvi izmed teh mož je bil Robespierre, drugi Danton, in tretji Marat. Bili so satni v sobi. Pred Dantonom je stal kozarec in prašna steklenica vina, pred Maratom škodelica kave, pred Robespierrom kup papirjev. Zraven papirjev je bil težak, okrogel, svinčen tintnik s peresom, na papirjih velik bakren pečatnik, kojega držaj je predstavlja! bastiljo. Sredi mize je 'bila razgrnjena karta Francije. Pred vratmi gostilne pa je stražil Maratov domači pes, to je oni Lovrence Basse, ki je 13. junija, 1» je nekako štirinajst dni po sestanku, ki ga tu opisujemo, s stolom mahnil po neki deklici Karloti Cord'ay, ki je uibila Marata, v tem trenutku se pa v Caenu udajala svojim sanjam. Tega večera ga je njegov gospodar vzel s sefboj v kavarno v Pavovi ulici in mu zabičal, da ne sme nikogar pustiti v sobo, kjer so sedeli skupaj Marat,, Danton in Robespierre, razen če bi prišel kdo od odbora za splošno blaginjo, od komune ali p,a kdo od “škofijskih.” Sestanek je trajal že dolgo. Posvetovali so se o papirjih, ki so ležali na mizi in katere je bil Robespierre prečital. Govorjenje je postalo vedno glasnejše. Možje so bili hudi drug na drugega. Celo ven so se semtertija slišali vzkliki. V tistem času, ko so bile vse seje javne, je vsakdo mislil, da ima pravico prisluškovati. Lovrence Basse je pritisnil ušesa na ključavnico. Lovrence je bil v službi pri Maratu, toda kot stran-kar je pripadal k “škofijskim”. Dantom se je bil pravkar vzdignil in jezno odmaknil stol. "Poslušajte,” je dejal. “Samo epa štvar je, ki ne trpi odloga: republika je v nevarnosti. Jaz poznam samo eno: rešiti Francijo sovražnika. V to svrho je vsako sredstvo dobro. Vsako, vsako! Če me obdajajo od vseh strani nevarnosti, po-iem sežem po vseh sredstvih, in če se bojim vsega, kljubujem mu. Nobenega polovičarstva, nobenih sentimentalnosti revoluciji! Mi moramo biti strašni, kajti le tako koristimo domovini. Ali se slon pomišlja, kadar postavi nogo na sovražnika, da ga zmelje?” 1 “Čisto moje mnenj,” je sla- -AND THE WORST IS YET TO,COME -in najhujše šele pride Obstaja splošno svetovno pdttiatljbanje maščob za mila, obodov (*»>• avtov . • • IZROČAJTE ODPADKE MAŠČOB Danes se jih bolj potrebuje kot kdajkoli. dko odgovoril Robespierre in dodjal: “Vprašanje je, kje stoji sovražnik.” “Na meji, in jaz sem ga zapodil,” je dejal Danton. “V deželi, in jaz ga nadzorujem,” je odvrnil Robespierre. “Jaz vam pravim, Rebespier-re, da je na meji.” "Danton, jaz vas zagotav-Ijam, da je v deželi.” “Pomirita se,” je dejal tretji glas, “on je povsod in vidva sta izgubljena.” rata in dejal mirno. "Pustimo te fraze. Tukaj so dejstva.” “Pedant!” je zamrmral Marat. Robespierre je položil roko na papirje in nadaljeval; “Pravkar sem vam prebral depeše Prieura de la Marne. Poslušajte, Danton, vojska z zunanjim sovražnikom ni nič, državljanska vojska je vse. Vojska z inozemstvom je mala V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Frances Brodnik ki je odšla v večno življenje 27. januarja 1945. Hodna te zemlje leti dve krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš, ljubljena šena, draga nam mama v duhu pa večno med nami živiš. Robespierre je pogledal Ma- praska na našem komolcu, dr- žavljanska vojska je rak, ki nam razjeda jetra. Iz vsega, kar sem vama prebral, sledi: Vandeja, ki je bila dozdaj razcepljena med več voditeljev, je zdaj na tem, da se strne skupaj. Odslej bo poslušala enega samega voditelja." “Generalnega tolovaja,” je zamrmral Danton. (Dalje prihodnjič) ------o------ Kupujte Victory bonde! TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA IN OČETA Frank Zupančič ki je za vedno zatisnil svoje oči dne 28. januarja 1944. Tri leta. te žd eriia zemlja krije, truplo tam v grobu zdaj trohni, mm pa težko je pri srcu, po licu se solza rum drči. Sladko počivaj tam v grobu, tam v tihem kraju miru, duša pa večno naj plačilo uživa pri ljubem Bogu. žalujoči ostali: SOPROGA IN OTROCI Cleveland, O. 27. januarja 1947. V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE Anna Čampa ki nas je za vedno zapustila 27. januarja 1941, Snivate le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam! Da se vidimo v nebesih, izprosite milost rum. * žalujoči ostali OTROCI Cleveland, 0. 27. jan. 1947. VAZEN DOGODEK IZ LETA 1946 Atomska bomba m morju. — Kot velikanska goba se je dvignila voda, ko je bila Umsko leto preiskušana atomska bomba in njen učinek na 'morju. Preiskušnja je bila v bližini Bikini otokov na Pacifiku. Ob tej priliki sta bili potpoljeni dve ladji in 19 izmed 73 jih je bilo pa poškodovanih. Preiskušnja se je vršila SO. junija 1918, Mrs. Dorothy Taksen in Mrs. Ada Fishman, delavki Rdečega križa, pomagata otrokom v bolnišnici pripraviti božična voščila, katere otroci vpisavajo na kamnite ploščice. Te vrste pisanje na ploščice je posebne vrste razvedrilo za otroke v tej “Kray Ladies” bolnišnici v Brooklynu, N. Y. WMWM1 Kar bi bil človek brez jezike, to bi bil narod brez TISKA Z jezikom govori človek — z tiskom govori ve« narod, ve« »vet. Brez ti.ke bi postal wet mute.t. SLOVENSH NAROD so dvignUi slovenski književniki in pisatelji s pomočjo tiska. Ves njegov kulturni dvig, ves preporod je prišel slovenskim ljudem potom tiska. Tisk je torej velevažna stvar za vsakega človeka. AMERIŠKI SLOVENCI bomo narodno zavedni toliko časa, dokler bomo imeli med seboj lasten slovenski tisk. Zato podpirajmo in vzdržujmo svoj slovenski tisk, dokler ga Imamo! "NOVI SVET" je najzanimivejši slovenski list v Ameriki. Prinaša poučne članke, poljudne novele in povesti in poleg v lega tudi objavlja zgodovino ameriških Slovencev. Če kak list, tedaj zasluži “NOVI SVET” vso našo podporo. Zato naročajte in širite ga vsepovsod. Stane letno za Zdr. dr. $3 za inozemstvo $3.50. Naroča se na naslovu: “NOVI SVET” 1849 West Cermak Rd. Chicago 8, 111. IZŠLA JE BARAGOVA PRATIKA ZA LETO Ml Stane a poštnino 50 CENTOV Za Ameriko in stari kraj , Zelo informativna in praktična knjiga za vsakega slovenskega človeka. Naročite jo dokler je v zalogi! Naročnino pošljite v. Money Ordru, čeku ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 WEST CERMAK ROADr-CHlCAGO 8, ILLINOIS \