MffflWtmi Bila bi neodpustljiva lahkomiselnost za vsakega volivca, ki se pripravlja, da odda svoj glas, če ne bi temeljito preučil vsebine bodočih volitev in tu-, di pomislil, kaj dejansko hočejo do- ločene socialne sile od teh volitev doseči Demokracija na zunaj, a v bistvu nasilje Vsem političnim strankam, ki so pakov in letakov; dovoljena so zbo. prijavile svojo udeležbo pri volit- rovanja in propagandni govori ino-vah, je dovoljeno izvajati votivno zemskih govornikov. Na zunaj ji-propagando po tržaškem radiu; rokogrudna demokracija, s katero vse stranke se lahko poslužujejo le- se ponašajo naši zapadni upravitelji in katero opevajo njihovi domar či hlapci. CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 din TRST 20. maj 104» LETO ČETRTO številka 166 MOTIV IZ ZGONIKA (Foto Magajna), I 3 IllllllllUtttllllll.. |H||||||llllllllll^llllllllllllll|lllll>l||ll|llllllillll|lll'llll,llllllllllllllllllllllll'lllllll,llllllllllll'l A kaj pregrinja ta «demokratično pobavarni» plašč? Odgovarja mar vsebina predvotirme politike vojaške uprave področja A Tržaškega ozemlja njeni na videi blesteči zunanjosti? Poglejmo. Povrniti bi se morali k osnovnim odredbam in zakonom, ki jih je vojaška uprava izdala v zvezi z volitvami. Povrniti bi se morali k čudovitemu umotvoru zapadne demokracije — fc ukazu št. 345, ki je dttl volivno pravico deset in desettiso-(em, ki take pravice ne bi smeH imeti, a ki je velikemu številu votivnih upravičencev votivno pravico odvlet. Morali bi se povrniti le dejstvu, da je ključno nadzorstvo nad volitvami zaupano izključno reakcionarnim strankam in da je udeležba demokratičnih strank pri njej omejena na nepomembno prisotnost pri sejah centralne votivne komisije, katere naloga bo potrditi votivne izide, ki bodo pred tem te šli skozi merodajno cenzuro. Pregledati bi morali vrsto postopkov proti slovenskemu prebivalstvu in prot; slovenskemu jeziku, da bi bila do kraja vidna politična ost protislovenske politike vojaške uprave. Zaradi katere slovenščini n priznana enakopravnost z italijanščino in v imenu katere je uvedeno v votivnih komisijah ponižujoče razmerje 51 Italijanov proti 3 Slovencem. A k vsemu temu moramo dodati in razčleniti dejstvo, da je voltimi urad črtal iz seznama kandidatne liste Slovansko-italijanske ljudske fronte njenega nosilca tov. Stoko Franca. Toda pravo sliko zapadne demokracije in njene /untccije pri ■nas dobimo, če ta popolnoma protizakoniti in protidemokratični ukrep primerjamo z neovirano manifestacijo italijanskega fašizma v sedanjem obdobju predvolivne kampanje. Fašistične italijanske stranke so objavite svoje kandidatne liste, v katerihmrgoli ljudi, ki nikoli niso bili Tržačani, ki j’h je v Trst poslal italijanski fašizem, ki so tudi po njegovem porazu ostali fašisti in se danes javno ponašajo s svojimi fašističnimi zaslugami. Anglo-ameriške vojaške uprave to niti najmanj ne moti, niti je ne moli, da se eden {zmed kandidatov fašistične stranke MSI javno ponaša, da je potopil angleško vojno ladjo. Vojaške uprave ničesar ne moti, če je glavni votivni moto reakcionarnih strank vojnohiijskaški pohlep po Dalmaciji, Korziki in Nici. Na spreten način se pri tem prikriva pravo pradje najdbe velike zaloge orožja v prostorih ene izmed reakcionarnih strank. In vse to nasilje nad demokratičnim gibanjem in vse to vsestransko favoriziranje reakcionarnih in fašističnih tržaških strank hoče vojaška uprava skriti pod demokratični Plašč, ki naj bi bil izpopolnjen s spretnim manevrom ustanovitve «odbora za votivni sporazum». Ali ste sedaj razumeli, v čem je demokratičnost sedanjih volitev? Ali ste razumeli, da gre samo za demokratični plašč, ki zakriva resnično nasilje nad demokracijo na Tržaškem ozemlju. Brez tega nasilja bi politični cilji vojaške uprave in onih, ki j'*1 uprava zastopa in predstavlja, ne bili zagotovljeni. Brez tega nasilja bi obstajata «nevarnost», da bi^ se tržaško ljudstvo izreklo za spoštovanje mirovne pogodbe, da bi obsodilo revizionistično politiko v zvezi s Tržaškim ozemljem. Resnično svobodne volitve ■ bi pomenite zmago ljudskih množic, česar Pa zapadna demokracija ni vajena pr našati. KRONIKA Glasniki grške monarhe fašistične vlade so spet začeli napovedovati skorajšnji konec partizanov, vendar se zdi, da bolj v svojo tolažbo kot pa za res. Da bo tako, potrjujejo vse večji znaki, da pripravlja demokratična vojska novo ofenzivo na monarhofašistične položaje. Novo ofenzivo je pričakovati vsak trenutek na področju Gramosa in v srednji Makedoniji, kjer so v zadnjem času posebno številne partizanske akcije. V Ženevi še vedno traja konferenca za revizijo ženevskih konvencij Mednarodnega rdečega kri, 1 ža, katere se udeležuje 56 držav. Prejeli so nekatere člene za varstvo [ otrok, starčkov, bolnikov in mater njunih otrok v slučaju druge vojne. Konferenci je želeti lepih uspehov toda z upanjem, da njenih sklepov ne bi bilo treba nikoli uveljavljati. Angleška zbornica je ratificirala atlantski pakt z veliko večino. To kaže na enotno politično osnovo vodilnih krogov konservativcev in laburistov V Firencah je potekal v preteklih dneh kongres italijanske socialistične stranke, na katerem se je razvila borba med tremi tendencami v stranki: med levico, sredino in desnico. Od teh zastopa edino levica, ki ji načeljujo Nen-ni. Basso in Luzzato stališče enotnega nastopanja s komunisti. Pri zaključnem glasovanju je zmagala absolutno večino levica, sredina je dobila okrog 30 odst., desnica pa je popolnoma propadla. Avstrijski zunanji minister Gruber, ki je v Parizu, je zelo aktiven. Imel je več sestankov z francoskimi političnimi osebnostim!, na katere je pritiskal za sklenitev mirovne pogodbe in umik o-kupacijskih čet. Na občinskih volitvah v Londonu so laburisti želi «Pirovo zmago». Dosegli so sicer večino, toda izgubili so 668 sedežev medtem ko so jih konservativci pridobili 697. Tajništvo OZN je sprejelo protest Ljudske fronte za angloameričko področje Trsta, v katerem ta protestira zaradi samovoljne vključitve Trsta v atlantski pakt. Na nekem poljskem parniku je uspelo pobegniti iz Amerike znanemu komunističnemu voditelju iz ZDA Gerhardu Eislerju, ki je v začasni svobodi čakal na proces. Njegov beg so ameriške oblasti odkrile in ko je parnik prispel v Anglijo, so angleški policijski organi vdrli na ladjo in na ameriško nalogo aretirali Eislerja. Poljska posadka se je temu upirala, vendar aretacije ni mogla preprečiti.. Poljska vlada je zaradi tega protestirala pri angleški vladi. Zapadni komunistični tisk pravi, da je Eisler prva žrtev atlantskega pakta. Podpredsednik poljske vlade Hi-larij Mine je že več kot 10 dni na bolniškem dopustu. Vzrok bolezni ni znan. Sovjetske oblasti v Avstriji so sporočile kanclerju Fieglu, do bo-| do od 23. maja ukinile vse omejitve prometa med sovjetskim področjem v Avstriji in zapadnim! področji. Na konferenci ekonomske komisije OZN v Ženevi je jugoslovanski delegat Ristič odločno nastopil proti angleškemu delegatu, ki je napadal Sovjetsko zvezo in jo [ obtoževal gospodarske diskrimina-čije na škodo Jugoslavije. Ristič je poudaril, da hoče angleški delegat s tem napadom odvrniti pozornost sveta od angloameriške diskriminacijske politike proti Vzhodu. Vodja sovjetske delegacije pri OZN Gromiko je iz New Yorka preko Pariza odpotoval v Moskvo. Zaradi odločitve Bevin-Sforza o usodi bivših italijanskih kolonij, Je prišlo med domačimi prebivalci Tripolisa do izgredov, pri ka_ terih je bilo nekaj mrtvih. V Italiji so v Padski nižini poljedelski delavci stopili v popolno stavko. V več krajih je prišlo do neredov, ki jih je povzročila policija, ki je na stavkajoče delavce I streljala. 300 milj proti ju0u Kitajska narodno osvobodilna vojska napreduje nezadržno proti jugu. aradi ogromnegZa področja, na katerem armade operirajo, si je prav za prav težko predstavljati obsežnost« akcij narodnoosvobodil- Pred zaključkom zasedanja glavne skupščine OZN V torek 17. maja je predsednik Vladne skupščine OZN Ewatt i-z javil, da Glavna skupščina zaključuje svoje zasedanje v Lake Successo in da bo drugo zasedanje meseca septembra. Pregled in pomen tega zasedanja OZN bomo opisali v eni izmed prihodnjih številk, sedaj pa si oglejmo zadnje dni njenega delovanja. Predmet glavnih razprav in pogostih glasovanj , so bile bivše ita-lijanske kolonije, vzporedno pa so pred raznimi komisijami opravili Še nekatere druge stvari. Tako so ob nasprotovanju 6 slovanskih držav v posebni politični komisiji odložili indonezijsko vprašanje na prihodnje zasedanje, pred Glavno skupščino pa so odbili južnoafriško resolucijo, ki je dajala posameznim državam popolno svobodo odločitve obnavljanja diplomatskih odnošajev s Španijo. S tem je bila zavrnjena brazilska resolucija sprejeta pred plenarno zbornico OZN in zadan Francovi diplomaciji hud udarec. Povrnimo se k vprašanju bivših italijanskih kolonij. V zadnji številki smo poročali o sporazumu Bevin - Sforza. Ta sporazum ne bi prinesel Italiji nika-kih ugodnosti, pač pa bi utrdil pozicije britanskega imperializma v Afriki. Proti temu sporazumu so odločno nastopili domači prebival-Cj v Tripolitaniji in tudj številne države članice OZN, tako, da je bil na glasovanju v Glavni skupščini predlog Bevin - Sforza odbit z večino glasov. Na poljski predlog so nato kolonialno vprašanje odložili na prihodnje zasedanje skupščine. Pred končanim glasovanjem je sovjetski delegat poudaril zgodovinski značaj odločitve, ki je za-vrnila angleško - italijanski sporazum in dokazala, da so zarote za hrbtom OZN zapisane neuspehu In da se nobena zadovoljiva rešitev ne more doseči brez poprejšnjih posvetovanj. ne vojske in ogromne daljave, ki jih je prehodila napredujoča armada nimajo za nas jasne predstave. Velikost in pomembnost sedanje ofenzive nam lahko vsaj približno osvetli vojno poročilo glavnega štaba narodnoosvobodilne armade, v katerem ie rečeno, d.a so v zadnjih 20 dneh vkorakale demokratične armade v 5 novih pokrajin jn pri tem prodrle v daljino 300 milj. Okrog 200.000 kuomintangovih vojakov je bilo uničenih. Osvobodilna vojska je osvobodila 102 mesti in glavnih krajev okrožij ter poleg Nankinga še dve prestolici pokrajin. Približno v istem času je prešlo na stran osvobodilne vojske 25 nacionalističnih vojnih ladij, ki so tvorile skupino brodovja za obrambo obrežja pri Šanghaju. Po zavzetju Hankova so osvobodilne armade v smeri juga prodrle do Sia-na, najvažnejšega mesta pokrajine Sensi. Dve armadi pa medtem, ko glavnina vojske napreduje proti jugu, stiskata obroč okrog Šanghaja in pripravljata padec tega ogromnega azijskega pristanišča. Po zadnjih poročilih se nacionalisti «elastično» branijo tako. da so se umaknili brez bojev prav do mesta in sedaj so borbe že v nekaterih predmestjih. V mestu samem, ki ga vedno bolj zajema panika, slišijo razločno drdranje strojnic, kar pove samo nacionalistično poročilo, ki pa istočasno trdi, da bodo nacionalisti do kraja branil; mesto in naredili iz njega drugi Stalingrad. Po nekaterih vesteh naj bi obrambo Šanghaja vodil sam Cangkajšek, kar pa najbrž ne bo držalo. Razni znaki kažejo, da je nacionalistični vrhovni štab in Kuomin-tang zajela panika pred tako naglim napredovanjem narodoosvobo-dilne v°jske. To potrjuje dejstvo, da so se nacionalisti zatekli po pomoč k Japoncem, katerih oddelki že nastopajo v sklopu nacionalistov. Nekaj skupin japonskih vojakov naj bi branilo tud; Canghaj. Nacionalistični maršal Jenhišan je dejal, da je prišel skrajni čas, da pošljejo tuje države svoje vojake na Kilasko, da se bore proti komunizmu. Kaže pa, da tuje države, ki bi za tako pomoč prišle v poštev, ne nameravajo igrati več na kitajsko karto, ker bj bila to za njih prekleto slaba igra. Usoda reakcionarne Kitajske je zapečatena in ni več sile, ki bi mogla preprečiti nastajanje napredne demokratične Kitajske, branika demokracije na daljnem vzhodu. DEMOKRATIZACIJA NEMČIJE v luč! nedeljskih volitev Ena izmed glavnih postavk jalt. skih in postdamskih dogovorov govori o demokratizaciji Nemčije, o demokratični prevzgoji nemškega ljudstva. Seveda je lahko taka naloga uspešno izvedena le, če so izvedena politična načela omenjenih dogovorov, če so postavljeni temelji enotni Nemčiji, če so zadovoljivo kaznovani nemški vojni zločinci, če je Nemčija razorožena itd. Takih pogojev za demokratizacijo nemške javnosti danes ni, oziroma je ni v zapadnih delih Nemčije, ki jo kontrolirajo zapadne sile. Tam Priprave za pariško konferenco Cez nekaj dni se bo začela v Parizu konferenca zunanjih ministrov štirih velesil, na kateri bodo razpravljali o Nemčiji. Konferenco je omogočil sporazum o deblokaciji Berlina in o obnovitvi prometnih in gospodarskih stikov med posameznimi področji Nemčije. Priprave za to konferenco so že nekaj časa v teku posebno med zapadnim! sdami. V Parizu so imeli več sestankov namestniki zapadnih zunanjih ministrov med njimi zna. ni Jessup. O svojem delu bodo obvestili nanje ministre, ki se bodo tik pred konferenco sestali na skupno posvetovanje. Vse kaže, da mislijo zapadne sile nastopiti na konferenci z izvršenimi dejstvi, saj so prav v tem času zapadni guvernerji Nemčije podpisali tako imenovani okupacijski statut za Ber. lin, ameriška vlada pa je objavila program za «vojaško pomoč» držr-vam atlantskega pakta in vsem drugim «nekomunističnim» državam. S tem hoče seveda izsiliti neke koncesije s strani Sovjetske zveze. Po drugi strani pa konferenca ne bo mogla mimo rezultatov zadnjega ljudskega glasovanja v sovjetski co. ni Nemčije, kjer se je' večina ljudi izrekla za enotno Nemčijo. se danes poraja fašizem, ki je deležen skrbne nege tujih imperiali, «tov. — Popolnoma drugačni so pogoji za demokratizacijo nemškega ljudstva v vzhodni Nemčiji, ki spada v so. vjetsko nadzorstveno področje. Osnovna načela jaltskih jn postdam. skih dogovorov so uresničena, v kolikor pg niso, ker se tičejo celotne Nemčije, se stremi za njih dosego. Uspehi demokratizacije so veliki, saj je oblast neposredno v rokah demokratičnih Nemcev. Eno najlepših manifestacij demokratične prevzgoje Nemcev pa predstavljajo nedelj, ske volitve v vzhodnih področjih. Nedeljske volitve v vzhodnih področjih Nemčije so imele plebiscj. taren značaj, v kolikor so se volivci morali izreči za enotno Nemčijo ali pa proti njej. Nedeljskim volitvam so se Nem. ci sovjetskega področja odzvali 92 odst.; kar je izredno veliko število, če vemo, da se je volitev na zapadu vzdržalo okrog 40 odst. Konč-som, vzdržalo okrog 40 odst. Konč. ni rezultati kažejo, da se je 66 odst volivcev izreklo za enotno Nemčijo, 33,9 odst. pa proti njej. Nekaj tisoč glasovnic je bilo neveljavnih. Sprva, ko končni rezultati še niso mogli biti znani, je angloameri. ško časopisje komentiralo jzzid volitev kot poraz Fronte, poslužujoč se potvorjenih številk. Zanimivo je, da je isti tisk dan prej na vse grlo kričal, da volitve ne bodo demokratične in da je zato pričakovati plebiscitarnega izida. Take in številne druge kontradikcije kažejo, da so volivni izidi spravili Angloamerikance v zadrego in jim dokaj zmešali načrte, po katerih so mislili razvijati svoje stališče na bližnji konferenci v Parizu. Dejstvo je, da so bile to prve svobodne in demokratične volitve v Nemčiji in rezultat to najlepše dokazuje. Velika večina Nemcev se je popolnoma svobodno izrekla za enotno demokratično Nemčijo in nobenega dvoma ni. da bi enako svobodne volitve v zapadnih področjih Nemčije dale podobne rezultate. EKONOMSKE TEŽAVE Marshallovega plana Ko je prišel lani 20. marca v Torino francoski zunanji minister Bidault in iznesel znano tristransko izjavo o priključitvi Trsta k Italiji, je napovedal tudi francosko - italijansko carinsko unijo. Ta unija, kj je bila plod dolgotrajnih posvetovanj in prizadevanj francoske in italijanske vlade, in ki je bila podpisana 26 marca letos, naj bi po načrtih Marshallovega plana bila člen v slični uniji vseh mar-shalliziranih držav. Ze takrat so posebno v Franciji zastopniki delavstva in malih producentov nasprotovali taki gospodarski politiki unij, ker sp v njih videli politiko v Izključno korist omejenega števila največjih kapitalistov, a-gentov ameriškega kapitala in v «kodo francoskega nacionalnega gospodarstva, v škodo francoskega delavstva in malih producentov. Pred dnevi je nasprotovanje teh krogov do francosko - italijanske carinske unije prišlo do tako močnega izraza, da je resno ogrozilo že podpisano, vendar pa še ne ratificirano unijo. Po francoskih zai konih stopijo v veljavo razni gospodarski sklepi vlade, ko jih po-trde štiri francoske zbornice, k; sestavljajo parlament. V eni izmed teh zbornic, v francoskem Ekonomskem svetu pa se je večina po šestnajstih zaporednih sejah izrazila proti ratifikaciji unije. Zakljufr no poročilo komisije namreč pravi: «Francosko - italijanska carinska unija v takih pogojih kot jih stav* Ija sporazum preteklega meseca, prinaša našemu gospodarstvu mnogo yed škode kot pa koristi». Proti ratifikacij} unije so glasovali zastopniki delavcev ter zastopniki malih in srednjih poljedelskih, industrijskih in trgovskih producentov. Za ratifikacijo pa so glasovali predstavniki velikega kapitala, ki pa so ostali V veliki manjšini. Ta odločitev francoskega ekonomskega sveta je velik udarec vladni politiki, ki v svojem službovanju ameriškim imperialističnim interesom popolnoma pozablja na interese francoske države in fra» epskega ljudstva. t m Diplomatska polomija ZDA I. minuto čez polnoči med 10. in 11. majem so se odprle zapornice berlinske blokade in prvi vlaki in «svtomobili so zdrčali mir..o njih v obeh smereh. Po enem letu, kar je trajala berlinska kriza, r. je se. daj spet začelo v Berlinu normalno življenje, v kolikor je mogoče smatrati za normalno, življenje med ruševinami. V političnem smislu pa je seveda po deblokaciji položaj Berlina še zelo provizoričen. Se vedno sta v Nemčiji dva okupacijska režima, c. i načrta politične konstituante. dve valuti. Se vedno sta dva Berlina z dvojno valuto, katera bi bila lahko v najboljšem slučaju odpravljena po sestanku štirih zunanjih ministrov v Parizu. Zaradi vsega tega sedanji preklic blokade še ne pomeni, kot smo zapisali že v zadnji številki, rešitve nemškega vprašanja, niti ni ukinitev blokade sama po sebi dovolj-ien porok za njegovo rešitev. Tu gre za politične principe, ki izvi-. rajo iz globokih ideoloških osnov, gre za borbo med dvema svetovoma. za borbo med imperializmom in silam; miru, o čemer nas najbolje pouči pregled razvoja nemškega ;n berlinskega vprašanja. 3. februarja 1945 so se na Yalti sestali ministrski predsednik ZDA Roosevelt, generalissim Stalin in premijer Britanije Churchill. 11. februarja so poleg ostalih sporazumov podpisali tudi sporazum o okupaciji in nadzorstvu nad Nemčijo. V tretjem poglavju II. točke tega sporazuma je rečeno: «p0 načrtu o katerem smo se sporazumeli, bo Vsaka od treh sil okupirala ločeno področje Nemčrtje. Načrt predvideva osrednjo administrativno in kontrolno komisijo, ki jo bodo sestavljali trije vrhovni poveljniki treh okupacijskih sil in katere sedež bo v Berlinu. Določeno je bilo, da bodo tri sile povabile Francijo, da prevzame, če hoče, nadzorstvo nad posebno okupacijsko cono in sodeluje kot četrt; član v osrednji nadzorni veni komisiji» K jaltski pogodbi je bil dodan kot njen sestavni del poseben «protokol o Berlinu». V tem dodatnem protokolu je določena ustanovitev štiričlanskega sveta zunanjih ministrov štirih velesil «za izvrševanje potrebnih del pri sestavljanju mirovnih pogodb». V teh osnovnih sklepih, ki so jih podpisale ZDA, SZ in V. Britanija glede nemškega vprašanja, moremo imeti jasno izhodišče, ko preko izmaličenih manevrov diplomacije in ameriške propagande ugotavljamo, na kateri strani so oni, ki so se vedno borili za mirno rešitev nemškega vprašanja v duhu podpisanih sporazumov. Po dve letih brezuspešnih pogaA ianj. je na zadnjem zasedanju sveta zunanjih ministrov v Londonu tedanji državni tajnik Marshall z jasnim namenom, da razbije delo konference in omogoči podaljšanje bivanja zapadnih okupacijskih čet v Nemčiji brez določenega dne, izrabil sovjetsko zahtevo po repara. c*jah, in zapustil zasedanje. Premišljenost te ameriške geste potrjuje konferenca v Londonu, ki so jo zapadne sile sklicale v naglici 23. februarja 1948.. na kateri so enostransko in v znamenju odkritega kršenja postdemskega dogovora (protokol o Berlinu) razdelili Nemčijo in razbili štiričlanski nadzorstveni svet. Na posledice te geste zapadntakcv m bilo treba dolgo čakati. 20. marca 1948. je med zadnjim zasedanjem zavezniškega nadzorstvenega sveta v Berlinu bivši sovjetski poveljnik Nemčije maršal Sokolovski zahteval obrazložitev londonskega sestanka, ki se je ilegalno vršil brez Predhodne odobritve Posebnega organa medzavezniškega kontrolnega sveta. Zapadnjak! so preko Ameri-kancev odgovorili, da niso dolžni bajati nadzorstvenemu svetu infor. •nacij o- londonski konferenci. Ttdaj je sovjetski poveljnik sklicu toč se na drugi člen jaltskega sporazuma izjavil, da smatra ame-5'šk^ odgovor kot jasno izjavo, da Je «štiri članski nadzorstveni svet *a Nemi j o prenehal obstajati in da •»radi tega njegova prisotnost na •estsnku ni več potrebna». ,8 junija so s ponovno enostràn-* 'i»!*5.avo zaPadniaki javili, da to • junijem vstopila v veljavo v I «zapadni Nemčiji» denarna reforma. S tem ukrepom so ZDA praktično razdelile Nemčijo. Istega dne je Sokolovski razkrinkal razdiral, no ;n vojnohujskaško politiko za-padnjakov in v obrambo gospodar, stva sovjetskega področja Nemčije napovedal znane omejitve prometa. Te omejitve, ki so izhajale iz potreb izključno tehničnega značaja, naj bi preprečile vdor razvrednotene valute zapadnih nemških pokrajin v sovjetsko področje in tako preprečile gospodarsko zmedo. S tem trenutkom je nastalo tako imenovano «berlinsko vprašanje». Ker je z ekonomskega stališča Resni posli italijanske vlade Sedanja reakcionarna De Ga-sperijeva italijanska vlada nosi popolnoma upravičeno naziv lutkovne vlade. Nima pa tega naziva samo zato, ker je igračka v rokah ameriških imperia-listov, temveč tudi zato, ker ves svoj «prosti čas» (ko se namreč ne bavi z zatiranjem demokratičnega gibanja) porabi za igračkanje ali pa za uprizarjanje prav čednih afer in aferic, ki jih bodo njeni arhivi kmalu prepolni. Trenutno sta na stalnih programih vladnih sej bandit Giuliano in vatikanski in mednarodni goljuf Cippico. Bandit Giuliano ustrahuje s svojimi sodrugi že več let velik del Sicilije, posebno okolico Palerma. Bandit je predrzen. Izziva italijansko vlado na dvoboj. Sef italijanske policije in notranji minister Scelba dvoboj sprejme in poveri «težko» vojaško operacijo samemu generalu d’Antoninu. Generalove akcije so brezuspešne. Banditi ubijejo več karabinerjev. Italijanska javnost se zgraža. Italijanska vlada ni zmožna narediti reda na Siciliji, kjer gospodari mafija. Sramota... Toda sramote italijanske vlade niso nikoli osamljene. Vedno jih je več na kupu, vsaj dve. No, druga je afera C ìppico. Saj ste že slišali o njej. Vatikanski zaupnik monsignor Cippico je tihotapil z valuto in tujimi devizami. Ogoljufal je svoje kliente za milijone, tudi za milijarde. Skandalček svetega moža je prišel na dan. Sitna zadeva. Vatikan ne ve ničesar, vlada je rezervirana. Ogoljufani klienti izsilijo proces. Cippico noče odgovarjati na sodnikova vprašanja. Pravi: ne morem govoriti, ker bi moral kompromitirati nekatere osebe na visokih položajih pri vladi tn Vatikanu. Vatikanski poročevalec Osservatore Romano je nervozen. Poroča, da nima tajništvo vatikanske države ničesar opraviti z Upravo lastnine svete stolice, da Uprava lastnine svete stolice nima ničesar opraviti s svojim pravnikom mons. Guidettijem in še manj s Cip. picom... In v Osservatore Roma-no zaključujejo svoje poročilo: Proces se nadaljuje v popolni jasnosti, ki ni zameglila ničesar. tudi ne zagrizenosti, s katero se jo hoče na nekorekten način zamegliti. Živio jasnost! In vendar, kljub jasnosti so proces prekinili, da bi le ne postalo Italijanom preveč jasno, da sta vlada in Vatikan eno — skupina goljujov. nezdružljivo, da bi mesto, ki leži v srcu ozemlja, kjer je v rabi določena valuta (Berlin je v sovjetskem področju) imelo nekatere predele z drugačno valuto, je popolnoma razumljivo, da je najmanj kar so sovjeti mogli narediti bilo, izoliranje tega dela mesta od vsega ostalega področja. Zapadnjak! so takrat uvedli «zračni most», kričeč na vse strani, da so Rusi hoteli iz-gladovati Berlinčane in s silo izgna-ti zapadne zaveznike z njihovih področij Berlina. To je bil umetno ustvarjen «casus belli», ki je služil ameriški diplomaciji za ustrahovanje njenih sa-telitev. Prav v tem trenutku so ZDA predložile svojim satelitom v pod. pis atlantski pakt. Politična nit, ki veže atlantski pakt z nemškim vprašanjem je posebno jasna sedaj, ko so prometne omejitve okrog nemške prestolnice ukinjene. Neštetokrat so že sovjetski delegati v OZN po zadnjem zasedanju novembra meseca v Parizu in diplomati nevtralnih dežel predlagali deblokacijo Berlina, zahtevajoč točno to, kar so dosegli se. daj: «sklicanje sveta štirih zunanjih ministrov», ki naj znova preučijo celotno nemško vprašanja. Stalin je v svojem februarskem intervju-vu ponovil iste predloge, toda ameriški «ne» je še enkrat preprečil možnost prekinitve hladne vojne. ZDA so se odločile šele sedaj. So imele mar za to boljše pogoje? So dosegle posebne koncesije? Niče-sar od vsega tega. Pogoji so bili isti kot oni, ki jih je Sovjetska zveza postavila že Prej. Polom ameriške diplomacije je torej znaten. Za. to, da so od svojih vazalov izsilili podpise atlantskega pakta so izgubili simpatije nemškega ljudstva in težke milijone dolarjev. Sedaj so v mnogo slabšem položaju, ker so ostali brez vrednih argumentov za prihodnjo štiristransko konferenco za dosego mirovne pogodbe z Nemčijo. Oči milijonov Nemcev so z ne. zaupanjem uprte vanje. Sovjetska zveza bo predlagala zaključitev mirovne pogodbe, združenje Nemčije in umik vseh okupacijskih čet. Kaj bodo mogli na to odgovoriti Amerikanci? * * * V Parizu so medtem že v teku pripravljalna dela za konferenco štirih zunanjih ministrov. V glavnem so ta pripravljalna dela v znamenju zbliževanja stališč zapadnih sil. SlEEuaZEI 3 Ilegali z iraim snžnost Po računih senatorja O'Mahonija znašajo stroški za izčrpanje enega soda petroleja v Arabiji 40 centov, u Venezueli v Južni Ameriki IS centov in v ZDA 100 centov. F podjetjih ARAMCO Arabiji ne obstaja noben zakon, ki bi ščitil delavce pred najhujšim izkorišča» njem. Sindikati so prepovedani. Delavsko gibanje je preganjano. Družba ima svojo lastno policijo in policija vzdržuje tudi vso lokalno upravo. V petrolejskih vrelcih ARAMCO, v rafinerijah in drugih podjetjih družbe dela 30.000 delavcev. Ti pripadajo več kot 20 različnim narodnostim. Arabcev je 10.000, ostali so Sudanci, Iranci, Indijci, Italijani itd... V ameriških koncesijah v Sau-dovi Arabiji ne traja delovni dan nikjer manj kot 12 ur. Delavcem počitek ni dovoljen. Delavci žive v puščavah v ilovnatih kočah ali pod šotori. V njih bližini si postavljajo Amerikanci razkošne vile, kopalne bazene in teniška igrišča. Zaslužek delavcev je majhen. Ker je veliko delavcev, nepismenih, jih še bolj izkoriščajo. Vsak znak nezadovoljiva zatira družbena policija z drakonskimi ukrepi, z rezanjem udov in uboji. V tej zaostali pokrajini se ameriški podjetniki obnašajo kot najkrutejši zasužnjevalci. PO TRŽAŠKEM OZEMLJU Volivni zapiski Laurenti govori v imenu Ljudske fronte V torek je imel tov. Laureati na radijski postaji Trst I predvolivni govor, ki ga na kratko povzemamo. V uvodu je dejal, da mora vsak voli. vec temeljite preučiti pomen nodočih volitev. Vo'itve hočejo reakcionarji */-koristiti ra potrditev sedanjega stanja. Zato so cd pripravljanja volitev izključili predstavnike širokih množic, priznali desettisočem esuiov volivno pravico, po drugi strani pa odvzeli to pravico demokratom, rojenim na Tržaškem ozemlju. Sedaj je jasno, da presegajo volitve upravni pomen. Volitve izkorišča italijanska reakcija za podžiganje šovinizma in z širjenje svojih imperialističnih načel. Vse to pomeni, da hoče italijanski vojnohujskaški imperializem poživiti svoje imperialistične tendence in voditi politiko revizije mirovne pogodbe, ki konec koncev pomeni pripravo na tretjo svetovno vojno. Zato dokazujejo, da ni mogoče imenovati guvernerja in da Tržaško ozemlje ne more samostojno živeti. Ti ijudle upajo na vojno in sanjajo o Korziki, Nici, Savoji in Dalmaciji. Toda kdor ljubi mir in mu je pri srcu izboljšanje življenjskih pogojev delavstva, zahteva, da se razkrinkajo hujskači in povzročitelji novih konfliktov. Spričo teh spletk je popolnoma pravilno stališče Slovansko-ita-lijanske ljudske fronte, ki s svojim programom poziva volivce, naj se izrečejo o osnovnih vprašanjih, o spoštovanju mirovne pogodbe ter o politični in gospodarski neodvisnosti ozemlja. Rešitev vprašanj občinskega značaja namreč ni mogoča brez rešitve teh osnovnih vprašanj. Spoštovanje mirovne pogodbe pomeni predvsem možnost dviga splošnega gospodarstva in aktivizacije produktivnih sil področja. S lem bi se rešilo vprašanje brezposelnosti in bi se tudi dvignili občinski dohodki. Da se vse to izvede, mora postati Tržaško ozemlje politično in gospodarsko neodvisno. Zavreči Je treba politiko Marshallovega plana, razviti gospodarske vezi z zaledjem, vrniti Trstu vse državno imetje, ki mu pripada na podlagi mirovne pogodbe in nadomestiti enostranske gospodarske, finančne in politične dogovore z Italijo z drugimi neposrednimi dogovori z vsemi interesiranimi državami, s katerimi se bo lahko rešilo vprašanje aktivizacije industrije, trgovine in pristanišča. Slovansko-italijanska ljudska fronta Je s svojo dosledno politično linijo na- j svetlobno reklamo na Goldonijevem daljevalec borbe proletariata in tria-[trgu so porabili 6 milijonov Ur, Skih demokratičnih množic na podlagi enotnosti in bratstva. Kljub naporom SILF za enoten nastop na volitvah so likvidatorji pretekle borbe hoteli ohraniti v demokratičnem taboru razkol v polno korist reakcije. SILF pa DO vedno poudarjala potrebo enotnosti in dosledne borbe na temelju Junaških tradicij tržaških delavcev. Zato poziva delavce in vse tržaške demokrate, naj podprejo pravilno linijo, ki Je imela že toliko uspehov, paj gredo na volitve enotni in združeni, da se s temi volitvami napravi korak naprej za rešitev vprašanj, ki težilo delavce, toda predvsem da se napravi nov korak naprej za pridobitev enotnosti, sile in revolucionarne doslednosti, ki Je temelj slehernega uspeha. • * • V našem zadnjem članku o volitvah smo našteli deset strank in skupin, ki so dotlej prijavile svoje tiste. Zadnji dan se je prijavil še «Movimento Re-pubblicano per l’indipendenza» In «Blocco Triestino». Tako se je inđi-pendentistično gibanje razbilo na troje strank. Na volitvah nastopa torej dvanajst strank. Na Reko hočejo, pa ne morejo Pretekli petek so se začela volivna zborovanja. Prvo tako zborovanje Je imela republikanska stranka v Rojanu, kjer ga je poslušalo kakih 300 ljudi. Na drugem takem zborovanju pri Sv. Ani jih je bilo komaj 100. Ko so republikanci videli, da nimajo uspeha, so sklicali v nedeljo na Velikem trgu zborovanje ob uri, ko se tam po navadi sprehaja gospoda. Tako so jih vendarle nekaj več nabrali. Na zborovanju je najprej spregovorila gospodična Missirolli iz Romagne, dučejeve dežele. Solzila se je in uporabljala običajne patriotske fraze. Zà njo Je govoril dr. Cifarelli, pomembnejši kaliber te stranke iz Rima. Obljubil je, da bo sveta trikolora zopet plapolala na Reki in celo v Dalmaciji in pozabil, da so si tam italijanski fašisti že polomili zobe. 6 milijonov za eno reklamo «Socialisti» so tudi zborovali na Velikem trgu. Govoril jim je saragatovec dr. Zagari. Pa ne mislite, da je govoril o socializmu. Kaj še, objokaval je težke posledice imperialistične politike Italije pri nas. Socialisti so tudi pokazali, da niso ravno taki revčki, kot pravijo. Samo za svojo neonsko „Živel kralj” Tudi dolarska zveza je v nedeljo začela svoje volivno kampanjo, toda z zelo klavrnim rezultatom. Vsega skupaj so zbobnali na zborovanje od 120 do 150 ljudi večinoma iz Trsta, med katerimi so bili Bazovci le bele vrane. Zato so se tolažili z vzklikanjem bivšemu kralju Petru. Lepi spomini gospodične De Vecchi Na radio postaji Trst I so otvorili volivno kampanjo fašisti MSI. Govorila je zloglasna tajnica ženskih faS-jev za časa okupacije v Ljubljani M« De Vecchi. Dejala je med drugim: «Ml ne zanikamo preteklosti. Zgodovina bo sodila o njej».. Seveda tudi ona ni po-zabila svetih meja in Dalmacije. Videlo se je, da se iz fašističnega ponza ni prav nič naučila. Menda še n« ve, da je zgodovina že jasno izrekla sodbo o vsem fašističnem divjanju hi vseh grozodejstvih, ki so jih počeli njeni pajdaši. Krščanska ljubezen in korita Tržaški reakcionarji niso hoteli ah koli priznati, da so v Trstu tudi Sl» venci. Sedaj pa so se spomnili, da bi bili dobri tudi njihovi glasovi. In zgodilo se je nekaj nezaslišanega. V «Trieste italianissima» so otvorili v» livno kampanjo po tržaškem radiu v slovenščini! Oglasil se je z radio pòi staje II demokristjan De Rlnaldlnl v ponedeljek ob 13. uri. Z jezuitsko osladnim glasom je Imenoval Slovence «državljane druge narodnosti», obljubljal ji priključitev k Italiji, to je karabinerje, kvesturine in enake pr»-vice, kot jih ima nemška Tvanjšina v Tirolu. Dejal je celo, da demokristjani niso klerikalci, ker slede socialnim naukom enciklike «Rerum novarum». Jamstvo, da bomo Slovenci v Italiji spoštovani, pa je že sama njihova krščanska ljubezen. Tudi o nekih napajališčih je govoril, kar je menda zanj glavno vprašanje naših vasi. Seveda, ker ga spominjajo na korita. Vsi slovenski poslušalci so se tako lahko deset minut zabavali. Zvečer bi bil moral govoriti po radiu Trst II tudi socialist, pa je bil vendarle toliko pameten. da se je temu odrekel. Pomoč Madre patrie Milijoni, vagoni papirja in celo prm pagandna letala menda demokristjaf-nom še ne zadostujejo. Zato Je šeJ Palutan na posvetovanje k Degaspo-riju v imu, rimska vlada pa obljublj* vsem uradnikom VU in policajem, da že sedaj preučuje ukrepe, kako bo namestila vse te uslužbence in zaščitila njih pravice. V Trstu so se namfj reč bali, da ne bi policaji volili a indipendentiste. Da bodo bolj gotovi zmage, so te dni tudi črtali z razni* mi pretvezami Ig vollvnih imenikov 2900 volivcev, Pretekli petek ponoSi so angleški vojaki napadli delavca Cuka Viktorja iz Padrič, ki dela v Ilvi. Pretepli so ga po glavi, tako da je moral ostati več dni v postelji Vojaška uprava sporoča, da za časa volitev lahko vse osebe z vo-livno izkaznico vstopijo in odidejo iz področja, ne da bi morale pokazati običajno dovoljenje za vstop. Podjetje Salvador pri Sv. Soboti, ki se peča s konserviranjem rib, je odpustilo 30 delavk, češ da nima naročil. Vodstvo tovarne Uva Je poklicalo v tovarno na pomoč celo policijo, da bi ustrahovalo delavce, ki nočejo odnehati od svojih pravičnih zahtev. Kamisija za prezposelne ES, ki je bila izvoljena na njih glavni skupščini, je ssklenila, da prične šteti brezposelne delavce, da ugotovi njihovo resnično število. Policija je aretirala 30 letno E-leno Emili, ki je v sredo ponoči trgala volivne lepake. Upokojenci 1NPS (Istituto Nazionale Previdenza Sociale) so na skupščini, je sklenila, da prične šajo zelo nizke pokojnine. Ker s temi pokojr.imani ne morejo živeti, so prisiljeni delati tudi nad 70 letom starosti. Zahtevali so, da se pokojnine zvišajo vsaj na 10.000 lir mesečno. General Gaither je končno izdal ukaz o nagrobnih napisih. V uvodu pravi, da se mu zdi «priporočljivo» dovoliti napise v tujih jezikih. Slovenščina je torej zanj tuj jezik. Brezposelni delavci so imeli pretekli teden skupščino, na kateri je govoril tajnik komisije za brezposelne dr. Zbogar-Bročchi. Na koncu diskusije so delavci sprejeli resolucijo, ki nakazuje, kako naj bi se rešilo vprašanje brezposelnih. Žrtev propagandnega listka krščanske demokracije, ki je podoben 10 tisoč lirskim bankovcem, je postal šofer taksija Vittorio Tenente. Peljal je ponoči od Sv. Sobote k Sv. Ivanu neko senjorino in Američana. Med potjo mu je ženska plačala vožnjo z omenjenim listkom in šofer ji je vrnil ostanek, ki je pomenil zanj ves celodnevni izkupiček. Tatove, ki so svoj čas kradli bencin iz cevovoda petrolejske čistilnice Aquila, so obsodili od 6 mesecev do 2 leti in 3 mesece ječe. Zaradi delnih stavk v Ilvi se je zelo znižala proizvodnja plina in številne gospodinje imajo težave s kuhanjem. Prosvetno društvo «Simon Jenko» je izrazilo svojo solidarnost s SHPZ in odločno obsodilo Vida-lijev «odbor za zaščito in gojenje slovenske kulture». Od 348 članov društva je podpisalo Izjavo 247 članov, t.j. 71%. Na Opčinah so vidalijevci prikrili z lepaki ob tramvajski postaji napis, ki govori o številu žrtev, ki so darovale svoje življenje v narodno osvobodilni borbi.- Na seji občinskega odbora so povedali, da znaša primanjkljaj Ace-gata 200 milijonov lir. V pisarni notranje komisije pa-roplovne družbe «Adriatica» na nabrežju Grumula je neki uslužbenec pri prenašanju uradnih spisov iz neke omare naletel na 17 brzostrelk «Beretta» in na 20.000 nabojev. Policija je o tem dolgo molčala, nato pa izdala poročilo, da je aretirala več ljudi, toda da je vse izpustila. Res čudno, da r,e more najti krivcev. • Podporno društvo za STO bo letos organiziralo počitniške kolonije in poslalo nanje okrog 2000 otrok iz obeh con Tržaškega o-zemlja. Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu obvešča vse državljane FLRJ, ki stalno bivajo na področju STO-ja, da se morajo po členu 15 zakona o državljanstvu FLRJ evidentirati pri področnem predstavništvu FLRJ v državi, kjer bivajo, ali pa se pismeno prijaviti ministrstvu za notranje zadeve FLRJ. V nasprotnem primeru izgubijo državljanstvo FLRJ. Tudi sodišče vpreženo v volivno kampanjo italijanskih šovinistov Pred sodiščem se nadaljujejo procesi proti antifašistom in pai^ tizanskjm borcem, ki so maja meseca leta 1945.' po zakonitih ukazih aretirali razne fašiste, Collottijevce in kolaboracioniste. Pretekli teden je okrožno sodišče sodilo lurku Antonu in Juriju Rossiju, obtoženima, da sta 2, maja 1945. «sekve-strjrala» policijskega agenta Leopolda Sangiorgia. Proces so sodniki, zlasti pa javni tožilec Gru-bissi, izkoristili za blatenje osvobodilne borbe. Sodnik Osjoich in Grubissi nista n. pr. niti vedela, kaj je GAP in sta se na nje« račun norčevala. Grubissi je dejal, da so Sangiorgia aretirali samo zato, ker je bil Italijan. Sangiorgijeva žena je namreč dejala, da je bil njen mož na inšpektoratu y ul. Cologna samo vratar. Sodišče je Rossija obsodilo na eno leto ječe, Turka pa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Ko je šel Turk na policijo zaradi nekih formalnosti, so ga tam «spoznali» nekateri policaji, kj so služili tudi za časa Nemcev, in ga obtožili aretacije drugih policajev. Tako so ga znova zaprli in na policiji tako pretepali, da se je moral zateči k zdravniku v zaporu po pomoč. V okviru predvolivne kampanje so policaji aretirali tudi 62. letnega Josjpa Zanchija iz ul. Mazzini 2 ter ga obtožili «sequestro di persona». V ponedeljek pa se je začel pred okrožnim sodiščem nov proces zaradi «sequestro di persona». Na zatožni klopi so bili Umbert Bu-Ijan, Jordan Luxa, Marijo Desanti, Alojz Mahnič, Libero Michelucci, Ruggero Ricatti, Rocco Nobile in Filini. Obtoženi so da so kot člani bataljona Sv. Just Delavske enotnosti v Tovarni strojev aretirali šest fašistov in kolaboracionistov. Tudi na tem procesu je bil tožilec Grubissi, ki je takoj zahteval, naj se obtoženci predajo porotnemu sodišču, češ da so mučili aretirance. Obtoženi Buljan je povedal, da je bil bataljon podrejen IX. korpusu, ki je izdal povelje, naj bataljon prepreči Nemcem uni-čenje tovarne in aretira vse fašiste. Komandant bataljona je bil inženir Forti, ki je moral podpisati vse ukaze, pa je kljub temu na svobodi, ker je «italijanskih čustev». Ta Inženir je nastopil kot priča. Povedal je, da je bil začetka po. vezan s CLN-om, ko pa so nekatere njegove voditelje deportirali v Nemčijo, je zgubil s CLN-om vsak stik, ker ni prjšel kapitan Miani na noben sestanek. Sredi aprila je bil imenovan za poveljnika bataljona, ki se je boril proti Nemcem okrog gradu Sv. Justa. Nikakor .pa ni hotel priznati, da je kot poveljnik podpisal povelja za aretacijo fašistov. Pričevanje ing. Fortija sta upo-rabila državni tožilec Grubissi in zastopnik zasebne stranke adv. ril, da so bili takrat Jugoslovani 3. zavezniki in da so se skupaj borili 4. proti nacistom. Javni tožilec je vz- 5. trajal in vprašal, ali je priča Ita- 6. lijan. 7. Tov. Luxa je izjavil, da Fortije- 1. vo pričanje ni točno, ker je tudi 9. Forti podpisal zaporni nalog. Po 10. zaslišanju drugih prič je sodišče 11. na zahtevo javnega tožilca skleni- 12. lo, da se stvar preda porotnemu 13. sodišču, češ da so obtoženci muči- 14. ii aretirane fašiste. 15. Ves proces je imel šovinistični 16. značaj. Dovolj zgovorno je že dej- 17. stvo, da je ing. Forti, ki je povelj- 1«. nik bataljona Delavske enotnosti, 19. prost samo zato, ker je sedaj pristaš Lege. Boljšega dokaza «nepristranosti» sodišče pač ne bi moglo dati. 20. Giannini za predvolivno propagando. Vpraševala sta inženirja, ali se je pridružil Delavski enotnosti kot Italijan ali k°t Slovan in ali je bilo to gibanje za Italijo ali Kandidatna lista LJUDSKE FRONTE Zft DOLINO KRALJIC KAREL, kmet, Boljunec 160. STHAJN IVAN, kmet, Dolina 18. KOMAR LJUBOMIR, delavec, Ricmanje 4. BA2EC ANTON, šofer, Boršt 130. BOLCIC JOSIP, kmet, Boljunec 12. SANCIN JOŽEF, delavec, Dolina, 93. RACMAN JOŽEF, kmet, Gročana 33, CUK JOŽEF, delavec, Dolina 209. KOCIJAN roj. ŽERJAL ANA, babica, Boljunec 218. KURET SILVESTER, delavec, Ricmanje 19. HRVAT URH, zidar, Boršt 41. F1DEL IVAN, kmet, Gročana 38. SAMEC ROZA, učiteljica, Dolina 17. ZOBEC JOŽEF, delavec, Domjo 68. PRASELJ JOŽEF, soboslikar. Dolina 122. PETAROS STANISLAV, delavec, Boršt 79, PRASELJ MARIO, zidar, Dolina 133, SLAVEC IVAN, delavec, Dolina 121. SANCIN MARIO, mizar, Boljunec 63. PREGArc MARIO, delavec, Ricmanje 3, FAŠIZEM KAHDIDIRA Ko so bile napovedane upravne volitve, so vse tržaške reakcionarne stranke zagovarjale enoten nastop po vzgledu proslulega «Blocco Nazionale» iz let po prvi svetovni vojni, ki ga je vodil zloglasni požigalec Narodnega doma Giunta. Zaradi spora o stolčkih in morda tudi zaradi volivnih računov so se reakcionarne stranke tokrat bloku in «plebiscitu» odpovedale. Blok so ustvarili le kvalunkvisti, monarhisti in italijanski krožki, pobudo zanj pa je dal «volontario giuliano, Medaglia d’oro» znani lašist Guido Siataper. Glasilo tega bloka je list «La fiaccola», ki prav nič ne skriva svojih fašističnih teženj in ki na primer piše, da je fašizem lahko ponosen na svoja dela v Istri. Kljub temu pa se branijo naziva fašisti in se trkajo na svoje patriolične prsi, saj pravijo v svojem manifestu: «V tekmi volivnih programov vas ne bomo dolgočasili z naštevanjem običajnih političnih, gospodarskih in upravnih zahtev. Samo eno stvar vam obljubljamo: da bomo zvesti in neuklonljivi varuhi naše nacionalne dediščine...». Na koncu manifesta govori še o italijanskih vojakih in mornarjih, ki jih vsi nestrpno pričakujejo. Iz vsega tega italijanstva pa izžareva fašizem najhujše vrste, že njihov volivni znak. Italija v krogu, to najbolje potrjuje. V to Italijo so vključili vso Primorsko z Istro in Dalmacijo, Korziko z Nico in Savojo. Kljub temu šovinističnemu programu pa moramo ugotoviti, da se niso sramovali kandidirati na tej Usti razni univerzitetni profesorji, štirje primariji bolnice, med katerimi sta najbolj znana kirurg D’Este in Cofleri, ravnatelj pošte in brzojava Gnisci, znani zlatar in urar Cavallar itd, kar kaže, da so ljudje na vodilnih mestih še vedno prepojeni s fašistično miselnostjo. Lista vsebuje same ljudi iz Kandidatna lista LJUDSKE FRONTE ZA REPEHTABOR 1. PURIC JOSIP, kamnosek, Veliki Repen 70. 2. BIZJAK JOSIP, kmet, Col 10. 3. KUTIN IVAN, gostilničar, Fernetiči 3. 4. PURIC IVAN, kmet, Veliki Repen 15. 5. GUŠTIN LUDVIK, delavec, Col 8. 6. ŠKABAR SILVESTER, delavec, Veliki Repen 20. 7. GUŠTIN MAKS, kmet, Col 9. ». LAZAR JOSIP, kmet, Veliki Repen 16. 9. FURLAN ALOJZ, gostilničar, Col 15. 1». PURIC ANTON, kamnosek, Veliki Repen 66. 11. HROVATIČ RUDOLF, delavec, Col 31. 12. BRANA vd. ŠKABAR MARIJA, delavka, Veliki Repen. 13. ŠKAMPERLE JOSIP, čevljar, Col 24. 14. GUŠTIN JOŽE, kmet, Veliki Repen. 15. ŠKABAR ANTON, kamnosek, Veliki Repen 32. Sindikalno premirje volivni manever imperialistov Predsednik cone Palutan je predlagal sindikalnim organizacijam in združenju industrijcev, da bi sprejeli za časa volitev sindikalno premirje, ki naj bi trajalo od 12. maja do 22. junija. V tem času naj bi prenehali vsi delovni in mezdni spori, sindikalne organizacije ne bi postavljale novih zahtev, industrijei pa naj bi prenehali odpuščati delavce razen v izjemnih primerih. 2e takoj v začetku je bilo jasno, da gre za volivni manever, ki naj bi bil v prid strankam, katere sede v občinski in pokrajinski upravi, obenem pa bi imeli od tega korist delodajalci, saj bi bila vsa sedanja mezdna gibanja odložena za več kot mesec dni. Predlog sam po sebi je nesmiseln, ker sindikati niso, ali vsaj ne bi smeli biti strankarska organizacija in zato nimajo z volitvami neposredne zveze. Sindikalno premirje ali zatišje bi bilo v korist reakcionarnih strank tudi zato, ker so vsa mezdna gibanja uspešno sredstvo za •mobiliziranje množic in za njih borbenost, kar seveda vpliva posredno tudi na volitve. Vodstvo Enotnih sindikatov ni za vzelo v začetku do Palutanovega predloga odločnega stališča. Zdelo se je celo, da mu ni bilo prav posebno nasprotno. Toda ravno primer sindikalnega zatišja je pokazal, kolike važnosti je odločen nastop članstva E-notnih sindikatov, ki sq prisilili tudi kompromisarsko vodstvo, da gre na borbene pozicije. Na skupščini brezposelnih v ul. Conti so delavci jasno izpovedali, da ne sprejmejo premirja in dejali, da beda in lakota premirja ne poznata. Spričo tega odločnega stališča članstva ES je vodstvo sporočilo Palutanu, da se mora prej posvetovati z včlanjenimi delavci. Ti so se zbrali v ponedeljek na sindikalnem plenumu in odbili sindikalno premirje. Delavci so poudarili, da premirje sploh ni mogoče. Preveč je nerešenih vprašanj in mezdnih sporov, ki čakajo rešitve. V ILVI nočejo delodajalci prav nič popustiti in priznati delavcem pravice do višjih mezd; nasprotno, groze jim celo z znižanjem prejemkov in dr. Albanese je, predstavnik industrijcev, celo zahteval, da se stavkovno gibanje v ILVI proglasi za ilegalno, voditelji stavke pa da se zaprejo! Rešitve čakajo tudi mezdni spori kemijskih delavcev, uslužbencev krajevnih javnih ustanov in drugi. Zato so delavci glasno odgovorili z odločnim: nel proti vsakemu kompromisu buržoazije in srednjih slojev. V njej je na primer baron Economo veleposestnik, ki ga oni imenujejo «kmeta», dva industrijca, 1 lastnik paroplovne družbe, šest inženirjev, sedem profesorjev, izmed katerih poučujejo štirje na univerzi in je eden celo bivši rektor, pet je doktorjev komercialistov, pet odvetnikov, več bančnih uradnikov, bančni direktor, 7 trgovcev, nekaj državnih uradnikov itd. Je tudi 1 general v rezervi in trije rezervni polkovniki. Trije kandidatje so «legionari fiumani», 17 je «borcev», 14 je prostovoljcev iz raznih vojn, mnogo je «pluridecorati», to je večkrat odlikovanih. Bili pa so toliko previdni in sramežljivi, da niso povedali .koliko je med temi borci španskih borcev in vojnih zločincev, ki so se izkazali y Jugoslaviji. Ti ljudje, pravi list, «bodo prva patrulja v programu italijanskih zahtev po vseh naših krajih, ki nam jih je slovanski okupator iztrgal in ki bodo morali zopet postati italijanski». In to naj bi celo ne bil fašizem! Te volitve nam torej odkrivajo, kakšni ljudje vodijo v Trstu razne važne ustanove in nam nalagajo bolj kot kdajkoli dolžnost, da se proti njim odločno borimo. Druga od 12 skupin, ki nastopajo na teh volitvah, je MSI (Movimento Sociale Italiano), ki odkrito izjavlja, da je fašistična in se s tem javno hvali. Tudi v njeni listi opazimo predstavnike istih slojev. Industrijce, profesorje, državne uradnike itd. Tu so svoje borce odkrito označili. Je 12 borcev iz prve svetovne vojne, 4 borci iz vojne proti Abesiniji, 38 borcev iz druge svetovne vojne, med katerimi so mnogi prostovoljci in so se udeležili po več vojn. Jasno je, da so tudi polni odlikovanj. Štirje so reški legionarji, trije pa španski borci. Eden ima celo zlato medaljo In je potopil angleško oklopno ladjo «Quenn Elizabeth». Nosilec liste je 82 letna Bergamas Marija, duhovna mati Neznanega vojaka in. mati padlega julijskega dobrovoljca. V listi je tudi vdova nosilca zlate medalje, padlega v Španiji, mati «deportiranca» v Jugoslaviji, in ženska, ki je bila sama «deportirana» v Jugoslaviji. fšedem kandidatov je esulov, trije begunci iz Afrike. Takšna je ta fašistična lista, ki hudo diši po preteklosti, medaljah, črnih srajcah uniformah in krvi. Celo minister Scelba je na seji italijanskega ministrskega sveta Izjavil, da bo nastopil proti apologiji fašizma, ki J» izvaja ta stranka v Italiji in ki je po zakonu zločin. Obdelali smo samo ti dve listi, toda če bi natančneje pregledali druge «liberalne», «socialistične» In podobne liste, bi našli v njih marsikaterega bivšega fašista, ki se je potuhnil in se trenutno skril za drug program, Ke* mu to sedaj najbolj kaže in nese. i'jTTTfr Tj 5 V VASICAH pod t’t'liiHtt'iit Od vznožja Volnika pa tja do Sv. Lenarta so med drevjem in zelenjem skoraj vzporedno z grebe-•nom posejane vasice in naselja Mali Repen ali Repnic, Zagradec, Zgonik, Koludrovica, Salež, Samo-torca in zdi se ti, kakor da bi se zatekle v varstvo teh hribčkov in se zarile v njihovo pobočje. Okoli vasi in pod njimi so lepo obdelani vinogradi, njive in travniki, med obilnim zelenjem rdečijo dozorevajoče češnje; obdelana je vsaka ped zemlje. Za vasmi se razprostirajo vse gor do grebena, pašniki in nekaj gozda. Tja gonijo past živino in si jeseni poskrbe drva in steljo. Središče teh vasi je Zgonik, kjer sta fara in občina. Pod zgo-niško občino spadajo še Gabrovec ob cesti s Proseka v Zgonik, Bri-ščiki, Devinščina, Proseška postaja in Brišče. Večina prebivalcev zgoniške občine se bavi s kmetijstvom, le v Gabrovcu so skoraj vsi zaposleni v tržaškem pristanišču. Glavni pridelek je vino; črnemu pravijo «teran» in je zelo okusno. Drugi vir dohodkov je živinoreja in Zjutraj je avtobus poln mlekaric, ki hodijo prodajat mleko v Trst. Tudi češnje prinašajo nekaj zaslužka, ker jih v Trstu zaradi njih dobrega okusa zèlo cenijo in se dobro prodajo. Ravno tako cenijo kraški grah. Največja vas v zgoniški občini je Salež. Šteje kakih šestdeset hiš z okoli 280 prebivalci. Nad vasjo so ostanki gradišča, ki so ga zgradili še za časa turških vdorov. Ko smo prišli v vas, so mladinci ravno le- Gruden Josip Siraoneta Ivanka kandidata Ljudske fronte za zeoniško občino pili po zidovih lepake Ljudske fronte. Po zidovih je tudi videti lepake Vrdali jeve frakcije SI Al! z rdečo zvezdo, ki se je je Viđali v Trstu sramoval in jo je «konfi-niral» na «visoko planoto». Skoraj vsi so tiskani v italijanščini, najbrž za policaje, ki imajo v vasi svojo stanico, na kar te opozori samo italijanski napis na tabli ob križpotju. Ko zagledaš ta italijanski napis v izključno slovenski vasi, takoj uvidiš, kako nujna je zahteva po enakopravnosti slovenskega jezika, ki jo vsebuje osnutek votivnega programa Ljudske fronte za zgoniško občino. Ob cesti je lep spomenik, ki priča, da je vas mnogo žrtvovala za svobodo. Na njem so vklesana imena 6 padlih in treh pogrešanih vaščanov. 65-letni Rebula Jožef nam pripoveduje, kako je vsa vas sodelovala v narodno osvobodilni borbi. Pri njem so večkrat spali partizani. Nekoč so začeli razbijati po vratih Nemci in jim ni odprl, preden se niso partizani umaknili. «Pa se mi sedaj upajo vidalijevci reči, da sem fašist samo zato, ker ne trobim v njihov rog!» se razljuti. Kakor po vseh vaseh zgoniške občine ni v Saležu električne luči Ceste so ozke in vse razdrapane, vodovod so zgradili, pa doslej še ni bilo vode. Za napeljava vode v hiše pa ljudje nimajo denarja. Vprašamo nekega vaščana, če bo vodovod kaj koristil tudi polje-, delstvu, pa skomizgne z rameni in pravi: «Vse je odvisno le od neba; čc ni dežja, nam hudo škodi suša». Mnogo vaščanov ne more živeti od same kmetije, pa si pomagajo z raznimi priložnostnimi deli, kakor so gradnja cest, vodovoda itd. Nekaj jih je zaposlenih pri železnici, drugi hodijo delat v Nabrežino in Trst. Živinoreja še ni dosegla Predvojne višine in občinska upra-Va ni doslej skrbela, da bi se to *tmje popravilo. Zelo nujna bi bi-la dolgoročna posojila za nakup Plemenske živine- Vina pridelajo kakih 1000 hi, težko pa je s pro-ker hudo konkurirajo Italijanka vina. Tudi davki niso pravično porazdeljeni, ker niso zemljišča pravilno ocenjena. Zreli možje pravijo, da ne pomnijo, kdaj so zemljišča zadnjič klasificirali. Cesta v Zgonik je zelo razrita in preozka. Ze dolgo obljubljajo, da jo bodo širili, pa ni bilo doslej še nič kruha iz te moke. Sirjenje ceste bi dalo tudi zaslužka mnogim domačinom. V Saležu in drugih vaseh je mnogo mladih parov, ki bi se radi poročili, pa nimajo stanovanj; zato bi bilo treba graditi hiše. Zgraditi je treba tudi šolo, ker sedaj poučujejo tn učiteljice otroke v dveh zasebnih hišah. Prosvetno delo v vasi trpi kakor povsod drugod zaradi Vidalijevih nestrpnežev, ki so se polastili prosvetnega društva, Z glavne ceste, ki vodi v Komen, zavijemo na desno v Samotorco, ki leži pod Sv. Lenartom. V nasi je 27 hiš, razdeljenih v tri zaselke. Cesta v vas je vsa razrita in ozka. Tudi tu ni električne napeljave. Ljudje živijo od svojih kmetij in od priložnostnega dela. Vina pridelajo tu manj, ker je manj zemlje. Vas je dala petnajst borcev, od katerih jih je pet padlo. Med Saležem in Zgonikom je Koludrovica. Ob cesti so zelena polja, belijo se cvetoče akacije, pri vhodu v vasico gradijo klet za bližnjega posestnika. Pogledamo na dvorišče, kjer so k češnji prislonjene lestve. Nikogar ni doma. Sli so gledat v Nabrežino film «Na svoji zemlji». Gremo dalje po ozki blatni cesti in srečamo fanta, ki napaja živino. Pove nam, da je v vasici devet hiš, da imajo kakih 40 glav živine, da je mnogo dela, dohodkov pa malo. Tudi ta vasica j : mnogo pretrpela v osvobodilni borbi. Eno hišo so požgali italijanski fašisti še leta 1943, 3 vaščani so umrli v nemški internaciji, eden je padel pri partizanih v Bosni. «Kako je pa v vaši vasici z razbijači», ga vprašamo. «Samo eden je, preveč smo pretrpeli in preizkusili, da bi nas vodili za nos». Iz Koludrovice je zelo blizu v Zgonik, prijazno in lepo vasico, od koder gre pot na Volnik, najvišji hrib na Tržaškem ozemlju. Tu je središče občine, čeprav biva v vasi le kakih trideset družin. Na trgu pred cerkvijo so vaščani postavili spomenik padlim borcem, ki priča, da je tudi vas mnogo žrtvovala. Na te žrtve Zgoničami ne bodo pozabili, pa čeprav jih hočejo župan in Vidalijevi razbijači odvrniti s prave poti in od zvestobe idealom osvobodilne borbe. Tu žive skoraj vsi samo od kmetijstva. Pod vasjo so njive in vinogradi, pašnike in gozd nad vasjo pa so vzeli v najem Anglo-američa-ni. Ko imajo strelske naje, ne sme nihče blizu in krave morajo ostati n hlevu. Življenj^ je težko, ker satna zemlja ne more rediti vseh prebivalcev. Marsikateri mali kmet si mora pomagati na razne druge načine. Tovarišica, ki kandidira na listi Ljudske fronte, nam pove, da hoče tudi tu nekaj Vidalijevih hujska- pogovor o mnogih znancih iz Križa, kjer je mož živel petnajst let-Na dvorišče privozi avto Tržačanov, nato več. motornih koles. Kraj je lep in Tržačani radi pridejo v vas na dobro kapljico in prigrizek. Iz Zgonika pelje cesta v Mali Repen ali Repnic. Tudi til se večina ljudi bani s kmetijstvom. «Samo okoli štirideset hiš je v nasi, pa imamo okoli 80-180 glav živine», nam pove starček pred gostilno. «Večino pašnikov in košenin so nam vzeli Američani in Angleži. Sedaj ravno streljajo in ne sme nihče gor pod Volnik. Američani dajejo precej dobro zakupnino, ko ne streljajo, lahko gonimo živino na pašo in kosimo travo. Seveda, smo ob meji in malo reklame ne škodi... No, prav zato so se nekateri ljudje prevzeli. Mislijo, da so postali nekakšni rentniki, in da bo to vedno trajalo. Zato pa so postali tudi oportunisti in hvalijo Ameriko. Pa če pogledajo, le na Zagra-d-ec, ki so ga požgali okupatorji in ki je še vedno v ruševinah, lahko vidijo kako dobri so ti «zavezniki». No, takih ljudi je k sreči malo in bodo že sprevideli, da je njih pot zgrešena!» Pogledamo še v Gabrovec, rojstni kraj Vidalijevega oprode Blazine.. O tej vasi se Vidalijevci hvalijo, da je nekak njih fevd ali trdnjava. Pa se motijo. Nič jim ne pomaga, če pritiskajo na vaščane, ki so po večini zaposleni v tržaškem pristanišču. Tudi tu, kakor jmuMtmmut, paucr. ? o*es| .»t jPOSTOFISSB-SU.ES ,|M| ....................... Taki so napisi v popolnoma slovenskih krajih čev begati ljudi. Zanimivo je, da se prištevajo med najbolj verne «komuniste» in «inteimacionaliste» ljudje, ki pogosto zahajajo v cerkev. in bi lahko prav tako bili na županovi Usti dolarske zveze. Ustavimo se pred gostilno. Pri mizi na dvorišču sedita dva očanca in srebata «teran». Eden je iz Istre in živi v Saležu. Spozna se z. našim fotografom, pa se, razvije Tito! Od tam... izza gorovja, Jej blesti Istranom v jasnih dneh kot v pomladi cvetni venci mandeljnov, češenj in breskev, je leta 1941 odjeknil ta vzklik. Dolgih 25 let so potomci dveh ljudi, ki naj bi ju bila baje dojila volkulja, stegovali svojo grabežljivo volčjo taco vse do Istre in še čez.. Istrani, preganjani in zatirani, so bili sojeni na dolga leta ječe, če so se predrznih pod obokom starodavnih vrat Kopra, v Piranu, Bujah, Umagu ali Novigradu spregovoriti v svoji lepi materini besedi. Toda nes čas trpljenja niso obupali, verjeli so, da bo «kambialo», ker so nosili v svojih srcih veliko zvestobo do zemlje in poštenost. In vroča kri, ki je piala kot nekdaj v žilah pradedov, ki so na Rižanskem polju govorili in sklepali o svojih irravicah, je odgovorila na klic Smrt fašizmu! Svobodo narodu! Tito! Partizani! Upor! Tam na Učki, nad lepo Opatijo, je sredi molčečih in resnih bukovih debel nastala brigada Vladimirja Goriana in po vsej Istri je zadonelo: Smrt fašizmu! To je bila prisega in zakletev, ki so jo izpolnili Istrani do zadnjega. Sad prisege: Smrt fašizmu! je bila 1. maja 1945 — svoboda narodu in ljudska oblast. Takrat se je sprostilo n notranjosti Istranov. Zapeli so občuteno, kot še nikoli prej: «Naša si, naša si, o, Istra, Istra mila...». Po osvoboditvi ni imelo istrsk ljudstvo drugega razen velike od točnosti, da se ne bo več pustil preslepiti. Znova je odjeknilo izza tisteg belega venca gora: Tito! Da. Sam je Prišel na Primorsk in spregovoril besedo človeka, J> je bil prvega dneva z nami in s z nami boril. Bilo je takrat, ko je tekla prav da za Trst in ko so imperialist računali, da bodo delali kupčijo zemljo in ljudmi. aJu po vseh drugih naseljih zgoniške občine, bodo ljudje izvolili tovariše, ki so ostali zvesti tradicijam osvobodilne borbe, zvesti programu Osvobodilne fronte in ki bodo porok, da bodo najbolj odločno branili pi-avice našega ljudstva ter se borili, da se uresniči program Slovansko - italijanske ljudske fronte, ki vsebuje vse bistvene osnovne zahteve prebivalcev zgoniške občine. Ta program bo izbralo ljudstvo v vaseh pod Volnikom in Sv. Lenartom, ker je n njem jasno in glasno povedano, da zahtevamo spoštovanje mirovne pogodbe in nočemo, da se naši zatiralci, italijanski imperialisti, ne bodo več vrnili v naše kraje, ki so dovolj okusili njih «dobrote» in civilizacijo. a im a lmiii musi. zn mn m MH ! Povedal je preprosto in občuteno, kako so tisti, ki smo jim bili zavezniki v borbi, pojedli besedo moža in človeka. Tudi Istrani so prisluhnili in potem govorili: «To je naš človek». Da, naš človek je Tito. Ne zahteva denarja, ne čhsti. Samo uči, vzpodbuja in dela. Kot vsi, da bo čimprej bolje. In se bori proti osem krivicam, tudi tistim, ki jih bližnji sosedje prizadevajo. Ljudstvo mu pri tem pomaga in ima uspehe. Po prazniku osvoboditve in prazniku vsega delovnega ljudstva je bratska organizacija spregovorila samo nekaj besed. Kaj, če bi tekmovali n teh dvajsetih dneh do Titovega rojstnega dneva? Da bo tovariš Tito na svoj rojstni dan tudi nas, ki smo tu pri morju, vesel. Znova je odjeknilo povsod. Ce je za Tita, tedaj ni določene ure in ne meje delu. Saj bo to za nas, za Istro, za otroke, ki danes lahko obiskujejo šole v našem jeziku doma in n Kopru, Bujah, Novigradu in drugih mestih gimnazije. Saj bo to zato, da bo bolje za vso skupnost, Ki včeraj ni imela nič. Saj bo to za utrditev bratstva med nami, Itali, jani in Hrvati, ki delajo vsi, da bo to resnično bratstvo. Tisto, ki ni zastrupljeno z dolarjem in političnim jezikom tistih ljudi Istranov, ki so Istro in njenega človeka - brata po krvi — izdali za trideset imperialističnih srebrnikov. Saj bo to zato, da bo tu še več harmonije v izgradnji zadružništva in zadružne misli. In bo končno še zato, da bo imel tovariš Lukač Jakob iz Semedele, kt mu je že 71 let, še večje zadoščenje, kot ga je imel leta 1945, ko se je po petindvajsetih letih znova podpisal po «materino», kot je sam dejal. Jokal je od veselja nad tako veliko zmago. In to ni bil samo en Lukač Jakob. Bili so deset tisoči Istranov, ki so spregovorili po — materino kot otroci. Imeli so isti občutek kot partizani, ko so iz gozdov prinesli vsemu ljudstvu najlepši dar — Svobodo in Ljudsko oblast. Zato pa n tekmo z geslom: «Za Tita», za mir in bratstvo, za št boljše življenje. P. A. - Ogarev. Nevarna igra frakcionašev Nedeljski volivni shod vidali-jevcev na trgu Garibaldi je otvo-ril in vodil glavni urednik lista «Il Lavoratore» Leopold Gašperini. V uvodu je poudaril, da se pripravljajo volitve v protidemo. kratičnem vzdušju in da označujejo volivno kampanjo pritisk in ustrahovanja, čeprav bi hoteli dati videz, da so volitve popolnoma svobodne. Gašperini je dejal: «S Titove nacionalistične liste so Črtali Franca Stoko, češ da ima stalno bivališče v Trstu samo en mesec, ker je to bivališče jzgubil, ko je bil kanfiniryn». Zbrani vidalijevci so tedaj začeli žvižgati na račun tov. Stoke in ploskati, misleč, da Gašperini odobrava to dejanje VU. Gašperini je nato nadaljeval: «Mi protestiramo proti tej krivici, čeprav gre v tem primeru za našega so. vražnika». Ljudje so bili v zadregi in le nekaj jih je ploskalo. Po Gianquintu je spregovoril Bidovec v slovenščini in je ponovil enak protest proti krivičnemu brisanju tov. Stoke s kandidatne liste. Tedaj pa se je zbrano ljudstvo z močnim ploskanjem pridružilo protestu. Ta dpgodek nam žal kaže, kako daleč so vidalijevci s svojo kle-vetniško politiko zavedli in zmedli demokratične množice. Vidali-jevo vodstvo lahko ob tem primeru ugotovi, da s svojim rovarjenjem jn zmerjanjem ne vzgaja množic v revolucionarnem duhu, temveč jih popolnoma dezorienti-ra, da pozabljajo, da mora biti njih borba naperjena proti imperializmu, ki grozi ,r im vsem. Ta primer je najboljše opozorilo frakcionašom, kako nevarna je njih igra. KRONIKA 25 maja se sestane Ljudska skupščina FLRJ. Slavnostni sprejem je priredil maršal Tito ob petletnici ustanovitve Uprave državne varnosti. Novo konopljarno so zgradili v Bečeju. Zanjo so zgradili vse stroje v Jugoslaviji. To je druga konopljama zgrajena po osvoboditvi. Jugoslovanski izseljenci v ZDA so priredili na čast jugoslovanske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN banket, s katerega so poslali pozdravno brzojavko maršalu Titu, v kateri pozdravljajo jugoslovanske narode in njihovo vodstvo. PrezidiJ Ljudske skupščine Slovenije je izdal ukaz, da se v začasni oblastni ljudski odbor Goriške oblasti voli 80 odbornikov, Ljubljanske oblasti 120 odbornikov, v odbor Mariborske oblasti pa 92 odbornikov. Od 15. maja dalje velja nov vozni red, ki je prinesel precej sprememb. Uvedenih je tudi več novih brzih in potniških vlakov. Jugoslovansko veleposlaništvo v Londonu je poslalo v imenu jugoslovanske vlade namestnikom zunanjih ministrov pismo, v katerem seznanja ministre s protidemokratičnim dejanjem avstrijske vlade, Ki je dokonjčno odklonila priznanje politične organizacije koroških Slovencev OF za Slovensko Koroško. Urednikom «Slovenskega vestnika», ki izhaja v Celovcu na Koroškem je šef britanskih sodišč zagrozil s postavitvijo pred britansko vojaško sodišče, če bo list š» pisal «nekorektno» o britanskih sodiščih. List odklanja opomin, ker je pisal le resnico in jo misli vedno, če je to komu prav ali ne. Odpravnik poslov SZ v Beogradu je izročil v ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ ratifikacijske listine o konvenciji o režimu plovbe po Donavi, podpisano v Beogradu 18. avgusta 1948. Makedonsko delovno ljudsko odgovarja vsem obrekovalcem z 102 odst. izpolnjesnim tromesečnim pianom. V primeri z lanskim četrtletjem pa so izpolnili plan s 142,7 odst. Tekmovanje rudniku v Hrastniku je napovedal rudarski kolektiv senovškega premogovnika. Tekmovanje bo trajalo od 15. d 26. maja. Na progi Beograd-Titograd je začel dnevni redni zračni promet. Vožnja stane 2400 dinarjev. Delovni kolektiv železarne Zenica je te dni postavil novo veliko Martinovo peč, ki so jo zgradili domači strokovnjaki z domačimi delavci. Kolektiv «Tretji maj», ki je izdelal ladijske pogonske stroje in prekomorske ladje, gradi prvi veliki plavž za topljenje železne rude, ki bo postavljen v novi železarni v Sisku. V Titovem Velesu so začeli z gradnjo prvega kombinata za izdelovanje svile. To je prvi kombi-nat te vrste v Jugoslaviji. Stroji za tovarno so že pripravljeni. Južna Dalmacija ima pogoje za gojitev južnega sadja, zato so napravili obsežne načrte za gojenje teh kultur Ker pa so zime precej ostre, bodo nasadili okrog nasadov pomaranč, limon in mandarinov goste nasade južnega sadja pred mrzlimi vetrovi. Književniki Srbije bodo obiskali vsa večja središča industrije in rudnikov, kjer bodo čitali svoja dela ali predavali ter na ta način zgradili povezanost z industrijskimi in rudarskimi kolektivi. Dijaki narodnostno mešane gimnazije iz Ostojiča v Banatu so obiskali maršala Tita, ki jim je dejal: «Vaša šola je mešana in rad bi vam povedal, da je potrebno, da vsi skupaj, Srbi, Madžari, Slovaki in drugi, živite med seboj v čim boljših odnosih, da krepite pri nas ustvarjeno bratstvo». ' Za 17 tisoč otrok pripravljajo letovanje v Sloveniji. Tega letovanja bodo deležni tudi otroci iz Trsta, Gorice, Kopra, Koroške, LR Hrvatske in Bosne. OB KONGRESU INVALIDOV SLOVENIJE Invalidi vključeni v izgradnjo domovine Eden prvih zakonov, ki jih je izdala povojna Jugoslavija, je bil invalidski zakon, po katerem je vsako podjetje dolžno sprejeti 10 odst. invalidov od skupnega števila uslužbencev V svoje podjetje. Ta zakon je podlaga novega položaja invalidov, kajti z možnostjo zaposlitve zgubj invalid občutek manjvrednosti, si postane svest enakopravnosti, ker je vključen v izgradnjo socialistične domovine. Da se bodo invalidi po svojih zmožnostih vključevali v skupno delo, imajo razne tečaje, kjer se strokovno usposabljajo, da se potem kot strokovnjaki vključujejo v proizvodnjo, mnogi od njih pa se udeležujejo zadružnih tečajev in nad 360 invalidskih družin je v- ključenih v kmetijske obdelovalne zadruge. Ljudska oblast in armada pomagata invalidom. Poleg šolanja skri bita za njih zdravljenje, jim prer skrbita ortopedske pripomočke itd. 300.000 invalidov Jugoslavije, pre-i ko 30.000 iz Slovenije so žive priče težkih bojev jugoslovanskih narodov pretekle vojne in nobene klevete ne bodo mogle zmanjšati velikega doprinosa jugoslovanskih narodov za zmago naprednih sil y svetu. Kmečka žena in socializem na vasi UpraVa državne Varnosti ščiti svobodo, neodvisnost in srečo jugoslovanskih narodov Na proslavi pete obletnice upra. ve državne varnosti je generalni polkovnik, minister zg notranje zadeve in sekretar politbiroja CK KPJ Aleksander Rankovič govoril o pomenu in vlogi UDV, o njenem delu v preteklosti in sedanjosti ter o njenih nalogah, ki j° čakajo v bodočnosti. Čeprav je bil s posebno odredbo ustanovljen oddelek za zaščito naroda OZNA šele 13. maja 1944, sega njegovo delovanje že daleč nazaj, pred drugo svetovno vojno, ko se je partija v borbi z razrednimi sovražniki morala boriti tudi proti izdajalcem, vohunom in izzivačem, ki so se vrivali v njene vrste, da b; slabili njeno revolucionarno borbo. Iz teh osnov se je v narodno, osvobodilni vojni pri vrhovnem Štabu narodnoosvobodilne vòjake in partizanskih odredov Jugoslavije razvila obveščevalna služba, katere člani so prevzeli nase težko odgovorno delo — organizacijo zaupnikov in sodelavcev v neosvobo-jenih mestih. V Sloveniji je bila Varnostna ob-veščevalna služba VOS ustanovljena že leta 1941. Ves čas vojne se je borila proti peti koloni, odkrivala izdajalce, preprečila mnoge izdaje, odkrila protiljudsko zaroto ter v tesni povezavi z ljudskimi odbori in kot organ' narodnoosvobodilne vojske v borbi na osvobojenem in ne-osvobojenem ozemlju proti okupatorjevi špijonaži, peti koloni in drugim sovražnikom narodnoosvobo. dilnega gibanja preprečila še večje tragedije jugoslovanskih narodov. Leta 1944 pa so bili danj pogoji, da je tov. Tito izdal odredbo, po kateri je bil ustanovljen pri poverjeništvu za narodno obrambo nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije oddelek za zaščito naroda OZNA. Skoro istočasno je bil ustanovljen tudi Korpus narodne obrambe Jugoslavije, ki je med in po vojn; uspešno vršil poverjene mu naloge — zaščito in zavarovanje meja države. Ta korpus je imel na. ši prve jugoslovanske graničarje. Ce premislimo, kako močno in po vseh krajih našega ozemlja so imeli Nemci razpredena svojo vohunsko mrežo, vidimo, da je obveščevalna služba, pozneje OZNA, izpolnila v času narodnoosvobodilne vojne častno svojo nalogo: razkrinkala neštete centre nemške špijon-ske službe, onemogočila na tisoče nemških vohunov, ob koncu vojne pa zaprla pot neštetim narodnim krvnikom in izdajalcem, da niso mogli pobegniti v inozemstvo, od koder bi rovarili proti nov; državi. Uprava državne varnosti pa je tu. dì po osvoboditvi stala budno na straži proti vsem notranjim sovraž- nikom, predvsem ostankom raznih četnikv, ustašev in belokardistov, ki so računali na pomoč imperiali, stičnih sil, ki so tudi dejansko pošiljale v Jugoslavijo ggente, predvsem pa jugoslovanske begunce, da bi povzročali v notranjosti države nemir in nezadovoljstvo. Ti elementi so našli podporo predvsem pri višji duhovščini, ki se nikakor ni mogla sprijazniti z novim redom v Jugoslaviji. Toda Uprava državne varnosti je razkrinkala vse te narodne izdajalce, odkrila vse ka. naie, po katerih so se ti ljudski zločinci hoteli znova vrniti v domovino, da bi sabotirali in organizirali nemire ter jih vse postavila pred ljudska sodišča. In kakor so mor li dajati odgovor Nedič, Rupnik, Mandič, Stepinac in mnogi drugi, ta ko je ljudsko sodišče obsodilo Mi-hajloviča, Gavrang in druge, ki jih je razkrinkala UDV. Tako so mo. rali plačati za svoje špijonsko delovanje razni Diehli, Oswaldi, Juran. Čiči in drugi, kajti Uprava državne varnosti ščiti državo danes pred izdajalci, vohuni in saboterji, kakor jo je med vojno pred notranjimi jn zunanjimi sovražniki. Glavno mesto LR Hrvatske je bilo že pred vojno eno najmodernejših me;st Evrope. Široke ulice z velikimi stanovanjskimi bloki, modernimi kulturnimi in raznimi uradnimi poslopji, prostornimi trgi in izredno o-kusno urejenimi cvetličnimi parki so se raztezale pod znamenitim Starim mestom, kjer so na trgu pred cerkvijo Sv. Marka z razbeljeno krono kronali Matija Gubca. Danes pa dobiva Zagreb še lepše in bolj fnoderno lice. Po novem regulacijskem načrtu se bo mesto razvijalo proti jugu, v ravnimi do Save. Industrijske četrti bodo ločene od upravnih in stanovanjskih. Ena industrijska četrt se bo razvila na vzhodni strani mesta, predvsem v Žitnjaku, druga pa na zahodni strani prav do Podsuseda. V samem mestu bodo ostala le industrijska poslopja tovarne «Rade Končar» in še nekatera manjša. Poleg novih tovarn pa bodo gradili nove stanovanjske bloke za delavce. Med naj-yečje takq gradnje spada graditev 300 stanovanjskih blokov za delavce iavskega razreda, ter bo zvesto služila delovnemu ljudstvu proti vsem tistim, ki hi skušali ovirati jugoslovanske narode na poti v socializem. Dejstva dokazujejo, da Jugosla. vija gradi socializem. Industrijska proizvodnja se je leta 1947 dvignila za več kot 100 odst. v primeru s predvojno. Letos pa je vrednost industrijske proizvodnje planirana na 91 milijard 706 milijonov. Po planu bo znašal letošnji narodni dohodek 243 milijard 388 milijonov ali 182,7 odst. v primeru z letom 1937. 20 odst. celotne kmetijske površi-ne je vključene v socialistični sektor. Socialistični sektor zajema tudi Vso industrijo, bankarstvo, trgovino, razen 2,4 odst. trgovine na drobno. Po teh podatkih dokazuje Jugoslavija svojo socialistično pot in vsi napadi z informbirojske strani se bodo razbili, kakor so se razbili napadi imperialističnih držav, ker na. padi Informbiroja udarjajo po največjih pridobitvah ljudske revolucije in po socialistični izgrallnji Jugoslavije. Uprava državne varnosti pa ne bo štedila svojih sil v borbi za za. in nameščence tovarne «Prvomajska», dalje stanovanjskih blokov za podjetje «Rade Končar» s 700 stanovanji. V celoti računajo, da bodo dobili do konca' letošnjega leta v Zagrebu 2700 novih stanovanj. V ta namen bodo izdali 790 milijonov dinarjev. V novih stanovanjskih četrtih, predvsem delavskih, pa gradijo tudi vsa poslopja in ustanove, ki so novemu delovnemu človeku potrebna. Tako bo vsako večje naselje imelo svoj kulturni dom, restavracije, zavetišča za otroke in jasli, prav mnogo pažnje pa posvečajo ureditvi parkov in otroških igrišč. Poleg industrijskih in stanovanjskih objektov pa grade velika in moderna univerzitetna poslopja in univerzitetna naselja. Med navečje kulturne o-bjekte pa moramo šteti letno gledališče, ki bo sprejelo lahko 2000 gledalcev. Zagreb naglo raste in dobiva bolj in bolj moderno in velemestno lice. Pri obnovitvenih delih in gradnjah novih objektov pa veliko pomagajo člani Ljudske fronte, ki s svojim sodelovanjem pomagajo reševati problem pomanjkanja delovne sile. Če se hoče kmečka žena danes vključi- v socialistično življenje vasi, mora prav tako kot žena-de-lavka imeti tudi vse možnosti, da se lahko posveti kolektivnemu delu. Predvsem je tu najvažnejše vprašanje, ki ga je treba na vasi rešiti, prav tako k°t v mestu, vprašanje otrok. Dokler bodo otroci prepuščeni sami sebi, oz. dokler bodo žene na vasi morale paziti preko dneva na svoje otroke, toliko časa ne bodo mogle sodelovati v zadružnem življenju svoje vasi. V prvih zadrugah so navadno žene ostajale doma in se niso prav za prav vključevale p kolektivno delo. Delale so doma in varovale otroke, medtem ko so možje delali na zadružnih poljih. Jasno je, da je pri takem načinu dela primanjkovalo delovne sile in niti organizacija AFZ ni mogla odvrniti žena od njihovega drobnega domačega dela, dokler ni rešila tega vprašanja tako, kakor so ga rešili v mestih. Zadruge so dobile dečje jasli, zavetišča, skupne pralnice, šivalnice in pekarne. To je bila najboljša rešitev, da se žene, ki so opravljale drobna domača dela lahko posvete skupnemu delu p zadrugah. Pred vojno, v prejšnjem gospodarskem sistemu so bili otroci nd vasi prepuščeni sami sebi in nihče se zanje ni dosti menil, razen matere, ki Pa je bila toliko zaposlena na poljih ali pri živini, da se ni mogla posvetiti svojim otrokom toliko, kolikor bi se morala. Na ta način bi se žena vključevala tudi danes lahko v zadružno gospodarstvo, a otroci bi ostajali kakor, prej, zanemarjeni. JSna glavnih nalog Ljudske oblasti je, da ščiti otroke in jim posveča najboljšo vzgojo, zato je tudy naravno, da otroci zaradi zadružnega življenja na vasi ne smejo trpeti. Najboljšo vzgojo dobe v jaslih, otroških vrtcih in zavetiščih, kjer so pod strokovnim nadzorstvom. Tako so tudi kmečki otroci dobili za vse stopnje starosti pnimerne ustanove, a njihovi starši se lahko brez skrbi posvetijo zadružnemu delu. V zadrugi «Sonja Marinkovič», tei ima že dobro urejene dečje jasli, so skoro vse žene vključene v delovne brigade in tekmujejo za čim več delovnih dni. Poleg tega pa obiskujejo razne tečaje ža izpopolnitev v gospodarskih delih, predvsem tečaje za gojenje perutnine, mlekarske tečaje, tečcj za vrtnar, sivo itd. Zenska antifašistična organizacija skrbi tudi zil° na Pr*' mer v okrožju Somogy od 360.000 prebivalcev samo 1.380 nameščenih v industriji, v okrožju Bekeš bilo med 350.000 prebivalci samo 3.700 industrijskih delavcev in okrožju Tolna z 237.000 prebivalci samo 2.400 industrijskih delavcev Po petletnem planu bodo razmestili težko industrijo tam, kjer je dovolj naravnih zakladov, ki so potrebni za to industrijo, lahko industrijo pa po poljedelskih predelih, kjer bodo gojili industrijske rastline. Tako bodo postavili težko industrijo v miškolski kotlini, kjer je dovolj železne rude, z ležišči premoga v Salgotarjanu. Koks bosta madžarski industriji dobavljala Poljska in CSR. Druge zemeljske zaklade bodo izkoriščali v Mohač-sko - pečskem okraju. V bližini če- Češkoslovaški minister za narodno zdravje pater Josef Plojhar pregleduje na praškem tovornem kolodvoru vlak polno naložen z osebnimi in tovornimi avtomobili ter kolesi v skupni vrednosti 12 milijonov K£s, ki je zapustil Češkoslovaško republico. Pošiljka je namenjena Bolgariji, Finski, Jugoslaviji in Romuniji za pomožno akcijo Mednarodnega otroškega tonda Združenih narodov (UNICEF). se bo dvignila poljedeljska produkcija za 27 odst., število drobnice se bo dvignilo s 5,200.000 glav na S milijonov: goveda z 1,800.000 na 2,400.000 glav: število traktorskih postaj se bo dvignilo od 130 dose danjih, na 500 in število traktorjev od 1.300 na 20.000. Celotna življenjska raven delavcev so bo v primerjavi z letom 1948 dvignila’ za 150 odst, kar po- meni, da se bo poraba mesa dvignila na osebo od 24 na 34 kg. masti od 10 na 14.5 kg. mleka od 127 na 200 litrov, sladkorja od 17 na 22 kg na leto. To so v grobih potezah glavne značilnosti petletnega načrta, ki ga je Fronta neodvisnosti predložila Madžarom y diskusijo. Njegov smisel je samo eden: povečanje blagostanja vsakega posameznika. PETSTO LET JE STARA borbo romunskih kmetov za zemljo V Romuniji je do leta 1945 kro-žilizrek, da če hoče kdo postati minister ali visok državni funkcionar, si mora prej nabaviti nekaj tisočev hektarjev zemlje. To ni bila nikakršna ironična fraza; to je bila, žal, žalostna in stara resnica. Lestvice vseh ministrov do leta 1945 ne vsebujejo namreč nifi enega ministra, ki ne bi bil iz prst visoke buržoazije. Pod režimom Antonesca je prišlo že tako daleč, da je bil za poljedelskega mini- ] stra imenovan neki Pano, ki je imel 12 tisoč ha zemlje. Ce so vodili taki ministri celotno politiko, je bilo zastonj misliti, da bi prodrla misel o agrarni reformi, ki je bila tako potrebna za celotno gospodarstvo države. Pravično razdelitev zemlje so že pet sto let zah* tevali dninarji in kmetje, ki so se zaradi tega tudi večkrat uprli. V letu 1437 so imeli prvi kmečki upor v Bobalni. Takrat so se uprli madžarski in romunski kmetje in se hoteli rešiti fevdalnih okovov. Stoletje pozneje so posadili plemiča Giorgia Doja na žareč železni stol in ga kronali, kot v Zagrebu Matijo Gubca, z razbeljeno krono, ker je vodil romunske kmete v uporu proti zemljiški gospodi. V drugi polovici XVI. stoletja so Horio in Closco javno mučili pred smejočimi se plemiči in kmeti, katere so tjakaj nasilno pripeljali. Druge voditelje uporov so usmrtili l. 1821. V letu 1848, ko so proglasili novo ustavo, je izjavil pisatelj Nicola Balcescu, da je nemogoča ljudska reuolucija brez socialne revolucije. V drugem delu preteklega stoletja so bile ustanovljene v Romuniji razne socialne stranke, ko so pričele z novo močjo borbo za pravično razdelitev zemlje, dokler ni pod vtisom dogodkov v ZSSR v letu 1921 po šiiristoletnih bojih agrarna aristokracija pristala na prvo agrarno reformo. Po tej agrarni reformi je bila poljedelska lastnina posameznika zmanjšana na 20 tisoč ha, vsak lastnik je pa lahko imel po več takih posestev. Kmetje, ki so pre- jeli zemljo po agrarni reformi, so jo morali takoj plačati. Za orodje, davke in stroške niso prejeli nobenega kredita. Kmalu jim je bilo nemogoče sproti odplačevati vse dolgove. V tem času je morala vlada zaradi ogromnih špekulacij kapitalistov z zemljo izdati odtok, v k«* terem je poizkušala urediti prehod zemlje na kmete. Toda to je bilo že prepozno. Takrat je bil že zopet vzpostavljen sistem, kot pred letom 1921. V začetku leta 1945 je bilo v Romuniji 1000 družin, ki so bile lastnice skoro vse zemlje. Reforma v letu 1945 je dovolila vsakemu, da je imel do 50 ha zemr lje. Tako je en milijon osem sto tisoč ha zemlje dobilo nove lastnike, en milijon dve sto tisoč pa so jo brezplačno razdelili med 400.000 revnih kmetov. Nadalje so dali 200.000 ha državnim posestvom za vzgojo semen. Postavili so traktorske postaje, država je pričela dar jati podpore kmetom za nakup se-| men, orodja in popravilo gospo-1 darskih 'poslopij. PeMo Borilo KANDIDATI LJUDSKE FRONTE Sona Giordano Rojen v Piranu, 2. novembra 1897; pomorščak Italijan, Star borec v antifašističnem gibanju, kjer je imel vodilne funkcije; preganjan in aretiran od fašistov. Prestal šest let v zaporu. Tudi po vrnitvi v Trst ostal zvest svojim idealom. Po osvoboditvi član mestnega odbora Enotnih sindikatov. Tajnik «Centro di Cultura Popolare», pozneje član izvršilnega odbora SIAU in član glavnega odbora Enotnih sindikatov. Kobro znan jn cenjen v krogu pomorščakov in pristaniških delavcev predvsem zaradi svoje velike sindikalne aktivnosti. Grassih earl pernančič Mih Rojen v Buzetu 19. februarja 1901; delavec, Italijan. Clan so-' cialističrie mladine od leta 1922 po razkolu v Livornu vstopil v komunistično mladino. Aktiven borec v komunistični partiji, leta 1928 aretiran in obsojen na štirj leta zapora. Po prihodu iz zapora je nadaljeval s svojo delavnostjo. Vodja tajne organizacije v Tovarni strojev pri Sv. Andreju do osvoboditve. Clan centralnega komiteja in izvršilnega komiteja KP za Tržaško o. zemlje. Rupena Franjo Rojen v Prečniku 21. oktobra 1893; delavec, Slovenec. Dosleden antifašist, cenjen in priljubljen med pristaniškimi delavci, kjer vestno in pošteno opravlja svoje delo. Kocjančič ualerija M 'M. a Mg r t Rojen v Vodicah leta 1891; trgovec, Slovenec. Star antifašistični borec. Ves čas razvoja narodno osvobodilne borbe sodeloval z vso svojo družino aktivno v O-svobodilni fronti. Zena in hčerke so bile deportirane v nemških koncentracijskih taboriščih. Stopil dobrovoljno v partizanske vrste, kjer je ostal do osvoboditve. Qstal je vedno dosleden antifašist in pristaš borbe proletariata, čeprav izhaja iz drugega družbenega sloja. Rojena y Divačj 12. oktobra 1898; gospodinja, Slovenka. ,V demokratičnem gibanju od leta 1919. Politično preganjana po fašizmu. Clanica OF od leta 1941. Leta 1943 je imela vodilne funkcije kot tajnica slovenskih žena. Bila je aretirana in zaprta. Po letu 1945 izvoljena v mestni tržaški odbor AS12Z, članica glavnega sveta SIAU ;n OF, članica odbora za mir za Tržaško ozemlje. Zaradi svojih posebnih borbenih lastnosti je znana v vsem demokratičnem gibanju. ZA VOLITVE V TRŽAŠKI OBČINI Ginori Lorenzo Kalin Ladislau Bohouecluan-iljmir Luxa Giordano Sčia Alberi Rojen v Trstu, 20. septembra 1904. delavec, Italijan. Dosleden antifašist od svoje mladosti. Za časa fašizma večkrat aretiran, toda neprestano aktiven. Pod naci-fašizmom organizator vstaje enega okraja. Po osvoboditvi aktiven v demokratičnih organizacijah. Clan stavkovnega odbora leta 1946, obsojen na štiri mesece za. pora. Clan centralnega in izvršilnega odbora KP za Tržaško o-zemlje. Rojen v San Giorgio dl Tulia-na 4. avgusta 1883. delavec, Italijan. Clan QF od 1943 in SIAU od 1945. Sedaj zelo aktiven v antifašističnih organizacijah, vesten in pošten- Rojen v Trstu 5. julija 1911; delavec, Slovenec. V ilegali organiziran v OF in v Delavski enotnosti v Tovarni strojev pri Sv. Andreju. Sodeloval pri vstaji, aktiven na terenu; zvest demokratičnemu gibanju. l\m FRMIC-MDO Rojen v Trstu 23. oktobra 1920; delavec, Slovenec. 2e kot mladinec se je udeleževal antifašistične borbe v skupini mučenika Tomažiča. Leta 1927 bil aretiran in zaprt. Leta 1940 ponovno aretiran in zaprt za leto dni, nato pa deportiran na Sicilijo. Ob pa.dcu fašizma mu je uspelo pobegniti in vstopiti v partizanske vrste, kjer je prevzel terenske politične naloge. Po osvoboditvi je bil izvoljen za tajnika po: krajinskega odbora Enotnih sin. dikatov, po čemer je znan vsemu delavstvu. Rojen v Trstu 6. maja 1912; Mctrovarilee, Italijan. Za časa issale organiziran v Delavski enotnosti, sodeloval pri vstaji kot Maisar bataljona v Tvornici strojev pri gv_ Andreju. Sindikal-Voditelj v isti tovarni, član g,aVnega odbora Enotnih sindika-tsv. Leta 1948 aretiran, nato 60 V zaporu zaradi sindikalnega Ivanja. Letos ponovno aretiran pod j3 QVo pretvezo «sequestro di per-sMia» godna razprava proti nje-""j1 In proti tovarišem se je za-j a prav v teh dneh v svrho tnatenja osvobodilne jn protifa-'»"“čne borbe. Rojen v Trstu; delavec, Slovenec, Clan socialistične mladine od leta 1919. Za časa fašizma ostal dosledno zvest svojim idealom. Sodeloval pri vstaji v Trstu kot žlan bataljona v Barkovljah. Rojena na Malem Lošinju 20. oktobra 1909; gospodinja, Italijanka. Cenjena borka v ženskih organizacijah. Clanica glavnega sveta ASI2Z. Po svojem delovanju znana v sektorju Vicolo Ospedale Militare. Slovansko - italijanska ljudska Fronta poudarja in bo vedno poudarjala potrebo enotnosti in doslednosti borbena temelju junaških tradicij trfoških delavcev di1. Anin Daneu loltar (Dollari) Edoardo Rojen v Trstu 11. avgusta 1902; ribič, Slovenec. C lan komunističrte partije od leta 1922; moral se je izseliti V Argentino. Leta '1933. se je vrnil v Italijo, kjer je bil obsojen na pet let konfinacijè, v kateri pa je ostal deset let. Po vrsti procesov je bil osvobojen po padcu fašizma. Po 8. septembru '1943 je vstopil v partizanske enote kot politični komisar. Bil je eden glavnih organizatorjev podtalnega gibanja v Trstu in organiziral Delavsko enotnost. Pripravil je vstajo v Trstu kot politični komisar Komande mesta Trst. Po osvoboditvi je bil tajnik Mestnega osvobodilnega sveta. Eden glav. njh voditeljev pouličnih borb tržaških demokratičnih množic proti reakciji. Clan stavkovnega odbora od leta 1946, obsojen na štiri mesece zapora. Clan izvršilnega komiteja KP za Tržaško ozemlje in tajnik izvršilnega odbora OF. Tovariša Stoko }e pristojni volivnl urad črtal iz seznama kandidatov pod jalovim izgovorom, da si ni pridobil pravočasno rezidence. Rojen na Opčinah 4. januarja 1902; zdravnik, Slovenec. Leta 1940 aretiran zaradi svojega peo-tifašističnega. delovanja. Posebno fašistično sodišče ga je obsodilo na deset let zapora. Leta 1944 je po prihodu iz zapora vstopil V partizanske vrste, kjer je v raznih edinicah Slovenije in 31°" venskega Primorja vršil službo partizanskega zdravnika. P° svoboditvi je bil izvoljen v NOO za Opčine. Sodeloval aktivno V demokratičnih organizacijah. raa Sn v 2- marca 1901; 1 Italijan. Star antifašist, 0fhffiziran y protifašističnem 0(j je(a 1940; sodeloval v Pri Delavski enotnosti. Zna* . 1 aktivno pri vstaji. •ih11 *n cenien v športnih kro-^er vestno in neutrudno *v°jo dolžnost. LAUREHIIEUREHIO Rojen v Trstu 23. julija 1913; delavec, 'Italijan, partizanski borec od 8. septembra 1943 pa do osvoboditve najprej kot komisar brigade «Garibaldi Trieste)). Clan Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora, tajnik SIAU, tajnik Zveze primorskih partizanov, tajnik Okrožnega ljudskega odbora za Istrsko okrožje. Clan stavkovnega odbora slavne stavke v juniju 1946. Nedavno obsojen na štiri mesece zapora od imperialističnega sodišča. Clan izvršilnega komiteja KP za Tržaško ozemlje. Prinašamo prvo skupin kandidatov slovensko italijanske ljudske fron za občino Trst. V prihodnjih številkah bomo objavili slike in življenjepise vseh preostalih kandidatov. V kolikor bo dopuščal čas In prostor bomo objavili tudi slike kandidatov podeželjskih občin. Glasuj za ljudske ftenie miri ondrea-Peter Scamperl Petram Rojen v Tržiču; delavec. Italijan. V antifašistično gibanje je vstopil leta 1937, potem ko je z njim sodeloval že več let. Bil je med prvimi člani Osvobodilne fronte in doprinesel veliko pomoč partizanskemu gibanju. Bil je eden izmed voditeljev Osvobodilne fronte v Trstu. 2eno je izgubil v koncentracijskih taboriščih v Nemčiji. Znan po svoji intenzivni in dosledni protifašistični aktivnosti pred osvoboditvijo in po njej. Rojen na Proseku 29. januarja 1906; delavec, Slovenec. Qd leta 1927 do 1930 član antifašističnih podtalnih organizacij. Večkrat aretiran in zaprt. Zadnja obsodba se je. glasila na 30 let ječe na znamenitem procesu proti štirim bazoviškim mučencem leta 1930. Leta 1940 interniran v Italiji, od koder mu je leta 1944 uspelo pobegniti in se uvrstiti med dalmatinske partizanske enote. Po osvoboditvi sodeluje dosledno v vseh demokratičnih organizaci. jah. Predsednik Prosvetnega društva «Ivan Vojko» na Proseku-Kontovelu. Clan centralnega odbora bivših političnih preganjancev. Kapun Gada Žnidaršič Friderm r.'s ■ Rojena na Opčinah; uradnica, Slovenka. Clanica Osvobodilne fronte od leta 1943. Kot članica Antifašistične mladine povezana z IX, korpusom. Po osvoboditvi je bila izvoljena, za tajnico narodno osvobodilnega odbora na Opčinah. Deluje v vseh antifašističnih organizacijah Opčin, kjer je priljubljena m cenjena. USI ' sii»: ' : ■ Rojen v Trstu M. junija 1877; železničar, Slovenec. Star borec v socialistični stranki. Stalno v kontaktu z antifašisti y konspiraciji za časa fašizma. Leta 1944 je bil član enega izmed rajonskih odborov Osvobodilne fronte. V borbi vedno dosleden, cenjen in spoštovan od vseh, ki ga poznajo. Grilanc Alolz Fauanel Josip Rojen v Trstu, kmet, Slovenec. 2e za časa fašizma sodeloval z antifašisti na Proseku. Clan Osvobodilne fronte od leta 1941. Narodno osvobodilni borbi je posvetil vse svoje sile. Po osvoboditvi član narodno osvobodilnega sveta na Proseku. Aktiven član prosvetnega društva «Ivan Vojko» in aktiven član v vseh demokratičnih organizacijah. Rojen v Trstu 1 marca 1902; uradnik, Slovenec. Leta 1919 član socialistične mladine. Leta 1943 član OF, v kateri je sodeloval do osvoboditve. Po osvoboditvi zelo aktiven zlasti v SIAU in sicer v sektorju Vicolo Ospedale Militare. Kurja (nočna) slepota Ce stopimo z dnevne svetlobe v slabo razsvetljen ali teman prostor, ne razločimo ničesar v prostoru, zadenemo na stole in drugo pohištvo, se ne moremo orientirati in se šele polagoma prilagodimo zmanjšani svetlobi. Različne barve spektra — zlasti modra — izgube v mraku ali temi svojo značilno barvo in se nam zde vse sive v sivem. Enako se nam godi pri hitrem prehodu iz teme na sončno svetlobo. Nekaj časa ostanemo bleščavi, preden se privadimo na svetlobo. Ta proces imenujemo adaptacijo za svetlobo ali temo. Ljudje, otroci ali odrasli, ki bolehajo na kurji slepoti, podnevi dobro vidijo, v mraku ali ponoči pa njihov vid zelo hitro in močno pade, da se ne morejo prosto gibati in izgube popolnoma možnost orientacije. Vedejo se kakor slepci, se izgube na prostem, ne spoznajo nobenih ovir, se spotikajo in niso sposobni, da bi sami našii pot domov. Vzrok tej napaki ali bolezni so foto-kemične spremembe v mrežnici, nezadostna ali prepočasna regeneracija vidnega purpura. Kurja slepota je bila znana že očetu medicine Hipokratu, omenjajo jo Galen, Celsus in Pli-nius, ki navajajo kot zdravila goveja Jetra, kuhana v medu. Kurja slepota je redko prirojena (podedovana) bolezen, katere vzroki nam niso znani: — najbrže pomanjkanje določenih snovi. A vitamina v hrani novorojenca ali prirojene napake v mrežnici, nezadostno število za svetlobo važnih paličic, zlasti v periferiji mrežnice, anomalije svetlobnega in barvnega čuta brez vidnih sprememb na ozadju očesa. Večinoma je pa kurja slepota pridobljena ali kot 1) idiopatična, primarna, zaradi nezadostne ali nepravilne hrane ali 2) simptomatična — sekundarna — pri različnih boleznih vidnega živca, mrežnice, želnice, odstopa mrežnice visoka kratkovidnost, zelene mrene. Glavni vzrok- kurje slepote it pomanjkanje A vitamina v hrani ali nezadostna izraba v črevesu ali jetrih. Opazujemo več primerov v em rodbini, najbolj pogosto v sredi,! starosti, bolj pogosto pri moških :n io zla-st* spom-acii in poleti. Podvržene so kurji slepoti osebe v taboriščih, kaznilnicah, širotišnicah, mornarji v podmornicah, vojaki, ki so izčrpani, duševno pobiti in nezadostno hranjeni. Ob času dolgotrajnega prostovoljnega posta, pri izključno kon-servirani hrani v obleganih trdnjavah nastopa prav pogosto poleg škoi-buta tudi kurja slepota, in sicer zaradi pomanjkanja mleka, jajc, masla, sadja in sveže zelenjave. Ugodna pri- lika za kurjo slepoto so tudi bolezni želodca, črevesa, jeter,.zlatenica, sladkorna bolezen, tuberkuloza, lues, alkoholizem, slabokrvnost in nosečnost. Pri primarni kurji slepoti opažamo večkrat, da so oči zelo blede in v očesni razi vidimo trikotne, izbočene, z osušeno peno pokrite lise. Navadno je vidno polje zlasti za modro barvo koncentrično zoženo. Zenici se krčita na svetlobo počasi. Splošna bledica, suha koža in slaba prebava spremljajo na kurji slepoti obolele ljudi; naporno delo, duševno razburjenje in različne nalezljive bolezni ter občutljivost za močno svetlobo pospešuje razvoj in nastanek kurje slepote. Prognoza za primarno kurjo slepoto je ugodna: bolezen ozdravimo v nekaj tednih in mesecih, če uporabljamo kot zdravilo ribje olje, če uživamo kuhana jetra ter vitamin A in sploh hrano, ki vsebuje ta vitamin: sveže sadje, in zelenjavo, su rovo maslo .mleko in jajca. Priporoča se tudi Vogan, čisti vitamin A. Bolnika oprostimo napornega dela in zdravimo morebitne druge bolezni želodca, jeter, slabokrvnost. Priporočamo tudi bolniku, da nosi zaščitna siva očala. Sekundarna kurja slepota, ki je po sledica bolezni očesnega ozadja (kot že omenjeno) in kratkovidnost je žal neozdravljiva in sprememba v hrani, ribje olje, vitamin A ne vplivajo na bolezen. Zdravimo pač — kolikor mogoče — z zdravili ali operacijo očesna obolenja, alkoholizem, lues — vendar kurja slepota zaradi anatomičnih sprememb vidnega živca — želnice in mrežnice — ne izgine. Prav je, da preprečimo zakon tako obolelih bolnikov zlasti v krvnem sorodstvu, ker se te bolezni lahko podedujejo. Dr. Ernest Dereani NASVETI Medene predmete očistimo, če jih natremo s pol limone, nato pa z mehko krpo obrišemo. Vodne madeže odstranimo s pohištva, če ovlažimo sol z namiznim oljem in drgnemo z njo madeže, dokler izginejo. Omelo, kateremu so se zlepile ščetine, denemo nad vodno paro, dokler se zopet ne zravnajo. ■—O— Zamazan ali zaprašen žamet skrtačimo s prav mehko krpo, potem pa ga drgnemo z otrobi, ki jih prej malo segrejemo. Otrobe tako dolgo menjavajmo, da je žamet popolnoma čist. Lahko pa očistimo žamet tudi s kruhovo sredico, tako da drgnemo z njo po žametu previdno, vendar precej močno. Cim se kruh umaže, vzamemo drugega. —O—■ Madeže potu na oblekah odstranimo na ta način, da jih peremo v mešanici vode in kisa; prav tako peremo uspešno s francoskim žganjem. —O— V vročih dneh bo meso ostalo sveže, če ga oviješ v prt, namočen v kis. Ko pereš zelenjavo, daj v vodo žlico kisa. —O— Stare usnjene kovčege, torbe in aktovke osvežimo z mlačnim vinskim kisom. ki smo mu primešali polovico tople vode. V to mešanico pomakamo krpo, drgnemo z njo nalahno po usnju, ki ga naposled še obrišemo. Prva slika predstavlja dvobarvno platneno obleko, ki jo krase gumbi in našiv. Druga obleka je kombinacija belega in modrega platna ali svile, kakor kaže slika. POTOMKA okras naših vrtov NASVETI 0,. Špinačna juha Vzamemo 1/2 kg špinače, jo očistimo in v eni minuti zavremo, nakar jo pretlačimo. V kozico denemo 20 gr masla in 40 gr moke, da zarumeni, nato dodamo špinačo, poper, sol, muškat tn večkrat premešamo; končno zalijemo s kropom in pustimo, da vre vse 13 minut. V skledi pa mešamo medtem 2 rumenjaka in 20 gr masla in vlijemo vanjo juho. Nekaj opečenega kruha izboljša okus. Tečna prikuha Na opran riž denemo zrezane čebule in nekaj surovega masla ter ga nato oblijemo s slano vodo, ki naj bo 3 prste nad rižem. Riž kuhamo na zmernem ognju, da voda povre (20 minut), malo pomešamo, nakar dodamo 3-4 žlice naribanega sira. Tako pripravljen riž obdamo z režnji gnjati, ki smo vanje zavili po eno sardelo. lOjZj Za rV-r-i tržaško kuhinjo Riž oblijemo s paradižnikovo omako. Češnjeva torta. Stepemo 14 dkg sladkorja, 3 rumenjake in 2 jajci, da se lepo speni; potem primešamo prav malo nastrganih limoninih olupkov in 10 dkg moke. Polovico te zmesi denemo v namazan tortni model, pokrijemo testo z oblati in naložimo nanje v sladkorju prekuhanih češenj brez koščic. Pokrijemo nato z drugo polovico testa. Torto spečemo v zmerno vroči pečici, jo zvrnemo in posipamo s sladkorjem. Prelepi mesec maj, vsa gmajna je v cvetju, vrtovi so JcoJcor veliki šopki. Težko se je odločiti, katera cvetica je lepša in ni lahko reči, katera bolj vabi srce. Potonko prav gotovo poznate. Na naši gmajni je doma divja, vsa je sedaj posuta z živordečimi cveti; vrtove krase njene udomačene sestre. Seveda jo poznate. Raste v majhnih grmičkih, rdeči cvetovi so nekam podobni cvetom vrtnice, le mnogo večji so in cvetje se tako rado ospe; vonja niso talco močno prijetnega kot vrtnice. Sedaj so v najbujnejšem cvetju, še nekaj časa in konec bo njih lepote za letos. To so potonke. Te vrtne lepotice so ali divje, ki so sčasoma postale vrtne gospodične, ali pa so hčere daljnih krajev. Tam iz Sibirije, južne Rusije, Himalaje, Kitajske, Japonske od tam so jih presadili davni potniki v našo Evropo. Ostale so take kot so prišle iz prvotne domovine ali pa so se s skrbno nego še polepšale. Pri nas rastejo divje le rdeče. Iz tujin pa so k nam presadili bele, rumene, ognjene, lilaste. Dve prelepi pomladi cvetici nam je dala zibelka človeštva Azija, tulipane in poionke, mi pa smo ji vrnili puške, kanone in kolonialno izrabljanje. Te naše divje potonke rastejo le v južni Evropi, na južnih obronkih Alp so najbolj severne, v južni Evropi so pa povsod, tani od Španije tja daleč na vzhod v Azijo. Majhni grmički so potonke. Debele gomoljaste korenike imajo v zemlji, iz katerih vsako leto požene nova rastlina. Jeseni ponavadi te gomoljaste korenike presajajo, tudi čez pol metra globoko. Dajo jih v dobro zemljo. Tudi pognojiti jih je treba, da prihodnjo pomlad bodo lepše rasile in cvetele. Sedaj, ko bodo odcvele, je treba dolge peclje malo prikrajšati, na zimo pa jih je treba porezati. Ker se cvetje tako rado osuje, jim ponekod tudi dajo količke v oporo. Pozimi pokrijejo korenike v zemlji, da jih obvarujejo pred pozebo. Pa ne samo s presajanjem v oktobru, tudi s semeni množimo po tonke. Sejejo jih navadno v avgustu. Ko odcveto, ostanejo od cvetov samo še mešički in v njih semena. Sejejo jih v močno zemljo, najraje kam za zid v senco in to pokrijejo z listjem ali pa z mahom. Seme kali zelo počasi, tudi vzkali le malo semen, nekaj semen požene že jeseni, nekaj pa šele naslednjo pomlad. Nekateri jih sejejo šele spomladi v tople grede. Tiste potonke, Jci imajo malo barvanih cvetnih listov dajo seme, tiste s polnimi cveti pa navadno semena ne dajo. Prav tako se obnašajo kot naše prijateljice vrtnice. Slovenci pravimo polonici ponekod tudi patonija ali pa krsnik. Tudi binkoštnica se Huje tu pa tam, ker so za ta praznik v najlepšem cvetu. Staro latinsko in grško ime pa je zanjo peonia. To staro ime naj bi bilo po nekem davnem zdravniku Peonu, ki je staremu podzemeljskemu poglavarju hladil rane in bolečine s čudovito rastlino, ki je dobila ime po njem peonia. Dandanes je njena zdravilna slava že pozabljena, je samo še lepotica, pred stoletji pa je bila tolažnica bolnih. Delali so iz nje tinkture, praške, kuhali čaje. In to po pravici. Moderna kemija je dognala, da vsebuje vsa rastlina strupa peonia in peregrinin, ki vplivata predvsem na živce. Nabirali so prašnike in jih naglo posušili v senci, nabirali so semena, ko so bili mešički popolnoma zreli; gomoljaste korenike so pa izkopavali jeseni. Vse to je služilo za pripravljanje zdravil. Oslovski kašelj, leno firevesje, bolečine zaradi vnetega živčevja, težave z maternico po porodih so zdravili s potonkami. Največjo čast pa je uživala kot zdravilo proti božjasti. N e samo, da so proti božjasti dajali zdravilo v telo, zelo je bilo včasih moderno, da so bolniku navezali okoli vratu na niti nabrane korenike potonk. Moderna kemija in znanost sta res izrinila potonko iz zdravniških knjig, ni je pa znanosti, ki bi ji zaprla pot v naše vrtove in zagradila pot do našega srca. P. T. Otrok in igra Nadaljevanje iz prejšnje številk* Mnogi ljudje naravnost z občudovanja vredno vztrajnostjo in potrpljenjem vsako jutro telovadijo, ker opravičeno upajo, da je to njihovemu zdravju koristno. V zadnjem času pa se često oglašajo zdravniki, ki trde, da jutranja telovadba ni vedno najbolj koristna. Kdo ima zdaj prav? Pravilen odgovor na to vprašanje nam da narava sama; samo prisluhnimo ji! Vsak izmed nas je že kdaj posku. sil z jutranjo telovadbo. Mar nismo pri tem občutili, da smo se po prevelikem naporu slabo počutili? Ta slabost se javlja različno ali da nam srce močno bije ali pa kot splošna utrujenost, ki je ves dan ne moremo pregnati. Ce se torej zjutraj preveč izmučimo, smo ves dan za nič, zato previd, nost! Med spanjem ves naš organizem miruje, srce minimalno deluje in tudi kri se pretaka počasneje. Vse v nas počiva in v takem položaju smo, ko se zbudimo. Kakšno spremembo pomeni tedaj za naš or- NAJ ZJUTRSJ TELOVADIMO? ganizem prehod v budno stanje. Pomislimo samo, da se krvni obtok popolnoma spremeni z lego te-lesa in kakšno obremenitev pomeni to zg srce. Toda ne samo budno stanje, tudi hoja nas utruja. Nov napor za srce in krvni obtok pomeni tudi sprememba temperature: prej v topli postelji, potem na jutranjem mrazu. So mar v takih okoliščinah še pogoji ugodni za jutranjo telovadbo? Videli smo torej, da 3e mnogo vzrokov, ki ne dopuščajo odraslemu človeku, da bj na vse zgodaj tvegal prevelik napor. Prehod od spanja v budno stanje zahteva ča. sa in prilagoditve ter celo zajtrk zg okrepitev. Ne pomeni torej jutranja telovadba preveliko obremenitev za telo? Jutranja telovadba je opravičena, če jo izvajamo trezno; ne rane pomeniti za telo nov napor, pač pg naj nam pomaga, da se prebu. dimo. V tem primeru izvajamo samo lažje vaje, ki smejo trajati le od 15 do 20 minut. Najbolj zdravo je, da na prostem nekaj časa korakamo, nato korak pospešimo, malo tekamo, toda - :dno tako, da ne pretiravamo jn da nam ni treba loviti sape! Sele ko se ogrejemo, lahko začnemo z raznimi vajami; seveda tudi ne s takimi, ki bi ob njih preizkušali svoje moči, temveč telovadimo le tako, da bomo razrahljali svoje ude in celo telo. Telovadba naj tor ne bo vež. banje, paq pa le sredstvo, ki pomaga prebujajočemu se organizmu, da postane sposoben za vsakdanje delo. Glasbena spremljava bo jutranji telovadbi pripomogla do njene prave naloge: zbudila nam bo telo iz prijetne zaspanosti k veselju do dela. Ce se otrok v kako igro poglablja, ne motimo ga, kajti če vztraja pri igri, bo vztrajal tudi kasneje pri dela Večkrat se otrok med igro razburj ja ali vzkipi v jezi, tedaj mora seveda vmes poseči mati in vplivati nanj tako, da bo otrok znal samega sebe obvladati. Mati mora namreč svoje otroke vedno opazovati; s tem pa še ni rečeno, da jih mora imeti vedno okrog sebe, pač pa si mora izbrati med delom tak prostor, da lahko svoje delo opravlja in otroke nadzoruje. Za otrokov duševni razvoj je dobro, da se otrok igra v družbi, kajti j svojim prijateljem bo izmenjaval misli, delil bo z njim igrače ter se naučil tako strpnosti in dostojnega vedenja. Otroku je v predšolski dobi igrača naravnost potrebna, vendar pa so otroci zelo srečni, če jim damo priliko, da si igrače preskrbijo sami. Zlasti ob lepem vremenu so zanje deske, kamenje, pesek in vod» najzanimivejši predmeti. Pri kupu peska se zabavajo ure in ure in kako se vesele svoje iznajdljivosti in uspehal Ko mora biti otrok v zaprtem prostoru, tedaj mu dajmo knjige s ptH dobami. Taka knjiga mu služi v zabavo in pouk. V njej najde znane in neznane predmete v barvah, opazuje, spoznava in si tako širi duševno obzorje. Primerna igrača so tudi leseni liki, iz katerih sestavlja po svoji domišljiji razne predmete: hišo, most itd. Za bolj odrasle so primerni kovinski liki. Pripravna igra so tudi barvane kocke. Zelo važno je, 810 220 V nedelo 15. t.m. je gostovalo Slovensko narodno gledališče v Slčolah v kinematografski dvorani z Gogoljevo komedijo «Ženitev». V ponedeljek 16. t.m. je uprizorilo naše gledališče to komedijo v gledališču Ristori v Kopru. Gledališče RISTORI Dne 10. in 11. t.m. je nastopila dramska družina italijanskega kulturnega krožka v Kopru v obnovljenem gledališču Ristori s komedijo v treh dejanjih «Lohengrin», delom Italijanskega dramatika Benedettija. Komedija obravnava sentimentalno, od res ničnega življenja odmaknjeno snov, nekake utvare pričakovanja, kar pa običajno povprečnemu človeku ugaja. Konec je tak, da je pričakovani ideal popolnoma različen od onega, ki ga je junakinja videla v svoji domišljiji. Bolje bi bilo, če bi si bili izbrali igralci kako tehtnejše, resničnejše, globlje delo, ki bi bilo bolj v skladu z duhom časa. Pohvaliti moramo igralce, da so se lotili resno dela In da so se dobro pripravili za nastop. Kljub temu da so igrali samo diletanti, so vendar zelo dobro igrali In je njihova igra zelo ugajala številnemu občinstvu, | «Rad» — Beograd, «Matica srpska» — Novi sad, «Matica Hrvatska» — Zagreb in «Svjetlost» — Sarajevo. V pripravi so dela Franceta Prešerna, Ivana Cankarja, Otona Zupančiča, Antona Aškerca, Simona Gregorčiča, Frana Levstika, Miška Kranjca, Toneta Se liškarja, Prežihovega Voranca, Juša Kozaka, Kajuha, Frana Zwittra, Kardelja, Kidriča, Beblerja, Menceja, Sv. Ilešiča. Tudi srbske in hrvatske revije se bavijo s slovenskimi kulturnimi zadevami. 2e sam načrt Slovenskega knjižnega zavoda je zelo obširen. V letošnjem programu je večje število slovenskih novosti. Izšle bodo pesmi Karla Destovnika — Kajuha, pesnika — bojevnika in pesmi Iga Grudna. V miniaturni izdaji izidejo pesmi Srečka Kosovela. Pripravlja se nova pesniška zbirka Mateja Bora, Ceneta Vipotnika, J. Udoviča, Vide Tauferjeve in prevod najznačilnejše pesnitve iz časa jugoslovanske osvobodilne borbe Iv. Gorana Kovačiča «Jame». Tudi izvirna proza je dobro zastopana v načrtu Slovenskega književnega zavoda. Tu izide Cankarjev «Aleš iz Razora». Izidejo še prozna dela Karla Grabeljška (novele), B. Magajne (novele), M. Malenška-Koni-ča (povest «Matjaž»), Ignaca Koprivca (novele). V tisku je Cirila Kosmača za knjižno izdajo prirejeni filmski scenarij «Na svoji zemlji». V «Knjižnici slovenskega gledališča» bo založ-> ba izdala Cankarjeve «Hlapce», Potr- čevo dramo «Lacko in Krefli» in Mire Pucove «Ogenj in pepel». Za zgodovino našega gledališča bo zelo zanimiva razprava Dušana Moravca «Shakespeare in Slovenci», Boris Ziherl bo napisal razpravo «France Prešeren — pesnik in mislec». «Zdravstvena knjižnica» skuša popularizirati dognanja medicinskih ved. Zelo zanimiva bosta dva domača spisa, ki izideta v zbirki «Poljudnoznanstvena knjižnica»: antropologa dr. Boža Škerlja razprava «O rasah in rasizmu» in Baša in Marušiča «Stari Sloveni v zgodovini». ■ Za spoznavanje bratskih jugoslovanskih narodov in njihove književnosti bodo važna dela: Vladimirja De-diera «Dnevnik», druga knjiga, Miroslava Krleže «Hrvatski bog Mars», Stevana Sremca humoristični roman «Pop Čira in Pop Spira» in Nušičeva «Sumljiva oseba». Iz ruskega leposlovja bo založba izdala nekatera dela Ostrovskega, Gogolja, Saltikova Sče-drina, Hoffenšeferja. Za zbirko «Moj stri in vzorniki» je pripravljena študija o Majakovskem ruskega slovstvenega Kritika Percova, Zastopane so tudi druge slovanske literature in sicer poljska, češka in uolgarjka. Iz zapadnih slovstev bodo priobčena dela klasične veljave ali pa take leposlovne ustvaritve, ki imajo kaj povedati našemu novemu, idejno zahtevnemu bralcu. Izšel je zgodovinski roman ameriškega naprednega pisatelja Hovvarda Fasta «Državljan Tom Pajne», v tisku pa je mogočno delo iz ameriške literature Tehodorja Drei-serja «Ameriška tragedija». Francosko literaturo zastopajo Stendhal, A-natol France, Balzac, italijansko literaturo Goldoni in Verga, nemško klasično prozo Kleist. Med prevodi zavzema posebno mesto uzbekistanski pisatelj Aibek z romanom o orientalskem pesniku Navoiu. Zaradi svoje eksotične barvitosti in idejne pomembnosti. „O VKHA. srečna, draga vas domača" Skalnati stol je le toliko odprnil svoje sive megle, da smo po njegovem pobočju lahko videli sneg, ki je zapadel prejšnji dan in prejšnjo noč. Toda hladno in pusto vreme ni piav nič vplivalo na 200 članov tržaških prosvetnih društev, ki so prihajali v nedeljo v Vrbo, da si ogledajo malo vasico, da si ogledajo hišo, ki je dala Slovencem velikega Prešerna, ob katerem se je «združil rod slavenšč'ne cele». S pobožnim zanimanjem si je skupina za skupino ogledovala vse podrobnosti v hiši in je ob tolmačenju fotografije Prešernovega rokopisa «Soneta o Vrbi» začutila, da smemo in moremo tudi mi vsi blagrovati Vrbo, «srečno drago vas», ki nam je dala Prešerna, in da ji smemo tudi mi vsi reči «vas domača», kajti vsem, prav vsem je ostal občutek, da je v prav ta kmečka hiša v Vrbi simbol našega duhovnega edinstva, naše kulturne skupnosti. Ob pmgledu na partizanske puške na steni Prešernove izbe smo se spomnili velike borbe, ki jo je slovensko ljudstvo boje» vaio za svoj obstanek, Združeno v brigadah, ki niso nosile imen znamenitih generalov, in vojskovodij, temveč imena naših duhovnih velikanov: Prešerna, Cankarja, Gregorčiča, Kosovela... Duh je zmagal in bo še zmagoval, četudi so pred kratkim koroški rojaki, ki so obiskali Vrbo-, žalostno ugotovili, da si iz Prešernovega doma ne morejo odnesti domov knjig njegovih poezij, ker bi jim jih na meji zaplenili; četudi so tudi tu pri nas ljudje, ki jim ni prav, da so tržaški Slovenci pohiteli v Vrbo. In tudi taki so, ki so Prešerna «proslavljali», a se boje njegovega duha- Tržaški izletniki pa so bili veseli popoldanskega stika z gorenjskimi ljudmi. Miha Klinar nam je s svojimi «Tržaškimi pesmimi» povedal, da misli, čuti in hrepeni prav tako kot mi vsi tu ob obali. Povedal nam je v svojih pesmih, kar sta nam povedala nekoč Kette in Aškerc; da je naše morje tudi njihovo morje, da smo - eno. Da. še folklorna skupina, ki je zaplesala po motivih starih gorenjskih plesov, je vzbudila v vsem nas zavest skupnosti in stari Micci iz Saleža je bil navdušen; njegova drobna ženica pa je ugotovila: «Tako smo plesali mi, ko smo bili mladi!». Ce vpi'ašaš katerega koli od 200 izletnikov ali bi se še vrnil v oni lepi gorenjski kotiček, bo tu vsak odgovoril pritrdilno, kajti vsakomur je vsajen v srcu občutek, da je Vrba tudi «naša» draga vas «domača». To je tako preprosto in enostavno, toda vendar tako silno, tako mogočno, da ne hasne prrav nič «železni zastor», četudi ga pomagajo tiščati skupaj že skoro leto dni tudi «internacionalisti» Bi-dovčevega in Gombačevega kova. Kultnim diokim MAURICE MAETERLINCK Dne 6. maj* je umrl v sedeminosemdesetem letu starosti v Nici znameniti belgijski pesnik in pisatelj Maurice Maeterlinck. Rodi] se je v belgijskem mestu Gondu 28. avgusta 1862 iz flamske rodbine. Njegova umetnost je v njegovem času močno vplivala na slovstva drugih narodov. Prinesla je močno poglobitev v notranjost človeka. Maeterlinck podrobno opazuje človeka in naravo in se poglablja v njuno bistvo. Opazoval je tudi življenje živali in rastlin. Izsledke tega svojega opazovanja in svojo ljubezen do vseh bitij je leposlovno podal v knjigi «Življenje čebel». Ti popisi so znameniti zaradi svojega čustvenega nastrojenja in lepote svojega jezika. V čebele, mravlje in termite je položil svoja občutja, ki jih Je čustvoval za človeka v vesoljstvu, položit, je vanje svojo lju- bezen za mala, skromna bitja, za lepoto v človeku, za srečo, ki se je mora človek zavedati. V iskanju sreče se je odmaknil od realnosti v življenje čustva, ki ga podaja z mnogimi simboli. Maeterlinckova umetnost je vplivala tudi na slovensko slovstvo. V znamenju njegovega simbolizma je Ivan Cankar iskal pota k večnim resnicam, v boljši svet lepote in umetnosti ter pravice v «kraljestvo Lepe Vide». Prav tako Je krenil podobno pot Oton Zupančič. Italijanska unija za Istro in Reko je organizirala na Reki s pomočjo ljudske oblasti dva tečaja za režiserje diletantskih igralskih družin in za pevovodje na Reki in v Puli. Na tečaju so učili režiserji italijanskega gledališča na Reki. Tečajniki so se tudi praktično vadili pri italijanski drami na Reki in pri pevskem zboru delavskega kulturno • umetniškega društva v Puli, s s ii n OSWIECIM HLM O NACISTIČNIH STRAHOTAH Znameniti poljski film OsuHecim prikazuje eno največjih tragedij zgodovini človeštva. Mnogo smo ie brali in slišali o «Auschwitzu», to da vse dosedanje predstave o tem taborišču nam močno izpopolni in tivo približa film, ta prevažni dokument nacističnega zverstva. Vsebino filma tvorijo dogodki iz življenja v taborišču smrti. Med neštetimi žrtvami izstopa Židinja Marta iz Varšave, ki se na vse načine trudi, da bi organizirala ujetnice in jih rešila smrti. Ko se Oswiecimu že bližajo sovjetske čete, se ji posreči zbežati in sporočiti poljski tajni organizaciji, da nameravajo Nemci pred prihodom Sovjetov taborišče popolnoma uničiti. Ko jo Nemci ujamejo in obsodijo na smrt na vešalih, si prereže pred očmi nacistov žile in poziva svoje sotrpine, naj nadaljujejo z borbo. V tem se nad taboriščem prikažejo ruski avioni simbol končne zmage nad fašizmom. Kaj je pripomoglo filmu, da je v Marjnnskih Lažnih dosegel Veliko mednarodno nagrado iv zaslovel po vsem svetti? Pred nami se vrste neusmiljeno realistične slike, druga strašnejša od druge; ni gostobesednosti, kratko, odsekano in strogo poteka dejanje, ićar učinek samo še poveča. Posamezni, samo nakazani dogodki nas silijo k razmišljanju, k tvornosti, pritegnejo nas tako, da v svoji domišljiji lahko izpolnimo vse strahote, ki so si jih izmišljali izrodki človeštva ■— in c- tem tiči umetnost filma. Zadostuje, da vidimo, kako ženejo uboge žrtve v krematorij in kako se čez nekaj časa začne valiti iz dimnikov gosti dim in že si lahko predstavljamo življenje vsake izmed nesrečnih žrtev. Dovolj jasno nam pričajo o velikanskem številu Žrtev dragocenosti, ki so jih oropali ujetnikom. Izredno dobro so v filmu prikazani nacistični zločinci; z vsakim pogledom, z vsakim gibom in dejanjem izražajo samo sovraštvo in zverinski sadizem. Film tudi močno učinkuje s kontrasti. Tako vidimo tu do smrti izmučeno in sestradano ljudstvo, na drugi strani pa tolpo rejenih nemških valptov, ki si izmišljajo najbolj pretkane metode mučenja in uničevanja - ali tiho in nemo stopa vrsta otrok v taborišče, tam pa se taboriščni zdravnik prijazno nasmiha nemškemu otroku, ki se žoga. Ne manjka seveda tudi scen, ki kažejo vso hrabrost in odpornost za. sužnjenih narodov, ki se tudi za ceno smrti bore za osvoboditev izpod nacističnega jarma. Da je film tako uspel, je nedvomno velika zasluga Wande Jaku-bovske, pisateljice scenarija in režiserke, ki je sama bila oswiecimski jetnik. Prav tako nastopa na tisoče igralcev, ki je bila zanje igra pred filmsko kamcro le doživljanje nečesa, kar so v resnici doživeli. Film so snemali pod t’òdstt'om znamenitega sovjetskega operaterja Monastirskega. UTOP M Sn Ta obraz iz lilma «Osvviecim» izraža grozote nacističnih taborišč ITALIJANSKI FILM IN HOLLYWOODSKI IMPERIALIZEM ŠAH Hrvatska-Slovenija V nedeljo je bila v Zagrebu ena največjih letošnjih šahovskih prireditev — dvoboj med Hrvatsko in Slovenijo na 300 deskah. Prireditev }e otvoril predsednik Šahovske zveze Hrvatske minister Bukovič, za pozdrav pa se je v jmenu Šahovske zveze Slovenije zahvalil njen predsednik Edo Tumher. Dvo. boju je prisostvovalo več tisoč gle-dalcev, ki so z zanimanjem spremljali potek posameznih partij. Do prekinitve ob 18. uri je bil rezultat 157:123 za Hrvat., medtem ko so 20 nedokončanih partij ocenili Pirc. Rabar, Stahlberg. Končni rezultat je bil 169 in pol : 130 in pol točkam za Hrvatsko. Na prvih deskah sta igralj službeni reprezentanti Hrvatske in Slovenije. Dr. Vidmar je remiziral z Vukovičem, Pirc z Rabarjem, inž. Vidmar z Udovčičem, Puc je premagal Subariča, Preinfalk pa Hor. iRtmi Sta 3e konJaH Partiji dr. Kalabar - inž. Tekavčič in Filin- ‘ Ger£?ek’ Lon§” ie premagal Kindija. Slokan je izgubil s Tagi-rovim, prof. Stupan pa z Bertokom zaradi prekoračenega časa Na prvih desetih deskah je razmerje 5 in pol : 4 in pol za Slovenijo. Lionella Carell, ki je igrala žensko vlogo v znamenitem italijanskem naprednem filmu «Tatovi koles>, Je prestopila k družbi Scalerà film, kjer bo Igrala glavno vlogo v filmu «Tat z ■ebes*. Pred nekaj tedni so v Beogradu prikazovali italijanski film «Sonce še sije». Film je privabil na tisoče delovnih ljudi, pripravljenih, da pozdravijo vsak, pa četudi zelo majhen pozitiven napor naprednih italijanskih filmskih delavcev. Film prikazuje borbe neapeljskih parti, zanov, ni pa prava slika delovnega ljudstva, ki je in bo prvoborec za srečnejšo bodočnost italijanskega naroda. Kljub pomanjkljivosti pa je jugoslovansko ljudstvo z veseljem sprejelo film, ki kaže, da je po dolgi in katastrofalni dob; fašizma filmska umetnost tudi v Italiji močno napredovala. Film je doka-zal, da je v italijanskem filmskem svetu dovolj moč; za kvalitetne človečanske filme. Na splošno ne morejo v državah, kjer vlada kapitalistični družbenj red prikazovati naprednih filmov. Dokler bodo namreč sredstva za filmsko proizvodnjo v privatnih rokah, film ne bo mogel služiti ljudstvu, revolucionarnim silam. Medtem oa vodijo borbo proti grabežliivim filmskim magnatom filmski delavci, režiserji, igralci in tehniki, tisti, ki so najmanj krivi, da njihovo umet. nost tako izkoriščajo. Tako je n. pr. japonskim filmskim delavcem uspe’o, da so izdelali nekaj dobrih filme v, kakor na pr. Petorico-iz Tokia, ki razkrinkuje japonske militariste in birokrate. Napredni fran. cosk‘ filmski delavci se bore proti ame- iškim filmom. Film «Sonce še sije», dalje «Rim. odprto mesto» «Drn živFenia». «Zemlja drhti)!. «Brez usnrljenja», «Težka leta», Tatovi koles» itd., dokazujejo, da se j' v italijanski kinematografiji pri-čela nova doba. Italijanski film napreduje, vendar pa z mnogimi težkočami in ovirami. Prvi italijanski film so ustvarili leta 1944, ko še ni bila osvobojena severna Italija Proizvodnja je iz leta v leto naraščala, bilo je okro- 70 filmskih podjetij, ki pa so ustvarjala le slabe brezidejne filme in plehke glasbene . rmedije. Glav-nj proizvajalec podobnih filmov je Hollywood, ki izdela letno okrog 500 filmov. Po vojni J«, v Hollywoo-du čakalo okrog 2800 filmov na izvoz in tako je poleg -stalih dežel Marshallovega plana, postala tud; Italija žrtev hollywoodskega imperializma. Ameriški filmi so masovno prodirali v Italijo, zastrupljeval-' mase, lažno prikazovali resnico o kapitalistih, vzbujali najnižje instinkte in poniževali italijansko fei-noindustriio. Nemčije, se je zgodilo tudi v Italiji. Zaman se je angleški filmski magnat J. A. Raok trudil, da bi si pridobil vsaj nekaj pozicij. Italija je pripadla Ameriki in Anglija se je morala zadovoljiti z drobtinami. Italijansko ljudstvo pa se le nj zadovoljilo z usodo in odločno se je začelo upirati ameriškim filmom in čeprav so bili za f borbo zna. čilni trgovski interesi italijanskih filmskih proizvajalcev, so se zanjo zanimale široke ljudske množice in posebno še filmski delavci. Pod njihovim pritiskom je kljub nasprotovanju De Gasperijeve vlade 16. marca 1947 izšel zakon, ki določa, da se 80 dni v letu prikazujejo italijanski filmi. Napredni filmski delavci so izdelali vrsto filmov, ki . h je Evropa sprejela z velikim odobravanjem. Nekatere so finansirali iz sredstev Zveze partizanov in dosegli velik uspeh. Eno leto po «zakonu o 80. dneh» so v Italiji osnovali Komite za zaščito italijanske kinematografije, pod katerega vodstvom so italijanski filmski delavci napravili veliko akcijo proti prodiranju ameriških filmov. V letu 1948 se je namreč jz. kazalo, da je bil «zakon o 80. dneh» le prazna beseda, kajti v Italijo so uvozili in dublirali 864 ameriških filmov, čeprav jih tržišče sprejme lahko le okrog 390. Italijanska filmska produkcija je znašla v krizi in nacionalni komite je izdal proglas, v katerem odkril pravo stanje italijanskega filma. Proglas so podpisali zname. niti film=ki igralci, kakor Anna Magnani. Viktor De Slcb L. Zampa Gino Cervi, De Santis, Latuada jtd Po proglasu je bilo v R'mu zboio-vanje, kjer je okrog 50.000 ljudi — od teh 20.000 zaposlenih pri filmski industriji — zahtevalo, da se spo, štuje zakon z dne 16. marca 1947, da se vpelje davek na uvožene fil me, da se znižajo davki za italijanske filme, da se kreditira filmska industrija itd. Bil je to miting kulture, ki je iz slonokoščene palače stopila med široke ljudske množice Igralci, scenaristi, režiserji jn sli. karjj so se združili ne le s filmskimi delavci, pač pa tudi s tistim majhnim človekom, ki ga je prikazal Aldo Vergano, v zaključnih scenah svojega filma «Sonce še sije», v borbo, s puško v roki. Te scene ne more nihče pretvarjati, kajti to je resnično življenje, odio, mek iz borbe za demokracijo, pove zan z borbo partizanov na novih frontah. Borba se nadaljuje In v »j borbi filmski delavci vztrajajo, ker to zahteva italijansko ljudstvo in in teresi njihove domovine. 'Jiinuiht KRONIKA To, kar se je dogajalo na Japonskem, v Franciji in zapadni coni Od osvobojenja dalje stalno raste število obiskovalcev kinematografov v Jugoslaviji. V letu 1947 je v Srbiji obiskalo kino 19.223.410 ljudi, v letu 1948 pa 9 milijonov več. K temu je pripomogla ne samo gosta kinematografska mreža, temveč tudi boljša kvaliteta filmov. V letu 1949 se bo število kinematografov verjetno še povečalo, ker so r zadnjem času odprli 50 novih. —0—1 V Bosni in Hercegovini je n.pr. trikrat toliko kinematografov kot ob osvoboditvi. Preteklo leto so v Pulju osnovali kinematografsko podjetje, ki zelo uspešno deluje. V letu 1948 so tam Igrali 11 domačih, 149 sovjetskih in 49 ostalih filmov. Mnogo je tudi podjetje napravilo, da zadovolji italijansko narodno manjšino. Tako bodo letos predvajali več filmov v italijanskem jeziku in z italijanskimi napisi. Sovjetski režiser Petrov, znani tvorec filmov o Petru Velikem, je začel snemati drugi del stalingrajske bitke. —0—1 Do srede tega leta bodo izdelali prvi romunski dolgometražni umetniški film: Dolina odmeva. —O—i Hollywoodski filmski podjetnik Goldwyn je ponudil znanemu angleškemu režiserju Oliveru 5000 dolarjev tedenske plače, če podpiše z njim dogovor. Oliver je to ponudbo odklonil in gre rajši v Avstralijo, kjer bo delal za mnogo manjši honorar. —0—1 V Nemčiji je danes 70 filmskih podjetij, od teh 68 v britanski coni in dve v sovjetski. Kolikšna je razlika med delom zapadnih in vzhodnih podjetij je razvidno najbolje iz statistike: medtem ko so v 68 podjetjih zapadne cone izdelali vsega skupaj 19 filmov, sta dve podjetji sovjetske cone izdelali v istem času 13 filmov. —Q—i V Nici so zaprli filmski studio, prav tako je prenehal z delom studio v Joinvilleu in bo le samo še dubli-ral ameriške In angleške filme, družba Pathe pa Je začela snemati v Italiji. Taka Je usoda francoskih filmskih podjetij. MIAM Novi poklic V vseh pristaniščih Velike Britanija so nastavili opazovalce neurij. Ti poročajo o svojih opazovanjih zvezi z« raziskovanje električne energije. Namen njihovega dela je, da preprečijo poškodbe na električnih vodih, ki jih povzroča strela. Oni javljajo čas, trajanje bližajoče se nevihte, nje smer in jakost ter približno število udarcev strele v zemljo. Strela poškoduje letno do 160 km visokonapetostnega omrežja in petkrat toliko nizkonapetostnega. Na podlagi dolgoletnih opazovanj so izračunali meteorologi, da udari strela letno 6 krat na kvadratno miljo zemeljske površine. Zveza za raziskavo električne energije se opira pri svojem delu predvsem na število in jakoot udarcev v bližini kabelskih vodov. Slepci bodo videli ovire na svoji poti Da bi pomagali slepim vojnim invalidom v ZDA, so pričeli preizkušati napravo, ki bi tem največjim nesrečnikom kolikor toliko omogočala hojo brez tuje pomoči. Pri tem je vodilo strokovnjake dejstvo, da si netopirji, ki so slepi, pomagajo pri letu z neke vrste ultrazvočnim radarjem: proizvajajo prav visoke, toda za človeka neslišne glasove in opazujejo njihov odboj. Zato se nikdar ne zalete, razen v prav mehke tvarine (ženski lasje). Treba je bilo le elektronsko realizirati «aparaturo» netopirja in dodati primerno napravo, ki bi slepcu sproti povedala njegovo razdaljo od ovire. Ta razdalja je funkcija časa, ki je potreben, da ultrazvočni valovi pridejo od oddajnika, do ovire in nazaj. Po večletnem trudu je to uspel«. Oscilator odseva ultrazvočno energijo. Vračujoči se odmev se pokaže v obliki ultrazvočnega impulza spremenljive frekvence in traja kakih 50 tisočink sekunde. Sprejeti signal se meša z oscllatorjevlm in rezultat je signal slišne frenkvence, ki ga slepec zazna s pomočjo naprave v čepici. Za pravilno tolmačenje signalov Ja treba seveda precej vaje. Nizki toni, ki ustrezajo oviram, ki so zelo blizu, pridejo do ušesa pred visokimi, ki ustrezajo bolj oddaljenim oviram. Poizkusna naprava lepo odkrije ov|a re na razdalji 10 m. Sestoji iz 14 cm visoke škatlice, posebne čepice za poslušanje in projektorja ultrazvoka, ki jo slepec drži v roki. Vse skupaj tehta nekaj več kot 2 kg. Le kaj pride vse prav ženski lepoti Žene, ki si pri frizerju «trajno kodrajo» lase na hladen način, ne vedo, da tega novega načina ni «iznašel» kakšen lepotni salon, temveč da so prišli do tega spoznanja tehniki tekstilne industrije, ki so poskušali izpolniti metodo za kodranje volne, za kar so preje uporabljali toplo vodo in paro. Lanska žitna letina Po podatkih iz vsega sveta je lanska letina dala 2.260 milijonov hi pšenice (leta 1947 2.030 milj.) in 595 milijonov hi rži. Od tega odpade na ZSSR 358,8 hi pšenice in 323,8 hi rži. Aziji je dosegel pridelek pšenice 567,7 milijonov hi, kar je nekaj manj, kot so predvidevali pri setvi. Pridelek Evropi je bil lansko leto še vedn» manjši kot pred vojno. V Afriki so pridelali 51,8 milijonov hi pšenice, * Južni Ameriki pa 87,5 milijonov. Krtača za masiranje goveda V Angliji, kjer imajo zelo napredno živinorejo, je neko podjetje izdela*0 novo krtačo za čiščenje goveda. T» krtača sestoji iz obokane gumijast® podlage z jeklenimi ščetinami. Ta P0<*' laga je vdelana v lesen obod z ročajem, iz katerega jo je mogoče tudi P°' tegnitl. Tako lahko sterilizirajo e0' mijasti del s ščetinami v vroči paf‘< da se pri tem ne poškoduje leseni f0* čaj. Ščetine na gumijasti podlagi đešsP jejo na govedo kot masaža. WHHTTfc d j ‘iJI ^ 15 A.uirora zop^f prva na kvalifikacijski lestvici tržaškega prvenstva Boj med najboljšima enajstericama v tržaškem nogometnem prvenstvu se vleče naprej. To nedeljo je Aurora zopet zasedla prvo mesto. Skedenj, ki ie pa dosegel samo neodločen rezultat v tekmi z Miljami se je pa moral zaenkrat ponovno zadovoljiti z drugim mestom. Skedenj to nedeljo ni slabo igral z Miljami. Neodločen rezultat 2:2 nam ne pove vsega tistega, kar so videli gledalci na trebenjskem nogometnem Igrišču. Skedenj je v tej tekmi tehnično prevladoval, toda ko je šel na igrišče, ni računaj z eno stvarjo: da gre tu Miljam za točke in da se znajo tudi one pripraviti. Zato so dale tudi dosti hitrejšo in bolj borbeno igro. Aurora ni imela posebnega dela z Rojanom, posebno zaradi tega, ker se je Rojan predstavil na igrišču s 5 rezervami. Tekma se je končala z 9:0 za Aurore. S tako visoko zmago ima Aurora tudi znatno boljšo razliko golov od Skednja. Nogometaši GMMSE so to nedeljo prav gotovo prišli v Koper prepričani, da bodo pri srečanju z Meduzo zmagali. Meduza je pa ves čas prevladovala na igrišču, razen v 20. minuti prvega polčasa, ko se je OMMSI posrečilo izkoristiti gnečo pred golom in zabiti edini gol. Tekma se je končala z visoko zmago Meduze 5:1. Ponziana B je v tekmi z Dreherjem vseeno pokazala, da nekaj zna. Res je, da je včasih kar lahko premagati Dreherja, toda to nedeljo je pokazal zobe in se dolgo časa boril, da obdrži vsaj neodločen rezultat, če ne zmaga. Ponziana je končno zmagala s 4:2. Bila je tehnično boljša, zlasti pa je bil gibčen njen napad. Sv. Ana igra vsako nedeljo bolje. Od desetih nedelj je dosegla samo 2 neodločena izzida, v ostalih 8 pa je Tretje kolo tekmovanja za Davisov pokal zaključeno Tretje kolo teniških tekem za Davisov pokal Je bilo v teh dneh zaključeno. Po zmagah v tem kolu bodo tekmovale v četrtfinalu naslednje «rlave: Jugoslavija-Svedska, CSR-Francija, Madtarska-Svica in Chile-Italija zmagala. To nedeljo je imela za nasprotnika Magdaleno, ki ji je bila v vsem prvem polčasu, kakor tudi v polovici drugega polčasa povsem enakopravna. Potem je šla Sv. Ana v napad in do konca tekme nasula Mag-dalenčanom celo kopico žog v mrežo. Tekma se je končala s 4:1. Tekma med Piranom in Kostalungo se je končala neodločeno. Prav tako so dosegli moštvi Tovarne strojev in Umaga neodločen rezultat. Kakor sta obe prvi moštvi skupaj na kvalifikacijski lestvici, ta rezultat ni nobeno presenečenje. Drugače pa je v tekmi med Tovarno strojev in Umagom. Vsakdo je pričakoval, da bo v nedeljo Tovarna strojev pobrala obe točki. U-mag je pograbil iniciativo v prvem polčasu in dosegel po Kovačiču prvi in edini gol. Potem je prešel Umag v obrambo in že se je zdelo, da bo z njo uspel. Vendar pa mu je Tovarna strojev vendarle prekrižala račune in po Mozettiju izenačila v 20. min. drugega polčasa. S tem rezultatom se je tekma tudi končala. Pristar.iščniki so imeli to nedeljo pravo smolo. Arrigoni jih je tolkel prav pred koncem igre z 2:1. 25 16 7 24 17 4 26 15 6 23 15 5 25 14 6 27 10 7 28 12 24 8 8 23 8 7 26 9 26 8 23 7 26 5 25 7 26 2 24 2 RAZNE VESTI Angleško nogometno moštvo Arsenal je na gostovanju po Argentini, kjer bo oddigralo 6 tekom. V prvi tekmi premagalo Fluminese s 5:1. Garrit Schuldte Je zmagal na kolesarski tekmi «Okrog Holandske», proga je bila razdeljena na 10 etap. Schuldte jo je prevozil s časom 51,38:9. Drugi je bil Keeteler (Belgija), tretji pa Schelingerhout (Holandska). V Egiptu je vendarle pričel evropski turnir v košarki. V prvi tekmi so Grki premagali Holandce s 43:28. Prav tako je Holandsko premagala tudi Francija z 58:25. V drugem kolu je Grčija premagala Libanon, Egipt pa Sirijo. V Lizboni Je bila v nedeljo mednarodna nogometna tekma med Gallesom Portugalsko. Zmagal Je Galles s 3:2. Tekmi Je prisostvovalo 45.000 gledalcev. Ted Schroeder je premagal v tenisu na kaliforniškem turnirju Riharda Gonzaresa, ameriškega prvaka s 6:1, 6:4, 6:2. Zensko prvenstvo si je osvojila Gertruda Moran, ki je tolkla Heleno Fastail Perz s 6:8, 6:4, 6:2. Aurora Skedenj Tov. strojev Arrigoni Milje Umag OMMSA Koštalunga Piran Sv. Ana Magdalena Ponziana Lj. Pristanišč. Meduza Dreher Rojan 2 65 14 39 3 62 21 38 6 5 54 22 36 5 3 57 23 35 6 5 50 22 34 7 8 43 41 27 3 10 38 39 27 7 44 52 24 11 45 45 23 5 11 44 44 23 5 13 39 53 21 5 11 32 35 19 8 12 29 42 18 3 15 29 57 17 4 20 13 69 3 19 19 85 Po lepi zmagi zopet poraz Gostovanje Ponziane v Splitu se je končalo s 4:1 za Hajduka * * * Mitič in Palada se bosta v pričetku junija srečala v Zagrebu s švedskima reprezentantoma Johanssonom in Bergelinom. Na tretji sliki vidimo Tor. stena Jobanssona, enega izmed najboljših igralcev v Evropi. V Budimpešti je s tekmami v soboto vodila Madžarska proti Belgiji z 2:0, V prvi tekmi se je srečal Asboth z Wascherjem, katerega je sigurno premagal. V tekmi parov sta igrala za -Madžarsko Asboth - in Adam, za Belgijo pa Wascher in Brichant. Zmagala sta prva s 6:1, 3:6, 7:5 in 6:4. Končno je zmagala Madžarska t 5:0. Francozi so nepričakovano lahko eliminirali Dance. V dveh zadnjih singlih je Jacques Thomas tolkel E-rika Bjerra s 3:6, 6:4, 6:0, 6:0 in Danec Kurt Nielsen je tolkel Francoza Roberta Abdesselama s 6:4, 3:6, 6:7, 6:4. Francija se bo srečala 14. junija » CSR v Parizu. Čeprav se srečanje med Anglijo In CSR vrši na travnatih igriščih v Wim-bledonu, je Drobny že prvi dan razpršil vse nade Angležev in njihove-Ka najboljšega igralca Mottrama premagal v prvih treh setih. Cernik je Premagal z lahkoto tudi Paisha. Tudi v doublu ni bilo nič boljše za Angleže Oba Cehoslovaka sta jih premagala tudi v prvih treh setih s 6:3, 6:3, 6:1. Končni rezultat je 4:1. Nepoznani igralci iz Chileja so pripravili v drugem kolu največje presenečenje v Dublinu na tamkajšnjem travnatem igrišču, ko so premagali Irsko s 3:2. V nedeljo so pa igrali Proti Egiptu v Birminghamu. Rezul-tat prvega dne je bil 1:1; drugi dan Pa so Igralci Chileja premagali E-Eipt tudi v igri parov. Končni re-*ultat je 3:2. Prav tako zanimivo je bilo tudi Srečanje med Italijo in Južno Afri-‘•o- Po stanju 1:1 prvega dne, se je vnela v igri parov ogorčena borba. Odigrali so celih 65 gamesov, predno 80 Italijani zmagali in dosegli rezul 131 2:1. zadnji dan je Canepele pressai Pannina (presenečenje), prav lako je pa tudi Cuccili z lahkoto prelagal sturgessa. sveda Bergelin in Johansson sta Pitniagala slabe Norvežane s 5:0. do 14. junija - točen datum še ni določen). Kakor bi že lahko približno določili rezultate drugih srečanj četrtfinala (razen Francija-CSR), je zelo težko po-goditi, kako se bo končalo srečanje med FLRJ in Norveško. Svedi so za primer FLRJ premagali v finalnem srečanju za evropsko cono leta 1946 po vodstvu Jugoslavije v prvem dnevu (2:0) s končnim rezultatom 3:2. Jugoslovani se za ta dvoboj resno pripravljajo in bodo verjetno nastopali v dneh od 18. do 29. maja v Parizu na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije. Po rezultatih na tem turuir-ju bomo lahko pogodili formo jugoslovanskih igralcev. Altl(i[.l,M ŠVEDSKA Na stadionu «Rasunda» v Stockholmu je švedsko nogometno moštvo premagalo angleško reprezentanco s 3:1. Gole so dali Carlsson, Jeppsson in Jchnsson za Švedsko in Finney za Anglijo. Angleži so bili sicer na terenu rahlo močnejši od njihovih nasprot nikov, ki so pa imeli prednost v odlični obrambi, pri kateri se je največ odlikoval vratar Haelzicgborga-Svensson. Najboljši mož na igrišču je bil Šved Gunnar Gren, ki je igral na uesnem krilu. Tudi angleški vratar Ditchburn je bil dober. Švedski list «Morgen Tindingen» piše o tem srečanju: «Kaj jé ostalo od angleških gigantov iz leta 1S37? Ce hočete - 11 ‘ dobrih nogometašev, ki so kljubovali težavam in so tudi malo hitrejši od naših; toda oni so im provizirali, igrali nepovezano in bili v streljanju netočni, videli smo med ostalim, da je tudi konec znane igre angleškega napada. Ce natančno preračunamo pomen včerajšnje tekme zaključuje list - tedaj lahko ugotovimo, da je bil to pogreb neke dobe: dobe neporušljive premoči angleškega nogometa. 5 rekordov ob pričetku sezone Jugoslovani so v letošnji sezoni postavili že pet novih rekordov v lah-koatletiki; in sicer v teku na 1000 in 3000 metrov, skoku v višino m dva rekorda v štafeti 3 x 1000 m. Ta zadnji rekord je postavilo zadnjo nedeljo moštvo Crvene zvezde z BO',6. Novem sadu. Vendar pa ta rezuliat ni imel dolgega življenja. Se isti dan so ga izboljšali lahkoatleti «Mladosti», ki so porabili za to progo le 8:07,4. V nedeljo se je končalo drugo kolo tekmovanja za lahkoatletski pokal FLRJ. Tekme med posameznimi moštvi so bile v Beogradu in Ljubljani. Na njih so dosegli nekaj dobrih rezultatov, kakor v teku na 100 m Pecelj (Crvena zvezda) s časom 11,0 sek, teku na 400 m Zupančič (Kladivar) 52,4 sek, in v metu krogle Jevtovič (Crvena zvezda), ki je izenačil svoj lanskoletni najboljši rezultat (14.84 m). ♦ * * Med zadnjim zasedanjem mednarodne zveze za smučanje v Oslu so sprejeli tudi ruščino med uradne jezike Ponziana je v nedeljo gostovala Splitu, kjer je igrala proti Hajduku. Hajduk je nastopil s pomlajenim moštvom in z dosti boljšo tehnično igro premagal Ponziano s 5:1. Ponziana sicer tehnično ni dosti zaostajala za Hajdukom. Vso krivdo za njen tako visok poraz nosi prav gotovo obramba, ki je večkrat pustila Matošiču proste roke pred golom. To je Matošič izkoristil in dal sam kar tri gole in sicer v 18. minuti prvega polčasa in v 15. ter 39. minuti drugega. Co-lombin je zmanjšal rezultat za Ponziano šele v 43. minuti drugega polčasa. V nedeljo igra Ponziana v Be- j ogradu proti Partizanu. To nedeljo je nastopil Partizan tekmi z Metalcem. Partizan je zmagal s 3:0 in si s tem utrdil svoje prvo mesto na kvalifikacijski lestvici. Metalac je igral zelo dobro. Tudi pri njemu ni delovala obramba, kot bj morala. Pozneje je Partizan popustil; lepo igro je dal potem šele v drugem polčasu. Druga važna tekma je bila v Zagrebu med Crveno zvezdo in Dinamom. Zmagalo je prvo moštvo s 3:1. Crvena zvezda je uspela zmagati zaradi njenih močnih napadov, odličnega branjenja vratarja in uspešne obrambe. Dinamo je bil ves čas znatno močnejši na polju, razen desetih minut tik pred koncem tekme, ko je popustil zaradi Že povsem sigurne zmage Crvene zvezde. Napad Dinama je bil zelo nesiguren v streljanju in se ni znašel pred vratarjem Lovričem. Slogo, ki je prejšnji teden dosegla lep uspeh, je v nedeljo premagala Budućnost s 4:2. Budućnost, je pričela z močnim napadom takoj v pričetku tekme, kasneje je Sloga izenačila. V 15. minuti je pa Sloga že zopet vodila z 2:1. V drugem polčasu ni tekma prav nič izgubila na svoji živahnosti. Naša krjla so visoko premagala Lokomotivo (4:0). S tem rezultatom so se povsem učvrstila na kvalifikacijski lestvici, dočim je obstoj Lokomotive v prvi ligi še vedno negotov- Obe moštvi sta igrali precej raztrgano in je bila njuna igra nezanimiva. Vendar pa so Naša krila izkoristila večjo raztrganost vrst Lokomotive, kakor njenih in tako dosegle tako visok rezultat-* * * RaOIaoba prvenstvo V Torinu so imeli v nedeljo komemoracijo za najboljšimi italijanskimi nogometaši, ki so se kot znano ponesrečili pri letalski nesreči. Potem so juniorji Torina oddigrall tekmo z Genovo in jo premagali s 4:0. Ostale tekme italijanskega pr. venstva so končale takole: Atalan-ta-Bari 2:0, Palermo - Bologna 0:0, Juventus - Roma 1:0, Sampodria -Lazio 2:2, Milan - Livorno 2:0, Pro Patria - Modena 2:0, Fiorentina -Triestina 5:3, Novara - Lucchese 5:2, Inter - Padova 3:1. * * » Nogometno moštvo Rdeče armade je v nedeljo premagaio moštvo Dinama (Moskva) z 2:0. Po tej zmagi je vrstni red prvih štirih moštev prvenstva Sovjetske zveze v nogometu: 1. Zenith 12 točk, 2. Spartak 8 točk, 3. Dinamo (Moskva) G točk, 4. Rdeča armada 6. točk. Nepoklicni angleški in italijanski nogometaši se bodo srečali 26. tm. v Benetkah. Sodil bo Dattilo. B ISTR E Q t A V E ICri^atralcai Po tej ®r«*U . doslovan! zmagi Norvežanov se bodo z njimi v naslednjem kolu v Zagrebu (najkasneje Vodoravno: 1, stvar - pregovor, 2. nevisok - kamen, 3. pasma psov - žito - zabava, 4. mizarsko orodje - kraj v Sremu - mesto ob Baltiškem morju, 5. matematični izraz - bog ljubezni • predel afrike, 6. premogov plin -islamsko sv. pismo, 7. francoski kviz-ling - španski slikar - osebni zaimek, 8. okraj (hrvatski izraz) - gaj - pri-. pomoč ek za umivanje, 9. vprašalni-ca - padavina - suknjič, 10, prostran - žensko ime, 11. afriški ptič - zver. Navpično: A. darilo - udar, šum, B. športnik, C. mesto v Latviji - tenko, prozorno blago, D. teža - sredstvo za narkozo - termin, E. pogojni veznik • država v Aziji - skupina čebel, F. naseljenec - orožje divjakov, G. posebna partizanska vojaška edinica -domača žival, H. tovarna zdravil v Ljubljani - slovenski sodobni pisatelj I. abesinski plemenski poglavar hranilna rastlina - ploščinska mera J. zamašek soda - reka v Sloveniji -spoj, dotik, K. pesem kolednica - planet, L. struja v literarni in likovni umetnosti, M. povelje - prst, glina. Rešitev križanke Vodoravno: A. Ob, st, P>P, da, om, dd., ik; B. pokora, proza, Opel, Nadiža; C. posoda, Atene, ed, sobota; C. np. na, ol, lok, bo, ol; D. davek, pi- sanica; E. gol, vata, ila; F. litanije, Elija; G. on, za, oče, or, no, al; H. kobila, rt, kisik, samota; I. sonata, ujec, takoj robida; J. in SG. ar, ud, al, ba, ah. Navpično: A. ep, sl; B. ob, ko; C. oko, oni; C. Bosna, goban; D. rop, niF, E. sad ,dol, las; F. analiza; G. av, ta; H. pra, rja; I. potok, noter; J. zel, Vič; K. dan, pajek; L. elite, itd; M. oša, osa; N. opeka, Erika; O. med, kol; P. bi, in; R. socijas, S. dno, Ala, ara; S. Abo, amo; T. idoli, globa, U. kit,’tih; V. až, ad; Z. da, av. 14 ii pon št. lOO za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika KitPMftis Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trsta, ulica Montecck» * Rokopisi se ne vračajo JU C A PIŠE IFIEIFI Na pUikatih, ki jih lepi slavni Blocco Italiano malo manj, da niso k škornju priključili še Ljubljano. Nad vse radi pa vso Istro in še Korziko in Nizo Rima dali v želodec radi bi z blokaško žlico. Kaže, da blokoitalijani so na nekaj pozabili, in sicer na tisto dejstvo: da so vojno izgubili! Alt pa so razni pakti glave jim tako zmešali, da naravnost musolinsko zopet lačni so postali. Po volitvah jim bo treba na požrešne te letake v znak sožalja nalepiti lepe črne žalne trake. Kajti Istra je sklenila, da svobodna bo ostala, saj na rimsko se volkuljo je že zdavnaj požvižgala. Prošnja Spodaj podpisano ^druženje vljudno naproša tržaške stranke, noj uvidevno lepijo svoje volivne plakate vsaj pol metra od tal, ker bi spodaj podpisano združenje ne želelo skruniti predvolivne Pr°' pagande. Združenje tržaških psičkov. Ko bo Trst priključen k Italiji ...takrat bo tu prevladala popolna svoboda — za Mussolinijeve pristaše, ...takrat bo Viđali odkrito povedal, da mu slovensko-italijansko bratstvo še od rojstva zelo smrdi, ...takrat Trst ne bo več pristanišče, ker bo do tedaj morje že izhlapelo! Pogovor s ceste Takole sta se zadnjič pogovar-jala dva na tržaški ulici: «Ali si kaj ujel danes?» «Nič, slab dan je bil danes za nas». Vem, vsi boste rekli, da ribiča sta se pogovarjala. Pa ne bo držalo. Bila sta dva, ki lovita glasove za volitve. Komur to do zdaj ni znano, temu druge ni pomoči kot da gre no rimske griče in od jeze se razpoči. Za Vtdalija, seveda, pa so v redu ti plakati, on takoj je zadovoljen, če kdo «Titovino» blati. On internacinnalizem vsepovsodi rad razglaša, kjer iz tega lahko skuha šovinistična se kaša. Za volitve pa mož nima niti za dva skromna grama tega. kar bi moral imeti: proletarskega programa. Tak program nekoč na rame socialist si je nakladal, tiste čase, ko Franc Jožef z Dunaja je Trstu vladal. Od tedaj pa pol stoletja kmalu menda bo minilo, za Vidalija pa vse je vedno še, kakor je bilo. In zato votivna značka bi njegova bila prava: Franca Jožefa cesarska in kraljevska siva glava; Znaki predvolivne borbe v Trstu že povsod so vidni, v tem pogledu na sodniji so s procesi silno pridni. V interesu italijanstva na založno klop prispeli tisti so, ki v zadnji trojni niso za pečjo sedeli. A sodniki so jim tisti, ki so London poslušali po njegozrih navodilih pa se niso nič ravnali: Londonski poziv k uporu njim prispel je do ušesa, a poguma niso imeli, tresle so se jim bedresa. Danes, ko je vojne konec, pa korajža jih navdaja, pod zaščito partizane iztrebili bi do kraja. Iz vsega, kar se dogaja jaz napravim takle konto: kdor želi vse dobro Trstu, la glasuj za Ljudsko frantoi Te pozdravlja Tvoja Jucal Koprski ,,Parco delle Rimembranze*' Koprska uprava je sklenila, da nadomesti neestetični «spominski park» na trgu Brolo z modernim parkom, ki bo res zaslužil to ime in bil mestu v okras. Izvestno časopisje je spričo tega zagnalo huronsko vpitje, češ da so podrli «parco delle rimembranze» (spominski park za padle junake). A. Ali si bral? V Kopru so podrli «parco delle rimembranze». Naši padli junaki ne bodo imeli več spomenika. B, Kolikor vem, je spominska plošča v čast Nazariu Sauru vedno na svojem mestu, ravno tako plošča posvečena Carlu Combj-ju in druge. A. Ze res. Ampak tisti ubogi fa. šisti, ki so šli leta 1921 v Marezige pobijat ljudi in požigat, a so naleteli na zverine, ki so se branile, ti «junaki» so zdaj brez spomenika. Med prijatelji Jože: Veš, Janez, tistih 1000 lir ti ne morem še vrniti. Moral boš še počakati. Janez: Bad počakam. Koliko odloga pa želiš? Jože: Recimo pol leta. Janez: Recimo raje, da mi vrneš denar, ko pride tržaški guverner! Jože: Ne, Janez. Darov pa ne sprejemam. Ne bo velike škode A: Si citai, da bodo ukinili «Voce libero? B: Saj sem že večkrat dejal, da nima smisla, da še izhaja, ko pa piše «Lavoratore» prav tako kot «Voce». Kratka parola Kdor bi ricinus rad pil, ta naj bo za priključitev. Kdor je rad svoboden, živ bo za osamosvojitev! PRI KORITU pEMOKRISTJAN: Camerati, le zajmimo, dokler se nam ne ohladi. Vidva tam v kotu pa počakajte, če bo kaj ostalo. „LIBERTAS" Dali so mu piti žolča in za njefovo sukno so žrebali... A reta ciiu Kcnkenelcev ali luž linji kratke nege 1 . dejanje (Pred železno zaveso) OPENSKA POSTAJA Konkonelski pevci se bašejo v vagone. Namenjeni so v Ljubljano. Končno vlak odhaja, skozi okna gledajo nasmejani obrazi, (Železna zavesa pade) II. dejanje (Pred železno zaveso) NA KONKONELU Po hišah zaskrbljenost in žalost, kajti dragi svojci se nahajajo onstran železne zavese. Iz zanesljivih virov viđali, jevih zaščitnikov so že dospele prve vesti o aretaciji dveh pevcev. Bog ve, če se bodo še kdaj vrnili! (Predielezna zavesa pade) III. dejanje (Za železno zaveso) V SEŽANI Dobra volja vsepovsod Navdušenje pevcev dobi najboljši izraz v pesmi «Pozdravljena domovina*. V LJUBLJANI Krasen sprejem, množica ljudi, godba, pesem itd. Zvečer koncert- NA BLEDU Zabavni izlet s čolni pp jezeru, nato koncert, V ŽIROVNICI Nepozabni sprejem ter kon-.ceri. Po koncertu odhod v Trst. (Železna zavesa pade) IV. dejanje (Železna zavesa se dvigne) OPENSKA POSTAJA Mala gruča Ferlugovcev čaka v temni noči prihod vlaka. Na obrazih se razbere velika skrb: Bog ve, če se bodo še kdaj vrnili. Sveti Just in volitve Sveti Just, patron Trsta, je te dni ponoči skočil v Trst. da bi videl, kakšno je videti njegovo mesto. Zmajal je z glavo, čudil se je, da so vse hiše podprte s plakati. In jezen je bil, ko je videl naslikanih toliko škornjev. Dejal je, da mu to nič kaj ne ugaja. Za časa svojega življenja je svetnik hodil vedno bos in je že zato proti škornju. Povprašal je nekega človeka, ki je ravno izkal prostor, kam bi pritisnil še en tak zelen škorenj, če bi smel tudi on voliti. Dejal je tisti človek, da najbrže nima rezidence, da pa kot mrtvec pride nekako v poštev. Svetoval mu je, naj gre kar nazaj v grob, da bodo že drugi zanj volili brez njega. Sveti Just se je napotil nazaj v nebesa. Ko so ga 'tam vprašali, kako je v Trstu, jim je le to dejal, da ne> verjam« več, da je Mussolini umrl. Mihec in Jakec Mihec: Ali kaj pregleduješ volivne lepake? Jakec: Tako, tako. Saj niso ravno zanimivi. Mihec: Prav imaš. Ampak nekaj mi ni jasno: Zakaj je stranka MSI (Movimento sociale italiano)' tako debelo podčrtala ime svojega kandidata Schergat-a? Jakec: Ali ne bereš opisa, da je to mož z zlato kolajno, ki je v zadnji vojni pognal neko ladjo na dno morja? . Mihec: In kaj ima to opraviti z občinskimi volitvami? Jakec: Najbrže pričakujejo od njega, ga bo pognal občinsko gospodarstvo — v zrak. Tržačani, pozor! V pomanjkanju prostora za lepljenje plakatov obstaja bojazen, da prično italijanske stranke v kratkem lepiti plakate kar pa-santom na hrbet. To bo sicer združeno z večjimi stroški za omenjene stranke, ker bo treba plačevati odškodnino za pokvarjeno obleko, a za italijanstvo Trsta bodo stranke rade na to pristale. Splošna želja prebivalstva pa je, da bi v tem primeru lepili propagando na spodnji del hrbtišča, kjer bi tako zelena reklama še prav posebno učinkovala. Mesto vzdihljajev Zvedeli smo za predlog, ki sé nam dozdeva zelo umesten. Predlagano je namreč bilo, da bi se Trst odslej napisal: Mesto vzdihljajev. To pa zato, ker sd vsi imporlirani predvolivni govorniki tako strašno vzdihovali za izgubljeno Istro, Korziko in Nizo. V tem primeru bi se moral tržaški grb spremeniti v tol'iKoi da bi ga krasila na italijanski trikolori velikanska solza.