Novi upravni odbor med diskusijo VSEBINA : dr. Jerovec Franc — Splošna merila o delitvi čistega dohodka J. Strojan — Naše bodoče naloge — Iz EE predilnica — Devetindvajset — Pokali za teden mladosti L. Zabukovec — Prelomili smo tradicijo — Iz seje UO — Naš izvoz v prvih petih mesecih J. Mavko — Sejem Alpe — Adrija — Nabava in prodaja F. Rebernik — Kako smo delali O. Lipovšek — Tiskano v tiskarni J. Ukmar — Upajmo, da bo drugi mesec bolje — Za smeh in razvedrilo A. Zornada — Zazidalni načrt naselja Roje M. Vidmar — Mladina govori V. Habjan — Personalne iz-premembe Izdaja v 800 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Jože Klešnik. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Splošna merila o delitvi čistega dohodka Za boljše razumevanje izdanih predpisov, si moramo biti najprej na jasnem o pojmu čistega dohodka. Čisti dohodek je oni del dohodka, ki ostane kolektivu potem, ko plačamo skupnosti njen del dohodka tako imenovani prispevek od dohodka. Dohodek gospodarske organizacije pa dobimo, če od izkupička za prodane proizvode (celotni dohodek) odbijemo stroške in prometni davek. Čisti dohodek se deli po posebnem pravilniku o delitvi čistega dohodka, ki ga sprejme delavski svet, na del za osebne dohodke delavcev in na del za sklade. Tisti -del, ki je predviden za osebne dohodke delavcev, se deli med delavce po posebnem pravilniku o delitvi osebnega dohodka, ki ga prav tako sprejema delavski svet gospodarske organizacije. Če si hočemo to nakazano delitev dohodka ogledati grafično, izgleda takole: CELOTNI DOHODEK m v 73 O J3 o Q Poslovni stroški Prometni davek Prispevek družbi Osebni dohodki Skladi a e> 73 O M O •d G Posamezni kolektivi so sprejeli pravilnike o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov do konca leta 1961. V našem podjetju sta nova pravilnika pričela veljati s 1. avgustom 1961. Ti pravilniki morajo po svojem namenu in funkciji zagotoviti podjetju pravilen perspektivni razvoj in pravilno stimulacijo za vloženo delo, torej osebne dohodke v pravem odnosu na rezultate podjetja. Zvezna ljudska skupščina je dala kolektivom v zvezi z notranjo delitvijo čistega dohodka posebno priporočilo, s katerim je bilo predvsem naglašeno, da mora biti stimulacija proizvajavcev v sorazmerju z doseženimi uspehi gospodarske organizacije. Največjo važnost je omenjeno priporočilo posvečalo dvigu produktivnosti. Novi pravilniki o delitvi čistega dohodka in o delitvi osebnih dohodkov so časovno sovpadali z uvajanjem novih gospodarskih predpisov o delitvi dohodka. Zaradi navedenega so imeli kolektivi velike težave pri sprejemanju pravilnikov, ker še niso imeli nikakih skušenj v funkcioniranju novih instrumentov o delitvi dohodka. Prav ta okolnost je privedla do tega, da posamezni kolektivi niso v svojem pravilniku našli pravilnih osnov in meril za delitev čistega dohodka. Zaradi negotovosti, kako bodo delovali novi predpisi za njihovo gospodarsko organizacijo, so predvideli previsoko delitev v korist osebnih dohodkov, to je preko sorazmerja z doseženimi rezultati in ne-upoštevaje perspektivni razvoj podjetja. S tako kratkovidno politiko so si ti kolektivi sami zapisali pot nazadovanja do tiste meje, ko čisti dohodek ne bi zadoščal niti za kritje osebnih dohodkov. V aprilu letos pa je Zvezni izvršni svet, da odstrani nastale nepravilnosti, sprejel in predpisal posebno »Navodilo o izvajanju načel in splošnih meril za delitev čistega dohodka v pravilnikih gospodarskih organizacij«. 2e iz naslova navodila razvidimo, da gre za načela in za splošna merila pri delitvi čistega dohodka. Osnovna načela so: 1. pravilna razmerja kot podlaga za stabilen razvoj podjetja; 2. skladnost delitve s predhodnim razdobjem in s povprečji v skupini; 3. vrednost družbenih sredstev na zaposlenega, uporabljenih pri delu. Na podlagi gornjih načel pa bi bil zagotovljen tudi skladen razvoj življenjskega standarda delavcev. Da se izvedejo ta načela splošnih meril pri delitvi, je bila predpisana tudi posebna dokumentacija, ki jo je treba upoštevati pri zaključnem računu, periodičnem obračunu in pri pravilniku o delitvi čistega dohodka. Dokumentacijo k pravilniku o delitvi čistega dohodka mora sprejeti delavski svet, z vso potrebno obrazložitvijo, do 30. junija 1962. S to dokumentacijo mora delavski svet postaviti osnove in merila za delitev čistega dohodka tako, da zagotavljajo pravilen razvoj podjetja in s tem uskladiti tudi nagrajevanje delavcev. Praviloma naj od povečanega čistega dohodka, ki ga kolektiv ustvari s svojim poslovanjem, sorazmerno bolj rastejo skladi, kakor pa osebni dohodki. Kako najti za posamezno gospodarsko organizacijo pravilen odnos naraščanja sredstev za sklade, je naloga, ki jo morajo izvršiti delovni kolektivi odnosno njihovi delavski sveti do 30. junija. Pri njihovem delu pa naj jim, poleg predpisane dokumentacije, pomagajo posebne v to svrho postavljene komisije. Komisije so bile ustanovljene za zvezo, posamezne republike in občinske komisije, ki imajo neposreden kontakt z gospodarskimi organizacijami. Poleg navedenih so bile osnovane tudi komisije po strokah, tako tudi za tekstilno industrijo. Delavski svet podjetja naj v sodelovanju s pristojno komisijo poišče pravilna merila in pri tem upošteva, kako je bil čisti dohodek, odnosno njegovo povečanje, ustvarjeno. Če je bilo povečanje čistega dohodka, posledica večjega prizadevanja delavcev, njihovega napora odnosno spretnosti, služi tako povečani dohodek za enakomerno povečanje osebnih dohodkov in skladov. Pri tem ne bi bilo umestno povečati razmerja niti v korist skladov niti v korist osebnih dohodkov. Seveda mora biti večje prizadevanje delavcev utemeljeno z dvigom storilnosti. Če je bil večji čisti dohodek dosežen vsled sprememb v cenah, to je s povečanjem cen, naj se ves tako povečan čisti dohodek vloži v sklade, ker dviganje cen ali sprememba instrumentov ne pomenita prizadevanja delovnega kolektiva. Če pa je nastal večji čisti dohodek zaradi boljše strojne opreme, izboljšav v tehnološkem postopku, boljše organizacije dela ali boljše poslovne politike podjetja, se vloži v osebne dohodke toliko sredstev čistega dohodka, kolikor je to zasluga kolektiva, vendar se mora vedno zagotoviti sorazmerno večji porast skladov, kot osebnih dohodkov. Če občinska komisija smatra, da osnove in merila za delitev čistega dohodka v pravilniku gospodarske organizacije niso v skladu s predpisi odnosno s predpisanimi načeli in splošnimi merili, predloži gospodarski organizaciji svoje pripombe in ji določi rok, da te nepravilnosti odstrani. O pripombah občinske komisije mora sklepati delavski svet in obvestiti o svojem stališču občinsko komisijo. Eventualne spore rešuje dokončno republiška komisija za uveljavljanje načel in splošnih meril pri delitvi čistega dohodka. Pri odmerjanju osebnih dohodkov v sorazmerju z doseženimi uspehi pa lahko gospodarska organizacija upošteva tudi večje življenjske stroške in to za leto 1961 do 10 °/o, za leto 1962 pa do 5%. Pristojne komisije bodo upoštevale pri svojem delu tudi specifične pogoje dela posameznih podjetij. Lahko pa se zgodi, da bodo morala nekatera podjetja, zaradi v letu 1961 porušenih razmerij v delitvi čistega do- Maše bodoče naloge V zadnjem času precej govorimo o trenutni situaciji gospodarstva in kmetijstva v naši državi ter o problematiki našega izvoza, zaradi negativne plačilne bilance. V dnevnem časopisju vsak dan zasledimo poročila o novih predpisih ter razprave v zvišanju produktivnosti in uvoza. Če vse to prenesemo v naše okolje, se moramo vprašati, kaj sami lahko storimo za izboljšanje stanja v gospodarstvu. Smatram, da je naša dolžnost v tem momentu začrtati linijo, po kateri moramo hoditi, da bomo našo proizvodnjo lahko imenovali produktivno. Odpraviti grla v proizvodnji, avtomatizirati naše proizvodne obrate, izboljšati kvaliteto, ustvariti čim širši končni asortiman ter vsa razpoložljiva sredstva čim bolje izkoriščati v korist proizvodnje. To so problemi, katerih rešitve lahko bistveno vplivajo na povečanje proizvodnje in prodajo naših izdelkov. Seveda vsega tega ne bomo dosegli, če ne bomo vsi s strokovnim kadrom, samoupravnimi organi, skratka celotni kolektiv zastavili vse svoje sile za izpolnitev nalog, ki so pred nami. Naš kolektiv je že v težjih trenutkih pokazal svojo zrelost in vedno izpolnil naloge, ki so mu bile zastavljene, zato lahko tudi sedaj zaupamo v celoto, da bo izpolnjevala zastavljene naloge v zadovoljstvo nas vseh in v korist skupnosti. Prelomili smo tradicijo Zadnje volitve v organe delavskega samoupravljanja so pokazale, da so naše sodelavke-žene, katerih je več kot dve tretjine v našem kolektivu, letos pokazale več zaupanja svojim sodelavkam in jih v večjem številu volile v organe samoupravljanja. Na prvem zasedanju novoizvoljenega centralnega DS, dne 10. maja, je po izvolitvi komisij in poročilu volivne komisije, predsednik starega UO tov. Osolin Slavko, podal poročilo o poslovanju v preteklem letu. Iz poročila je bilo razvidno, da plana za 1. 1961 nismo izpolnili. Vzrok temu je bila med drugim slaba preskrba s surovinami, slaba kvaliteta surovin (konoplja!), velika fluktuacija delovne sile posebno v tkalnici in stalno menjavanje artiklov. Finančni pokazatelji so bili boljši in smo dohodek povečali z ozirom na planirani za 13,2%. Značilno za to obdobje je zmanjševanje števila zaposlenih, tako da je bilo ob koncu leta zaposlenih 14 delavcev manj. Fluktuacija delovne sile se je po sprejetju novega Predsednica CDS tovarišica Mrdjenovič Cilka hodka, prejemati v letu 1962 nižje akontacije osebnih dohodkov, kot jih je predvideval njihov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Z doslednim izvajanjem predpisov o načelih in splošnih merilih o delitvi čistega dohodka, bodo prišli kolektivi na zdrave osnove gospodarjenja, s katerimi bodo zagotovili pravilno in sorazmerno nagrajevanje delavcev in si zagotovili sredstva za primeren in zdrav razvoj podjetja. , _ „ dr. Jerovec Franc načina nagrajevanja zmanjšala, osebni dohodki pa so se z novim pravilnikom povečali za malo manj kot 20 % napram 1. 1960. Prodaja naših artiklov je bila zadovoljiva, vendar se opaža manjše povpraševanje po metražnem blagu in povečano povpraševanje po konfekcioniranih izdelkih. Z otvoritvijo samostojne prodajalne (Bala) v Ljubljani smo dobili neposreden stik s potrošniki in bomo na ta način v bodoče lažje sledili zahtevam tržišča in pravočasno preorientirali našo proizvodnjo. Na koncu je tov. Osolin priporočil novemu CDS nekaj predlogov, ki jih stari DS oziroma UO ni mogel v celoti uresničiti, so pa po mnenju starih članov DS in UO vse to nujne zadeve za uspešen razvoj podjetja. Novemu delavskemu svetu se priporoča, da — še nadalje razvija konfekcijo, ki nam bo omogočila prodajo naših artiklov na trgu, — posveti vse sile čimprejšnji dograditvi kotlarne, ki bo podlaga za povečanje produkcije in izboljšanje plemenitenja tkanin, — čimprej zamenjati stare in nerentabilne stroje v tkalnici z novimi avtomatskimi stroji, ki nam bodo omogočili povečanje produkcije in zvišanje produktivnosti, — izboljšati plemenitenje tkanin in nabaviti za to potrebno strojno opremo. Iz diskusije, ki se je razvila po poročilu je bilo med drugim poudarjeno, da je efektivni delovni čas treba bolj izkoristiti in z bolj intenzivnim delom nadoknaditi prosto soboto. Ekonomske enote morajo na svojih sestankih obravnavati problematiko celega podjetja, kvaliteto izdelkov in ostale probleme in ne toliko časa posvetiti diskusijam o vrednosti točke oziroma višini prejemkov. Začasni predsednik predlaga potem razrešnico staremu UO, ki jo DS sprejme. Pri tajnih volitvah za novega predsednika CDS, ki so potem sledile, je dobila največ glasov tov. Cilka Mrdjenovič in tako prelomila dolgoletno tradicijo ter postala prva predsednica CDS, kar je bilo doslej pri nas domena moških. Izvoljena predsednica se je potem zahvalila za zaupanje in prevzela vodstvo seje. Pri volitvah v UO podjetja, ki so nato sledile so bili izvoljeni naslednji: Hribovšek Slavko Orehek Jernej Bergant ing. Srečo Grčar Jože Šarc Zofija Troha Anica Pestotnik Anton Seme j a Pavla Novemu DS in UO želim pri delu mnogo uspehov, in člani kolektiva, ki smo jim zaupali vodstvo podjetja, pričakujemo, da bomo v bodoče dosegli boljše uspehe, tako pri dvigu produkcije kot tudi pri izboljšanju standarda. S seje upravnega odbora Na svoji prvi seji so člani novega upravnega odbora najprej izvolili predsednika. Soglasno je bil za to mesto izvoljen tov. ing. Srečo Bergant. Pod njegovim vodstvom so nato obravnavali rezultate poslovanja v I. tromesečju. Iz tolmačenja dr. Jerovca so ugotovili, da smo v I. tromesečju dosegli plan: celotnega dohodka ........ 95,9 °/o dohodek ............................103,9 %> skladi .............................101,5% Osebni dohodki so znašali 76 463 000 ali napram letu 1961 96,1 °/o. Povprečni osebni dohodek se je dvignil v primerjavi z lanskim letom za 16,9 %, proizvodnost pa je narasla za 20,2 %. Prodaja v obravnavanem razdobju je bila zadovoljiva, slabši pa so rezultati prodaje v aprilu. Tov. direktor je nato obrazložil članom pomen povečanja proizvodnje in povečanja izvoza. Člani UO so bili mnenja, da naj kolegij pripravi predloge po navedenih vprašanjih in jih da v pretres CDS. Na vprašanje, kako je z našo prosto soboto, je bilo pojasnjeno, da zaenkrat pri tem ni nobenih sprememb. UO sprejme sklep, da se povrnejo stroški šolanja tov. Slapšaku na dopisni šoli. Tov. Otmarju Lipovšku se odobri 14-dnevna praksa pri švicarski tvrdki Geigy, z ustreznimi prejemki. Pri obravnavanju dela obratnih DS so člani UO prišli do mnenja, da je čimprej treba uvesti sestanke predsednikov ODS s predsednikoma CDS in UO, na katerih bodo predsedniki obratnih DS povedali svoje težave ter se obenem pogovorili o sklepih CDS in UO. Sejem „Alpe - Adrija" Pod tem imenom je bil dne 11. 5. 1962 otvorjen prvi mednarodni sejem v Ljubljani in je trajal do 21. 5. 1962. Ta sejem je bil organiziran na pobudo regionalnih trgovinskih zbornic Avstrije, Italije in Jugoslavije z namenom, da se obmejne pokrajine omejenih držav tesneje povežejo zaradi izmenjave blaga v maloobmejnem prometu. Udeležba skoro 200 domačih in tujih razstavljavcev je dokaz, da so proizvodna in trgovinska podjetja mnogo zainteresirana na medsebojni izmenjavi blaga. Sporazum, ki je bil dosežen z Naš paviljon na sejmu Alpe-Adrija Novi predsednik UO tovariš ing. Bergant Srečo Avstrijo, predvideva izmenjavo blaga v višini 24 milijonov šilingov, z Italijo pa 2 milijardi lir. To so vsekakor velike vsote, ki bodo v bodoče pospešile promet med obmejnimi pokrajinami. V poslovnih krogih obmejnih pokrajin je vladal dokaj velik interes za posamezne jugoslovenske proizvode in so sklenjeni v tem pogledu večji posli. Konkretno za naše izdelke ni bilo mnogo zanimanja pri tujih kupcih, pač pa so se zanimali obiskovalci iz Trsta in.okolice, ki so z avtobusi prišli na ogled sejma. Odbor za organizacijo sejma »Alpe-Adrija« predvideva vsako leto razstavo v Ljubljani, dočim se v sosednjih pokrajinah že vrše vsakoletni sejmi v Celovcu, Gradcu in Trstu, katerih se naša podjetja redno udeležujejo. te EE predilnice Leto 1962 je vsekakor tisto, ki bo dalo oddelku predilnice jasno sliko o njegovi perspektivi. Z novim letom smo se spoprijeli z izpolnjevanjem proizvodnih nalog, ki so nam postavile dnevno izdelati 2600 kg lanene in konopljene preje. Prva težava je bila, da smo imeli v skladišču dovolj materiala, iz katerega pa ni bilo mogoče izdelati kvalitetno prejo, ki jo zahtevajo naši interni standardi. Posebno problematično je bilo stanje dolgega lanu, kar je imelo za posledico zaviranje proizvodnje na line sistemu. Za nekaj časa smo morali poslati zaposlene na redni dopust. Tu naj ponovim besede predsednika ODS, ki jih je povedal v svojem zaključnem poročilu, na zasedanju starega in novega ODS: »Posebno moram pohvaliti ves kolektiv predilnice, ki je v kritičnih trenutkih pomanjkanja dolgega lanu, izkazal svojo zrelost in zavest ter brez negodovanja sprejel dirigirane dopuste, s katerimi smo obdržali produktivnost na še zadovoljivi višini.« Pomembna je bila odločitev, da zmanjšamo zaloge surovin na tako višino, da bomo lahko normalno obratovali, obenem pa se ne bo zaloga dvignila previsoko in vezala naša obratna sredstva. Določena je perspektiva nabave, ki se bo gibala v okviru potreb ter v kvaliteti, ki bo omogočala izdelavo kvalitetne preje. Seveda se lahko pripomni, da o kvaliteti surovin zadnje čase ne moremo razpravljati tako kot pred štirimi leti, ker se opaža vidni padec kvalitete domače surovine. PROSTOR ZA NOVO ŠOLO Kf-SsiMI, , n.G-2- >('OiEr, NASEUe P»ESE :jFUE \p¥/ '$y-%čmt- žttlyg4 te &>»wfcii..TITavjK* 6y ^igES P¥|xivgu J ŠPORTNI PROSTOR ZA toPAUŠČE si , 5?:> s v v ^ *-_v**- : ■ v SE ,.:F®> ž|"^ -»V.« 4»»/,s j P (Nt *«„ j»CS ^ Bt*/* M#,*r!*ta(%K vi . •-«> BtnjA »A«f<«RV%» J' *W vezrStC •m *m»*. t*6*0 ** j* «•«*««* M6Z *eOWK* n - Zazidalni načrt naselja »Roje« Da se preide iz prejšnje stihijske zazidave naselij na racionalnejšo načrtno gradnjo, je dal občinski ljudski odbor izdelati poleg drugih zazidalnih načrtov naselij, tudi zazidalni načrt naselja Hoje z urbanistično dokumentacijo. Gotovo bo večino članov našega kolektiva zanimalo, kako bo po novem zazidalnem načrtu izgledalo naselje okoli naše tovarne. V ta namen prilagamo odtis predvidenega zazidalnega načrta Roj s kratko obrazložitvijo. Kraj Roje se imenuje prostor odnosno naselje med našo tovarno, Kamniško Bistrico, cesto Preserje— Radomlje in industrijskim tirom Tovarne papirja in lepenke Količevo. Ves ta kompleks je za gradnjo hiš ugoden in bi bilo naselje, kot je predvideno v načrtu, zgrajno v ca. 30 letih. Ker je ta doba razmeroma precej dolga, je zazidava razdeljena na več skupin, katerih vsaka predstavlja celoto zase in to tako, da vsaka skupina vsebuje razne sisteme stanovanjskih enot t. j. od individualnih in vrstnih hiš do manjših in večjih stanovanjskih blokov. Med posameznimi skupinami je predviden park. Celoten zazidalni načrt Roj predvideva gradnjo 59 blokov, 111 hiš v nizu in 62 družinskih hiš. V naselju je predvidenih tudi 445 garaž, pri čemer je mišljeno tako, da bo imela vsaka družina, ki stanuje v blokih svojo garažo. Poleg teh zgradb so predvidene v tem načrtu razne javne zgradbe in to: komunalni center, šola, servisne delavnice in otroška varstvena ustanova. V komunalnem centru, kateri je situiran ob stiku obeh glavnih cest v naselju so trgovine, kulturni dom, razni servisi, restavracija z obratom družbene prehrane in zdravstvena postaja. Roje bi po tej izgraditvi štele ca. 3400 prebivavcev. Naš izvoz v prvih petih mesecih 1962 Star in izrabljen jigger smo zamenjali... Izvoz naših artiklov v inozemstvo se je letos odvijal nekoliko boljše kot v lanskem letu. Izvažali smo v Zah. Nemčijo, Švedsko, Norveško in Holandsko. Spremenili pa smo asortiman izdelkov. Slaba kvaliteta in visoke cene konoplje, sta nam letos povzročili zmanjšanje izvoza konopljenih tkanin za ca. 40 %>, povečal Pa se je izvoz bombažnih tkanin za ca. 210 °/o. Skupno smo izvozili bombažnih tkanin za 10 075 $ konopljenih tkanin za 8 281 $ konopljenih cevi za 538 $ lanenih tkanin za 344 $ Skupna vsota je sicer skromna, vendar izgledi za nadaljnji izvoz niso slabi. Poudaril bi, da je izvoz v mnogočem odvisen od prizadevanja ne samo vodstva oziroma uprave, ki sklepa pogodbe, ampak v precejšnji meri tudi od neposrednega proizvajavca na stroju. Kupci v inozemstvu so zahtevni in ne zahtevajo samo konkurenčnih cen temveč tudi ustrezno kvaliteto in ob dogovorjenem času izdobavljcno robo. Predvideno povečanje kapacitet za izdelavo nekaterih artiklov in mogoče že jutri prenasičenost notranjega trga s takimi izdelki nam narekuje, da negujemo za sedaj sicer še skromne poslovne veze z inozemstvom in storimo vse tako v pogledu kvalitete in dobavnih rokov, da si ta trg obdržimo in ga po možnosti še razširimo. .. . z novima, ki sta proizvod tovarne »Kovinar« iz Kranja Nabava in prodaja v aprilu 1962 Surovine: Nabavljeno kg Porabljeno kg Lan D 100 929 14 515 Lan K 11 523 27 771 Konoplja D — 13 412 Konoplja K . — 21 940 Preja: Bombažna 49 953,3 54 817,6 Lanena (doma izdelana) 27 241 30 716,5 Konopljena (doma izdelana) 30 575 27 659 Stanična 2 430,4 3 287,7 Umetna svila 591 — Premog: 541,7 ton 486 ton r-.. . Proizvedeno Prodano 1 kamne: m- m* Prodaja na april 1961 Bombažne 75 032 76 076 91,6 o/o Lanene 32 104 4.3 486 97,1 »/o Bombaž — lan 124 725 131 144 83,6 «/o Konopljene 47 884 29 873 81,6 % Bombaž — konoplja 15 477 15 429 132,2 °/o Lan — konoplja 6 537 1 527 32,2 «/o Gasilske cevi — kg 3 197 3 144 94,6 °/o V letošnjem aprilu smo imeli 2802,30 m2 makula-turnih tkanin, v istem mesecu preteklega leta pa le 2478 m2. Prodaja je bila v letošnjem aprilu približno 12 “/o manjša kot v istem mesecu lanskega leta. Novi ukrepi, ki so že in še bodo stopili v veljavo, narekujejo kupcem previdnost, to pa se izraža tudi v prodaji naših izdelkov. Približujemo se namreč terminu, ko bo realizacija računov finančni faktor, od katerega bodo odvisni poleg drugega tudi naši prejemki. S surovinami smo kar dobro založeni, posebno v lanu, katerega smo večjo količino prejeli iz uvoza. Dotok konoplje je še zadovoljiv v bombažu pa nam manjkajo le nekatere številke preje. Haba smo delali v meseca aprile 19G2 Izpolnitev količinskega plana: Mesečna izpolnitev Primerjava z letom 1961 Leto 1961 indeks 100 Predilnica . . . • 87,5 % Tkalnica . 87,8 »/o 92,6 °/o Gasilske cevi . 83,5 «/o 75 o/0 Zatkani votki . 94,6 o/o 90,6 "/o Predilnica je v tem mesecu zelo približala proizvodnjo planirani količini. Izpod plana je samo za 3,7 % in je v grupi lanene preje dosegla 100 °/o količino, v grupi konopljene preje pa samo 93,1 %>. V skupnem je Pokali za teden mladosti Ze vrsto let so se v »tednu mladosti« vršila razna tekmovanja za pokale, ki so jih za posamezne fizkul-turne discipline namenile družbeno politične organizacije v našem podjetju. Pokali so naslednji: OOZK podjetja je namenila pokal najboljšemu strelcu. Sindikalna podružnica poklanja vsako leto pokal zmagovavcu na smučarskem tekmovanju. DITTS-Jarše prvaku šahovskega brzoturnirja. TVD Partizan zmagovavcu atletskega peteroboja. Uprava podjetja, ekipi v odbojki (zmagovavcu turnirja). Konoplan zmagovavcu v namiznem tenisu in Menza - majolko za najboljšo ekipo v balinanju. Tiskano v tiskarni Ko je bil poravnan zapitek, smo se razšli. Z eno izjemo vsi z namenom, da jutri nadaljujemo naše vsakdanje opravilo v tiskarni. Od vključno zadnjega delovnega dne preteklega leta se je podobno ponovilo v najmanjši EE Induplati do 16. maja 1962 4-krat. Prepričan sem, da je vzroka za preplah dovolj, saj predstavljajo 4 ljudje 20 °/o delovne sile, ki si je iz določenega razloga poiskala delo drugod. Pred letom dni je bilo v maloprodajnih trgovinah preveč dekorativnih tkanin, predvsem cenenih in nekvalitetnih, toda lepih na izgled. Večina je imela poleg prilično nizke cene še opozorilo UVOZ. Razumljivo je, da se je takšen položaj odrazil tudi v našem podjetju. Delovnih nalogov je bilo vedno manj vse do dne pred več meseci, ko so povsem usahnili. Nihče v podjetju Induplati ni imel namena predlagati likvidacijo naše filmske tiskarne toda — nihče tudi ni določeno poveljeval kaj naj delamo. Nasprotno so bili vedno češči očitki za naše »nekvalitetno delo«. Prvo povezano z drugim je vplivalo na vzdušje v EE tiskarne in posledica je dejstvo, katerega sem v uvodu omenil. V drugi polovici aprila 1962 se je situacija nepričakovano popravila. Prišla so naročila in mnogo manj je nekvalitetnega izdelka. Mnogo manj možnosti za podobno situacijo imajo večji oddelki — močnejše EE v Induplati. Prav zato glas tiskarjev ne prodre daleč. Nič presenetljivega tudi ni če je bila tiskarna zastopana v DS oziroma v CDS doslej samo 2-krat in je tudi letos zopet izpadla iz udeležbe v tem najvišjem organu samoupravljanja. Doprinos naše EE k skupnemu dohodku v IPI ni majhen. Majhne so le zahteve tiskarjev toda, minimum ima svoj maksimum. Z mnogimi novinci je nekaj časa prav težko delati samo prvorazredne izdelke. v vseh štirih mesecih za 29 000 kg izpod planirane količine. Predilnica bo manjkajočo količino lahko nadoknadila do konca leta. V tem mesecu smo prejeli 90 ton inozemskega lanu, ki je namenjen za predenje finejših številk preje in za predenje preje za osnovo. Domače surovine so v pogledu kvalitete ostale nespremenjene. V prihodnjih mesecih pričakujemo, da bomo dobili konopljeno vlakno boljše kvalitete iz letošnje proizvodnje. Terilnice so z močenjem že začele. V tkalnici smo dosegli 87,8 %> plana po kvadratnih metrih in 94,6 %> po zatkanih votkih. Izpad v vseh 4 mesecih znaša 150 000 m2, katere v letošnjem letu ne bomo mogli nadoknaditi. Oskrba z bombažno, laneno in konopljeno prejo je bila zadovoljiva. Ostali oddelki so normalno obratovali. Električna energija je bila prekinjena skupno 13 minut. Zal moramo ugotoviti, da v letošnjem letu tem tekmovanju nismo posvetili pozornosti in sta bila iz- | vedena samo dva. Enega so organizirali naši strelci, drugi pokal pa I je osvojila ekipa odbojke iz stranskih obratov (režija), ki je premagala ekipo obrata tkalnice. Kljub temu, da smo zamudili rok za tekmovanja v ostalih panogah, ne pozabimo pomembnost športa ] ter omogočimo športno borbo še za ostale pokale, ki čakajo zmagovavca. . z TVD Partizan Jarše, sekcija za športno kegljanje, je organizirala tekmovanje za prvaka Induplati. Tekmovanje je bilo izvedeno v Smledniku. Prva tri mesta so osvojili dr. Jerovec Franc, Zabukovec Lado in Andro-mako Danijel Tov. Strojan med tekmovanjem za prvaka Induplati Vrednost točke po posameznih ekonomskih enotah v primerjavi z mesecem januarjem 1962 je bila sledeča: Ekonomska enota januarteml962 Predilnica .... 104 %> Tkalnica .... 102,5»/« Plemenitilnica .... .... 104,8 %> Tiskarna .... 100 °/o Konfekcija ..... .... 96 %> Obrat za vzdrževanje . .... 100 %> Uprava . . . , 103 %> Koncem aprila je bilo zaposlenih 1111 delavcev in 6 vajencev. Upajmo, da bo drugi mesec bolje Konfekcija je aprila meseca dosegla najslabši proizvodni rezultat v letošnjem letu. Količinsko in vrednostno je bil precej pod nivojem rezultatov prvih treh mesecev, in komaj na nivoju povprečnih rezultatov lanskega leta. Značilnosti za manjšo proizvodnjo so v tem, da ni bilo v delu nobenega bolj masovnega izdelka. Proizvodnja je bila zelo razdrobljena, saj je bilo v delu 59 vrst raznih izdelkov. V tem mesecu so skoraj popolnoma odpadli tudi zunanji sodelavci, ker je bilo izdelkov, ki jih dajemo v robljenje na dom, dovolj na zalogi. Poleg tega je bilo sprejete tudi nekaj nove delovne sile, ki se je šele uvajala v delo. Vzporedno s takimi rezultati so bili tudi osebni dohodki vseh zaposlenih v konfekciji najnižji in precej pod indeksom v primerjavi z avgustom 1961, ko je stopil v veljavo novi pravilnik. Objektivno vzeto je to prav, ker se moramo pri tej finalni proizvodnji pač prilagajati zahtevam trga in so naročila, predvsem večja, merodajna za obseg proizvodnje in s tem v zvezi višine osebnih dohodkov. Dobro pa bi bilo, da se enkrat tudi pogovorimo o delu na zalogo in riziku, ki morda lahko nastopi. Končno je treba omeniti še veliko oviro za večjo proizvodnjo, ki jo zahteva obvezno etikitiranje in Plombiranje vseh gotovih izdelkov. Napisati 50 000 etiket, jih ročno všiti in nato še plombirati pač ni majhna stvar in zahteva najmanj 6 polno zaposlenih delovnih moči. To je treba povdariti zaradi tega, ker v trgovinah ni opaziti tako opremljenih izdelkov od drugih Podjetij. Ali se naj samo mi držimo zakona? V letošnjem letu se je od 1. januarja do 15. maja ponesrečilo 29 naših sodelavk in sodelavcev. Ce pogledamo podatke natančneje, bomo iz njih razbrali, da je bilo v tkalnici šest nesreč, v predilnici devet, v plemenitilnici štiri, v upravi ena in tri v pogonskem oddelku. Poleg omenjenega števila se je ponesrečilo še šest delavcev in delavk na poti na delo in z dela. Kakšne so bile poškodbe? Štiri delavke je udarilo krilce predilnega stroja, dve sta padli zaradi spolzkih tal, enemu je padel v oko ostružek (ker ni uporabljal zaščitnih očal), dva sta se urezala (eden s pločevino in eden z nitjo) itd. To so bile poškodbe, ki so se zgodile v podjetju, dočim so se poškodbe na poti na delo ln z dela zgodile v glavnem zaradi vožnje na posuti cesti ali poledice. HTV komisija je 11. decembra 1961 in 6. aprila 1962 pregledala stanje koles naših delavcev in delavk, Pri čemer je ugotovila naslednje stanje: 11. dec. 6. aprila 1961 1962 Brez odbojnega stekla............... 21 18 Brez luči............................ 7 29 Brez prednje zavore................. 39 70 Brez zvonca......................... 32 42 Slabi pedali.......................... 8 2 Slaba zadnja zavora ali brez nje . 1 25 Zlomljen okvir........................ — 1 Skupaj......................... 108 187 Če pogledamo te statistične podatke, si lahko ustvarimo sliko, kako skrbimo za kolesa. Ne moremo Vzeti za hudo, če nekdo nima prednje zavore ali da ima slabe pedale, temveč je težji primer, če smo brez luči ali še celo brez odbojnega stekla. Ne morem si predstavljati, kako zavirajo tisti, ki nimajo ne prednje ne zadnje zavore. Malomarnost pa lahko imenujemo primere, ko sta na kolesu obe zavori pa nobena ne služi svojemu namenu. Pri pregledu nismo pozabili tovarniškega kolesa, ki smo ga našli v naslednjem stanju: brez zvonca, brez odbojnega stekla in luči. V mesecu maju je bila v tovarni postavljena razstava o »varnosti prometa«. Precejšnje število delavcev jo je ogledalo z zanimanjem. Upajmo, da je razstava pripomogla k varnostni vzgoji s svojim prikazom velikih posledic, ki jih terjajo prometne nezgode. Filme o prometni varnosti, ki so bili predvajani v istem času, se je žal ogledalo le okrog 100 ljudi. V naslednjih številkah našega lista, bomo prikazali nekaj prometnih znakov, ki jih moramo poznati vsi uporabniki cest, da smo v današnjem tempu prometa varni in da ne oviramo drugih uporabnikov cest. - Z JUladina q&omi Naši mladinci so se v preteklem mesecu udeležili dveh tekmovanj v odbojki, kateri sta bili izvedeni v počastitev Tedna mladosti in sicer občinskega tekmovanja v Kamniku ter občinskega v Domžalah. Na obeh tekmovanjih so dosegli drugo mesto. V našem podjetju smo poleg strelskega turnirja, katerega smo že izvedli v aprilu, organizirali še v počastitev Tedna mladosti, dne 31. 5. 1962 namiznoteniški ter šahovski turnir, na katerega smo vabili vse okoliške mladinske organizacije. Zal pa so se od osmih vabljenih, vabilu odzvali le dve mladinski organizaciji in sicer Stol Kamnik ter Papirnica Količevo, kateri sta prijavili po dve ekipi tako, da so v vsaki disciplini tekmovale tri ekipe. Po slabem odzivu sodeč izgleda, da imajo tudi po drugih kolektivih mladinska vodstva težave, kako pritegniti mladino k sodelovanju, kako jih zainteresirati še za kaj drugega kot za zabavo in ples. Tudi pri nas je stanje precej slabo, saj od 40 mladincev, ki so vključeni v našo organizacijo, nismo mogli dobiti niti enega, ki bi hotel ali znal igrati namizni tenis. Prijavila sta se sicer dva, od katerih pa enega sploh ni bilo blizu, drugi pa je prišel pogledat tekmovanja »že« ob 20. uri, čeprav je točno vedel, da je začetek ob 15. uri. Tako so v namiznoteniški ekipi zastopali našo organizacijo v celoti nečlani podjetja Induplati — bili so člani TVD Partizan Jarše. V šahu je prvo mesto zasedla ekipa iz Stola, drugo Papirnica, tretje pa naša. Pripomniti je treba, da so bili naši šahisti vsi novinci, ki se šele prav malo časa ukvarjajo s šahom tako, da jim ne smemo zameriti, ker so bili zadnji. Če bodo redno in več igrali, bodo na prihodnjem tekmovanju sigurno boljši. V namiznem tenisu je prvo mesto zasedla naša ekipa, drugo Papirnica Količevo in tretje Stol Kamnik. Za zaključek naj pripomnim, da ni ravno lepo dejstvo, da moramo za razna tekmovanja skoraj vedno iskati pomoč pri mladincih iz terena, naša mladinska organizacija v podjetju pa šteje 110 »aktivnih« članov. / Personalne izpremembe Vstopi: 1. Čarni Marija, pomočnik tiskarja, vstopila 3. 5. 1962, 2. Habjan Erika, pomočnik tiskarja, vstopila dne 3. 5. 1962, 3. Kobilica Ivanka, previjavka preje, vstopila dne 3. 5. 1962, 4. Vrtačnik Anica, tkavka, vstopila dne 3. 5. 1962, 5. Pirnat Francka, tkavka, vstopila dne 4. 5. 1962, 6. Cajhen Štefka, čistivka prostorov v predilnici, vstopila dne 8. 5. 1962, 7. Robavs Stane, dvoriščni in transportni delavec, vstopil dne 9. 5. 1962, 8. Friškovec Jože, strojni ključavničar, vstopil dne 14. 5. 1962, 9. Sušnik Stane, razvijavec blaga, vstopil 15. 5. 1962, 10. Pestotnik Alojzija, previjavka preje, vstopila dne 16. 5. 1962, 11. Štefanič Katarina, delavka v oplemenitilnici, vstopila dne 16. 5. 1962, 12. Černe Alojz, delavec v prejemarni, vstopil dne 21. 5. 1962, 13. Šuštar Antonija, delavka na raztezavki, vstopila dne 21. 5. 1962, 14. Moličnik Terezija, delavka na raztezavki, vstopila dne 21. 5. 1962. Izstopi: 1. Berdnik Olga, filmski tiskar, izstopila dne 30. 4. 1962, sporazumno z upravo podjetja, 2. Zabret Miha, tkalski mojster, izstopil dne 30. 4. 1962, na podlagi lastne odpovedi, 3. Zajec Stanislava, čistivka strojev v tkalnici, izstopila dne 27. 4. 1962, samovoljno zapustila delo, 4. Gotovec Ana, previjavka preje, izstopila dne 30. 4. 1962, samovoljno zapustila delo, 5. Škarja Cilka, delavka v predilnici, izstopila dne 30. 4. 1962, zaradi upokojitve, 6. Žerovnik Ivanka, čistivka blaga, izstopila dne 2. 5. 1962, zaradi upokojitve, 7. Hribar Marija, delavka v šivalnici, izstopila dne 11. 5. 1962, zaradi upokojitve, 8. Humer Jožefa, delavka na raztezavki, izstopila dne 15. 5. 1962, sporazumno z upravo podjetja, 9. Kenig Albina, mokra predica, izstopila dne 15. 5. 1962, samovoljno zapustila delo, 10. Pintarič Kristina, pomočnik na česalnem stroju, izstopila dne 15. 5. 1962, samovoljno zapustila delo, 11. Kožuh Milena, previjavka, izstopila dne 19. 5. 1962, ni prestala preizkusne dobe, Avtopark smo izpopolnili z avtomobilom Fiat 1100 12. Černivec Stanislav, delavec pri mikanju vlaken, izstopil dne 21. 5. 1962, sporazumno z upravo podjetja, 13. Andrejka Roman, pomočnik mojstra v tkalnici, izstopil dne 26. 5. 1962, odšel na odsluženje kadr. roka. Poročili so se: 1. Majcen Anica, tkavka, poročena G u j t m a n , 2. Kobilšek Marija, tkavka, poročena Koncilija, 3. Gregorin Jožefa, delavka v predpredilnici, poročena Humer. Spored filmov v kinu Induplati 16.—17. 6. 1962. »TROJE IZ VARIETEA« — nemški film. Zgodba se dogaja v cirkusu. 23.-24. 6. 1962. »BELI ŠEJK« — italijanski pustolovski film. V glavni vlogi nastopata Alberto Sordi in Julieta Mašina. 30. 6,—1. 7. 1962. »POSLEDNJA ZIMA« — danski film. V glavni vlogi nastopa Toni Brajtn. Predstave: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17. in 19. uri. Za obisk se priporoča Uprava kina. 2a bmoh m um'odlilo — Ti, ali veš, kako se da zmanjšati zanimanje za tople malice? — Vem. V golaž naliješ vode. — Kje pa. To lahko napravi vsak. Najbolj učinkovito je, če skrajno zakompliciraš izdajanje blokov. Dragi sodelavec — če si imel toliko korajže, da si na en blok za malico dvignil dve hrenovki, te prosimo, da se skorajžiš še enkrat in poveš, kdo si. Ne boj se! Kupili ti bomo 10 hrenovk, samo da bo ostalo z bloki tako, kot je bilo doslej. NA POTI K MATRIARHATU Možje, nič dobrega se nam ne obeta. Doslej smo imeli vsaj v tovarni kaj besede, sedaj so nas pa še iz organov samoupravljanja izrinile. ŠE ENA PO STAREM VZORCU Dva prijatelja sta šla v menzo in naročila pol litra 1 ter dve žemlji s šunko. Ena od žemelj je bila precej večja pa tudi bolj polna. Prvi hitro seže po tej in začne jesti. »Veš kaj«, pravi drugi »res si neolikan, ali ne veš, da prvi vedno vzame manjši kos?« »Hm, nisem vedel«, pravi prvi, »katero bi pa ti vzel?« »Vzel bi manjšo.« »No, kaj se pa potem razburjaš, saj sem ti jo pustil.«