Portret: Milan Jezernik ... str. 18 Okoli Jadrana s Tomažem Majcnorn ... str. 20 Intervju: Vladimir Petek ... str. 21 št. 10/16. februar 2009 Bankomat v Zidanem Mostu ... str. 2 Wa v Rok Marguc, Simon Jecl in Mateja Hohkraut... str. 32, 33 , , i J a'hi anten Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Veselemu decembru, gospodarski in plinski ter še kakšni krizi navkljub je pred vami nova številka Laškega biltena. Našega in prepričani smo da sedaj že tudi vašega glasila, ki vas bo tudi v letu 2009 vsaka dva meseca čakalo v nabiralniku, polno novic o delovanju občine, občinske uprave, občinskega sveta in krajevnih skupnosti. Manjkale ne bodo stalne rubrike, ki jim bomo dodajali zanimive intervjuje, fotoreportaže in še kakšen lep literarni kotiček. Mogoče premalokrat poudarimo, da večino naših naslovnic in prispevkov soustvarite prav vi, naši bralci in občani, zato vam iskrena hvala. Cenimo vaš trud in želimo, da se objavijo vsi prispevki, s katerimi sproti obeležujete vaše dejavnosti in posebne dogodke, zato biltenu, kolikor dopuščajo finančna sredstva, dodajamo strani. Boljše in vsebinsko bogatejše glasilo omogočajo tudi naši zvesti oglaševalci, med katerimi imajo posebno mesto Pivovarna Laško, Thermana, Fragmat Tim, Mizarstvo Hrastelj in I-rose, ki z letnim zakupom oglasnega prostora pomagajo pokrivati stroške njegovega izhajanja. Tako njim, kot tudi drugim oglaševalcem se na tem mestu pravzaprav še nikoli nismo prav zahvalili. Za konec tega uvodnika pa bi rada vsem nam, ki smo po naravi takšni, da včasih prehitro obupamo in preveč črno pogledamo na svet, sporočila, da si moramo ravno zdaj, v času tik pred pustom, na pragu pomladi, ko bodo kurenti odgnali mraz, vse slabo in priklicali svetlobo ter toploto nazaj, reči, da bomo po stari slovenski "maniri" s strpnostjo, bistrostjo, delavnostjo in vztrajnostjo premagovali vse ovire na poti skozi leto 2009. Ker, kot poje slovenski pesnik Valentin Vodnik, v prvih kiticah pesmi Dramilo: Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Stanka Jošt, pomočnica odgovorne urednice Osnovni podatki o glasilu Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor: Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva: Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov Brezplačen izvod glasila prej'me vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191. Fotografija na naslovnici: Tanja Grabrijan - Sankaška na Lisci Naslednja številka izide 15. aprila 2009. Prispevke in oglase je treba oddati do 31. marea 2009 na e-naslov bilten@lasko.si. RADIJSKA ODDAJA "ŽUPANOVA URA" Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 2. marca 2009. Bankomat za prebivalce Zidanega Mostu in okoliških krajev Kljub dejstvu, da postavljanje bankomatov ni v pristojnost občine, se v Občini Laško že dlje časa trudimo, da bi se z bankami dogovorili o postavitvi bankomatov tudi na območjih, kjer teh storitev ni ali pa so lokacije preveč oddaljene od posameznih poselitvenih območij. Ugotavljamo, da se banke na naše pobude slabo odzivajo in da do teh investicij praktično ne prihaja. Odločitve bank za ali proti temeljijo na njihovih analizah, statistikah in izračunih upravičenosti do teh investicij, ki pa po našem mnenju ne odražajo dejanskega stanja potreb naših prebivalcev po teh storitvah. Storitve, ki jih ponujajo banko-mati, žal niso javne servisne storitve ali pa storitve, ki bi jih lahko subvencionirala lokalna skupnost, ampak so povsem komercialne storitve in zato vezane na poslovne odločitve bank. Te postavitve bankomatov financirajo same. Zaradi vseh navedenih dejstev nas veseli, da smo po dolgotrajnih prizadevanjih, katerih korenine segajo globoko v preteklost, uspeli poiskati rešitev za prebivalce Zidanega Mostu z okolico, saj smo z Banko Celje in Slovenskimi železnicami dosegli dogovor o postavitvi bankomata na železniški postaji v Zidanem Mostu. Bankomat je v zaprtem prostoru med vhodom v objekt in izhodom na peron, kjer v delovnem času prodajajo vozne karte. Lokacija bankomata je označena tudi z usmerjevalnimi tablami na Domu svobode in na železniški postaji Zidani Most. Postavitev ban-komata je rezultat dobrih medsebojnih odnosov in skupnega prizadevanja prebivalcev, Občine Laško, Slovenskih železnic in Banke Celje. V tej mali zgodbi o uspehu se prepleta mnogo imen in posameznikov, ki se jim na tem mestu v svojem imenu, imenu Občinske uprave Občine Laško z županom g. Francem Zdolškom na čelu kot pobudnikom in imenu vseh prebivalcev Zidanega Mostu z okolico iskreno zahvaljujemo. Poleg pomembne pridobitve postavitve bankomata pa je v tej zgodbi tudi nekaj simbolike, saj prebivalcem Zidanega Mostu in okoliških krajev z investicijami v cestno infrastrukturo, oskrbo s pitno vodo in obnovo Doma svobode nosimo jasno sporočilo, da se jim obetajo boljši časi. Vsem bankam na tem mestu na ves glas kličemo in jih pozivamo, da se gospodarskim razmeram navkljub odločajo in sprejemajo odločitve, ki so v prid tako širši javnosti kot vsakemu prebivalcu posebej, nenazadnje jim prav mi vsi skupaj zaupamo in zaupanje mora biti obojestransko, mar ne? Tomaž Novak 2 ■■■■■■■■I mM Občinska uprava Okolje in prostor UREDITEV POTOKA REČICA Jeseni 2006 so se začela dela za prestavitev, razširitev in ureditev struge reke Savinje na desnem bregu v dolžini 900 m. Leta 2007 so se uredili tudi jagoška lava, zaliv in ribiška mesta. Investitorja del sta bila Občina Laško in Ministrstvo za okolje in prostor RS. Na desni strani Savinje ob objektu podjetja Thermana, d. d., je bila zgrajena obrečna ploščad iz lomljenca, ki jo je to podjetje samo financiralo. Za leto 2009 predvidevamo obojestransko ureditev struge Rečice od izliva v Savinjo navzgor v dolžini 130 m in izvedbo prodnega zadrževalnika plavin na lokaciji med potjo v parku pod Park hotelom Camloh in prometnico, ki vodi iz Rečice na glavno cesto G1-5. Ob levi brežini Rečice se bo zgradila pohodna terasa, ki se bo na eni strani navezovala na že zgrajeno teraso ob Savinji, na drugi strani pa na stopnice, ki vodijo do sprehajalne poti in parkirišč pri zunanjih bazenih Wellness centra. Ta dela bo financiralo Ministrstvo za okolje in prostor RS. GRADNJA KANALIZACIJE IN DRUGE INFRASTRUKTURE V DEBRU V letu 2008 so bili zgrajeni odseki kanalizacije na Podšmihelu, Kidričevi ulici, Valentiničevi ulici in Spodnji Rečici. V letu 2009 nameravamo gradnjo nadaljevati na območju Debra. Ker tam ni obvoznih cest, bo gradnja otežena, moten bo tudi dostop do mesta in stanovanjskih objektov. Vse krajane zato prosimo za razumevanje in strpnost. Lani se je na tem območju že izvedla rekonstrukcija celotne infrastrukture na odseku Košak-Brilej. Ob zaključku del nameravamo urediti javno razsvetljavo in odvodnjavanje, preplastili bomo tudi cesto v celotni širini na odseku Cesta v Debro 1 do hišne številke 33. Ta odsek ceste, ki je sicer javna pot, ni v celoti zemljiškoknjižno urejen, zato pričakujemo, da bodo občani s svojimi podpisi omogočili rekonstrukcijo ceste. Luka Picej SANACIJE PLAZOV V LETU 2009 Vlada RS je na lanski septembrski seji sprejela program odprave posledic škode na stvareh zaradi poplav in drugih posledic neurja s točo na območju Slovenije v letu 2005. S programom je zagotovila sredstva proračunske rezerve za obnovo objektov občinske infrastrukture in izvedbo geo-tehničnih ukrepov za zavarovanje stvari. Sredstva za odpravo posledic nesreč so se na podlagi sklenjene pogodbe novembra 2008 dodelila občini kot poseben transfer z državne ravni. Nepovratna sredstva bodo občini izplačana na podlagi zahtevkov, ki morajo vsebovati dokazila o porabi sredstev proračunske rezerve, dokazila o lastništvu, dokazila, da so sredstva dela oddana skladno z zakonom o javnem naročanju, predloženimi izvajalskimi pogodbami s predračuni, situacijami, ki jih je potrdil nadzornik občine, in potrdila, da za predmet pogodbe ni bilo sklenjeno zavarovanje. Sredstva, dodeljena za sanacijo plazov in izvedbo geotehničnih ukrepov, znašajo 1.011.218,00 EUR. Vsa dela morajo biti zaključena do 30. junija 2009. Občina Laško je že pristopila k pripravi in urejanju vse potrebne projektne in druge dokumentacije ter pridobivanju ustreznih soglasij za posege na zasebnih zemljiščih. V primerih, kjer od lastnikov zemljišč ne bo mogoče pravočasno pridobiti soglasij, bodo prednost za izvajanje dobile investicije, za katere bodo taka soglasja podana. V letu 2009 bo Občina Laško izvajala tudi sanacije na infrastrukturnih objektih, ki so bili prizadeti v poplavah 2007, v skladu s sanacijskimi programi za obdobje 2008 in 2009 v višini 600.000,00 EUR. Iz navedenega naslova je bil že saniran usad leve brežine Savinje v Zidanem Mostu v vrednosti 150.000,00 EUR. Ljubica Vižintin VODOVODI Sistem javne vodooskrbe v Občini Laško se širi z namenom, da bi bila vodooskrba zagotavljena na vseh poselitvenih območjih. Spodbuja se gradnja novih vodooskrbnih sistemov in njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Probleme vodooskrbe v Občini Laško rešujemo v skladu s strategijo razvoja oskrbe s pitno vodo in v skladu s prioritetami iz sprejetega občinskega proračuna za tekoče leto. Trenutno se izvajajo dela na vodovodu Trnovo. Izgradnja vodovoda Zidani Most-Zalipno je predvidena februarja 2009. V spomladanskih mesecih se bodo nadaljevala tudi dela na vodovodu Vrh-Tevče-Reka-Trojno. Za vodovod Mala Breza trenutno pridobivamo gradbeno dovoljenje in čakamo na njegovo izdajo, za vodovoda Vrh-Lažiše in Radoblje pa pridobivamo služnosti. Letos predvidevamo tudi pripravo projektne dokumentacije za vodovod Rečica. Visoko zastavljenih ciljev v povezavi z zagotavljanjem voooskrbe na vseh poselitvenih območjih in s tem znatno povečanje deleža gospodinjstev, priključenih na javno vodovodno omrežje, zahteva maksimalno angažiranje vseh udeležencev teh projektov. Predsednikom krajevnih skupnosti, drugim njihovim predstavnikom, vsem lastnikom zemljišč, ki sodelujejo v postopkih pridobivanja služnosti ter vsem prebivalcem, ki s svojim tvornim pristopom sodelujejo pri načrtovanju trase in v postopkih pridobivanja služnosti, se iskreno zahvaljujemo. Hkrati pa vsem sporočamo, da se bodo prednostno obravnavala tista območja in trase, kjer bodo prej pridobljeni vse potrebne služnosti in soglasja. Vesna Sgerm OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT (OPN) Občina Laško je zadnji prostorski načrt sprejela leta 2001, od leta 2000 pa sprejemamo pobude za nov načrt, ki je še vedno v pripravi. Po terminskem planu, izobešenem na oglasni deski in dostopnem prek spletnega mesta, je bila javna razgrnitev predvidena za oktober 2008. Do navedenega termina smo v sodelovanju z RC planiranjem Celje, d. o. o, pripravili analizo stanja prostora in okvirno izdelan predlog OPN. Terminski plan, objavljen na spletu, je izdelal RC planiranje Celje, d. o. o. OPN je prostorski akt, ki zaokrožuje večletno delo in temelji na do sedaj veljavnem načrtu Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega plana Občine Laško za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za Občino Laško. Leta 2004 je Republika Slovenija sprejela SPRO (Strategijo prostorskega razvoja Slovenije), kar je pomenilo pripravo občinskih strategij za posamezne občine. Rok za njihovo izdelavo je bila sredina leta 2007. SPRO je predstavljal zelo obsežen strateški dokument z vsemi analizami prostora in vključevanjem vseh nosilcev urejanja prostora (NUP). Občine tega dokumenta večinoma niso uspele pripraviti do zakonsko določenega roka. Po spremembi zakonodaje (Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Ur. list RS, 33/07)) smo morali nosilce urejanja prostora za določene podatke ponovno zaprositi. Skladno z novim Zakonom o prostorskem načrtovanju, ki je določal izdelavo UN (urbanističnih načrtov, konkretno Laškega in Rimskih Toplic), in skladno z zakonom o javnih naročilih smo izvedli postopek za izbiro izvajalca za izdelavo obeh urbanističnih načrtov. Za UN Laško je bil izbran Urbania, d. o. o., iz Ljubljane, za UN Rimske Toplice pa Savaprojekt, d. d., iz Krškega. Oba načrta sta v fazi usklajevanja na RC Planiranje Celje, d. o. o. Za dokončanje predloga OPN pa manjkajo še nekateri podatki. Ključni manjkajoči podatek za nadaljevanje usklajevanj (v pripravo OPN je vključenih več stebrov zakonov) je vodna študija za rečni profil reke Savinje, ki je po zakonu obvezna. Gre za kompleksno študijo, ki se navezuje tako na urbanistični načrt Laško kot tudi na urbanistični načrt Rimske Toplice. Študije za profil reke Savinje smo že pred več kot letom dni naročili pri Inženiringu za vode, d. o. o., iz Ljubljane (mag. Rok Fazarinc). Ker je na vodnem področju ogromno dela, mag. Fazarinc pa eden redkih strokovnjakov na tem področju, se je priprava tega dokumenta zavlekla. Dobili smo zagotovila, da naj bi bila študija izdelana predvidoma do konca leta 2008. Po prejetju tega dokumenta (ki ga še nimamo) se omenjena študija vključi tako v urbanistični načrt Laško kot tudi 3 Občinska uprava urbanistični načrt Rimske Toplice, za kar je potrebno nekaj usklajevanja med RC planiranjem Celje, Urbanio in Savapro-jektom. Pričakujemo, da bo od javne razgrnitve (po prejetju vodne študije) pa do sprejema OPN potrebnih največ pet do šest mesecev. Ta čas vključuje proučitev pripomb in predlogov javnosti na dopolnjen osnutek OPN in potrditev stališč (oboje v fazi priprave OPN), posredovanje predloga OPN na Ministrstvo za okolje in prostor, mnenje nosilcev urejanja prostora (NUP), opredelitev NUP o sprejemljivosti vplivov OPN s stališča svoje pristojnosti in sklep o potrditvi sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje (vse v fazi potrditve predloga OPN), odločitev vlade RS glede potrditve/zavrnitve predloga OPN (v fazi potrditve na vladi) in sprejem OPN na občinskem svetu ter objava odloka v uradnem listu (oboje v fazi sprejema). O vseh postopkih bomo javnost sproti obveščali na portalu. Uroš Krašek NADOMESTILO ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI LAŠKO Kot vsako leto tudi letos pripravljamo in zbiramo podatke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Da bi bili podatki čim bolj usklajeni z dejanskim stanjem oziroma usklajeni z uradnimi evidencami glede neto tlorisnih površin in komunalne opremljenosti zemljišč, želimo, da občani sodelujete pri posredovanju podatkov. S tem bi se izognili nejevolji občanov, pritožbam zaradi nepravilnosti v podatkih ter lastništvih posameznih objektov. Seveda to velja le za občane, ki niso sproti javili sprememb podatkov. Še posebej je občane treba opozoriti na naslednje določbe iz Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško, ki pravijo: »Zavezanci so dolžni vse spremembe, ki bi vplivale na točnost odmere, javiti pristojni občinski upravi v roku 30 dni od nastale spremembe. Predvidene pa so tudi kazenske določbe za prekrške pravnih oziroma fizičnih oseb ali zasebnikov, če na poziv pristojnih občinskih, upravnih ter državnih organov ne posredujejo vseh osnovnih podatkov, ki so potrebni za izračun nadomestila, ali so podatki napačni, ali če v določenem roku ne prijavijo stavbnega zemljišča, katerega uporabnik so.« Da bi se izognili kakršnim koli sankcijam glede zgornjih določb, pozivamo vse občane, ki niso javili ustreznih podatkov, potrebnih za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, da to storijo čim prej. Podatke bomo upoštevali pri odmeri za leto 2009. Na podlagi obstoječih evidenc bomo v Občini Laško v letošnjem letu izvedli analizo zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. V primeru nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti bomo podatke upoštevali že pri odmeri za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2009. Rozalija Nemec VARČEVALNI UKREPI ZA VEČJO ENERGETSKO UČINKOVITOST Evropska unija želi z energetsko-podnebnim paketom zmanjšati količine emisij toplogrednih plinov za vsaj 20 % do leta 2020 (v primeru sklenitve obsežnega mednarodnega sporazuma o podnebnih spremembah pa celo do 30 % do leta 2020) in prav tako za 20 % do leta 2020 povečati delež obnovljivih virov v rabi energije. Z večjo energetsko učinkovitostjo pa bi lahko dosegli tudi 20-odstotno zmanjšanje porabe energije. Precejšen del oskrbe s toplotno energijo v eno- ali večstanovanjskih objektih v Občini Laško temelji na individualnem ogrevanju. Individualne kurilne naprave so velikokrat slabo nadzorovane in zastarele, kar je s stališča vplivov na okolje najslabši način oskrbe s toploto. Struktura porabe energentov v Občini Laško kaže, da se kar nekaj stanovanj v občini ogreva na lesno biomaso, kar je pozitivno, saj se uporablja lokalni in trajno dostopen energetski vir. Pri tem pa sta pomembna nadzor emisij in učinkovitost kurjenja lesa, saj vemo, da kurjenje lesa v starih in neustreznih kotlih z nizkim izkoristkom povzroča škodljive emisije predvsem ogljikovega monoksida. Zato bo treba spodbujati zamenjavo starih, klasičnih kotlov na lesno biomaso za novejše, tehnološko boljše in predvsem vgradnjo takih kotlov za centralno kurjavo na lesno biomaso, ki imajo manjše emisije in visok izkoristek. Kurilno olje kot gorivo fosilnega izvora povzroča veliko emisij toplogrednih plinov, zato bo postopoma treba preiti na ogrevanje z uporabo obnovljivih virov (lesna biomasa, sončna energije, bioplin idr.). Kot pomoč pri razmišljanju in ukrepanju za učinkovitejšo rabo energije v gospodinjstvih navajamo nekaj osnovnih in cenovno nezahtevnih ukrepov: Ogrevanje: • dobra toplotna izolacija objektov; • natančna regulacija temperature v prostorih; • redno vzdrževanje kurilnih naprav in nastavitev gorilcev; • primerna razporeditev grelnih teles; • kakovostna okna in vrata; • dodatna zatesnitev oken; • vgradnja termostatskih ventilov; • zamenjava dotrajanih grelnih teles z učinkovitejšimi in sodobnejšimi; • uvajanje obnovljivih virov energije. Prezračevanje: • kontrolirano prezračevanje prostorov: kadar je ogrevanje vključeno, naj bodo okna zaprta; tudi stalno priprta okna so neustrezna rešitev; pravilno prezračevanje: za nekaj minut na stežaj odpremo okna in hkrati zapremo ventile na ogrevalnih telesih, nato okna zapremo in ponovno odpremo ventile na ogrevalnih telesih; • redno preverjati tesnjenje oken in vrat in po potrebi zamenjati ali vgraditi tesnila. Električna energija: • v čim večji meri izkoriščati naravno svetlobo; • okna naj bodo redno očiščena, prav tako to velja tudi za svetila; • preveriti, ali je razpored in tip svetil primeren glede na namembnost prostorov; • uporaba varčnih sijalk; • ugašanje luči, kadar ni nikogar v prostoru (uporaba senzorjev); • izklapljanje raznih aparatov, kadar se ne uporabljajo; • pri nakupih se je treba odločati za sodobne naprave, ki v času mirovanja oziroma pripravljenosti porabijo zelo malo električne energije; • pomožni električni grelniki naj bodo v uporabi le v izjemnih primerih. Voda: • kontrola, ali so po uporabi pipe zaprte; • zapiranje pipe takrat, ko vode neposredno ne potrebujemo; • redno izvajanje pregledov vodovodnega omrežja in pravočasna zamenjava izrabljenih tesnil ali pokvarjenih ventilov; • vgradnja varčnih sanitarnih kotličkov, ki imajo dve stopnji splakovanja; • vgradnja števcev v posamezna stanovanja v stanovanjskih blokih; • nakup sodobnih pralnih in pomivalnih strojev. Tako na državni kot lokalni ravni se pripravlja vrsto ukrepov, s katerimi bodo podprte spodbude za energetsko učinkovitost, zamenjavo fosilnih energentov za obnovljive vire energije in nenazadnje za informiranje in ozaveščanje lastnikov. Tomaž Novak Gospodarstvo in kmetijstvo OBČINA LAŠKO in JAVNI NEPREMIČNINSKI SKLAD OBČINE LAŠKO vabita zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh Občine Laško (http://www.lasko.si) in na oglasni deski Občine Laško spremljajo aktualna Z B I R A N J A P O N U D B ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO I. OBJEKTA LOKAVEC 5, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Predmet prodaje je nepremičnina, ki jo v naravi predstavlja starejša poslovna stavba s pripadajočim zemljiščem na naslovu Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice. Objekt etažnosti K+P+2 je bil zgrajen leta 1942 in je dostopen po lokalnem asfaltnem cestišču, v zadnjem delu po makadamskem cestišču. Objekt ni priključen na javni vodovod. Posest sestavljajo nepremičnine parc. št. 505/3 - dvorišče v izmeri 1.473 m2 in poslovna stavba 150 m2, vpisani v z. k. vložku 137, k. o. 1041 -Lokavec. Na osnovi potrdila Občine Laško št.: 3502-7/2007 z dne 4. 6. 2007 je parcelna št. 505/3, k. o. Lokavec, v cenitvenem poročilu vrednotena kot stavbno zemljišče. Izhodiščna cena za nepremičnino je 55.240,00 EUR in velja do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. 3. 2009. II. PSO ŠMARJETA 11, 3272 RIMSKE TOPLICE, S PRIPADAJOČIM ZEMLJIŠČEM: Občinska uprava Predmet prodaje je poslovno-stanovanjski objekt etažnosti K+P+1 na naslovu Šmarjeta 11, Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, ki ga v naravi predstavljajo nepremičnine: pare. fit. 7 V vi t' vrsta rabe površina v ru2 k.o. 103il - 602/4 162 postoma stavba 122 Rimske Toplice cesta 75 _dvorišče_1,041)_ Objekt je bil zgrajen pred približno 80 leti, leta 1974 pa je bil v celoti prenovljen in dograjen. V zgornjem nadstropju je stanovanje, v pritličju pa ambulanta s pripadajočimi prostori. V kleti je kurilnica. Objekt je v celot] solidno vzdrževan, nahaja se v naselju Šmarjeta, v neposredni bližini cerkve, od centra Rimskih Toplic pa je oddaljen 500 m. Iz potrdila o namenski rabi zemljišča Občine Laško št.: 35060-12/2008 z dne 18. 3. 2008 izhaja, da se nepremičnina nahaja na območju, ki se ureja z Odlokom o PUP za Občino Laško (Ur. list RS, št. 79/2002, 45/2003, 60/2005, 96/2005, 103/2005, 104/2006, 51/2007 in 2/2008) in je po osnovni namenski rabi stavbno zemljišče. Izhodiščna cena za nepremičnino je 224.163,47 EUR in velja do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. 3. 2009. III. DELNO KOMUNALNO OPREMLJENIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA OBMOČJU LN BELOVO, k.o. 1039 - Rimske Toplice, ki jih v naravi predstavljajo: 1.parc. št. 212/4, njiva, 5. kat. razred, v izmeri 1.082 m2, z izhodiščno ceno 27.201,48 EUR in 2.parc. št. 212/5, ekst. sadovnjak, 4. kat. razred, v izmeri 872 m2 in travnik, 5. kat. razred, v izmeri 514 m2, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Zemljišča so bremen prosta in se nahajajo na območju, ki se ureja z Odlokom o lokacijskem načrtu Belovo (Ur. list RS, št. 122/2004), v katerem so navedeni tudi pogoji za izgradnjo objektov v območju individualnih stanovanjskih hiš s pomožnimi objekti. Za omenjeno območje je bil sprejet tudi Odlok o programu opremljanja zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš Belovo (Ur. list RS, št. 33/2007), ki predpisuje podlage za odmero komunalnega prispevka. Vsa izhodišča za program opremljenosti zemljišča so podana v občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja Belovo, ki ga je izdelalo podjetje AR projekt, d. o. o., Sevnica, pod št. projekta 93/03. Navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. 3. 2009. Cene ne vključujejo davka na promet nepremičnin oziroma DDV, ki ga plača kupec. V postopku razpolaganja bo prodajalec z zainteresirano osebo ali osebami opravil pogajanja o ceni. Posamezna nepremičnina bo prodana z neposredno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, najboljšemu ponudniku. Zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin vabimo, da vključno do 31. marca 2009 posredujejo svojo ponudbo priporočeno po pošti na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Ponudbo lahko oddajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepremičnine na območju Republike Slovenije po veljavnih predpisih. Ponudnik mora v svoji ponudbi predložiti naslednje podatke oziroma dokumente: • naziv kupca in njegov točen naslov, • fizične osebe in samostojni podjetniki morajo predložiti naslednje podatke: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, telefonsko številko, EMŠO, davčno številko, transakcijski račun in osebni dokument, samostojni podjetniki pa so dolžni predložiti še izpis iz registra Davčne uprave RS, star največ 30 dni, • pravne osebe pa morajo predložiti: naziv in sedež, telefonsko številko, davčno številko, matično številko, transakcijski račun, podpisnika pogodbe in izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, ter dokazilo o plačanih davkih in prispevkih, staro največ 30 dni. in POSREDUJEJO KONTAKTNE PODATKE ZA NAKUP STANOVANJ V PSO RIMSKE TOPLICE Zainteresirane za nakup novozgrajenih stanovanj v objektu Zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah obveščamo, da nam lahko posredujete svoje kontaktne podatke. Prodaja stanovanj bo potekala v letu 2009 prek nepremičninske agencije, ki vas bo ob upoštevanju Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES) povabila na predstavitev splošnih pogojev prodaje in kataloga stanovanj za kupce. Dodatne informacije o pogojih in predmetu prodaj lahko interesenti pridobijo na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si oziroma stanka.jost@lasko.si. Po predhodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnin, ki so predmet prodaje, razen pri novogradnji. Stanka Jošt OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA RAZPISA O DODELJEVANJU POMOČI ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA IN PODEŽELJA OBČINE LAŠKO V LETU 2009 Obveščamo vas, da je Občina Laško izvedla javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja Občine Laško. Razpis je objavljen v Uradnem listu RS, na spletnih straneh Občine Laško, na oglasnih deskah krajevnih skupnosti in občine ter v medijih. Sredstva v višini 74.031,00 EUR se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe: 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo 2. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij 3. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu 4. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah. 1. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO Okvirna višina razpisanih sredstev znaša za: - posodabljanje kmetijskih gospodarstev 34.031,00 EUR; - urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov 15.000,00 EUR. PREDMET POMOČI: 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev z živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo: - naložbe v posodobitev hlevov s pripadajočo notranjo opremo za prirejo mleka, mesa in jajc; - naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo; - nakup kmetijske mehanizacije in opreme, vključno z računalniško programsko opremo; - nakup kmetijskih zemljišč v vrednosti do 10 % celotne naložbe, če je nakup kmetijskega zemljišča sestavni del celotne investicije; - prva postavitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov ter prva postavitev oz. prestrukturiranje intenzivnih trajnih nasadov sadovnjakov, vključno z jagodišči; - nakup in postavitev rastlinjakov, pla-stenjakov, vključno s pripadajočo opremo; - nakup in postavitev mrež proti toči. 1.2 Urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov: - naložbe v postavitev pašnikov za nadzorovano pašo domačih živali in obor za rejo gojene divjadi; - naložbe v izvedbo agromelioracijskih del in ureditev dostopov (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih na kmetiji) na kmetijskih gospodarstvih. 2. POMOČ ZA PLAČILO ZAVAROVALNIH PREMIJ Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 1.000,00 EUR PREDMET POMOČI: Sofinancira se zavarovalna premija v skladu z nacionalnim predpisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za tekoče leto. 3. ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V KMETIJSTVU Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 9.000,00 EUR. PREDMET POMOČI: • stroški izobraževanja in usposabljanja, svetovalnih storitev, organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov, sodelovanja na tekmovanjih, publikacij in spletišč. 4 NALOŽBE ZA OPRAVLJANJE DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Okvirna višina razpisanih sredstev znaša 15.000,00 EUR. 5 Občinska uprava PREDMET POMOČI: Predmet podpore so naložbe za naslednje vrste namenov: (1) predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa), medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov), (2) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah, (3) neposredna prodaja kmetijskih proizvodov zunaj kmetije, (4) turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejavnost - ogled kmetije in njenih značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz drugih vrst dopolnilne dejavnosti na kmetiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, žičnice, vlečnice, sedežnice, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike); (5) dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradicionalni izdelki iz zelišč in dišavnic); (6) pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji; (7) storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja teh v najem, (8) izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, (9) zbiranje in kompostiranje organskih snovi, (10) aranžiranje ter izdelava vencev, šopkov ipd. iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin. Odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila: V primeru neporabljenih sredstev bo opravljeno še četrto odpiranje vlog. Datum odpiranja bo objavljen naknadno na oglasni deski Občine Laško. Odpiranje vlog ne bo javno. Brezplačna razpisna dokumentacija je od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana - Referat za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pri Dragici Levstik ali Edini Memic, tel. 03 7338 736, e-mail: dragica.levstik@lasko.si, edina.memic@lasko.si, vsak delovni dan od 8. do 11. ure in od 12. do 15. ure. Na podlagi Odloka o proračunu Občine Laško za leto 2009 (Uradni list RS, št. 122/08) in Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Občini Laško (Uradni list RS, št. 42/08 in 96/08) Občina Laško objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA IN TURIZMA V OBČINI LAŠKO V LETU 2009 I. NAROČNIK Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, tel. 03 7338 700, faks 03 7338 740. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Občini Laško v letu 2009 v obliki dotacij kot sofinanciranje izvajanja posameznih ukrepov. Sredstva se dodelijo za naslednje ukrepe: 1. POSPEŠEVANJE ODPIRANJA NOVIH DELOVNIH MEST III. UPRAVIČENCI Do sredstev so upravičeni: • samostojni podjetniki, • mikro in mala podjetja, - Mikro podjetje je družba, ki izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega deset, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 2.000.000 evrov in • vrednost aktive ne presega 2.000.000 evrov. - Malo podjetje je družba, ki ni mikro podjetje po prejšnji alinei, je neodvisno podjetje in izpolnjuje dve od teh meril: • povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 50, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8.800.000 evrov, • vrednost aktive ne presega 4.400.000 evrov. Neodvisno podjetje je gospodarska družba, v kateri posamezna gospodarska družba ali povezana družba, ki ne ustreza pogojem za majhna podjetja, razpolaga z lastniškimi deleži ali glasovalnimi pravicami, manjšimi od 25 %. Meja se lahko prekorači, če je podjetje v lasti delniških družb ali institucionalnih investitorjev in pri tem ne izvaja aktivne lastniške politike. Pri podjetnikih posameznikih se ti pogoji smiselno upoštevajo. Za sredstva lahko zaprosijo upravičenci s sedežem, dejavnostjo in lokacijo investicije na območju Občine Laško. Upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje. Do sredstev niso upravičena podjetja v težavah, podjetja, ki opravljajo dejavnost v kmetijskem sektorju ali sektorju ribištva, in podjetja, ki poslujejo v sektorju jeklarstva, premogovništva, ladjedelništva ter kopenskega, pomorskega in letalskega transporta. Podjetja v težavah so podjetja: • nad katerimi je začet stečajni postopek ali so v postopku prisilne poravnave, • ki so v zadnjih dveh letih zmanjšala število zaposlenih za več kot 20 %, • ki nimajo poravnanih davčnih obveznosti in z zamudo plačujejo druge svoje obveznosti, • če druge okoliščine iz poslovanja podjetja kažejo na slabo stanje v podjetju. IV. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV ZA POSAMEZNE NAMENE, UPRAVIČENI STROŠKI IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Skupna višina finančnih sredstev, ki se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Občini Laško, znaša . Sredstva bodo dodeljena upravičencem po pravilu "de minimis", kar pomeni, da skupni znesek pomoči, dodeljen istemu upravičencu, ne sme presegati 200.000,00 EUR v obdobju preteklih treh let, ne glede na instrument ali namen pomoči. V. FINANČNA SREDSTVA SE NAMENIJO ZA POSPEŠEVANJE ODPIRANJA NOVIH DELOVNIH MEST NAMEN UKREPA: • odpiranje novih delovnih mest, • kot nepovratna finančna pomoč za zaposlitev brezposelne osebe za nedoločen čas. OBLIKA POMOČI: dotacija. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV: • zaposlitev brezposelne osebe, če se s tem poveča število delovnih mest delodajalca, • če se s tem poveča število delovnih mest delodajalca v primerjavi s povprečnim številom delovnih mest v zadnjih 12 mesecih, • novo delovno mesto mora biti ohranjeno vsaj dve leti po prejeti pomoči, • zaposlitev brezposelne osebe, ki je bila prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS, Izpostavi Laško, vsaj en mesec pred dnevom zaposlitve, • ta oseba ni imela zadnje zaposlitve pri delodajalcu, ki uveljavlja subvencijo, ali pri njegovih povezanih pravnih osebah, • kot nepovratna finančna pomoč za zaposlitev brezposelne osebe se upošteva tudi samozaposlitev, brezposelna oseba pa je morala biti prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS, izpostavi Laško, vsaj en mesec pred dnevom zaposlitve, • brezposelna oseba mora imeti stalno prebivališče v Občini Laško. INTENZIVNOST POMOČI: do 50 % upravičenih stroškov, a ne več kot tri minimalne plače pri samozaposlitvi. 6 Občinska uprava UPRAVIČENI STROŠKI: • stroški dela plače za realizacijo samo-zaposlitev, • do 12 mesecev plačanih prispevkov iz plače za zaposlitev brezposelne osebe. VI. ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NAČIN PREDLOŽITVE Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje: • prijavni obrazec Vloga za dodelitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma v Občini Laško, • obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom. Vloga mora biti izpolnjena računalniško in oddana v zaprti kuverti, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako »Ne odpiraj - razpis malo gospodarstvo 2009«, od začetka razpisa do 30. 4. 2009, in sicer: • po pošti priporočeno na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško (upošteva se datum poštnega žiga do vključno 30. 4. 2009), • osebno v Glavni pisarni Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško, najkasneje do 30. 4. 2009 do 12. ure. VII. OBRAVNAVANJE VLOG Strokovna komisija, ki jo imenuje župan, opravi pregled popolnih in pravočasnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril iz tega razpisa. Vloge upravičencev se obravnavajo po kronološkem vrstnem redu, in sicer do porabe sredstev. Odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila: DATUM ODPIRANJA ROK ZA PRIJAVO J,__3. april 2009 31. marec 2009 2. S. maja 2009 30. april 2009 Prednost imajo deficitarne dejavnosti, ki jih z vsakokratnim razpisom določi glede na potrebe Odbor za gospodarski razvoj Občine Laško. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem razpisu odloča direktor občinske uprave ali druga od direktorja pooblaščena oseba s sklepom, na predlog komisije. Upravičencem se izda sklep o višini odobrenih sredstev, namenu in opravičljivih stroških za posamezen ukrep. Hkrati se jih pozove k podpisu pogodbe. Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelj v roku 8 dni ne dopolni, in vloge, ki ne bodo oddane v roku ali ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo s sklepom župana zavrnjene in ne bodo obravnavane v postopku dodelitve sredstev. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v roku 30 dni od datuma odpiranja prijav. Z izbranimi kandidati na razpisu bodo sklenjene pogodbe, kjer bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2009. Pogoj za dodelitev sredstev je sprejeti Odlok o proračunu Občine Laško za leto 2009. VIII. NADZOR IN SANKCIJE Namenskost porabe subvencij, pridobljenih pod pogoji tega pravilnika, preverja Odbor za gospodarski razvoj Občine Laško, na terenu pa namensko porabo sredstev preverja komisija, ki jo imenuje župan. Upravičenec je dolžan Občini Laško, v smislu spremljanja porabe dodeljenih sredstev, omogočiti nadzor nad porabo sredstev tako, da je vsak čas možna kontrola realizacije ukrepa ter vpogled v dokumentacijo izvedbe, vključno s kontrolo na kraju samem. V primeru ugotovitve nenamenske porabe sredstev je prejemnik subvencijo dolžan vrniti skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. IX. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO Brezplačna razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana - Referat za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško, mag. Andrej Flis, tel. 03 733 87 31, email: andrej.flis@lasko.si, vsak delovni dan od 8. do 11. ure in od 12. do 15. ure. Datum: 14. 1. 2009 Številka: 322-01/2009-3 Občina Laško Franc Zdolšek, župan, l. r. Družbene dejavnosti sofinanciranje in jih praviloma ni bilo mogoče prijaviti na druge javne razpise ali pozive za sofinanciranje programov in projektov in dopolnjujejo kulturno, turistično in športno ponudbo občine; ♦ večji projekti društev na področju organiziranja prostega časa, športa, vzgoje in izobraževanja otrok ter mladine, kulture, socialne, zdravstvene in humanitarne dejavnosti, ki niso predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško oziroma drugih javnih razpisov ali javnih pozivov; ♦ prireditve in projekti, za katere se Občina Laško na podlagi uresničevanja svojih interesov ali za zadovoljevanje svojih potreb odloči, da bo pokrovitelj. Pravico do sofinanciranja največ dveh prireditev ali projektov v tekočem letu imajo: ♦ društva, ki imajo sedež na območju Občine Laško in so registrirana v skladu z Zakonom o društvih; ♦ krajevne skupnosti na območju Občine Laško; ♦ javni zavodi s sedežem v Občini Laško. Merila in kriteriji: ♦ Kakovost, realnost in dostopnost prijavljene prireditve ali projekta (kakovost, realnost izvedbe, namembnost, inovativnost, tradicionalnost); ♦ Preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije (pregledna konstrukcija prihodkov in odhodkov - v finančno konstrukcijo so vključeni vsi prihodki, stroški, razviden je namen odhodkov, ki so v skladu z načrtovanimi dejavnostmi; ima zagotovljene druge, realne vire sofinanciranja prireditve ali projekta); ♦ Dosedanje delo in reference prijavitelja (kakovost doslej realiziranih prireditev ali projektov). Višina sredstev: V proračunu Občine Laško za leto 2009 je zagotovljenih 25.000,00 EUR. JAVNI POZIV ZA SOFINANCIRANJE PRIREDITEV IN PROJEKTOV V OBČINI LAŠKO ZA LETO 2009 Predmet javnega poziva je sofinanciranje prireditev in projektov s področja kulture, turizma, športa, otrok in mladine, ki niso bili predmet sofinanciranja iz proračuna Občine Laško, drugih javnih razpisov ali javnih pozivov ter pomenijo pomemben prispevek k zadovoljevanju javnih potreb ter prepoznavnosti Občine Laško. To so: ♦ prireditve, za katere Občino Laško zaprosijo izvajalci prireditev za Dokumentacija poziva (vloga) je na voljo v prostorih Oddelka za družbene dejavnosti Občine Laško in na spletnih straneh Občine Laško (www.lasko.si) pod rubriko Javna naročila in razpisi. Javni poziv se zaključi s porabo razpoložljivih proračunskih sredstev. Kontaktna oseba je Jasna Kermelj, tel. številka 03 733 87 20. Tretja razvojna os ZADNJA OPTIMIZACIJA ŠTUDIJE NAJUSTREZNEJŠE VARIANTE POTEKA POVEZOVALNE CESTE MED AVTOCESTO A1 IN A2 Občina Laško je 24. decembra 2008 od MOP prejela zadnjo optimizacijo študije najustreznejše variante za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 in avtocesto A2. Če povzamemo, se je trasa na območju Občine Laško optimizirala v območju Debra, Sp. Rečice, Strmce, Plazovja in Rimskih Toplic. Novosti so naslednje: ukinjen je priključek v Sp. Rečici za Laško, trasa v Debru se je prestavila za 80-100 m bolj zahodno, v Debru hitra cesta poteka 440 m v pokriti galeriji in 645 m po predoru, predor pod Šmihelom se podaljša na 760 m, predor Strmca se podaljša na 560 m, priključek za Laško in Rimske Toplice na Strmci je umeščen na manj poseljeni del, trasa hitre ceste v območju Rimskih Toplic se pomakne bolj vzhodno in se oddalji od objektov Zdravilišča Rimske Toplice, s tem pa varuje zaščitene gozdove in termalne vrelce, ukine se priključek za Rimske Toplice v Šmarjeti (možnost navezave na Strmci in v Zidanem Mostu), ki ga je kasneje še možno dograditi. Na spletnih straneh Občine Laško (www.lasko.si) je objavljena celotna optimizacija študije s podrobnejšim načrtom predvidenega poteka trase. Občina Laško še vedno zbira pisne pripombe in predloge, ki jih nato posreduje pristojnim državnim organom. Načrtujemo javno predstavitev zadnje optimizirane trase, čeprav v tej fazi postopka zakon (o državnem prostorskem načrtovanju) tega še ne predvideva, vendar si Občina Laško še naprej prizadeva za ažurno obveščanje občanov in zainteresirane javnosti. Na predstavitev bomo povabili predstavnike MOP predstavnike DDC-ja, Ministrstva za promet in pripravljavce strokovnih podlag. Ko bo znan datum predstavitve, bo vabilo javno objavljeno v lokalnih medijih in na spletni strani Občine Laško. Maja Bukovec KOLIKO JE VREDNA DOBRA CESTA? Cesta je najpogostejši gradbeni objekt. Je tako stara civilizacijska pridobitev, da nam je že samoumevna. Ne glede na kategorijo in dolžino je vir navdiha pesnikom, pisateljem in filozofom. Vsaka potreba po cesti se je vedno začela s stavkom »Cesta pomeni razvoj ...« Vsaka, razen ene. Do nedavnega je bila razmejitev med vzrokom in posledico le stvar kratkega premisleka, a čustva lahko zakrijejo marsikateri pogled na predmet proučevanja. Kaj je bilo prej, kura ali jajce, cesta ali vozilo? Vozimo avtomobile, ker imamo ceste, ali gradimo ceste, ker vozimo avtomobile? Se število vozil poveča, ko je cesta narejena, ali zgradimo cesto, ko se poveča število avtomobilov? Tudi avtocesta in hitra cesta sta le cesti. Drugačni kot občinske, lokalne, makadamske ceste. Kako je torej mogoče, da nam izgradnje lokalnih cest do oddaljenih vasi pomenijo razvoj, izgradnja hitre ceste pa nazadovanje? Če pomeni izgradnja hitre ceste poslabšanje stanja, pomeni potem neizgradnja stagnacijo? Na hitro prebrani bilteni Občine Laško od prvega do zadnjega razkrijejo ljubezen do ceste. Po statističnih podatkih je bilo v Občini Laško leta 2001 198,7 km javnih cest, leta 2006 pa že 484 km (Vir: Ministrstvo za promet - Direkcija Republike Slovenije za ceste). Kako daleč je šel razvoj? Največji porast beležijo občinske ceste: od 131,5 km v letu 200l do 408,2 v letu 2006. Takoj za njimi so regionalne ceste R3, ki so se iz 33,9 km v letu 2001 podaljšale na 42,7 km v letu 2006. Druge kategorije cest pa žal ne beležijo omembe vrednega napredka. Mimogrede, kategorizacija cest je sledeča: avtoceste - AC, hitre ceste (z deljenim cestiščem) - HC, hitre ceste (brez deljenega cestišča) - H1HC, glavne ceste I - G1, glavne ceste II - G2, regionalne ceste I -R1, regionalne ceste II - R2, regionalne ceste III - R3, regionalne turist. ceste - RT, občinske ceste, lokalne ceste - LC, glavne mestne ceste - LG, zbirne mestne ceste - LZ, mestne (krajevne) ceste - LK, mestne (krajevne) ceste - LK, javne poti - JP javne poti za kolesarje - KJ (Vir: Ministrstvo za promet - Direkcija Republike Slovenije za ceste). Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je Občina Laško v zadnjih letih poskrbela, da se lahko velika večina njenih prebivalcev pripelje do središča Laškega. Kaj pa naprej? Je to vse? Je Laško res tako samozadostno, da ne potrebuje nič več kot lastne ceste? Mar Laščani dobimo vse, kar potrebujemo, v Laškem? Na spletnih straneh Statističnega urada je povezava z naslovom Medobčinski delovni migranti. Številke nam pokažejo, koliko časa Laščani preživimo v Laškem. Zaposlenih in samozaposlenih oseb, katerih delovno mesto je v občini prebivališča (Laško), je bilo leta 2001 2.730, leta 2006 pa 2.518. Medobčinskih delovnih mig-rantov po občini prebivališča (Laško) je bilo leta 2001 2.151, leta 2006 pa kar 2.569. Medobčinskih delovnih migrantov po občini delovnega mesta (Laško) je bilo leta 2001 1.214, leta 2006 pa 1.342 (Vir: Statistični urad Republike Slovenije). Skupaj se torej iz Laškega in v Laško vsak dan za ljubi kruhek pelje (oziroma se je v letu 2006 vozilo) 3.911 ljudi. 2200000 w-i 2000000 5 ■ 1*00000 ■ 1600000 H00000 1200000 1000000 800000 600000 400000 200000 - g 1 j 1 L i i i I t i I t I I i I I j i I » L t I t i I I I k I I l I i I < # s-s* s* SS S .oV f ¿v y SS S SS S Ampak, saj imamo železnico! Železno cesto (spet cesta), ki nam je omogočila razvoj (in v letu nastanka spravila ob kruh mnoge furmane in bila verjetno predmet zasebnih debat o njeni škodljivosti). Ampak železnica je zastarela, počasna in ne pripelje nas do vrat. Za železno si (vsaj ob napadu ekološke zavesti) želimo, da bi jo vsi bolj uporabljali (vsi, razen nas, ker ... boste že našli razlog). Delež prevoza z osebnimi avtomobili v skupnem kopenskem potniškem prevozu v letu 2007 je bil 85,8 % z osebnimi avtomobili in 14,2 % z železniškim in avtobusnim prevozom (Vir: Statistični urad Republike Slovenije). Ministrstvo za notranje zadeve nam postreže z naslednjim ekološkim podatkom: v Upravni enoti Laško je bilo konec leta 2001 registriranih 5.817 osebnih avtomobilov, leta 2006 pa že 6.478 (Vir: Ministrstvo za notranje zadeve - Direktorat za upravne notranje zadeve). Bežen spomin na prej omenjene kilometre zgrajenih cest nam da odgovor na vprašanje, zastavljeno v drugem odstavku: vozimo avtomobile, ker imamo ceste, ali gradimo ceste, ker vozimo avtomobile? Vsakodnevna vožnja v službo in nazaj. Nevarno početje. Koliko je vredna dobra cesta? Leta 2003 se je na avtocestah pripetilo 2.009 (od tega 20 s smrtnim izidom) prometnih nesreč, v naseljih 26.217 (od tega 67 s smrtnim izidom) in zunaj naselij 12.944 prometnih nesreč (od tega 133 s smrtnim izidom). V letu 2006 pa se je na avtocestah pripetilo 1.851 prometnih nesreč (od tega 22 s smrtnim izidom), v naseljih 20.167 (od tega 86 s smrtnim izidom) in zunaj naselij 9.551 prometnih nesreč (od tega 125 s smrtnim izidom). Razvoj števila osebnih avtomobilov in Torej: koliko je vredna dobra cesta? prebivalcev Vir: SPVCP, 2008; SURS, 2008 Urša Knez 8 Občinski svet/Upravna enota 14. in 15. redna seja Občinskega sveta Laško V sredo, 17. decembra 2008, je potekala 14. redna seja Občinskega sveta Laško, na kateri so svetniki med drugim sprejeli spremembe in dopolnitve proračuna za leto 2009 ter uskladitev cen za parkiranje na območju mesta Laško in nove cene najemnin grobov. 4. februarja je bila 15. redna in hkrati prva seja v letu 2009, svetniki pa so obravnavali okvirni program dela Občinskega sveta Laško z rokovnikom za leto 2009 in realizacijo programa dela za leto 2008. V prvi obravnavi so razpravljali o novem Odloku o priznanjih, ki prinaša precejšnje spremembe. Novi odlok ohranja naziv častnega občana Občine Laško, zlati in srebrni grb ter priznanja Antona Aškerca, ukinja pa jubilejno listino in na novo uvaja bronasti in kristalni grb Občine Laško. Namesto zlatih lilij uvaja pečat Občine Laško, namesto priznanja zlata petica pa uvaja priznanje zlati učenec. Svetniki so potrdili letošnje Aškerčeve nagrajence za izjemne dosežke na področju kulturnih dejavnosti v letu 2009, ki jih je med prispelimi predlogi izbral Odbor za družbene dejavnosti in društva, in sicer bodo priznanje prejeli Brane Klavžar, Peter Vodišek in Likovna sekcija Laško. Razprava je v drugem branju tekla tudi o Odloku o oglaševanju, Pravilniku o merilih za podaljšanje obratovalnega časa gostinskih obratov in o Odloku o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Laško. Imenovali so nove člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter podali mnenje k imenovanju ravnateljice Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Svetniki so bili seznanjeni tudi z informacijo o zadnjem optimiziranem predlogu naj'ustreznej'še variante za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 in avtocesto A2. Maja Bukovec Upravna enota Laško STARE INVALIDSKE ZNAKE BO TREBA ZAMENJATI Z NOVIMI 18. aprila 2006 je bil v Uradnem listu RS, št. 41/2006, objavljen Pravilnik o parkirni karti. Ta določa, da znaki za parkiranje motornih vozil (invalidski znaki), ki so bili izdani upravičencem še po stari zakonodaji, ostanejo v veljavi še tri leta po uveljavitvi tega pravilnika, to je do vključno 4. maja 2009. Ugotavljamo, da nekateri še niste uspeli zamenjati invalidskega znaka za novo parkirno karto. Za pridobitev nove parkirne karte je treba podati vlogo na krajevno pristojni upravni enoti, priložiti 2 fotografiji v velikosti 35X45 mm (fotografiji ne smeta biti izdelani z napravo za samopostrežno fotografiranje), star invalidski znak in potrdilo ter plačati 2,40 EUR za obrazec. Zahtevek za izdajo parkirne karte je oproščen plačila takse. Pri zamenjavi parkirnega znaka s parkirno karto upravičencem ni treba ponovno dokazovati izpolnjevanja pogojev za pridobitev parkirne karte po novih predpisih. Zahtevek za zamenjavo oziroma izdajo parkirne karte mora vložiti upravičenec osebno, saj bo na parkirni karti tudi podpis upravičenca, parkirna karta pa bo zaščitena s posebno folijo. Zahtevek lahko podate vsak dan v času uradnih ur. Vse, ki vam je bližji Krajevni urad Radeče, vabimo, da ga oddate tam. Novo parkirno karto vam bomo poslali po pošti. Uradne ure Upravne enote Laško Ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 Torek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 Sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 Četrtek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 (samo na Oddelku za upravne notranje zadeve) Petek: od 8.00 do 13.00 *Sobota: od 8.00 do 12.00 (kadar se ta šteje kot poslovni dan) *PRVO SOBOTO v koledarskem mesecu oziroma DRUGO SOBOTO, če pride prva na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan. èt REPUBLIKA SLOVENIJA PARKIRNA KARTA PARKING CARD IZDAL/ISSUED BY: SA 000000 Tk parkirna karta imetniku omogoča parkiranje na posebej označenih parkirnih prostorih za invalide, This card entitles the holder to the special local parking facilities available in the Member State PRIIMEK/SURNAME: PODPIS / SIGNATURE: Pri parknanju je potxebno parkimo karto namestiti na vidno mcsto za sprednje vetrobransko ateklo. When in use, the card is to be displayed at the front of the vehicle in such a way that the front of the card is clearly visible for checking KU Radeče Ponedeljek: od 8.00 do 15.00 Torek: od 8.00 do 15.00 Sreda: od 7.00 do 17.00 Četrtek: od 10.00 do 15.00 Petek: od 8.00 do 13.00 (razen v času malice, ki traja 30 min med 11. in 12. uro) Če imate morda še kakšno vprašanje, smo na voljo, da vam odgovorimo. Kontaktne osebe: Sedež Upravne enote Laško: Cvetka Pišotek, tel.: 733 88 21 Krajevni urad Radeče: Pavel Bukovac, Jože Kapel, tel.: 56 87 690 Potrudili se bomo, da bo vaša pot za zamenjavo parkirne karte čim krajša. mag. Karmen Aleš UKINITEV DELOVNIH KNJIŽIC Delovna knjižica, kakršno smo poznali več let, je bila s 1. januarjem 2009 ukinjena, uvedena pa je bila elektronska delovna knjižica. Upravne enote so tako s tem dnem izgubile pravno podlago za izdajo delovnih knjižic in za vpisovanje podatkov v delovne knjižice. Delovne knjižice, ki so bile izdane do 1. januarja 2009, imajo naravo javne listine in so tudi vnaprej ohranile dokazno vrednost. Če so v hrambi pri upravni enoti, ali pri delodajalcu, ali pri katerikoli drugi pristojni instituciji, jih ti organi še naprej obdržijo v hrambi in se lahko izdajo delavcu na njegovo posebno zahtevo in proti podpisu. Tematika delovnih knjižic za v prihodnje je opredeljena na spletnih straneh Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pod poglavjem Delovna področja/Delovna razmerja in pravice iz dela/Delovne knjižice. VPOGLED V ELEKTRONSKO ZEMLJIŠKO KNJIGO V poslovnih prostorih Upravne enote Laško vam je od 7. januarja 2009 na podlagi soglasja Vrhovnega sodišča RS na voljo brezplačen vpogled v podatke elektronske Zemljiške knjige kot pravno veljavne evidence o lastninski in drugih stvarnih pravicah na nepremičninah. Vpogled v elektronsko Zemljiško knjigo je mogoč v delovnem času upravne enote na posebnem monitoriju, ki je nameščen v vhodnem prostoru Oddelka za gospodarstvo in kmetijstvo ter občo upravo - vhod št. 5. 9 a \ ■ II II ■ Kmetijstvo in podeželje Raznolikost podeželja in projekti Leader Društvo Raznolikost podeželja Društvo v novem letu nadaljuje z začetimi aktivnostmi. Štirje projekti so že v izvajanju. Pripravljamo se na prijavo še štirih projektov, ki vam jih bomo predstavili v naslednji številki. Na poziv za nabor projektih idej za leto 2010 je prispelo kar 21 idej, ki smo jih že pregledali, sedaj pa jih bo obravnaval še upravni odbor. Pripravljamo dopolnitev Lokalne razvojne strategije, v marcu pa objavo Javnega poziva za nabor projektov za leto 2010. O tem, kaj je poslanstvo društva, kaj pristop Leader in kakšne so možnosti in priložnosti, da se prek tega uresničuje podjetne in inovativne ideje na podeželju, seznanjamo društva, ki so naši člani, na njihovih zborih članov. V prvi polovici marca pa bomo imeli zbor članov našega društva, kamor vabimo vse, ki želite izvedeti kaj več o skupnem pristopu k razvoju podeželja občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Spletna stran društva Aktivirali smo spletno stran www.razlikost-podezelja.si, ki je še v dodelavi. Vabimo vas, da si jo ogledate in nam morda posredujete kakšno pobudo, vprašanje. Mojca Krivec, KGZS-Zavod CE, upravljavec društva Uspešno smo začeli z izvajanjem projekta Razvoj ponudbe učnih in oglednih vsebin na podeželju Nosilec projekta je KGZS - Zavod CE. V okviru projekta želimo na območju občin Celje, Laško, Štore in Vojnik razviti ponudbo učnih in oglednih vsebin na podeželju za vrtce, šole in druge obiskovalce. Oblikovati želimo mrežo primernih ponudnikov, ki jih bomo smiselno vključili v izobraževalni program vrtcev in šol ter tudi v turistično ponudbo kraja. Na KGZS - Zavodu CE smo za potencialne ponudnike v januarju izvedli dve zelo dobro obiskani delavnici, in sicer prvo na temo usposabljanje za delo z otroki in drugo kako pripraviti programe ogledov za obiskovalce. Na prvi delavnici, ki smo jo izvedli 15. januarja v prostorih KGZS - Zavoda CE v Celju, so se bodoči ponudniki usposabljali za delo z otroci iz vrtcev in osnovnih šol. Vzgojiteljica iz Vrtca Laško Darija Učakar in učiteljica Polona Bastič iz OŠ Vojnik sta podrobno predstavili učne vsebine v vrtcih in vseh razredih osnovne šole. Udeleženci so spoznali, v katere učne vsebine bi lahko vključili predstavitev in ponudbo svojih kmetij. V nadaljevanju sta obe predavateljici podali zelo koristne napotke pri samem delu z otroki oz. pri podajanju snovi tako, da je otrokom razumljiva in predvsem zanimiva. Pri sprejemanju skupin je zelo zaželeno, da so otroci aktivno vključeni v učni proces, da se jih zaposli, da sami poskusijo kaj narediti in lahko ta izdelek pokažejo. Na drugi delavnici, izvedeni 29. januarja v Sorževem mlinu pri Novi Cerkvi, je bil poudarek na pripravi programov za obiskovalce. Predavateljica Polona Zorko iz STIK-a Laško je pripravila zelo dobre napotke za sprejem obiskovalcev, ki so zajemali načrtovanje ogledov, pripravo primernih pogojev za sprejem skupin, oblikovanje in izračun cene za ogled kmetije, pripravo na vodenje ter ob odhodu skupine obvezno analizo izvedbe vodenja. Veliko konkretnih primerov je omogočilo lažje razumevanje predstavljene teme. V nadaljevanju je Dejan Muhovec, prav tako iz STIK-a Laško, prisotne opozoril, na kaj naj bodo pozorni pri pisni predstavitvi svojih programov, ki jih bomo predstavili v skupnem katalogu ponudnikov učnih in oglednih vsebin na podeželju, ki bo na voljo šolam in vrtcem. Prve in druge delavnice se je udeležilo preko 20 bodočih ponudnikov. Skupina udeležencev je zelo pestra, nekateri že imajo veliko izkušenj pri sprejemanju skupin in pridno tržijo svojo dejavnost, drugi so šele pri začetni ideji. Udeleženci so pohvalili izbor tem in predavatelje ter možnost, da se lahko veliko naučijo tudi iz izkušenj drugih prisotnih. V okviru projekta bomo organizirali še dve delavnici ter v aprilu strokovno ekskurzijo z ogledi dobrih praks v Sloveniji. Vesna Mihalič, KGZS - Zavod CE MATIJEV SEJEM V LAŠKEM Občina Laško tudi letos organizira tradicionalni Matijev sejem, ki bo v torek, 24. februarja 2009, na Valvazorjevem trgu v Laškem - na parkirišču pri banki. Obiskovalci sejma bodo imeli možnost nakupa izdelkov domače obrti (suha roba, kovano kmečko orodje, leseni in pleteni izdelki ...). Vljudno vabljeni! 10 Kmetijstvo in podeželje Zima že počasi stiska svoj obroč, v pravo zimsko gručo pa so že stisnjene naše čebele, ki v želji po boljši prihodnosti čakajo prvih pomladnih dni, ko bodo zopet razveselile svoje ljubitelje čebelarje. Zima je namreč čas, ki pobira prevelik davek pri čebelah. Nikoli ne bomo pozabili zadnje zime, ki nam je v Laškem vzela 40% čebeljih družin. Nimamo pravice kazati s prstom na krivce, vsekakor pa se moramo zavedati, da je krivec za pomore živali človek. Čebelarji smo po naravi naravovarstveniki, zato misel enega naših članov ob tako veliki izgubi čebel preteklo zimo in pomlad: » Danes umirajo čebele, jutri smo na vrsti ljudje,« pove vse. A kljub vsemu ostajamo čebelarji optimisti. Računamo, da bo prevladal človeški razum in da življenja čebel in ljudi še ne bo kmalu konec. ČD Laško ima bogato ter dolgoletno tradicijo, ki se nadaljuje iz roda v rod, vsaka generacija pa na svoj način zaznamuje določeno obdobje. Mi, ki smo danes tukaj, z velikim spoštovanjem do naših predhodnikov nadaljujemo njihovo delo, ki je usmerjeno predvsem v izobraževanje mladih in manj mladih, ozaveščanju o pomenu čebel za naše okolje, o pomenu čebeljih proizvodov za dobro počutje ter lajšanje tegob ljudi - apiterapijo. Čebelarstvo pa je seveda lahko tudi nekaj več. Lahko je način življenja, lahko je glavna ali dopolnilna dejavnost za marsikoga, lahko pa je tudi turizem, kot zelo pomembna dejavnost. Čebelarska zveza Slovenije je pred par leti začela razvijati projekt Čebelarski turizem v Sloveniji. Čebelarstvo s svojo zgodbo predstavlja eno pomembnejših prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije (izmed tisoč Slovencev so kar štirje čebelarji, kar je edinstven primer v svetu), promovira zdrav način življenja ter skrbi za ohranjanje naravnega okolja. Priložnost za sodelovanje pri projektu smo izkoristili tudi mi, kajti takoj smo začeli iskati skupne točke in interese v STIK-u oz. TlC-u Laško in Zdravilišču Laško oz. Thermani d.d. ter povsod naleteli na zelo dober odziv. Čudovito čebelarsko razstavo, ki že nekaj let domuje v domu starejših Thermane d.d. in jo je videlo že lepo število ljudi iz cele Slovenije, smo se namenili nadgraditi s projektom, ki smo ga naslovili »SPOZNAJMO ČEBELARSKO DEDIŠČINO«. Rok za pripravo je bil zelo kratek, čas - sredina poletja (dopusti) zelo neugoden. Marino Bezgovšek (STIK), Jožija Blagotinška in mojo malenkost - avtorja tega prispevka, vse to ni zmotilo. Ideje so vrele na dan in pripravili smo projekt, katerega namen je promocija čebelarstva preko ureditve vrtov zdravilnih in medovitih rastlin ter delavnic in predavanj s čebelarsko tematiko. S projektom smo kandidirali na razpisu LAS Raznolikost podeželja za Leader sredstva (nepovratna sredstva evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja) in bili tudi izbrani. Aktivnosti so razdeljene v tri faze in so se pričele že izvajati, glavnina pa bo potekala v letih 2009 in 2010. Projekt je ovrednoten na 42.700 EUR in ima zagotovljeno 100% financiranje z Leader sredstvi. V projekt so poleg ČD Laško kot pobudnika, prijavitelja in izvajalca, STIK-a in Thermane d.d. vključeni še drugi strokovnjaki in organizacije, računamo pa tudi na pomoč občine. Spoštovani občani! V imenu vseh čebelarjev vam želim prijazno, zdravo in uspešno leto 2009, čebelarjem pa še medeno leto. Naj medi ! Predsednik ČD Laško Franc Šolar 11 Kultura in turizem sttK STIK - CENTER ZA ŠPORT,TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO Elektronsko obveščanje o prireditvah v Občini Laško Želite biti najhitreje seznanjeni s prireditvami v Občini Laško in hkrati prispevati k varovanju okolja? Tiskane publikacije so še vedno priljubljen način obveščanja, a e-publikacijam v prid govori vse večja okoljevarstvena zavest, ki kliče po racionalni porabi papirja in iskanju medijev, ki ne onesnažujejo okolja. Vabimo vas, da se vpišete v brezplačni sistem elektronskega obveščanja. Vpis je zelo enostaven. Na naši spletni strani www.stik-lasko.si najdete rubriko Brezplačne e-novice, kamor vpišete svoje ime in e-naslov. Naša spletna stran www.stik-lasko.si je stičišče informacij, povezanih z okolico Laškega, ki jih želi obiskovalec izvedeti iz prve roke. Ponuja informacije o turističnem, športnem, kulturnem dogajanju in še veliko več. Sej'em Turizem in prosti čas 2009 Od četrtka, 21. januarja, do nedelje, 25. januarja, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal sejem Turizem in prosti čas 2009. Letos je bila posebna pozornost namenjena idejam za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa. STIK je Občino Laško predstavljal na Jantarjevi poti v okviru projekta Na lepše - Stranske poti so zapeljivejše od glavnih in v okviru projekta Po poteh dediščine na predstavitvenem prostoru LAS Raznolikost podeželja (Celje, Laško, Štore, Vojnik). Vse dni prireditve smo obiskovalcem nudili promocijsko gradivo in turistične informacije za celotno občino. Poleg ponudbe dobrot laškega podeželja smo izpostavili in prodajali tudi vodnik Kolesarjenje po okolici Laškega, za katerega je bilo veliko zanimanja. Pivovarna Laško je sodelovala z brezplačno degustacijo piva, pogostitev in predstavitev pa so pripravili še Gostilna Bezgovšek, Rimske Terme ter Čebelarstvo Šolar. Gospa Šolar je program popestrila s prikazom krašenja lectovih src, kar je navdušilo obiskovalce. Tudi tokrat smo predstavili prireditev Pivo in cvetje, ki bo letos potekala od 8. do 12. julija. Prireditev je bila kljub vstopnini dobro obiskana in vabi k obisku tudi prihodnje leto. Novi turistični zloženki v TlC-u Januarja smo v STIK-u izdali dve novi turistični zloženki: Laško -Mesto zdravja, piva in cvetja ter Izleti po Laškem in okolici -Vstopite v zakladnico bogate naravne in kulturne dediščine. Prva je zasnovana na podlagi velikega povpraševanja in nudi turistične informacije o mestu, prireditvah ter nastanitvah in gostinski ponudbi v Občini Laško. Izpostavili smo načrt mesta in označili mestne znamenitosti s fotografijami. Zloženka je poleg slovenskega še v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku in nudi dobro orientacijsko izhodišče tako za domače kot tuje goste. Zloženka Izleti po Laškem in okolici je zasnovana kot povabilo k doživetjem za posameznike in skupine. Pripravil smo izbor trinajstih izletov, ki se tematsko navezujejo na naravne in kulturne znamenitosti Laškega in okolice. Poskušali smo zajeti najpomembnejše zgodovinske vsebine, osebnosti, etnologijo in posebnosti podeželskega življenja. Dodali smo tudi nekaj adrenalinskih ponudb, kot so tandemski polet iz Maliča in splavarjenje na sotočju rek Savinje in Save. Znamenitosti iz vsebine so posebej označene na podrobnem načrtu Občine Laško. Zloženki sta brezplačni in sta vam na voljo v TIC-u Laško in na naši spletni strani www.stik-lasko.si. 11. žegnanje konj na štefanovo v Laškem V nekaterih krajih na našem območju je v zadnjih letih znova oživela šega blagoslavljanja konj na štefanovo, 26. decembra. Štefanovo ima svoj simbolni pomen zdravja pri živalih, lepega ravnanja z njimi itd. Sv. Štefan je zavetnik konj in živine nasploh, žegnanje konj z blagoslovljeno vodo na štefanovo pa se na Slovenskem prvič omenja v 10. stoletju. V Laškem se omenja v času pred drugo svetovno vojno. Na pobudo rejcev konj, še posebej g. Jožeta Kovača, smo v Laškem pred enajstimi leti šego žegnanja konj oživili. Prireditev je tudi letos potekala na Aškerčevem trgu po sveti maši, ki jo je v čast temu dogodku daroval dekan Jože Horvat. Obiskovalce, rejce plemenitih živali in ljubitelje konj sta najprej nagovorila župan Občine Laško Franc Zdolšek in dekan Jože Horvat, ki je nato opravil še blagoslov konj. Organizatorji so obiskovalcem postregli s kuhanim vinom, za dobro voljo pa so poskrbeli Razigrani muzikantje. Prireditev je povezovala Jožica Skorja. Prireditev je tudi letos pripravil Etno odbora Jureta Krašovca Možnar v soorganizaciji s Turističnim društvom Laško in rejci konj iz Laškega in okolice. Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, Alenka Škorjanc Foto: Vlado Marot 11. PUSTm KARNEVAL V LAŠKEM nedelja, 22. februar 2009, ob 15. uri O Organizatorji prireditve: STIK, Turistično društvo Laško in Občina Laško vabimo k sodelovanju vse lepe in grde, male in velike, skupinske in posamezne, norčave in manj norčave maske ... Pozivamo vsa društva, učitelje, vzgojitelje, učence, dijake, študente, predšolske otroke, občinske uslužbence, direktorje, tajnice, čistilke, natakarje, upokojence ... Skratka vse, ki želijo izkoristiti najbolj "odštekan" dan, se ponorčevati, narediti nekaj, postati nekdo ... Zamaskirjate se in se nam pridružite v nedeljo, 22. februarja, ob 14.30 na zbirnem mestu (pri tehtnici Pivovarne Laško), od koder bo krenila pustna povorka. Informacije in prijave: TIC Laško, 03 733 89 50, info@stik-lasko.si. NE ZAMUDITE NAJBOLJ »ODSTEKANE« NEDELJE V LETU IN SE NAM PRIDRUŽITE. Ocenjevanja in nagrajevanja najboljših mask ne bo, saj je vsaka maska izvirna in dobra. Vabljeni! 12 Kultura in turizem Veseli december STIK je skupaj z Občino Laško, Turističnim društvom Laško in ŠMOCL-om uspešno izpeljal prireditev Veseli december v Laškem, ki je potekala od 18. do 31. decembra 2008 na občinskem dvorišču. Foto: Gregor Katič Od 18. do 23. decembra je Graščinsko dvorišče obiskovalcem nudilo obilo zabave. Prijetno razpoloženje na odru so vsak dan pripravili otroci iz Osnovne šole Primoža Trubarja Laško, Antona Aškerca Rimske Toplice in otroci iz Vrtca Laško. Sobotno popoldne so pripravili Ženski pevski zbor Laško, Veseli upokojenci in Mešani pevski zbor Spev iz Zidanega Mosta. Izrečenih je bilo polno lepih voščil za bližajoče se praznike. Foto: Jože Blagotinšek Ob takemu veseljačenju ne gre brez plesa. Otroci, pa tudi odrasli, so ob zvokih božičnih pesmi z veseljem zaplesali s Špelo. Seveda pa božično novoletnih praznikov ni brez dobrih mož. Otroke sta vsak dan s polnim košem daril obiskala Božiček ali dedek Mraz s spremstvom, jih nagovorila in razveseljevala. Foto: Gregor Katič Na prizorišču pa ni bilo le zabavno, tudi dišalo je po praznikih. Božično-novoletni sejem je bil bogat z dobrotami z laškega podeželja in izvirnimi darili. Foto: Gregor Katič Foto: Gregor Katič Vsega lepega pa je enkrat konec in tako smo Veseli december zaključili s silvestrovanjem na prostem ob zvokih domačega ansambla Okrogli muzikanti. Obiskovalcem je župan Franc Zdolšek ob kozarcu penine izrekel dobre želje. Leto košarke v Laškem Košarkarski klub Zlatorog Laško v letu 2009 praznuje štiridesetletnico svojega obstoja. Ustanovitev kluba leta 1969 pomeni tudi pričetek organiziranega igranja košarke v našem mestu. Iz skromnih amaterskih začetkov in tekem pod vedrim nebom na šolskem igrišču, ki je bilo vedno polno bučnih navijačev, je klub zrasel v enega močnejših in pomembnejših udeležencev slovenskih in evropskih ligaških tekmovanj. Obstoj kluba predstavlja za mesto in občino kvalitetno ponudbo športnih dogajanj, razvedrilo za odrasle in koristno ter zdravo zapolnitev prostega časa za otroke in mladino. Največji uspehi kluba so: zmagovalec Pokala Slovenije 2004; finalist 1. A SKL 1999, 2000, 2004; finalist Pokala Slovenija 1998, 1999, 2000, 2005, 2006; Superpokal 2004, 2005; final-four Goodyear lige 2002; polfinalist Evropskega pokala Radivoja Korača 2002; udeleženec Evrolige 2000; četrtfinalist Evropskega pokala Saporta 1999; kadetski državni prvak 1999, 2003, 2007. STIK, Košarkarski klub Zlatorog Laško in Občina Laško so pripravili bogat program športnih in kulturnih dogajanj, ki bodo v letu 2009 obeležila pomembno športno obletnico. Prireditve, vsebinsko različno povezane s košarko in obletnico kluba, bodo potekale vse leto. Šport in kultura se bosta letos v Laškem prepletala in dala mestu poseben košarkarski utrip. V času zaključnega turnirja Pokala Spar, ki bo od 17. do 22. februarja v dvorani Tri lilije, bo tudi uradni, slavnostni pričetek Leta košarke v Laškem. Po novinarski konferenci bomo v Muzeju Laško 17. februarja 2009 ob 18. uri odprli razstavo, ki prikazuje pomembne mejnike v razvoju košarke v našem mestu. Prav zanimivo se bo sprehoditi med starimi fotografskimi posnetki prvih uradnih tekem kluba, poiskati in poskušati prepoznati someščane, ki so tvorili ogrodje prve laške košarkarske ekipe, se nasmehniti ob športni opremi, ki je bila »moderna« pred štiridesetimi leti, obujati spomine na bučno navijanje množice navijačev na šolskem igrišču, občudovati pokale, ki jih je klub osvojil v svoji dolgoletni zgodovini ... Leto košarke se bo marca nadaljevalo z debatnimi večeri v Muzeju Laško. V goste bomo povabili legende laške, slovenske, jugoslovanske in svetovne košarke. Med njimi bosta posebno mesto zagotovo zasedla Ivo Daneu in Peter Vilfan. Pridružili se nam bodo tudi nekdanji predsedniki kluba. V Letu košarke načrtujemo še tekme veteranov, tradicionalni turnir ulične košarke, nastop akrobatske skupine, ureditev igrišč . Za najmlajše, tiste, ki bodo v prihodnosti skrbeli za razvoj košarke in bodo tako ali drugače polnili športne dvorane, bo junija na šolskem dvorišču velika športno-kulturna prireditev Veter v laseh. Še prej bodo košarkarji našega kluba obiskali otroke v vrtcih in učence v šolah. Povedali in pokazali jim bodo nekaj košarkarskih skrivnosti in skupaj z njimi odigrali manjši turnir. V organizaciji Muzeja Laško pa bodo izvedene likovne in fotografske delavnice s košarkarsko tematiko. Skratka, v Letu košarke se bo v Laškem in okolici marsikaj dogajalo. O prireditvah, povezanih s košarkarsko obletnico, pa vas bomo sproti obveščali v mesečnih napovednikih. Tomaž Majcen STIK, kustos Muzeja Laško 13 ■■■■■■■■■ Etno odbor Jureta Krašovca Možnar stopa v 25. leto delovanja Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, ki deluje pri Zvezi kulturnih društev Občine Laško, je zadnje dni decembra na svoji konstitutivni seji izvolil nov 20-članski odbor, ki bo deloval v Občini Laško v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju. Omenjeni odbor v laški občini deluje že petindvajseto leto. Njegovi začetki segajo namreč v leto 1984, ko so društva, skupine in posamezniki iz različnih krajev pod okriljem takratne Zveze kulturnih organizacij Občine Laško pripravili prvi prikaz oziroma predstavitev nekaterih šeg in delovnih opravil, značilnih za področje Laškega z njegovo bližnjo in daljno okolico. Prva prireditev je bila v Škofcah nad Rimskimi Toplicami. Odbor je izmed članov izvolil še predsednika, podpredsednici in tajnico ter imenoval člane Programskega sveta. Vodenje odbora so znova zaupali Vladu Marotu, ki je omenjeno zahtevno nalogo oziroma funkcijo brezplačno opravljal že od začetka delovanja vse do leta 2004, ko je po dvajsetih letih predsednikovanja Kultura in turizem predlagal zamenjavo in izvolitev novega predsednika oz. predsednice. To nalogo je od 2004 do decembra lani opravljala Bogomila Košec Kajtna. Odbor je izvolil tudi dve podpredsednici, in sicer Ireno Plevnik in Nevenko Fantinatto. Za tajnico pa je bila predlagana in izvoljena Alenka Škorjanc. Predsednik je predlagal imenovanje Programskega sveta, ki ga doslej Odbor še ni imel. Programski svet, zaenkrat v sestavi petih članov, je bil izvoljen in bo pripravljal programska izhodišča, strategijo delovanja Odbora in bdel nad strokovnostjo ter kakovostjo delovanja. Na predlog Programskega sveta, ki se je že sestal, je Etno odbor Jureta Krašovca Možnar konec januarja med drugim že obravnaval in sprejel predlog programa dela za tekoče leto in programske smernice za delo odbora v prihodnje. Obravnaval in sprejel je tudi nominirance za letošnjega prejemnika priznanja zlati možnar, ki ga skupaj z Aškerčevimi priznanji podeljujemo na osrednji občinski proslavi ob kulturnem prazniku v laški občini. Letos je edinstveno priznanje zlati možnar za dosežke in uspehe na etnografskem področju prejela Jožica Škorja. Vlado Marot ZAVOD ODON JURKLOSTER fíú) O ZASVOJENOSTI V petek, 14. novembra, je Zavod Odon Jurklošter v sodelovanju s krajani pripravil drugi kloštrski večer te sezone. V kartuziji Jurklošter smo gostili Tonija Kočevarja, ki je štiri leta svojega življenja preživel na Razborju, v šoli življenja. Težka izkušnja zasvojenosti, ki je globoko zaznamovala njegovo življenje, ter praktične izkušnje ob številnih srečanjih z mladostniki, ko jim kot svetovalec pomaga iz primeža raznih zasvojenosti, so nakazovale večer, ki bo v pomoč stiskam in nemoči tovrstnih zgodb. Pogovor je popestril tudi glasbeni gost Blaž Pentek, ki je z izbiro zapetih pesmi ob spremljavi kitare dodal večeru pomemben delček čarobnosti. Toni je večer pričel zelo sproščeno. Najprej je prisotnim povedal, da s srečevanjem z mnogimi zasvojenostmi ugotavlja, da si je veliko zasvojenosti nekako podobnih. Skoraj vse pomenijo beg iz življenja, s katerim posameznik ni zadovoljen, v svet zasvojenosti, ki ta občutja zamegli in daje zasvojencu lažno zadovoljstvo, ki ga pogreša. Kot primer je opisal mladostnico, ki ima simptome bulimije. Dekle si neizmerno želi (starševske) pozornosti. Bulimija ji pomaga, da je med vsakim obrokom vsa pozornost družine usmerjena nanjo, hkrati s pričakovanji, da bo končno pričela normalno jesti. Pogosto se situacija razplete, ko starši opustijo svoja pričakovanja, iz katerih pogosto izhaja bolečina, ter sprejmejo hčerko s slabostmi vred. Ko začnejo pozornost, ki jo hčerka potrebuje, izkazovati drugače in ne le z nenehnimi pogovori o prehranjevalnih navadah, je rešitev že pred vrati. Če so si vzroki za zasvojenosti podobni, pravi Toni, pa je vsaka konkretna situacija zasvojenosti svojevrstna in zahteva različnost pristopov. Gost nam je zelo odkrito spregovoril tudi o strahu staršev, da bi otrok poskusil drogo. Po njegovem prvi stik z drogo in drugimi škodljivimi substancami deluje na različne posameznike povsem različno. Če je na primer mladostnik v sebi zadovoljen in v okolici sprejet takšen, kot je, potem morda iz radovednosti ali zaradi prigovarjanja družbe drogo poskusi, a ta nanj nima učinka, ker ne čuti notranje potrebe po bežanju iz realnosti v lažni svet. Nasprotno nezadovoljen mladostnik, ki ni sprejet v svoji zgodbi, išče to drugje, zato ga lahko ob prvem poskusu droga mnogo bolj pritegne. Te besede so pravzaprav spodbuda staršem, da je za mnoge težave današnjega sveta rešitev v toplini doma in v ljubečih medsebojnih stikih ter v času, ko se resnično slišimo in zaznamo v osebnih resničnostih. V vzgoji pa mora iti ljubezen z roko v roki s pravili oziroma spoštljivimi mejami. Spoštljivimi zato, ker jih nikoli ne bi smeli postavljati v jezi, ampak takrat, ko o njih lepo razmislimo, najbolje pa kar skupaj z otroki, ker jih tako vpleteni najlažje poosebijo in ob tem tudi vedo, da so zanje koristne. Andreja Kozmus O POTEH DO PRAVE POZORNOSTI V ŽIVLJENJU NA KLOŠTRSKEM VEČERU V petek, 23. januarja, je bil v Jurkloštru 4. kloštrski večer. Bil je še eden tistih petkov, ko si je izjemno veliko ljudi iz Jurkloštra in okoliških krajev vzelo čas za tisto nekaj več, ki nas odvrne od vsakdanjih opravil - službe, šole, kuhanja in pospravljanja. Dnevi so še kratki, večeri pa dolgi, zato v teh dolgih večerih posedimo, kakšno rečemo, si pripovedujemo zgodbe, mogoče tudi kdaj zapojemo. Na kloštrskem večeru nam je pel in igral Miha Hliš ml. in ni ga človeka, ki si ne bi želel, da bi mu bilo življenje v zadovoljstvo. O poteh do prave pozornosti in s tem do zadovoljnega življenja nam je spregovoril osrednji gost večera pater dr. Karel Gržan. Njegova razmišljanja nas obogatijo in vodijo k iskanju harmonije življenja, da laže verjamemo vase in svojo pot, po kateri hodimo v življenju. Opozarja nas, da v življenju ni vredno iskati zlata, temveč tisto, kar je zlata vredno. In zlata vredni so tudi naši otroci. Ta večer so razstavljali svoje risbice otroci iz Vrtca Jurklošter. S svojimi izdelki so telovadnico v Jurkloštru spremenili v prikupen razstavni prostor, z otroško igrivostjo, razigranostjo in prisrčnostjo, predvsem pa s preprostostjo, ki je največkrat dana le otrokom, pa so dali večeru občutek bližine, povezanosti in tudi medsebojne pozornosti. In na svetu ni ne otroka, mladostnika, starša ne starega starša, ki si ne bi želel ljubezni bližnjih. Milena in Renata 14 Kultura in turizem Veseli upokojenci nastopajo doma in zunaj meja Lani smo imeli 52 nastopov. Na TV Celje in v Narodnem domu v Celju smo nastopali trikrat. Pod okriljem KUD-a Antona Tanca Marija Gradec smo med Pivom in cvetjem sodelovali na kmečki ohceti v Laškem, kmečko ohcet smo prikazali tudi v Semiču. Samostojne nastope smo izvedli na Vseslovenskem shodu upokojencev v Mozirju, Rokovem teku v Podčetrtku, nastopili na Festivalu za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevem domu v Ljubljani in bili na obisku pri naših zdomcih v Sarajevu. Lanskoletne nastope smo kronali 22. decembra z obiskom pri zamejskih Slovencih v Trstu, ki se družijo v klubu Razumnikov. Prikazali smo jim koledovanje in »ofiranje« v Peterlinovi dvorani v Trstu. Ob tej priložnosti smo jim podarili slovensko pogačo, ki jo je spekla naša ljudska umetnica Milena Kozmus. Televizijski posnetki našega nastopa so bili predvajani na TV Slovenija, TV Koper, TV Trst in TV Celovec. Še posebej pa je bilo prisrčno srečanje z znanimi Slovenci na zakuski po prireditvi. Tako je naše društvo v letu 2008 že prestopilo meje naše domovine, na kar smo seveda zelo ponosni. V letu 2009 si želimo, da bi zdržali takšen ritem še naprej. Imamo že navezane stike z drugimi zamejskimi Slovenci. Vsega tega ne bi zmogli, če nas ne bi finančno podpirali naši sponzorji, ki se jim v imenu našega društva še enkrat iskreno zahvaljujem. Vsem pevskim društvom v Laškem, vsem kulturnikom Laškega in nenazadnje vsem občanom Laškega želimo obilo uspehov v tem letu. Valentin Deželak Akademski pevski zbor Laško se predstavi V zadnjem času se na različnih prireditvah v Laškem in okolici aktivno pojavlja mešani pevski zbor z imenom Akademski pevski zbor Laško. Imel je že nekaj odmevnih nastopov, zato je primerno in potrebno, da ga malo temeljiteje predstavimo in opišemo njegovo dejavnost. V jeseni leta 2007 se je v Knjižnici Laško zbrala pisana druščina ljudi, ki so pokazali zanimanje, da bi prepevali v pevskem zboru. Aljoša Škorja, pobudnik, je predstavil idejo o ustanovitvi pevskega zbora, ki bi študiral in izvajal skladbe, s katerimi se srečuje pri svojem študiju in ki so bile doslej zelo redko ali pa še nikoli izvajane. Takšnih skladb je v notni literaturi kar veliko, zato bi bilo prav, da bi našle pot do občinstva. Po prvi pevski vaji je glavnina pevcev, ki so se udeležili prvega pogovora o ustanovitvi zbora, pričela redno in resno delo, saj je bil program aktivnosti postavljen dokaj ambiciozno in pogumno. Ker je bilo leto 2008 leto Primoža Trubarja, je bil za sezono 2007/08 v koncept delovanja zbora postavljen prav Trubar. Intenzivno smo pričeli s študijem gregorijanskega in luteranskega (protestantskega) korala, ki je predstavljal obdobje, v katerem je živel Trubar, za luteranski koral pa je celo pisal slovenska besedila. Pri tem je zanimivo to, da so pevci gregorijanski koral (ki je nastal v zgodnjem 10. stoletju) študirali po zapisu iz tedanjega časa, saj so bile skladbe oz. molitve v melodiji takrat napisane s tako imenovanimi nevmami (znaki za ton, op. J. Š.), ker notnega črtovja takrat še niso poznali. Za pevce je bil to še dodatni izziv. Začetne težave so bile hitro presežene in delovna vnema se je stopnjevala. Ker je zbor hotel svoje delo in tudi svoj obstoj predstaviti čim prej, se je že spomladi leta 2008 prijavil na območno srečanje odraslih pevskih zborov, ki je bilo 12. maja v Kulturnem centru Laško. Takrat je večina pevcev doživela svoj »ognjeni krst«, led je bil prebit in začelo se je še bolj zagnano delo. Zaradi bližajočega se letnega koncerta, ki smo ga, v nasprotju z običajno prakso, načrtovali septembra v cerkvi Marije Kar-meljske v Marija Gradcu, so morali pevci svoje počitnice načrtovati skladno s potrebami zbora, saj smo intenzivne vaje in delo pričeli že avgusta. Vsebino koncerta je dirigent Aljoša naslovil Deus in bog. Zbor je v prvem delu predstavil gregorijanski koral, v drugem delu, v katerem se je pevcem pri izvajanju nekaterih skladb priključila tudi komorna skupina Godbe na pihala Laško, pa smo izvajali luteranski oz. protestantski koral. Odmevi občinstva in stroke na koncert so bili zelo pozitivni, kar nam je dalo novega poleta, saj smo vedeli, da delamo pravo stvar. V jesenskem delu nove sezone smo sodelovali na več prireditvah v Laškem in okolici (dan knjižnice, otvoritev več razstav v Muzeju Laško), odmevno pa je bilo tudi sodelovanje pri spominski maši za Veroniko Deseniško v Jurkloštru, kamor nas je na izvajanje liturgične glasbe in gregorijanskega korala povabil pater Karel Geržan. Pred novim letom smo s krajšimi nastopi sodelovali tudi na božično-novoletnih prireditvah. V letu 2009 nas spet čaka ambiciozno zastavljen načrt, saj nameravamo pripraviti tri celovečerne koncerte in opraviti eno turnejo. Po programski usmeritvi bomo junija pripravili letni koncert na temo »poletna romanca«. V okviru tega koncerta so predvideni trije programski sklopi: renesančna ljubezen, slovenska ljudska pesem o ljubezni in poletju ter modernejša glasba o poletju (vodi in dežju). Drugi koncert z naslovom Madrigal včeraj, danes, jutri je predviden septembra v Marija Gradcu. K sodelovanju na tretjem koncertu, ki bo v okviru prednovoletnih dogajanj v Laškem, pa nameravamo povabiti tudi otroke šolskega pevskega zbora. Seveda pa bo zbor tudi letos sodeloval na območnem srečanju odraslih pevskih zborov v Laškem. V ognju pa imamo še eno vroče železo: če se nam bo (finančno) izšlo, bomo julija odšli na pevsko turnejo v Francijo, saj nas v mesto Saint-Valery-sur-Somme vabi ena od pevk, ki je v lanski sezoni prepevala v našem zboru in nam v svojem rojstnem mestu pripravlja nekaj nastopov. Iz napisanega se vidi, da smo pevci Akademskega pevskega zbora Laško vzeli delo zelo zares, zavzetosti in poguma nam ne manjka. Edino, kar bi lahko rekli, da nam res primanjkuje, je malo večje število pevcev. Zato vabimo vse, ki so pripravljeni enkrat tedensko žrtvovati nekaj ur za druženje s prijetnimi ljudmi, vmes prepevati in študirati glasbo, po pevskih vajah posedeti v prijetni družbi in seveda prevzeti nekaj odgovornosti za uspešno delo zbora, da se nam pridružijo. Starostnih omejitev ni (od dijakov do upokojencev). Dobivamo se ob koncu tedna v Knjižnici Laško, kjer imamo čudovite pogoje za delo. Dobrodošli so pevci obeh spolov, trenutno pa imamo večjo potrebo po moških pevcih, toda, kot rečeno -zaželeni so vsi. Vsi zainteresirani lahko pokličejo našega dirigenta Aljošo Škorjo na telefon 041 786 078. Vesel bo vašega klica. Tone Krivec 15 ■■■■■■■■■ Praznični koncert Laške pihalne godbe in proslava ob dnevu samostojnosti Kot že nekaj let zapored, smo tudi letos na dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra pripravili prazničen večer za naše občanke in občane. Z bobnarsko skupino so v dvorano prikorakali praporščaki s svojimi prapori društev in zvez in pripravili lepo sceno za slavnostnega govornika, gospoda Franca Zdolška, župana Občine Laško. Leto 2008 je bilo za Laško pihalno godbo z mažoretno in bobnarsko skupino še posebej aktivno, saj smo opravili preko 90 nastopov doma in v tujini. Nekaj najpomembnejših: gostovali smo na evropski turneji Musikparade v Nemčiji in Avstriji; organizirali državno tekmovanje slovenskih godb v tretji in prvi težavnostni skupini; sodelovali na TV snemanjih; organizirali mednarodni festival Plehmuzik v sklopu Piva in cvetja; mažo-rete so ponovno po- Kultura stale državne prvakinje in se udeležile evropskega tekmovanja v Romuniji; organizirali smo 2. mednarodno parado godb; sodelovali na občinskih proslavah in svečanostih ter na nastopih za pokrovitelja Pivovarno Laško. V prvem delu koncerta smo zaigrali del tekmovalnega programa, nadaljevali pa z nastopom mažoret in solisti. Najprej so se predstavili mladi pevki Alja Breznikar in Maša Medved, Kvintet Dori, kot gost večera pa je nastopil Oto Pestner, ki prepeva že 40 let. Ta koncert je bil še posebej slavnosten, saj je na njem svojo dolgoletno kapelniško vlogo zapustil Ivan Medved. Posebno vzdušje pa je nedvomno naredila polna dvorana vas obiskovalcev, katerim se lepo zahvaljujemo in vas vabimo, da nas še naprej spremljate na naših nastopih. Laški godbeniki Pet koncertov godbenikov iz Zidanega Mosta Godbeniki in godbenice Godbe Slovenskih železnic iz Zidanega Mosta vsako leto v prazničnih decembrskih in januarskih dneh z glasbo radi obdarujemo svoje poslušalce. Na prehodu iz starega 2008 v novo leto 2009 smo prvič odigrali kar pet koncertov. Začeli smo v začetku decembra z Miklavževim koncertom v Laškem, nadaljevali z božičnima v Šentjanžu in domačem Zidanem Mostu ter zaključili s ponovoletnima koncertoma v Sevnici in Radečah. Ponosni smo, da smo lahko sodelovali z izjemnimi gosti. Odlična Nuška Drašček je z nami prepevala na vseh koncertih, v Laškem in Radečah pa se nam je pridružil tudi veličasten pevski trio Eroika. Za povezovanje programa je tam skrbela vedno prikupna Bernarda Žarn. Z veseljem smo igrali pred do zadnjega kotička napolnjenimi dvoranami. Z bogatim glasbenim programom smo godbeniki in pevci pod taktirko dirigenta Francija Lipovška navdušili občinstvo, ki je naš trud nagradilo z dolgimi aplavzi. »Zato sem noro te ljubila, da bi ob tebi pozabila spomine, enkrat pa vse mine ...,« je z nami prepevala Nuška. Koncerti so minili, spominov nanje pa ne bomo pozabili. Vtisi z njih so nam dali spodbudo za nadaljnje delo in željo po organizaciji še več podobnih koncertov. Urška Košir Foto: Gorazd Kavčič Trije prašički en volk.com Muzikal Trije prašički en volk.com smo premierno uprizorili oktobra 2008. Decembra smo imeli precej nastopov: najprej smo nastopili za otroke rejniških družin in otroke s posebnimi potrebami, nato za otroke I. Osnovne šole v Celju, v Ljubečni za otroke uslužbencev Zavarovalnice Adriatic ter na istem odru še za otroke Osnovne šole Ljubečna. Povsod so nas toplo sprejeli, obiskovalci so se nasmejali in nas povabili, naj še pridemo. Decembrsko turnejo smo zaključili v nedeljo, 28. decembra, na domačem odru. V nedeljo, 8. marca, gostujemo na odru Celjskega doma v Celju. Tako smo uresničili Mojčine in Terezijine sanje o treh prisrčnih pujskih in nagajivem volku. Scenarij je nastajal v naši dnevni sobi in pogosto sta ga prekinila sproščen smeh in veselje z vriskanjem. Vse to potrjuje, da je vredno sanjati, zato mladi sanjajte in pridite, da uresničite svoje sanje. V skupini deklet, ki ponovno ustvarjajo in so skrite v omari Hane Uratarič, nastaja nova zgodba, novi muzi-kal. Pustite se presenetiti! Magdalena Hrastnik Mešani pevski zbor Koral Laško Pevci in pevke MePZ Koral Laško pod vodstvom Rebeke Hrastnik smo pričeli z učenjem operete Johanna Straussa Noč v Benetkah. K sodelovanju smo 16 H M 7 1 7 1 1 1 n 1 n ■ povabili pevce Celjskega pevskega društva pod vodstvom Špele Florjanič, ki so bili takoj za skupno ustvarjanje. Vloge so razdeljene, solisti se že pridno učijo, vsi pa že nestrpno pričakujemo skupne vaje, ki bodo polne trdega dela, veselja in druženja ob petju. Premiera bo v juniju 2009. Koralčani se lepo zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, da je bilo naše preteklo leto tako uspešno. Zahvala Občini Laško, Kulturnemu centru Laško, Pivovarni Laško, JSKD Laško, Secaplastu Laško, Zavodu Celeia Celje, Župnijskemu uradu Laško in mnogim, ki ste nam z najrazličnejšimi uslugami pomagali na poti skozi leto 2008. KD Koral Laško Knjižnica Laško Tomaž Šalamun, ambasador slovenske kulture, v laški knjižnici Prešernov dan bomo v naši knjižnici tudi letos proslavili z dobitnikom Prešernove nagrade, s pesnikom Tomažem Šalamunom, ki je prejel to najvišjo slovensko kulturniško nagrado pred desetimi leti in nas naslednje leto, ob slovenskem kulturnem^ prazniku, navdušil z izredno lepim govorom. Tomaža Šalamuna poznamo kot izrazito modernističnega, avantgardističnega pesnika, pesniškega aristokrata, avtorja pesniške zbirke Poker, s katero je v šestdesetih letih močno razvnel slovensko javnost. Doslej ji je sledilo že več kot trideset zbirk. Šalamun velja za najbolj prevajanega in v tujini cenjenega slovenskega pesnika. Leta 2005 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU. Živi razpeto življenje med Slovenijo in svetom. Najpogostejša so njegova potovanja v Ameriko, kjer vodi šole kreativnega pisanja na tamkajšnjih univerzah. Velja za enega od sedmih svetovnih pesnikov, ki imajo največji vpliv na mlade ameriške pesnike, prav tako pa je cenjen vzornik tudi mladim umetnikom v domovini. V letih 1995 do 1999 je bil v Ameriki tudi kulturni ataše. Pri branju intervjujev s pesnikom smo se med drugim seznanili s Šalamunovim zanimivim otroštvom in njegovim prijaznim domovanjem v Kopru. Njegov oče je bil pediater in je prijateljeval z več zdravniki po drugih državah, ki so svojim otrokom omogočili počitnice z izmenjavami. Šalamunovi pa so imeli tudi zelo zanimivo sorodstvo, živeče po vsej Evropi. Tako je Šalamun kot otrok videl veliko sveta in med svojimi mladostnimi prijatelji spoznal, da nič ali malo vedo o Sloveniji in naši kulturi. Že takrat se je v njem porodila želja, da bi naredil nekaj velikega za prepoznavnost Slovenije. Kot dijak je bil obetaven pri igranju klavirja in veslanju. Študiral je arhitekturo in končal umetnostno zgodovino. V tem času pa je na njegovo življenje usodnovplivalo prisostvovanje na literarnem večeru Daneta Zajca. Mladi Šalamun je na njem začutil svojo moč v besedi in zavezanost z njo. »Bil sem pri viru, pil sem pri viru, zgodil se je čudež, spremenilo me je, zaradi enega samega prisostvovanja nekemu branju.« Šalamunova poezija je igra besed, posebno izbranih, v fantastičnih povezavah, to je poezija, ki je težko razumljiva ali pa sploh ni. Najboljši ključ za sprejemanje Šalamunove pesmi je samo branje in predajanje občutju, ki ga prebudi v nas. Lahko, da bomo ob tem zaznali ugodje, vznesenost, svobodo, in ko jo bomo odložili, občutek, kot da smo bili nekje drugje, v nekih »višjih legah«. Šalamun piše v izolaciji, običajno v jutranjih urah, pesem privre na dan kot podoba, ki jo vidi, redkeje sliši. Hitro jo mora zapisati, da je ne izgubi. Pesnjenje mu pomeni veliko slast in muko obenem. O sebi je zapisal: »Moj temeljni ustanovni akt, sprejetje dane poezije (ki sem zanj skoraj toliko zaslužen kot za barvo svojih las), je skrivnosten, presega me, po instinktu vem, da je moja dolžnost biti čim bolj pozoren, živ in zbran, da mu lahko čim bolj natančno služim.« Pesnik je do svojega početja zelo odgovoren, zaveda se velikega pomena poezije za razvoj jezika, za njegovo svežino in živost. Zaveda se tudi, da s tem, ko svet poimenuje, ga tudi soustvarja. Vse bolj čuti, da ga mora mehčati, blažiti, ljubiti. Verjame v umetnost in mišljenje, verjame v moč visoke umetnosti naroda, ki določa tudi pozornost drugih zanj. Poezija je po njegovem nuja za »dihanje sveta«. Dolgo smo se odločali o povabilu Šalamuna in se končno odločili. Opogumilo nas je dejstvo, da je pesnik zanimiv gospod in prijazen ter zelo življenjski človek. Upamo, da bomo z njim preživeli prijeten večer in da ga bomo Laščani sprejeli z lepo udeležbo. Zato vas vljudno vabimo na srečanje s pesnikom Tomažem Šalamunom, ki bo 19. februarja v laški knjižnici. Metka Kovačič Priporočamo nekaj dobrega čtiva za zimsko-pomladni čas Nenavadna bralka (Alan Bennett) je kratka, zelo duhovita, izmišljena pripoved o sedanji angleški kraljici, ki po naključnem stiku s potujočo knjižnico začne prebirati romane. Za to si pred tem zaradi svojih številnih obveznosti nikoli ni vzela časa. Zdaj pa knjige ''požira'' in se sploh ne more odtrgati od njih. Dobre knjige res lahko vsakomur spremenijo življenje, če jim le dovoli, da ga nagovorijo ... Bazni ščurek (Marjan Žiberna) je človek, ki je del alpinistične odprave, a ni alpinist. Zaradi tega je bazni tabor pod vznožjem gore skrajna točka, ki jo doseže. Od tam pa lahko poda povsem drugačen pogled na alpinizem, odprave v Himalajo, Nepal. Zabavno, provokativno, sproščujoče čtivo. Glamur s popustom (Lisa Corva) - ali pa življenje brez vsakega glamurja, če živiš kot honorarna modna novinarka Stella v modnem Milanu, mož pa je brezposeln. Oba doživljata pravi evrostres. V današnjem času množičnih odpuščanj je knjiga aktualna, mestoma pa tudi zelo duhovita. Življenje z genijem so spomini na F. M. Dostojevskega, ki jih je napisala njegova žena Anna Grigorjevna. Sama je v njem videla ideal človeka. V knjigi ga spoznamo tako s človeške plati kot tudi kot genialnega pisatelja. Knjiga se bere kot ljubezenski roman. Čudovito branje. Cesta (Cormac McCarthy). Zgodba se odvija v postapokaliptičnem času v Ameriki. Oče in sin potujeta po cesti, ki vodi na jug, kjer bi naj bilo sonce, nov dan in obljubljena prihodnost. Sočustvujemo z junakoma, ki doživljata nenehno tesnobo, strah, samoto in se bojujeta za preživetje. Roman odlikujejo poetičen jezik, pretresljiva pripoved in silovite podobe opustošenega sveta. Kljub vsemu pa prevlada neuničljiva želja po življenju in Statistični podatki o delovanju Knjižnice Laško v letu 2008 Prireditve Število Steviio Knjižnica članov v Obisk izposojenih Za odrasle Za otroke 1. 2008 enot (število, obisk) (število, obisk) Laško 2.768 51.151 131.783 26 1.571 174 4.990 Radeče 1.132 16.845 59.405 7 388 94 2.044 Rim, Toplice 454 6.263 17.444 1 25 47 1.141 Šentrupert 125 377 843 - - 2 30 Jurklošter 70 395 1.494 - - - - Zid. Most 68 816 1.596 - - 8 149 Skupaj 4.617 75.847 212.565 34 1.984 325 8.354 ljubezen, kakršna se lahko splete le med otrokom in očetom. Angleška pisateljica Joanne Harris je nase opozorila z več romani, prevedenimi tudi pri nas, najbolj pa s Čokolado. Dogajanje je postavljeno v preteklost, v zelo konservativno francosko vasico. Vanjo se priselita svobodomiselna Vianne in njena hči ter odpreta čokoladnico. S svojim prav nič zadržanim načinom življenja vznemirita prebivalce vasi in jih razdelita na dva tabora. V knjigi kar brbota od ''čokoladnih vonjav''. Po delu so posneli tudi zelo uspešen film. Darilo števil (Yoko Ogawa). Roman japonske pisateljice se vas bo dotaknil, čeprav morda niste nikoli imeli radi matematike. Ostareli profesor, sicer nekoč matematični genij, je v prometni nesreči izgubil spomin. Svoja občutja in dogodke si zapisuje na majhne listke. Dneve preživlja ob reševanju matematičnih nalog, s katerimi skuša navdušiti tudi okolico. Hišna pomočnica in njen sin se zelo navežeta nanj ter skušata razumeti njegov svet nenavadnih in zanimivih občutij. Zadnje predavanje (Randy Pausch) je resnična pripoved univerzitetnega profesorja, poročenega moža in očeta treh majhnih otrok, ki neozdravljivo zboli. Iz želje, da bi dal in zapustil svojim najdražjim največ, kar more, živi, ljubi in v času bolezni piše oziroma podaja svojim študentom »zadnje predavanje«: o življenjskih radostih, poštenosti, hvaležnosti ... Knjiga, ob kateri se vprašamo, kaj je v življenju zares pomembno. Randy Pausch je umrl star oseminštirideset let, zapise je dokončno uredil njegov prijatelj. Vaši knjižničarji 17 fcÄ I m ■i m Portret 1 1 Portret pisatelja Milana Jezernika Življenje je kot morje - nikoli ne veš, kam te bo zaneslo 1 Milan Jezernik ima 82 let. Spomini na mladost so še živi, o dogodkih, občutkih, besedah pripoveduje, kot bi se zgodili včeraj. Še več: nanj so pustili tako velik in neizbrisen pečat, da jih je opisal v svojem prvem romanu Ogrlica, ki je pred dvanajstimi leti v Novem tedniku izhajal kot podlistek. Še danes se mu, ko bere odlomek iz knjige, orosi oko ob spominu na prvo ljubezen, Ivanko. Mladostno, nedolžno ljubezen, ki je Milanu grela srce, ko je bil na delu v Nemčiji, je grobo prekinil Ivankin sosed, njun vrstnik. Posilil jo je, Ivanka je zanosila, in da njen otrok ne bi bil »pankrt«, se je na prigovarjanje sosedov, celo mame, z moškim, ki ji je storil silo, poročila. Milan svoje Ivanke ni mogel pozabiti. Njeno dvojnico je našel v Erni, o kateri govori drugi, za nekatere manj dinamičen del romana. Tudi njo je izgubil, ko jo je na pločniku sredi mesta zbil objesten ameriški vojak. A Milan Jezernik ni izgubil vere v ljubezen. Z ženo, Belokranjko, imata sina in hčer, ljubezen, a ne brez tragičnih trenutkov, pa je rdeča nit vseh njegovih romanov. Ogrlici so sledile Usodne črne pike leta 2006, pravkar izdano je Cikla-mno nebo. Milan pa piše naprej. »Zadnjič sem rekel ženi, da bom odslej pisal samo še novele.« Po nekaj že zapisanih je ugotovil, da je zamisli dovolj za roman. »Pomislil sem, da sta si peron in cerkev pravzaprav zelo podobna. Na peron prihajajo srečni, nesrečni, zdravi, bolni, vsak z nekimi željami ali pričakovanji. V cerkev tudi. A na peron ne pridejo zato, da bi bili uslišani, se pa nekam odpeljejo in mogoče bo tam njihova prošnja uslišana.« »Pa imate, preden se lotite romana, v mislih njegovo ogrodje?« ga vprašam. »Ne,« odgovori, »saj tudi življenje nima ogrodja. Nima ne tirnic ne kolesnic, še najbolj je podobno morju. Niti slutimo ne, ko se borimo z valovi, kam nas bo zaneslo - nas bo utopilo ali vrglo na kopno ali pa se nam bo nasmehnila sreča in nas bo našla ladja in rešila mokre smrti.« Prispodoba življenja ali pa še ena od globokih Milanovih misli. Misli drugih avtorjev je zbiral dolgih petdeset let, mnoge med njimi še v Nemčiji, v tamkajšnjih časopisih, in jih pred leti izdal v knjigi z naslovom Za spoznanja in utehe. V njej je tudi približno dvajset njegovih. Tri že izdane knjige imajo v Milanovem kabinetu prav posebno mesto. In v dobri družbi so: police na dveh stenah od tal do stropa so polne romanov, enciklopedij, slovarjev, priročnikov, med njimi so Boccacciev Dekameron iz leta 1959, Cervantesov Don Kihot, Ana Karenina Leva Nikolajeviča Tolstoja, pa Balzac, Goethe, Schiller, Nietzsche in Kafka. »Knjige so moja strast.« Vse so po abecednem vrstnem redu navedene v na roke zapi- sanem seznamu, vsaka pa ima na notranji strani platnice prilepljen prav poseben Milanov znak -sovo. »Najlepši roman pa je Waltarijev Egipčan Sinuhe.« Do števila 600 mu manjkajo še tri knjige. Približno polovica je slovenskih, polovica nemških, nekaj je srbo-hrvaških. Nemško se je naučil že pred vojno v celjski gimnaziji, izpopolnil v času, ko je živel v Nemčiji, ta jezik pa uporablja še danes. »Veliko berem nemške knjige in spremljam nemške televizijske programe.« Tudi če se pri pisanju ne spomni takoj prave, ustrezne besed e, ne pog leda le v Slovar slovenskega knjižnega jezika, temveč tudi v nemški besednjak. Rad uporablja preproste besede, ne »mestjanskih«, izogiba pa se tehničnih in še posebej prostaških izrazov. Njegove knjige so namenjene tako preprostim kot izobraženim bralcem. Prizna, da od prodanih del nima dobička, da piše za dušo, da zapolni svoje dneve. Najprej je sicer prijel za čopič in slikal z oljnimi barvami, a mu je vedno bolj tresoča se roka preprečila nadaljnje ustvarjanje. In tako je začel pisati. No, poskusil pa je že prej, leta 1954. »Bil naj bi avtobio-grafski roman. Napisal sem že nekaj čez sto strani, seveda z navadnim svinčnikom na strojepisni papir, drugačnih pisalnih pripomočkov takrat seveda ni bilo na razpolago. Nenadoma pa se mi je vse skupaj zdelo nekako omledno.* Brez pomisleka sem napisano zmetal v štedilnik.« Pred štirinajstimi leti pa je na pobudo prijatelja, ki je občudoval njegovo pripovedovanje, sedel za pisalni stroj in napisal svoj prvenec. Navdih ga zajame, ko je sam v svojem kabinetu, obdan z mirom in tišino, misli pa so najbolj zbrane, ko ni pretoplo. »Največkrat ne vem niti pol ure vnaprej, kako se bo dogodek razvijal in končal. Pri pisanju dialogov pa imam občutek, kot da mi jih nekdo narekuje, da jih le zapisujem.« Vsakič, ko prebere že zapisano, se mu zazdi, da bere delo nekoga drugega, ki sicer je v njem, a to ni on sam. »Če pa v zgodbi umre ljubljena oseba ali se zgodi kaj zelo tragičnega, kot je Rudijeva smrt v Ogrlici ali ločitev Andreja in Jute in pozneje Dinina smrt v Usodnih črnih pikah, ne morem pisati najmanj teden dni.« Mislil je, da je edini, ki se srečuje s to oviro, potem pa je v intervjuju z avtorico kriminalnih zgodb na eni od nemških televizij slišal, da se enako dogaja njej, potem ko ubije katerega od svojih likov. Milan Jezernik je tri izvode svojega drugega romana Usodne črne pike podaril laški knjižnici, zato se lahko sami prepričate, kakšen konec nameni svojim likom, potem ko po tragičnih dogodkih v njihovih literarnih življenjih spet sede za računalnik. *OMLEDEN - čustven, a vsebinsko prazen Jasmina Štorman www.salsacongress.info my V Have you ever wanted to join Salsa and Thermae? Slovenia, from 6. to 8. March 2009 18 Literarni kotiček Skrivnostna maškara Ko je človek starejši, oživijo tudi prigode iz mladosti. Globoko v spominu mi je ostala ena takih pustnih zgodb, ki bi jo rada povedala tudi vam. Sosed Jože je bil na glasu, da rad skoči čez plot. Poleg drugih, nič kaj lepih navad, je vse leto premišljeval, v koga bi se preoblekel za pusta, da ga nihče ne bi prepoznal in da bi svoje »skoke« izpeljal čim bolj prikrito, saj ni želel, da bi za to zvedela njegova lepa in dobra žena. Na svojih skritih poteh je bil brez skrbi, saj žena ni mogla z njim v maškare, ker je imela doma majhne otroke, varuha zanje pa ne. »Danes je pusn' den, žiher grem, kamor čem,« pravi krajevni rek. In tega se je sosed Jože tudi držal. Preoblečen v princa je na pustni dan hodil od hiše do hiše, tako dolgo, da je iztuhtal, kje bo našel svojo »žrtev«. To je bilo kakšno mlado dekle, ki je kot dekla služilo v tujem kraju in ni imelo ljubezenskih izkušenj. Maškare so se zvečer zbrale pri hiši na sredi vasi, kakor so bile dogovorjene. Tam seveda ni manjkal tudi Jože. Toda tega dne pri svojem lovu ni imel sreče. Sedel je za mizo in gledal pare, ki so se vrteli v plesu. Okrog devete ure pa je v hišo vstopila prikupna maškara. Oblečena je bila v povsem nenavaden kostum in nihče ni mogel uganiti, kdo bi to bil. Vsakemu je podala orokavičeno roko in ga pozdravila, nato pa je sedla v kot za kmečko peč. Jožetu je zaigralo srce, saj je bilo očitno, da je ženskega spola, poleg tega se mu je zazdela nekaj posebnega. Ko je godec zaigral, bi bili vsi fantje radi plesali z neznano maškaro, a niso prišli na vrsto. Jože jih je vse po vrsti lepo odrinil in lepe maškare ni izpustil iz rok. Ko je maškara plesala z Jožetom, je bil ta skraja še kar vljuden, toda težko se je obvladal, tako ga je privlačila. Začel jo je nagovarjati za kaj več, maškara pa ga je vprašala: »Gospod, ali morda niste poročeni?« »Kje pa,« se je sprenevedal Jože, »če bi bil poročen, bi bil doma pri ženi.« »Verjetno pa imate kakšno izbranko in res ji ne bi rada hodila na pot,« je rekla maškara. »Ne, prav nobene nimam,« se je izgovarjal Jože. »Pravzaprav sem jo imel, pa sem izvedel, da je šla nocoj z drugimi v maškare, nekam proti Planini. Vidiš, take so ženske. Mi moški pa nismo takšni,« je razlagal Jože. Ko se je ura bližala polnoči, so se vse maškare razkrile. Tudi Jože se je, lepa maškara pa ne. Povlekla je Jožeta za rokav in ga odpeljala v kuhinjo. Tam je prosila gospodinjo, če ji posodi obleko, da se bo preoblekla. Gospodinja ji je obleko prinesla. Toda zavpila je od presenečenja, ko je pod masko prepoznala Jožetovo ženo. V hiši so slišali začuden gospodinjin krik, zato so nekateri bolj radovedni prišli pogledat, kaj se dogaja v kuhinji. »Hudičeva baba, le kje si dobila te cunje?« je rekel Jože, ki je stal v kotu kot polit cucek in se talil od sramote. »Sram te bodi,« je rekla žena Jožetu. »Že dolgo mi ljudje namigujejo na tvojo nezvestobo, nocoj pa sem sama odkrila tvojo podlost. Veš, danes me je obiskala sestra in mi prinesla tole pustno preobleko. Svetovala mi je, naj se sama prepričam, koliko je resnice v tem, kar ljudje govorijo. Mislila sem, da bom to odkrila sama, ne pa da bodo za to izvedeli še sosedje. No, zdaj je prepozno. Le poslušaj, kako se ti v hiši smejijo.« Zajokala je in hotela oditi, pa jo je Jože prijel za roko in odšel z njo. Kako sta doma naprej »pustovala«, nismo izvedeli. Jože pa od takrat ni šel nikoli več v maškare. Marija Salobir Takšna je ljubezen Misel Za jezerom sama sedaj sedim, osamljena se mnogim zdim. Oči strmijo daleč proč, spomin na tebe je še vroč. Vse je pusto, zapuščeno, v srcu ni ti odpuščeno. Odšel si stran, v svet neznan, ostal je dolg neporavnan. Jasna Golob Valentinovo V februarju praznikov je veliko: je kulturni dan, včasih pustni, a najlepši je ljubezenski dan. To je valentinovo; je Valentin, ki prinese ljubezen iz globin. Poljub in rožice naj bodo in objem, da Valentin bo všeč vsem. Je za staro in mlado, vsak v njem naj vidi svoj pomen. Le imejmo se radi, tudi po njem. Zlata Strel Ko temna noč prekrije nebo, je v zraku posebna moč in tedaj se lahko imaš lepo. Ko zagledaš neko osebo in zaljubiš se, ti to naredi veliko zmedo, kot da padel bi močno zaščemi te celo telo, vonj po vrtnicah zavohaš, pa čeprav je zunaj zima, ljubezen pa izza oblakov kima in z jezika ti zdrsne ljubezenska rima. Ljubljena oseba ti pomeni vse in ti vse razumne poti zapre, sploh ne veš, kaj delaš, ko dotakne se te. Če kdo punco speljati ti hoče, naj se pazi, ker tvoje srce tega noče in se borilo bo, pa čeprav boš naredil kakšno zlo. Srce te sploh ne uboga, ko ena velika je nadloga, misli ti po zraku lebdijo in rišejo srce nad tabo in tvojo simpatijo. Nad oblaki letita oba, domišljata si, da v raju sta, in kruti svet vaju ne ovira, četudi vaju mama kar naprej nadira. Ljubezen močna ne konča se in skupaj sta za vse večne čase, mnogo preprek med vaju pride, a vendar vsak prepir kmalu mine. Ko spet jasno je nebo, misli vajine o prihodnosti sanjajo, rišejo načrte v pesku in sonce je v polnem lesku. Ti sanjaš, da je ne boš nikoli pozabil in vsak dan ven jo boš vabil. Pride dan, ko punca ti reče adijo, z drugim fantom gre, tebi se pa vsi ljudje smejijo. Gašper Gračner Tema Zavit v temo nov dan se rodi. Oh, kako rad videl tebe, sonce bi. Tudi potoček svojo pot žubori -kot tedaj, ko videl sem s soncem obsijane njegove čeri. Jesenske barve v svoji lepoti prelivajo se, kar občutim, meni to dragi sinovi in žena pove. iTT* / . „ /J c -o c Še lepše te barve v očeh vnukov zažare, o dragi moji, z vami lepo mi je, . ^ le vidim vas ne! . o: Ivanka Sevsek ll Potopis Potovanje okoli Jadranskega morja 1/3 Odlomki iz koiesarjevega dnevnika Najboljše stvari v življenju se zgodijo naključno. Zato sem prepričan, da ljudje, ki strogo načrtujejo svoj vsakdan, do ure ali celo minute natančno, tu in tam kaj zamudijo, ali pa vsaj spregledajo kakšno stvar, ki se jim na poti skozi življenje ponuja. Lani poleti sem se brez kakršnega koli resnega razmišljanja in priprav odločil, da bom del dopusta prekolesaril. Takole do morja tam nekje pri Zadru s kolesom, potem teden dni poležavanja na plaži in potapljanja na Kornatih, na koncu pa z avtomobilom domov. Dober načrt. Na srečo pa tako ohlapen, da se je moje % <£.: ■■-'iiVtSa dopustnikovanje sprevrglo v popotovanje. Na kolesu sem prevozil skoraj dva tisoč kilometrov okoli Jadranskega morja in prepotoval sedem držav. Iz Slovenije preko Hrvaške ter Bosne in Hercegovine v Črno Goro in naprej do Albanije, tam pa z ladjo v Italijo in potem nazaj proti domu, vmes pa še skok v San Marino. V treh nadaljevanjih vam bom nanizal nekaj odlomkov iz popotniškega dnevnika, v katerem je shranjena kopica pripetljajev, dogodivščin, razmišljanj in srečanj, ki sem jih doživel na tritedenskem kolesarjenju. Nič ni popravljeno, nič dodano, samo tu pa tam kaj izpuščeno ... Dan 1 No, pa sem. Na kolesu, mislim. Potovanje, za katerega ni hudih planov, kaj se bo zgodilo, kaj bi se naj zgodilo, česa si ne bi želel ... Torej začelo se je ... hm ... mokro. Sicer je to rahlo nakazovala že včerajšnja nevihta, ki pa ni uspela uničiti uživanja na koncertu fantastičnih kubanskih glasbenikov Buena Vista Social Cluba v ljubljanskih Križankah. Ja, "son cubano" me je v mislih še enkrat popeljal na ulice Havane in Trinidada, priklical podobe nasadov sladkornega trsta in tobaka, spomnil na večere ob cigari in mujitu, da o jastogu ne govorim, in priklical spomine na zadnje samo naše potovanje. OK, dovolj gledanja nazaj. Pogled sem usmeril skozi okno Špelinega študentskega stanovanja in pozdravila me je realnost. Deževna Ljubljana. Ja, ampak nekaj je kljub temu bilo treba narediti. Nič, grem, pa če vso pot do Postojne dežuje. Skozi Ljubljano je šlo dokaj gladko, če odštejem, da me je skoraj povozil možakar s "šajtrgo". Moram priznati, da je, kar se tiče kolesarskih poti, vsaj ta del, po katerem sem se peljal, lepo urejen. Pa tudi naprej vse do Vrhnike. Pedala so se kar vrtela in tudi ko se je za Vrhniko pričela cesta vzpenjati, je šlo zelo lahkotno. Misli tako niso bile prisotne pri kolesarjenju in so se prosto podile sem ter tja. Ampak na srečo nič globokega. Malo za Logatcem sem prehitel dva popotna kolesarja. Starejši gospod in mlada deklica. Nekaj kilometrov kasneje v Planini smo skupaj pod streho zaprte trgovine modrovali o vremenu. Bo nehalo deževati, se bo še bolj ulilo, gremo naprej, ali še malo počakamo? Oče in hči. Madžara. On zna par besed nemško, ona pa prav toliko angleško. V glavnem smo se pogovarjali z univerzalno govorico rok. Hotela sta kupiti kruh, pa v Planini sredi dneva edino trgovino za tri ure zaprejo. Italijanske navade, pač. Peljeta se proti Trstu in potem samo onadva vesta, kam naprej . Dan 4 ... Jop, današnja tura je bila morilska. Vsaj od Senja do Karlobaga. Pod Velebitom, ves čas v hrib. No, ne čisto ves čas, toda dobrih 30 kilometrov vendar. Ko je šlo navzdol, mi je seveda nasproti pihal veter, tako da sem tudi takrat moral vrteti pedala. Nič "zabušavanja". In potem je udarila še vročina. Voda je tekla v mene in iz mene, okoli pa sama velebitska divjina. Planiral sem, da bi se ustavil pri 40. kilometru in naredil pavzo, toda mesto, ki bi naj tam bilo, je seveda v dolini ob obali. Jaz pa visoko v hribih. Niti na kraj pameti mi ni padlo, da bi se spustil do morja, ker bi potem moral plezati nazaj. Odvlekel sem se naprej. Seveda mi je zmanjkalo vode in nikjer nobene trgovine ali gostilne. Malo pred Karloba-gom se je prikazala odrešitev v obliki male obcestne trgovinice. Mrzla pijača! Najprej je stekel en liter vode, sledila je Coca Cola, pa še ena in na koncu še malo vode. Lastnik trgovine me je malo čudno gledal. Ne zaradi tega, ker sem toliko popil, bolj zaradi kolesa, ki je stalo poleg mene. Ko sem mu povedal, od kod sem prikolesaril in kam nameravam, je samo zmajal z glavo in rekel, da on ni za takšen hec. Še od doma do trgovine (200 m) ne gre peš, ampak se pelje z avtomobilom, kaj šele, da bi šel s kolesom. In sva se na ta račun silno zabavala in na glas smejala. Mislim, da mi je na pijačo, ki sem jo popil, dal konkreten popust, saj tako malo do sedaj še nisem nikjer plačal. Hvala prijatelj. Spustil (vmes je bil še en hrib) sem se proti Karlobagu. Postanek v senci košatega drevesa. Pojedel sem vso hrano, ki sem jo vozil s sabo, in počakal, da je sonce pričelo malo manj pripekati. Ja, no, sem si mislil. Pred mano je bilo še 36 kilometrov in pojma nisem imel, kako je od tu naprej speljana cesta. Ja, pa mi je šlo zelo dobro. Videti je, da je bilo najhujše za ta dan že za mano. Kar neslo me je. Očitno sem se ravno dovolj odpočil in hrana se je tudi verjetno prav v tistem trenutku v obliki sladkorja spravila v kri. En dolg vzpon, nekaj kratkih spustov in končno sem prispel do dela obale, kjer se spet pričenjajo kampi. Ti pa so nekaj posebnega . Dan 6 ... Aja, še ena stvar, ki sem se je pravkar spomnil, pa ni od včeraj in tudi od danes ne. No, ja, spremlja me že vso pot po Hrvaški in verjetno bo šla z mano še naprej. Kreditne kartice. Vse je še točno tako kot pred leti: »Nemamo kartica, samo novac ...«, »Nemamo POS, ne može karticom ...«, »Karticom može samo ako je više od 50 kuna ...«, »Mali je račun, ne može karticom ...«, »Ako nemate novca, tu u blizini je bankomat ...«, ja, točno tako, povsod, kjer sem hotel plačati s kreditno kartico . . Nato sem se odpeljal ob obali par kilometrov nazaj in "zakampiral". Gromozanski kamp v stilu tistih iz bivše Jugoslavije. In potem sem malo gledal, kaj se v kampu dogaja. Obelix bi rekel: »So nori ti turisti!« Pripeljejo se na Hrvaško s severa Nemčije. Ja, tu je največ Nemcev. Parkirajo svoj avtodom ali pa gromozansko prikolico na sonce, se priklopijo na elektriko, vklopijo klimatsko napravo, postavijo ogromno satelitsko anteno in potem »kampirajo«. Haha . Plaža in kamp sta bila praktično vse popoldne prazna. Očitno res ves čas čemijo v prikolicah. In to je to. Odpeljal sem se nazaj v mesto. Odkril sem blazno dobro restavracijo. Hudo sem se najedel, potem pa prestavil v Murter. Ob obali je lokalček, kjer barman pripravlja različne koktajle. Seveda sem se odločil za Cuba libre. In to kar dvakrat. Spomini so spet odbrzeli nekam daleč nazaj in streznil me je šele račun. Pregrešno drago, saj sem plačal skoraj toliko kot za večerjo. Toda mislim, da sem si zaslužil. Prekolesaril sem dobrih 450 kilometrov. Jutri se začne dopust, potem pa . kdo ve, kaj vse se bo v prihodnjem tednu še zgodilo. Tomaž Majcen 20 Intervju Vladimir Petek: »Zdravje bo vsak dan dražje« Vladimir Petek je letošnji dobitnik zlatega grba Občine Laško za požrtvovalno delo, ki ga opravlja kot predsednik Društva na srcu operiranih Slovenije že približno 13 let. V času njegovega delovanja so začeli izdajati revijo Utrip srca, katere urednik je. V društvu je trenutno 1.300 članov, število pa še narašča. Pravi, da je njegovo poslanstvo pomagati ljudem. Kaj pomeni nagrada občine za vas in društvo? Osebno mi pomeni veliko zadovoljstvo. Dvajset let sem že aktiven v društvu in moram omeniti, da mi je sprememba političnih opcij v Laškem omogočila, da sem prejel zlato priznanje občine. Pred tem Bff sem bil vedno prezrt za kakšna priznanja in mi zdaj toliko več pomeni, da sem bil opažen. Nisem delal ali vodil društva zaradi kakšnega koli priznanja. Delal sem za ljudi, ki so mi izjemno hvaležni za ta druženja, za pomoč pri zdravljenju. Včasih je bilo še toliko bolj pomembno, da smo jim pomagali, da so lahko prišli do rešitve, do operacije na srcu, ki je bila svoj čas privilegij in mnogi so umirali, ker niso prišli na vrsto pravočasno. Čakalne vrste so bile namreč izredno dolge, tudi do štiri leta. Od tod torej ideja za MC Medicor? To je bila ideja prof. dr. Metke Zorc, ki jo je še kot mlada študentka prinesla iz Agrentine. Prav iz potrebe, da se v Sloveniji postavi takšna klinika, ki bi lahko bolnikom s takšnimi težavami kvalitetno pomagala iz težav, se je ustanovilo današnje Društvo na srcu operiranih Slovenje. Ustanovitelji društva smo se s pomočjo dr. Metke Zorc, ki je imela idejo, znanje in poznanstva, z veliko zagnanostjo lotili projekta. Problemov je bilo veliko, od denarja do koncesije, a ko je klinika MC Medicor pred šestimi leti odprla vrata in pričela sprejemati prve bolnike na operacije, smo vedeli, da smo zmagali in da danes na operacijo srca ni treba več čakati. Kakšne so vaše poglavitne naloge v društvu? Moje delo je vodenje društva, ki šteje že krepko čez 1.300 članov. Naloge si skupaj z upravnim odborom zastavimo že na začetku leta: izdelamo letni načrt za tekoče leto, ki obsega zdravstvene delavnice, šolo zdravega načina življenja, izdajo revije Utrip srca, prirejanje kuharskih delavnic o zdravi prehrani, praznovanje ob dnevu srca in strokovna predavanja. Organiziramo enodnevna srečanja, pomagamo socialno šibkim, predavamo otrokom o zdravi prehrani. Prijavljamo se tudi na razpise, da pridobimo nekaj denarja za izvajanje sprejetih programov. V delo predsednika so vpeta vsa izvajanja naštetih dejavnosti in tudi precejšnje odgovornosti moralne in materialne narave. So bile pri zdravilih kdaj kakšne polemike? Odločno smo se uprli primerljivim zdravilom, ki so jih hoteli prodajati namesto originalnih zdravil. S tem bi zavarovalnica prihranila denar, mi pa bi bili pri zdravju oškodovani. Bdimo tudi nad zdravstveno politiko, se vključujemo, kamor nas spustijo zraven, in tako pomagamo usmerjati situacijo v dobro bolnika v Sloveniji. Kako se vam zdi organizirano zdravstvo v Sloveniji? Zdravstvo na splošno je zelo slabo organizirano. Ogromno denarja se razgubi. Uhaja skozi razne luknje, tudi na nepošten način, zato zdravstvo trpi, predvsem pa trpijo uporabniki. Upamo, da se bodo te stvari malo sanirale, uredile in da bo tukaj nastala večja preglednost porabe zdravstvenega denarja. Slovenija plačuje predraga zdravila na prostem trgu Evrope in ugotavljamo, da imajo zdravila drugod po Evropi nižjo ceno. Tu je več možnosti, da se stvari lahko izboljšajo. Aktivni ste tudi pri obveščanju ljudi o preventivi. Kako pomembna je preventiva? Zdaj se predvsem ukvarjamo s preventivo. Bolnike učimo, kako zdravo živeti, kako pravilno izbirati hrano, kako se izogibati E-jem, ki so vključeni v konvencionalno hrano. Priporočamo uživanje ekološko pridelane hrane in to učenje lahko ima velik vpliv na zdravje ljudi, ki še niso prizadeti. V^B^B Se vam zdi, da je še premalo ljudi osveščenih o tem? Ljudje so v večini neosveščeni. Pozornost začnejo posvečati zdravju, ko jih nekaj prizadane. Dokler so zdravi, le malokdo prebrere kaj o zdravju ali da bi karkoli naredil j 'i za svoje zdravje. Zdravje bo " , vsak dan dražje. Predvsem zdrav človek bo tisti, ki bo lahko uspešen in ki bo lahko tudi zaslužil. Kdo se priključuje društvu? Društvu se priključujejo tudi ljudje, ki sploh še niso bili operirani, tako da v članstvu nimamo samo operirancev. Poleg njih se nam pridružijo njihovi svojci, pa tudi prijatelji ali drugi, ki vidijo v društvu veliko dobrega in pozitivnega. Z nami potujejo na razna enodnevna srečanja, zdravstvene delavnice, ki jih prirejamo po Sloveniji. Na delavnicah, ki trajajo od tri do pet, včasih tudi sedem dni, dobijo ogromno znanja od raznih specialistov. Obravnavamo vse nevarnosti, ki pretijo človeku, ki je neosveščen. Se vam druženje med člani zdi pomembno? Zelo pomembno. Ljudje, ki jih pritegne naše delovanje, pridejo iz raznih krajev Slovenije. Po operaciji so depresivni, črnogledi, ne vedo, kaj jih čaka in so izgubljeni. Ko pridejo v našo sredino, jih navdamo z optimizmom, jim odpremo oči, da s pravilnim pristopom, s pravilnim negovanjem svoje bolezni lahko živijo popolnoma normalno življenje. Tako da ima druženje res velik pomen. Imate kakšne posebne svetovalnice pred in po operaciji? Imamo svetovalce, ki svetujejo pred operacijo, saj imajo nekateri velike strahove, kakšen bo poseg, kako bo potekal, kaj se lahko zgodi. Ljudi pomagamo pripraviti. Kandidat za operacijo bistveno bolj verjame članu društva, ki je bil sam operiran kot recimo zdravniku. Zdravnik je nekdo, ki pove drugače, mogoče skriva določene pasti. Seveda imamo tudi svetovanje po operacijah v ambulanti Medicor v Ljubljani. Gre za to, da se kakovost življenja po operaciji bistveno izboljša. Da pa je tudi duševno življenje kakovostnejše, skrbimo v društvu, kamor ga sprejmemo, mu pomagamo na pot, na kateri je bil prej. Kako je z rehabilitacijo bolnikov? Rehabilitacija srčnih bolnikov je izjemnega pomena. Če ni zapletov, se bolnik po operaciji lahko na noge postavi že v 10-12 dneh, vendar je nato potreben rehabilitacije, ki bi morala biti strogo vodena pod nadzorom specializirane skupine zdravnikov in bi morala biti strogo namenska. Takšno rehabilitacijsko hišo ima v mislih tudi naša ustanova MC Medicor, in sicer v Piranu, ob morju, kjer naj bi bila posebej specializirana rehabilitacija za vsakega bolnika, ki bi prišel z operacijske mize, in verjamemo, da bi ta projekt, ki ga skušamo v naslednjih letih uresničiti, lahko veliko doprinesel k večjemu izboljšanju bolnikov po operaciji. Sodelujete tudi z zdravniki? Absolutno. Stalno smo vključeni na zdravniških simpozijih, na forumu kardiologov Slovenije, pa tudi kadar pridejo tuji strokovnjaki v Slovenijo, smo prisotni, seveda ob predpostavki, da zagotovijo tolmačenje. Kako zdravniki in bolnišnice obveščajo paciente o smrtnosti? Zelo pomembno je, da veš, kdo te bo operiral in kakšne rezultate ima določen kirurg. Samo v centru Medicor so objavljeni rezultati, kakšna je smrtnost bolnikov. Ti podatki bi morali biti objavljeni in pacient ima pravico vprašati, kakšen je recimo osebni rezultat kirurga, ki te operira. To ti daje zavest, da greš v prave roke, da se ne prepustiš komukoli. V večini bolnišnic pri nas teh podatkov ni. Kako je prišlo do ideje za revijo Utrip srca? Pokazala se je potreba, da javnost opozorimo nase. Najtežje je, da težko zberemo denar. Revija je brezplačnik, tiskamo od 2.000-3.000 izvodov, poskušamo dvakrat na leto, vendar nam vedno ne uspe. Revija je pohvaljena, da je dobra, kvalitetna. Vsak član je vesel, ko revijo dobi v roke. Objavljamo tudi njihove prispevke in upamo, da bo vsaka izdaja boljša. To nam je hkrati izziv in veselje, neko zadoščenje, ko ljudem v državi pokažemo naše delo in jih s tem opozorimo nase. Na ta način dobimo tudi številne nove člane. Kdo piše za revijo? Zdravniki, strokovnjaki s farmacije, pišejo pa tudi bolniki o svojih izkušnjah. Se vam zdi, da bolezni srca niso tako medijsko izpostavljene kot npr. rakava obolenja in AIDS? Bolezni srca in ožilja so tudi v Sloveniji še vedno v porastu zaradi načina življenja. Zdaj imamo razpis, kjer bomo sodelovali pri usmerjanju šolske mladine. Začeli bomo v osnovni šoli, jih učili, kako se zdravo prehranjevati in morda bo na določene načine uspelo dopovedati že otrokom, da je zdravo življenje pravo. Če ne bo vzgoje pri najmlajših, potem je težko pričakovati, da bodo ljudje kar tako postali osveščeni. Ali glede na način življenja zbolevajo čedalje mlajši? Prav teh podatkov nimamo izdelanih. Ampak se dogaja, da zbolijo tudi mlajši. Slabost je predvsem nezdrava prehrana s preveč nasičenimi maščobami in kalorijami. Veliko se jih premalo giblje, zato je vse več debelih, pri katerih je faktor tveganja večji. Na žalost se ugotavlja, da vse več mladih kadi in uživa alkohol, kar še dodatno prispeva k aterosklerozi, torej oženju ožilja in slabšemu pretoku krvi, kar povzroči infarkt in za kar je potrebna operacija. Kakšni so načrti društva v prihodnosti? Imamo veliko idej. Letos bomo npr. organizirali poučevanje po vsej državi o nevarnostih, ki pretijo v hrani, kako ljudi naučiti brati E-je in kako se izogibati takšnim živilom. Prav v tem delu imamo velike načrte, kako bomo ljudem odpirali oči, kako zdravo živeti. Torej boste v prihodnosti še aktivni. Najbolj bi bil vesel, če bi lahko rekel, da smo v več kot dvajset letih delovanja vse naredili in kot društvo s tem imenom prenehamo delovati. Vendar ni tako, saj statistika kaže, da se bolezni srca in ožilja v Sloveniji še vedno povečujejo. Tudi v zdravstvu je še veliko rezerv za izboljšanje in pričakujemo, da bo do teh izboljšav prišlo. Ne bomo mirno gledali, aktivno se bomo vključevali v zdravstveno politiko, pomagali, kjer se da, kjer nas bodo pustili zraven, povedali, kaj doživljamo in kako bi želeli živeti. Nika Košak 21 Območno združenje Rdečega križa Laško IZ ZASEDANJA NAŠE SKUPŠČINE Zadnje dni preteklega leta se je na rednem zasedanju sestala Skupščina Območnega združenja Rdečega križa Laško, ki je po Statutu najvišji organ te humanitarne organizacije. Oblikujejo jo predstavniki vseh krajevnih organizacij RK laške in radeške občine ter člani Območnega in Nadzornega odbora. Tokratnega zasedanja sta se, kljub stiski s časom, udeležili tudi članica Glavnega odbora RK Slovenije Marta Šmalc in direktorica Centra za socialno delo Laško Maksi-miljana Pihler. V minulem letu je namreč potekel mandat vsem članom organov skupščine, zato je bilo treba opraviti volitve članov za naslednje mandatno obdobje in imenovati sekretarja, ki mu je decembra prav tako potekel mandat. Skupščina bi morala sicer biti sklicana že sredi junija, vendar smo jo morali zaradi dolgega čakanja na pridobitev mnenja za imenovanje sekretarja iz Glavnega odbora RK Slovenije preložiti na kasnejši termin. Od omenjenega odbora do predvidenega termina prav tako nismo prejeli potrditve nominirancev za redna priznanja, ki jih običajno podelimo po skupščini na njenem slavnostnem delu. Na skupščini so v prvem delu pregledali in potrdili poročila za preteklo leto in se informirali o ^vseh aktualnih temah tekočega leta. Člani skupščine so se med drugim seznanili, da smo v preteklem letu zabeležili porast števila prosilcev za humanitarno pomoč za okrog 15 %, kar pomeni, da je naše pomoči v različnih oblikah sedaj deležnih že več kot 1.500 občanov Laškega in Radeč. Poleg prehrane so se povečale zlasti prošnje za pomoč pri plačilu različnih stroškov. Ker je sredstev vedno premalo in ker za pomoči praktično porabimo vsa z lastno dejavnostjo pridobljena sredstva, vsem in v tolikšnem obsegu seveda ne moremo pomagati. Do-nacije za tovrstne namene pa so skromne. Zaradi časov, ki prihajajo, po napovedih pa bodo še težji, je bila skupščina primorana poostriti nekatere kriterije za pomoč, da bodo pomoči deležni res najbolj šibki. Za bolj kvalitetno ureditev tega področja je bil sprejet Pravilnik o humanitarni pomoči Območnega združenja RK Laško, ki ga uresničujemo skupaj s Krajevnimi organizacijami RK laške in radeške občine. V nadaljevanju je skupščina obravnavala tudi predlog programa dela za letošnje leto, ki je izjemno obsežen in zahteven. Člani skupščine so se seznanili tudi s kadrovsko problematiko na RK, ki je zaradi izpada dveh delavk na javnih delih in porodniške odsotnosti že skoraj nevzdržna. SKUPŠČINA JE IZVOLILA NOVO VODSTVO IN NJENE ORGANE Skupščina je zaradi izteka mandata dosedanjim članom organov in delovnih teles po Statutu podala razrešnico ter izvolila novo vodstvo in člane organov. Za predsednico je bila izvoljena Marija Šmauc, za podpredsednika pa Mihaela Pečar in Miha Kunej; ti vodijo tudi Območni odbor kot izvršni organ. Nadzorni odbor bo vodila Jelka Remic, Častno razsodišče Jože Blas, Komisijo za področje javnih pooblastil Daniel Dobršek, Strokovni center za prvo pomoč, krvodajalstvo in preventivno zdravstveno dejavnost Nuša Konec Juričič, dr. med., Komisijo za socialna vprašanja in elementarne nesreče bo vodila Marija Šmauc, Svet za delo z mladimi pa Greta Labohar Škoberne. Skupščina je opravila tudi imenovanje sekretarja za naslednje mandatno obdobje. Na predlog Območnega odbora in po pridobitvi mnenja Glavnega odbora RK Slovenije, ki so ga izoblikovali šele po javni predstavitvi pri njih, je bil za sekretarja ponovno imenovan Vlado Marot, ki to delo na Rdečem križu v Laškem opravlja že polnih 25 let. PRIZNANJA RDEČEGA KRIŽA PODELJENA Na slavnostnem delu skupščine, ki je sledila rednemu zasedanju, smo podelili še redna in jubilejna priznanja Rdečega križa Slovenije. V preteklem letu je namreč kar šest Krajevnih organizacij RK obeležilo 60-letnico delovanja, in sicer: Jurklošter, Radeče, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž in Vrhovo. Zaradi jubilejev omenjenih organizacij se je temu ustrezno povečalo tudi število nominirancev za redna priznanja, saj nekateri od njih že vrsto desetletij opravljajo humano delo na terenu in doslej niso bili nominirani. Diplome RK Slovenije so prejeli: Janja Bervar, Ana Okorn, Zvonko Rugole, dr. med., Irena Sotlar in PGD Rimske Toplice. Bronaste znake RK Slovenije smo podelili: Stanku Seliču, Tereziji Ocepek, Jožici Ivšek, Karolini Medved, Terezija Peklar prejema zlati znak RK Slovenije za dolgoletno humano in požrtvovalno delo. Mariji Pušnik, Vesni Stopinšek, Antoniji Trebežnik, Cilki Kladnik, Vrtcu Ostržek Rimske Toplice, Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice in podjetju AGM Nemec, d. o. o., ki mu bronasti znak pripada kot največjemu donatorju leta 2007 v okviru Območnega združenja RK Zdravstvo in humanitarna dejavnost ■mum mm Laško. Izbor največjega dona-torja leta, torej tistega, ki je v takšni ali drugačni obliki največ pomagal pri reševanju stisk občanov, bo odslej za Območni odbor redna praksa. Srebrni znak RK Slovenije je prejela Ana Padežnik iz Sedraža, zlata znaka RK Slovenije pa sta bila podeljena Tereziji Peklar iz Rimskih Toplic in posmrtno tudi Olgi Suhodolčan iz Rimskih Toplic, ki je žal tri tedne pred podelitvijo umrla. Slavnostni del je popestrila glasbena skupina Tercet Domima z Jasmino. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo. PRVE TRI KRVODAJALSKE AKCIJE ŽE V MARCU Tudi v letošnjem letu smo pri Območnem združenju Rdečega križa Laško v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana in Transfuziološkim centrom Splošne bolnišnice Celje uspeli uskladiti in se dogovoriti o desetih terenskih krvodajalskih akcijah na območju laške in radeške občine. S tem želimo akcije čim bolj približati ljudem, jim omogočiti čim manjšo izgubo dragocenega časa in jim hkrati ponuditi večjo možnost pri izbiri terminov. Podatki za minulo leto kažejo, da smo bili uspešni tudi na tem področju, saj je kri darovalo 23 krvodajalcev več kot leto poprej, kar 1.069. Številka bi bila še za najmanj 200 krvodajalcev večja, če bi bili vsi krvodajalci evidentirani po kraju bivanja in ne po mestu odvzema. Teh podatkov pa žal ne dobimo. Vsem, ki ste pripomogli k temu dobremu rezultatu, se iskreno zahvaljujemo, hvaležnost pa izrekamo tudi v imenu vseh, ki jim je bila z vašo krvjo nudena pomoč. Tudi letos pričakujemo, da bo odziv krvodajalcev vsaj takšen, kot je bil lani, in da bodo tudi delodajalci naklonjeni krvodajalstvu, saj jim nenazadnje stroške zaradi odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje RS. Vse krvodajalce vabimo, da nam sporočajo težave, ki jih imajo z delodajalci, ki jih ovirajo pri njihovem družbeno koristnem in humanem početju. Prve tri akcije bodo že marca, in sicer: 2. marca v Radečah, 19. marca v Pivovarni Laško in 26. marca v Rimskih Toplicah na tamkajšnji osnovni šoli. Slednji bosta od 7. do 10. ure za potrebe Splošne bolnišnice Celje. NAŠIH SLAVLJENCEV JE ZNOVA VEČ Pred 90 leti se je pisalo leto 1919. Leto dni je minilo od konca prve svetovne vojne, bil je čas, ko je bilo zaradi ponovnega miru in vračanja k normalnemu življenju zagotovo rojenih več otrok. Tako bi vsaj lahko sklepali iz informacij, ki smo jih zbrali o letošnjih slavljencih, tistih, ki praznujejo 90 let. Njihovo število se je v primerjavi z lani skoraj podvojilo. Medtem ko smo imeli lani le ducat jubilantov, starih 90 let, jih je letos v Občini Laško kar 23. Med njimi pa so na žalost samo trije predstavniki moškega spola. V laški občini imamo sicer kar 69 22 Zdravstvo in humanitarna dejavnost ■mum mm občanov, starih 90 in več let, najstarejši med občani pa je Janez Božič iz Rimskih Toplic, ki stopa v 101. leto starosti. Druga najstarejša občanka in najstarejša ženska predstavnica pa je Frančiška Jančič z Vrha, ki prav tako stopa v 101. leto starosti. V letošnjem letu se znova veselimo 100-letnice: visok jubilej bo praznovala Ema Adam iz Zidanega Mosta. Tudi letos bomo v biltenu beležili kratke vtise ob obiskih pri njih, saj pri Območnem združenju Rdečega križa Laško ohranjamo lepo navado, da vse slavljence (po predhodnem dogovoru z domačimi, seveda) skupaj z županom in predstavniki kraja ter krajevnih društev obiščemo. Konec decembra sta 90. rojstni dan slavili dve naši občanki, in sicer Helena Dovečar z Rimske ceste v Laškem in Veronika Selič iz Sedraža, januarja pa smo se ustavili pri prvi naši slavljenki v letošnjem letu Mariji Kokotec. Pri Heleni Dovečar Predzadnji dan lanskega leta nas je pot najprej zanesla k Heleni Dovečar na Rimsko cesto v Laškem, v hišo, ki je razpeta med Savinjo na spodnji strani in cesto Laško-Rimske Toplice nad njo. Dan prej je namreč praznovala svojih 90 let. Skupaj z županom Občine Laško Francem Zdolškom sta jo obiskala tudi predsednica Območnega združenja RK Laško Marija Šmauc, ki je bila nekaj let tudi njena sodelavka na socialnem skrbstvu v Laškem, in predsednik KS Laško Martin Kokotec. Prepričani smo, da Helene ni treba posebej predstavljati, saj je bila dolga leta uslužbenka na socialnem delu v Laškem in zadnjih nekaj let pred upokojitvijo tudi vodja Skupnosti socialnega skrbstva. Od takrat bo že skoraj trideset let. Spominja se začetkov dela na tem področju, ko je kot uslužbenka občine delala najprej za socialne zadeve, potem pa so se oblikovale skupnosti socialnega skrbstva, bolj znane kot SlS, iz njih pa so pozneje nastali centri za socialno delo. Helena jesen življenja preživlja v družbi hčerke Irene, zeta Zlatka, ki ji z bogato, ustvarjalno žilico večkrat popestri njen vsakdan, dveh vnukov in pravnukinje, ki jo pogosto obiščejo. Do predlani, ko ji je ponagajalo zdravje, je bila mnogo bolj delovna in ustvarjalna, skrbela je zase. Sedaj je nekoliko težje. Omeniti velja, kar ni pogosto, da ji je bilo v posebno veselje prevajanje stare gotice. Na njeni bogati knjižni polici je med drugim veliko leksikonov, ki so pisani prav v tej pisavi. 90 let Veronike Selič Poseben sprejem smo istega dne doživeli pri družini Veronike Selič, ko smo ji za njen 90. rojstni dan poleg župana prišli voščiti še predsednik Krajevne skupnosti Sedraž Jože Lapornik, predsednik Društva upokojencev in ZZB-ja Sedraž Branko Pavčnik, predsednik Krajevne organizacije Rdečega križa Sedraž Damjan Knez, prostovoljka RK Tilka Lukmar in predstavnica Društva invalidov občine Laško Cvetka Šardi. Domači so nam skupaj s slavljenko pripravili prisrčen sprejem. Veronika je bila vedro razpoložena. Nasmejali smo se kot že dolgo ne in tudi zapeli. Samo želeli smo si, da bi ji bilo v družbi sinov Edvarda in Srečka z družinama še dolgo tako prijetno. Tik pred zaključkom redakcije biltena pa smo žal izvedeli, da je prenehalo biti njeno plemenito srce. Zato vsem svojcem in domačim izrekamo iskreno sožalje. Prva letošnja slavljenka je Marija Kokotec iz Zidanega Mosta K letošnji prvi slavljenki smo se podali v Obrežje 10 pri Zidanem Mostu ali lokalno »preko Amerike v Briše«. Tudi Marijo Kokotec je namreč doletela čast, da ji je za 90. rojstni dan prišel voščit župan Franc Zdolšek, ob njem pa še članica Sveta Krajevne skupnosti Zidani Most Tatjana Tržan in predsednica Društva upokojencev Zidani Most Zlata Strel s soprogom Mirom. Domači so pripravili prisrčen sprejem in kar nekaj hišnih specialitet, ki se jim ni bilo moč upreti. Slavljenka Marija je z vso iskrenostjo izražala vznesenost nad našim obiskom, kar nam je bilo v posebno zadovoljstvo. Izvedeli pa smo tudi marsikaj zanimivega. Med drugim to, da se je iz Brunka nad Radečami, kjer je rasla v družbi osmih otrok, primožila v Briše na kmetijo, kjer je bilo treba trdo delati. Marijinemu možu je bila prvotno namenjena njena sestra, a je vmes posegla vojna in ob bombardiranju je bila smrtno poškodovana, zato je zasnubil Marijo. Mož je nekaj časa delal na železnici in zato je bilo še toliko težje, saj je bila včasih primorana narediti tudi takšna dela, ki jih en sam težko naredi. Ponosno pohvali svoji hčerki Majdo in Alenko, ki sta bili pridni učenki in z njima nikoli ni imela nobenih hudih skrbi, prav tako pa ne skriva zadovoljstva, da so k hiši dobili Marjana, pridnega in dobrega »ta mladga«. Sicer pa se sedaj pri njih družijo že štiri generacije. Mariji tako lepšajo trenutke dve vnukinji in dve pravnukinji. Da je bila Marija odlična kuharica, vedo povedati tudi drugi, in po njeni poti gresta tudi hčerki, pa čeprav vsaj Majda zatrjuje, da ji ne seže do ramen. JESENSKI DNEVI SO BILI V ZNAMENJU NUJNIH VZDRŽEVALNIH DEL Minulo leto si bomo ob vseh slabih in dobrih dogodivščinah pri Rdečem križu v Laškem zapomnili tudi po tem, da smo po 51-ih letih, kolikor je stara naša zgradba RK na Aškerčevem trgu, uspeli opraviti nekaj nujnih vzdrževalnih del. Z uspešno prijavo na razpis FIHO za naložbe, kjer smo uspeli dobiti nekaj sredstev, in s pomočjo občin Laško in Radeče, donacijo in lastnimi sredstvi amortizacije, nam je uspelo zamenjati vsa okna na poslovnem delu objekta in dvoje vrat na skladiščnih prostorih. Po dvajsetih letih pa smo opravili še nekatera druga nujna vzdrževalna dela od brušenja sten in pleskanja, obnove parketa in tal, menjave svetlobnih teles, instalacij, vse do nekaj nujne opreme. 26 novih stolov smo prav tako pridobili s prijavo na razpis FIHO že v letu 2007. Vsa obnovitvena dela in nova oprema so stala nekaj manj kot 12.000 EUR. Pogoji dela in sprejem številnih strank in obiskovalcev ter slušateljev raznih oblik izobraževanja na našem sedežu bodo odslej prijetnejši. Z DOBRIMI ŽELJAMI V NOVO DESETLETJE V prazničnem decembru smo že enajsto leto poskušali polepšati trenutke občanom z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, povezanim v Društvo Sožitje občine Laško, in otrokom iz rejniških družin. Ko smo pred enajstimi leti Občina Laško, Kulturni center Laško (sedaj STIK), Območno združenje Rdečega križa Laško in Društvo Sožitje občine Laško (nekaj let pozneje se nam je pridružil še Center za socialno delo Laško) strnili voljo in moč, še slutili nismo, da bo ta prireditev ohranila svoj značaj in postala pomemben sestavni del prazničnega dogajanja v Laškem. Odtlej skupaj z izvajalci programa in donatorji vsako leto sredi decembra pripravimo dobrodelno prireditev, ki jo zaključimo z obiskom dobrega moža. Vse pa nam uspeva samo zato, ker je veliko tistih, ki nam s sredstvi, nastopom ali storitvami in dobro voljo obogatijo naša hotenja. Dobre želje so nam tokrat poleg naših prispevkov in vloženega truda Občine Laško, Društva Sožitje občine Laško, JZ STIK Laško, Centra za socialno delo Laško in Območnega združenja RK Laško pomagali združiti še: Modeteks, d. o. o., iz Spodnje Rečice, Zdravilišče Laško, d. d., Banka Celje, d. d., Penzion Vitapark Laško - Franc Camloh, Mercator, d. d., Ljubljana, Tušev market 23 v Laškem, Pivovarna Laško, d. d., Gratex, d. o. o., Laško, krajevne organizacije RK Laško, Marija Gradec, Rečica, Rimske Toplice in Vrh, Oto Koblič, s. p., s Strmce in Elektro Frigo, d. o. o., s Strmce. Posebej pa nas je presenetil tudi Laški akademski klub, ki je poleg igrač k akciji pridal še denarni prispevek. Vsem iskrena hvala za prispevke in sodelovanje. Hvaležni pa smo tudi vsem sodelujočim v programu, ki so svoj nastop na tokratni prireditvi podarili udeležencem, in sicer: Franci Rajh, predsednik Društva Sožitje občine Laško izreka zahvalo direktorju Zveze društev sožitje Slovenje Tomažu Jerebu. KD Koral in vokalna skupina Lilija, učenci in učiteljice OŠ Primoža Trubarja Laško s prilagojenim programom, KUD Veseli upokojenci iz Laškega, nastopajoči iz rejniških družin, Špela Kovač Sanda in Violeta Kreže, član društva Sožitje Aleš Rajh, župan Občine Laško Franc Zdolšek, direktor Zveze društev Sožitje Slovenije Tomaž Jereb, Ivan Medved, Jožica Škorja, Alojz Primon, rejnice, tehnično osebje Kulturnega centra Laško in mediji. Organizatorji se vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujemo. Stroški celotnega projekta, tako v materialnem kakor storitvenem in finančnem prispevku, znašajo 6.500 EUR, veliko pa je bilo tudi prostovoljnega dela vseh članov organizacijskega odbora. To je zagotovo lepa vsota in hkrati bogato darilo vsem 83 posameznikom, ki smo jih povabili na prireditev in jim izročili darilo. SKUPINA ZA OSTEOPOROZO ŠE DELUJE Od novembra leta 2007 pod okriljem Krajevne organizacije Rdečega križa v Laškem deluje skupina za osteoporozo, ki je sicer v sestavi Območnega društva bolnikov z osteoporozo Celje. Njihov namen je bil približati aktivnosti društva na lokalno raven vsem, ki se soočajo s tovrstno boleznijo, in tistim, ki bi želeli kaj več narediti na tem področju še v času, ko bolezni in z njo povezanih težav še ni. Zaradi skromnega števila članic in članov društva iz Laškega je težko načrtovati tiste aktivnosti, ki bi jih želeli in ki bi jih lahko izvedli, meni koordinatorica skupine Jožica Rajh. »Ni nas dovolj za suho vadbo, še manj za mokro, ki jo imamo v laškem zdravilišču,« pravi gospa Jožica. Različna predavanja, suha in mokra telovadba, skupna srečanja so le nekatere od aktivnosti, ki jih članom namenjata Območno društvo bolnikov in Krajevna organizacija RK Laško. Po mnenju Jožice Rajh bi bilo zaželeno, da se nam pridružite tudi vsi tisti, ki ste doslej še oklevali oziroma ste na novo izvedeli, da vas muči osteoporoza. Vabimo vas, da se v času uradnih ur oglasite na sedežu Rdečega križa, kjer se lahko včlanite in izveste še več o delovanju skupine. Vlado Marot DEJAVNI TUDI POZIMI Krajevna organizacija RK Rečica je skupaj z Območnim združenjem RK Laško lani avgusta uspešno izvedla krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 66 krvodajalcev. Zdravstvo in humanitarna dejavnost Z veseljem smo obiskovali naše krajane, ki so praznovali življenjske jubileje. Jeseni smo razdelili prehrambene pakete socialno ogroženim. Ob koncu leta smo obiskali vse krajane, starejše od 80 let. Z njimi smo pokramljali in jim prinesli pakete pozornosti, s katerimi smo jim skupaj s Krajevno skupnostjo Rečica, ki nas je finančno podprla, zaželeli vse dobro v letu 2009. Januarja pa smo dorekli program dela za letošnje leto. Najprej bomo imeli delavnice ročnih spretnosti, in sicer ob torkih od 17. ure dalje v Sindikalnem domu. Prva je že bila 3. februarja, naslednja pa bo 17. februarja, ko bomo izdelovali vizitke in umetno cvetje. Marca bomo imeli vsak torek od 17. ure naprej delavnice, na katerih bomo kvačkali, risali na steklo, izdelovali darilca in okrasne predmete iz slanega testa, velikonočne okraske in aranžmaje. Pričnemo 3. marca in zaključimo zadnjega v tem mesecu. Občni zbor bomo izvedli 19. aprila ob 15. uri, ko bomo razstavili tudi izdelke z delavnic. Letos bo krvodajalska akcija v našem kraju 13. avgusta. Načrtujemo še zdravstveno predavanje, oktobra pa srečanje starejših krajanov in krvodajalcev. Sicer pa na Postaji RK Rečica v Sindikalnem domu redno, vsak prvi ponedeljek v mesecu, izvajamo meritve krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola, vsak petek od 18. do 19. ure vse do konca marca pa poteka tudi telovadba v veliki dvorani doma. Poleg omenjenih rednih dejavnosti bomo nudili pomoč socialno ogroženim. Glede na sedanje razmere v gospodarstvu se bo število prosilcev za pomoč gotovo povečalo, zato pričakujemo od krajanov večjo solidarnost, morda s prostovoljnimi prispevki. Upamo, da nam bodo pri tem pomagala tudi podjetja, ki nimajo večjih težav pri poslovanju. MAŠ Društvo Sožitje občine Laško se zahvaljuje donatorjem Društvo Sožitje organizacija, ki se občine Laško je invalidska združuje v Zvezo Sožitje Slovenije in ima v svojih vrstah 165 članov. Društvo želi nuditi pomoč vsem osebam z motnjo v duševnem razvoju in njihovim staršem oziroma skrbnikom pri ustvarjanju pogojev za celovito vključevanje v družbeno življenje. Društvo že nekaj let uspešno izvaja programe za vseživljenjsko učenje oseb z motnjo v duševnem razvoju na lokalni in državni ravni. Uspešno smo pridobili prostovoljce, ki te osebe tudi spremljajo. Izvajamo izobraževanje in usposabljanje družin v štirih stopnjah, seminarje ob koncih tedna za sorojence ter babice in dedke in programe za ohranjanje psihofizičnega zdravja družin. Izvajamo socialne programe, kot so seminarji ob koncih tedna za osebe z motnjo v duševnem razvoju in njihove starše. Izvajamo delavnice za OMDR, ki jih uspešno vodijo prostovoljke vzgojiteljice Vrtca Laško in druge prostovoljke Društva Sožitje. Radi se družimo, zato tudi organiziramo piknik s kulturnim in športnim programom ter strokovni izlet. Ob zaključku leta sodelujemo pri organizaciji in izvedbi že tradicionalne kulturne prireditve Laško združuje dobre želje, na kateri Božiček obdaruje osebe z motnjo v duševnem razvoju in otroke iz rejniških družin. Da pa lahko izvajamo opisane programe, poleg prostovoljnega dela potrebujemo tudi finančna sredstva. Zato se v imenu staršev in oseb z motnjo v duševnem razvoju Društva Sožitje Laško iskreno zahvaljujem vsem donatorjem, ki so nam namenili del sredstev iz dohodnine za leto 2007, vsem donatorjem, ki so finančno in materialno sodelovali pri izvedbi kulturne prireditve Laško združuje dobre želje, ter donatorjema Banki Celje, d. d., ki je namesto poslovnih daril ob zaključku leta 2008 podarila 1.000 evrov, in Socialnim demokratom, ki so podarili 500 evrov. Še enkrat se vsem donatorjem prisrčno zahvaljujem za njihove prispevke in jih obenem prosim za pomoč tudi v letu 2009. Mat. št. društva: 5139520 Davčna št.: 99698838 Transakcijski račun: 06000 - 0007421769 pri Banki Celje Vsak od nas živi v svojem svetu, polnem obveznosti in težav. Vsak si je že kdaj rekel Dovolj imam ... in se vprašal Čemu?, potem pa je videl, kako je znova prižgal iskrico v nemočnih očeh, ki so bile še včeraj polne obupa. Predsednik društva Sožitje Laško Franc Rajh NOVO!!! SPECIALISTIČNA KARDIOLOŠKA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU LAŠKO NOVO!!! Zaščitite Vaše srce, spoznajte Vaše tveganje. Pregledi in svetovanje. Preventiva in zdravljenje. Ohranimo skupaj dobro zdravje Vašega srca. Za rezervacije in informacije pokličite 03/734 5 700. Zdravilišče Laško, Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško ttf ZDRAVILIŠČE LAŠKO TERME I CENTE« MEDICINE I WELLNESS j HOTEL Hiša generacij/Vzgoja in izobraževanje Center starejših - Hiša generacij Laško Družabni turnir v šahu V jeseni 2008 smo navezali stike s člani Šahovskega kluba Ivana Majcna iz Sevnice, ki so se prijazno odzvali našemu vabilu na družabni šahovski turnir. Prinesli so igralne ploskve in šahovske figure. Tako se je, v popolni tišini, slišalo le klikanje ur in premikanje šahovskih figuric. Družabni turnir v šahu tako vabi vse navdušence šahovskih partij, da obnovite svoje znanje, ali ga izpilite, ali pa se naučite osnovnih potez skupaj v družbi z nami. Prihodnje srečanje bo v četrtek, 26. februarja, ob 17. uri, v Centru starejših -Hiši generacij Laško. Prva pomoč 4. decembra smo povabili študente medicine Univerze v Mariboru, ki sodelujejo v slovenskem projektu Za življenje, da nam obnovijo znanje nudenja prve pomoči, predvsem pa, da nas naučijo uporabljati de-fibrilator, ki je v nudenju prve pomoči za marsikoga neznanka. Tako smo povijali zlome, oskrbovali opekline, reševali tujke iz grla, nudili umetno dihanje in masažo srca. Veliko nam je ostalo v spominu, a upamo, da nam Vrtec Laško Veseli december December je bil za otroke in zaposlene v Vrtcu Laško nekaj posebnega - vseskozi nas je ovijala pravljična odeja, za katero so poskrbeli strokovni delavci vrtca. Predšolske otroke smo popeljali skozi čarobne dneve z raznolikimi dejavnostmi (ogledali smo si glasbeno-lutkovni predstavi Čarobna smrečica, Izgubljena snežinka, izdelovali okraske, vrtec v belo deželo s snežinkami spremenili, vsak oddelek je v dopoldanskem času obiskal dedek Mraz, izdelovali smo »lučke« ....). Veseli december smo zaključili 22. decembra s prireditvijo na občinskem dvorišču in prihodom dedka Mraza v organizaciji ŠMOCL-a. tega znanja ne bo treba prevečkrat uporabljati v vsakdanjem življenju. Razstava Europa Donna 16. decembra smo odprli slikarsko razstavo Europa Donna Slovenskega združenja za boj proti raku dojk. Slike so nastale pod čopičem žena, ki so se morale in se še soočajo z rakom dojk in so v tej umetnosti našle prostor za izražanje svojih bolečin, strahov ... A slike niso sive, s pisanimi barvami izražajo upanje na dobro, zdravo, brezskrbno življenje in to upanje so še dodatno podkrepili otroci OŠ Jurklošter, ki so s petjem in plesom na koncu privabili tudi obiskovalce, da so skupaj z njimi zaplesali ples prijateljstva. Petra Šuster Srečanje vdov laške občine Po zaslugi gospe Marice Lesjak, njenega truda in zamisli, je pred 10-imi leti krenil na pot prvi avtobus Rečica-Laško-Celje-Arja vas z vdovami. Navdušenje je bilo tako veliko, da smo se z avtobusom peljale še dvakrat. Število udeleženk je bilo vedno večje in težko bi bilo spraviti tako veliko žensk na avtobus, zato so se odločile za druženje v Gostilni Bezgovšek. Srečanje je bilo lani tretje po vrsti. Ne dobimo se vsako leto. Prednovoletno srečanje je bilo 11. decembra. Zaupamo si svoje težave, kajti živeti je treba naprej. Letos se nas je zbralo preko 120. Lepo je, kadar človek ni sam. Obujamo lepe misli, slabe pa damo v pozabo. Trenutki srečanj Ta dan so strokovni delavci povabili otroke, starejše od treh let, in starše na čajanko pred vrtec, od koder so se v mraku, z lučkami v rokah, odpravili na občinsko dvorišče. Staršem in obiskovalcem so otroci pod vodstvom vzgojiteljic pripravili program s plesom in petjem. Poseben čar otroškemu petju so dale citre s svojim nežnim tonom. ostanejo v lepem spominu, za praznične dni, ko te stisne pri srcu, ko si sam. Obiskal nas je Božiček z lepimi darilci in željami. Za duhovitost celotnega srečanja pa se še enkrat zahvaljujem gospe Marici Lesjak in gospe Reziki Padar. Ivanka Sevšek Srečanje rečiških 60-letnikov Knjiga življenja je naše telo, sekunde v minute, ure v dneve, ta v leta se tko in obrnilo se je 60. Povojna leta, 1948 - bilo je hudo, vse sta pobrala obvezna oddaja, vladal je informbiro, staršem, kje vzeti včasih. Zrasli smo v krepke žene in može -noben vihar zlomi nas ne! Včasih sošolci bili smo mi -rečiška pa laška, nato srednja šola, v ponos tistim, ki v Rečici ostali smo ali tistim, ki jih pot je zanesla v tujino ali po Sloveniji, vendar v našo prelepo rečiško dolino vračajo radi se vsi. Tako sem srečanje začela konec novembra, ko smo se zbrali na skromni, a okusni večerji v Gostilni Čater. Sneg, ki je tisti večer kar krepko padal, nas je malo prehitro razdvojil, vendar smo si obljubili, da se ob okroglem jubileju zopet dobimo. Ivanka Sevšek Za konec so otrokom pripravile presenečenje njihove vzgojiteljice, ki so postale pravljični medved, zajček in miška in s svojo igro na snegu priklicale tudi težko pričakovanega dedka Mraza. Ta prijazni dedek je otrokom delil darila, se z njimi pogovarjal, najpogumnejši so mu sedli tudi v naročje. Prijazni kuhar je otroke pogostil s palačinko. Tudi topel ŠMOCL-ov čaj je ob rajanju ob veseli glasbi prav prijal. Kako so otrokom žarele oči ob zadovoljnih in veselih starših in kako prijeten je bil občutek nas iz vrtca in kako je vse skupaj potekalo, je težko opisati v teh vrsticah. To je treba doživeti. In srečna sem, ker sem to doživela. V imenu otrok in mojem imenu hvala vsem, ki ste popestrili ta večer. Elizabeta Pfeifer, pom. ravnateljice 25 Vzgoja in izobraževanje Otroci in ptice pozimi Zima je čas, ko se otroci veselih in nasmejanih obrazov igrajo na snegu, se sankajo, kepajo ali pa preprosto samo skačejo. Tudi otroci iz Vrtca Laško iz skupine Pikapolonic smo se veselili na snegu. Ob vseh vragolijah in igrarijah pa nismo pozabili na živali, ki se v teh mrzlih zimskih dneh prav nič ne veselijo. Za ptičke smo na igrišču postavili ptičjo krmilnico, kamor vsako jutro natrosimo seme, vsak otrok pa je izdelal tudi svojo ptičjo hišico. V vrtcu seveda ne gre brez zgodbic in tako sem otrokom pripovedovala zgodbice o živalih, pa tudi sami so imeli na voljo knjige, ki so jih z zanimanjem prebirali in se ob njih pogovarjali. Vendar nismo ostali samo pri ptičkih, dotaknili smo se tudi drugih živali in njihovih bivališč. Prek gibalnih igric smo spoznavali njihovo hojo, z glasovnimi igrami pa tudi njihovo oglašanje. V skupini Pikapolonic smo spoznavali živali in pridobivali zavest ter sočutje, jih spodbujali k spoštovanju ter zanimanju za njihove življenjske razmere. Z vsemi dejavnostmi sem poskušala otroke usmerjati v aktivno delovanje za živali in naravo ter njuno ohranitev, hkrati pa sem jih tudi seznanjala z različnimi pristopi k spoznavanju narave. Pikapolonice Dočakali smo prvi sneg Letošnji božično-novoletni prazniki z belo prevleko iz snega niso bili preveč radodarni. Pa vendarle smo ga dočakali. Takoj v ponedeljek, ko smo se po praznikih zopet srečali v vrtcu, smo teh nekaj snežink, ki jih je padlo, do konca izkoristili. Veliko časa smo porabili, da smo se dobro oblekli (šale, kape, rokavice, bunde oz. kombinezone). V takšni opravi smo odhiteli na sneg. Bilo ga je le za vzorec, vendar za nas ravno prav. Poiskali smo lopatke, z njimi počistili okolico peskovnika in plezala, tako da za nami ni ostalo prav veliko belega. Zima pa je dobro vedela, da pri tem le ne sme ostati in tako nam je na polovici januarja zopet postregla z belim puhom. Tokrat smo lahko iz snega celo ustvarjali. Izdelali smo snežaka, ga opremili po svoje in občudovali svoj izdelek. Ob ustvarjanju na snegu nam je postalo prijetno toplo in lička so se nam obarvala rdeče. Pa naj še kdo reče, da je pozimi hladno. Če najdeš pravo opravilo, te tudi ogreje. Zima tudi v igralnici Z zanimanjem smo prisluhnili tudi glasbeni pravljici Živali pri babici Zimi. S trganjem papirnatih prtičkov na koščke in metanjem teh smo uprizorili snežinke, ki so z našo pomočjo padale z neba. Ob glasbi smo plesno uprizarjali gibanje živali, ki so prihajale k babici Zimi po toplo obleko, babica pa jim je z obleko tudi postregla. Ker pa otrokom zime ni nikoli dovolj, smo jo tudi likovno uprizorili. Otrokom sva ponudili barvni papir in belo barvo. Ob ustvarjanju s čopiči so uživali in na list jim je uspelo pričarati pravo zimsko idilo. Želimo si, da se zima vsaj še nekaj časa ne bi poslovila, da bi ob njenih radostih še naprej uživali. Ježki, Andreja Polutnik in Irena Mlakar I I IvrtecIDEBRO^^H Obisk učiteljic slovenskega jezika iz Argentine Od 18. do 28. januarja je potekal Seminar za učitelje in učiteljice, ki poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini v Argentini in Avstraliji. Financirala sta ga Ministrstvo za šolstvo in šport in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, program pa je pripravil Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Seminar je potekal v Laškem in Ljubljani. V okviru programa je bil načrtovan tudi obisk v vrtcu in šoli ter ogled poteka pedagoškega procesa s poudarkom na vsebinah iz slovenskega jezika. V petek, 23. januarja, so v naš vrtec prišle štiri učiteljice iz Argentine v spremstvu svetovalke iz ZRSŠŠ ge. Dragice Motnik. Učiteljice so želele predvsem spoznati, kako mi „učimo" predšolske otroke pesmice, deklamacije, kako otroci spoznavajo slovenski jezik in širijo besedni zaklad. S kolegicami iz oddelkov otrok drugega starostnega obdobja smo v ta namen pripravile niz dejavnosti za vsak oddelek, da bi našim gostjam pokazale čim več načinov, pristopov oziroma metod s področja jezika. Z otroki smo se ta dan igrali socialne igre, jezikovne didaktične igre, otroci so pripovedovali ob slikah in dramatizirali vsebino pravljice, nekateri so utrjevali deklamacijo, prisluhnili novi pravljici, na koncu pa so si ogledali še lutkovno predstavo Muca Copatarica v izvedbi strokovnih delavk. V čas, ki nam je bil na voljo, smo skušali ujeti vso pestrost, ki nam jo učenje jezika lahko nudi. Gostjam smo pripravile tudi zbirke različnega materiala s področja jezika, predvsem tistega, kar so videle na hospitacijah. Želele smo, da bi lahko tisto, kar so videle, še kdaj uporabile pri svojem delu. V kasnejšem pogovoru smo nekoliko bolj natančno predstavile vrtec, pogoje dela, pa tudi naše cilje, metode in načine, kako se na vsakodnevno delo pripravljamo. Veselilo nas je, da smo imeli priložnost spoznati Slovenke, ki živijo v za nas tako oddaljenem in tudi verjetno drugačnem svetu. Presenetilo nas je, kako dobro govorijo slovensko, glede na to, da predstavljajo tretjo generacijo Slovencev, živečih v Argentini. Naše gostje pa so bile presenečene in navdušene nad pogoji dela, ki jih imamo v vrtcu, glede na to, da je to javni vrtec. Jerica Laznik Mokotar OS Primoža Trubarja Laško Srečno novo leto Učenci pri krožku d ramatizacije pod vodstvom Ane Cestnik, otroški pevski zbor pod vodstvom Tanje Bezgovšek in učenci višjih razredov, ki obiskujejo šolski parlament pri Saši Kočiš, smo se zbrali skupaj in za konec lanskega leta priredili predstavo Srečno novo leto. V igri je sodelovalo okrog 70 pridnih in delovnih otrok. Ta prispevek pa bi izkoristila še za to, da se zahvalim zaposlenim v Kulturnem centru Laško, saj so nam omogočili prostor in ponudili pomoč pri ozvočenju in postavitvi scene. Samo predstavo je z igranjem na klavir popestril Aljoša Škorja, ki tudi sicer spremlja otroški pevski zbor na njihovih nastopih. Vsem hvala in srečno novo leto. Ana Cestnik 2. sezona sodelovanja v Šolski košarkarski ligi Letošnje šolsko leto poteka druga sezona vključitve naše šole v Šolsko košarkarsko ligo (ŠKL). Lanska udeležba je bila zelo uspešna, zato smo se letos projekta lotili s še večjo zagnanostjo, pri čemer je najpomembnejše dobro sodelovanje med šolo in Košarkarskim klubom Zlatorog ter sponzorjem Pivovarno Laško. Sodelovanje v ŠKL je za šolo res, kot v današnjem času radi rečemo, pravi projekt, saj je potrebno sodelovanje in povezovanje kar precej ljudi, ki smo odgovorni vsak za svoje področje. Na prvem mestu je seveda košarkarska ekipa, ki jo sestavljajo dekleta in fantje. V košarkarskem klubu Zlatorog že dolgo 26 Vzgoja in izobraževanje poteka kakovostno delo z moškimi ekipami, delo z dekleti pa se je pričelo šele na pobudo sodelovanja v ŠKL pred tremi leti. V delo ekipe ŠKL so vključeni trije trenerji: Silvo Brumec, Simon Zdolšek in Aleš Antaver. V ŠKL je vključenih precej različnih krožkov, ki s svojimi izdelki tudi tekmujejo. Tako zelo uspešno deluje fotografski krožek pod mentorstvom Andreja Gobca. Odlična je navijaška skupina pod mentorstvom Majde Marguč. Likovni krožek pod mentorstvom Alijane Zakonjšek je že lani uspel osvojiti 3. nagrado, letos pa seveda nadaljuje svoje uspešno delo. Na tekmi so potrebni komentatorji, ki so člani novinarskega krožka pod mentorstvom Mojce Povše. Video krožek pod mentorstvom Marka Sajka pa je tudi že uspel izdelati nekaj filmov. Sam vse skupaj poskušam nekako koordinirati. Brez podpore ravnateljice in pomočnic ravnateljice pa projekt v osnovi ne bi mogel zaživeti in biti tako uspešen. Za nami je predtekmovalni del. Žreb nam je določil peto skupino, ki so jo sestavljale štiri ekipe, tri iste kot lani. Poleg nas še OŠ Louisa Adamiča Grosuplje in OŠ Črnomelj. Novinka je bila OŠ Vič iz Ljubljane, ki je bila naša prva gostja v dvorani Tri lilije. Tekma je bila neenakovredna. V kolikšni meri, pove sam rezultat - 115 : 4 (13 : 0; 33 : 2; 33 : 0; 36 : 2) za nas. Vsekakor je bil pohvale vreden zavzet in športen odnos do igre naših košarkarjev in košarkaric, omeniti pa velja tudi lepe plesno-navijaške točke naše navijaške skupine. Druga ekipa, ki je prišla k nam v goste, je bila lanska znanka, OŠ Mirana Jarca Črnomelj. Tekmo smo nestrpno pričakovali, da bi videli letošnje razmerje moči. Končala se je z rezultatom 77 : 16 (16 : 2, 37 : 4, 51 : 10). Dekleta so tekmo začele tako kot na prvi tekmi, z malce bojazni. Nato pa so pridobivale na samozavesti in izvedle nekaj zelo lepih akcij v napadu, v obrambi pa ves čas igrale zelo zagrizeno in zavzeto. Fantje so pričeli tekmo maksimalno motivirano z odlično hitro in gibljivo obrambo, tako da so z veliko lepimi protinapadi spravljali gledalce na noge. Dekleta so v tretji četrtini nadaljevala z zavzeto obrambo in učinkovitimi protinapadi, fantje pa so še naprej z borbeno in lepo igro višali rezultat. Sledilo je prvo gostovanje pri OŠ Louisa Adamiča v Grosuplju. Rezultat 73 : 35 (25 : 2; 12 : 18; 26 : 4; 10 : 11) za domačo ekipo sicer jasno pove, da je predvsem premoč domačih učenk še vedno precejšnja, saj gre nedvomno za eno najboljših ekip pri nas. V igri deklet smo videli precej divjanja in prehitrih podaj. Premalo pa je bilo gibanja brez žoge, kar je nujno za uspešno igro proti tako močnemu nasprotniku. Fantje so svoj del odigrali solidno in ga tudi uspeli dobiti. Je pa tudi res, da so pogoji za igranje v Grosuplju precej drugačni kot v večini drugih dvoran, saj gre za zelo majhno telovadnico in verjetno imajo tudi zato vse gostujoče ekipe tam nekaj več problemov. Sicer pa so bili domačini dobri gostitelji in vzdušje je bilo kljub našemu porazu dobro. Prvič so se na gostovanje odpravile tudi naše navijačice in uspele tudi v gosteh prikazati lepe navijaške točke. Četrta tekma je bila še naša zadnja doma. Gostili smo OŠ Louisa Adamiča. Tekmo je snemala ekipa ŠKL, reportaža pa je bila objavljena v oddaji ŠKL na POP TV. Naši učenci, ki so tekmo spremljali v velikem številu, so se lahko pomerili v nagradnih igrah in v igrah Zvezdogled in Miss simpatičnosti. Tekma se je pričela z začetnim sodniškim metom župana Laškega Franca Zdolška. Na tekmi so bili gostje spet precej boljši in zmagali z rezultatom 70 : 40 (27 : 1; 36 : 15; 60 : 20). Ponovno se je pokazala predvsem velika kakovostna razlika med dekleti, fantje pa so svoj del tekme dobili. Gostje imajo res zelo kakovostno ekipo deklet, naše pa se jih že malce bojijo in so verjetno tudi zato delale precej dodatnih nepotrebnih napak. No, tu je bilo še televizijsko snemanje, kar je nekaterim povzročalo še dodatno breme. Za igro je vsekakor treba pohvaliti fante, ki so prikazali nekaj res odličnih akcij. Ena od akcij je bila v oddaji ŠKL izbrana za akcijo tedna. Sledila je povratna tekma z OŠ Vič v Ljubljani. Tekma se je končala z rezultatom 108 : 38 (28 : 0; 20 : 11; 38 : 4; 24 : 23) za našo ekipo. Odigrana je bila rutinsko, vendar z dovolj zagnanosti in borbenosti, tako da se je ves čas kazala velika premoč. Tekmo so odigrali resno in športno, za kar lahko vsem igralcem samo čestitamo. Prav ta odnos naših košarkaric in košarkarjev je najboljše vračilo za našo podporo. Zadnjo tekmo smo odigrali v gosteh v Črnomlju. Končala se je z rezultatom 62 : 38 (23 : 4; 36 : 11; 50 : 25) za nas. Tako smo si na najboljši način zagotovili 2. mesto v skupini in napredovanje v osmino finala. Tekmo so naša dekleta pričela zagnano in s hitro igro uspešno prihajala do metov iz bližine in tudi uspešno zadevala. Dobro so igrale tudi v obrambi. Tako je prednost hitro naraščala. Fantje so nadaljevali začeto igro deklet in s hitro igro prednost uspešno večali in končali prvi polčas s prednostjo 25 točk. Malce drugačna slika je bila v drugem polčasu, ko je očitno našim dekletom malce zmanjkalo motivacije in so igrale zelo počasi. Vseeno pa je bilo to dovolj, da so obdržale prednost. Podobno je bilo s fanti, tako da se je tekma končala s podobno razliko kot prvi polčas. Črnomaljci so se tudi letos izkazali kot zelo dobri in prijazni gostitelji. Tekma je potekala v dobrem športnem vzdušju. Snemala jo je ekipa ŠKL, reportaža s tekme pa je bila ponovno objavljena v oddaji ŠKL. V osmini finala nam je žreb dodelil OŠ Livada iz Velenja. Seveda vsi upamo na preboj v četrtfinale. Na koncu pa je seveda treba omeniti še naše košarkarice in košarkarje, ki sestavljajo šolsko ekipo. Košarkarice: Laura Vodišek, Katarina Videc, Tjaša Teršek, Urška Gaberšek, Urška Požin, Kristina Camloh, Pia Polak, Valentina Zajtl, Petra Dermota, Tjaša Dermota, Nataša Savic, Larisa Bolčina. Košarkarji: Denis Vodišek, Matic Maček, Miha Ožek, Andraž Vorina, Marko Vasiljevič, Luka Krajšek, Tomaž Knapič, Dominik Sojč, Matic Kovač, Klemen Požin, Damjan Zupanc, Matic Jelen, Nejc Stanič. Albin Simonič Učenci 4. razreda matične šole Laško smo v okviru dodatnega pouka slovenščine tudi letos sodelovali na literarnem natečaju Gradim svet iz besed, v katerem je v lanskem letu sodelovalo okrog 7.000 osnovnošolcev. Učenci so dobili devet sličic, ki so jih razvrstili v poljubni vrstni red in jih povezali v izvirno zgodbo. Ker je naloga kar zahtevna, so do konca vztrajali in napisali zgodbo trije učenci. Med napisanimi zgodbami je bila najbolj izvirna in besedno bogata zgodba Taje Jančič. Njeno zgodbo smo tudi poslali založbi Rokus klett. Jasna Lapornik Skrivnost zlatega ključka Zunaj pada dež. Naš mali detektiv Uheljček je sedel za svojo mizo, ko je zazvonil telefon. »Oglasi se, Magda!« je zaklical. »J a, šef.« Ko se je tajnica Magda pogovorila, je prihitela v sobo in dejala: »Jejhata, jejhata. Šef, imamo nov primer. V Dimnikarskem dolu so oropali gospo Ježevo, vzeli so ji nekaj zlatnine, ki jo je hranila v posebni omari, ker ....« 27 Vzgoja in izobraževanje »No, že dobro, Magda. Glavno je, da se sedaj odpravimo tja.« Pot je bila dolga, vendar se je z avtom kar hitro prišlo do imenitnega dela mesta, imenovanega Dimnikarski dol. Na vsaki strani ceste je bil drevored. Ko je detektiv prispel do Dimnikarskega dola, je pozvonil na vratih gospe Ježeve. Komaj se je dotaknil zvonca, ga je močan sunek povlekel v hišo. Gospa Ježeva je bila vsa objokana, saj so ji odnesli dragoceno zlatnino in tudi ključka od trezorja ni našla. vprašala gospa Stisk. Ali ni v tej hiši ravno takšen nakit, kot so ga ukradli gospe Ježevi? Razmišljala je o gospodu Črnogledcu. Res je malo čudaški, ampak zakaj bi on okradel gospo Ježevo? Odločila se je, da bo o svojem odkritju obvestila detektiva Uheljčka. Detektivu so bile vse te informacije zelo koristne, vendar se mu je zgodba začela zelo zapletati. Detektiv Uheljček se je sprehodil po stanovanju, kjer je opazil mačko in ptiča. Gospa Ježeva je bila zelo živčna. Po dobri uri razlage gospe Ježeve se je detektiv ves izmučen odpravil nazaj v svojo pisarno. V pisarni je detektiv razmišljal o primeru. Zagledal se je skozi okno in skoraj zaspal, ko je nekdo potrkal na vrata. Ne da bi kdo kaj rekel, je vstopil gospod, ki je bil oblečen v modre hlače, rumeno majico in rjav klobuk ter začel govoriti. Vse, kar je povedala gospa Ježeva, je ponovil tudi gospod brez imena. Nato je odvihral skozi odprta vrata in zdirjal do trgovine Srečko z vrečko. Detektivu so se veke kar same povesile. Dobil je idejo, da lahko naredi zemljevid, ki mu bo v pomoč pri raziskavi primera. Vzel je svinčnik in papir, na katerega je narisal pot. Začetek poti je označil s križcem, konec pa s krogom. Odpravil se je do tajnice Magde in ji rekel, da se bo za nekaj časa odpravil h gospe Ježevi, ki jo bo poprosil, da mu da ptiča Pokija. Slutil je, da bi mu ptič Poki lahko pomagal razrešiti ta primer, saj je opazil, da je Poki zelo pameten ptič. Gospa Ježeva mu ga je dala, ker ji je detektiv razložil, da ga potrebuje za razrešitev primera. Poki je bil vesel, ker se bo vsaj za nekaj časa rešil tečnega mačka. Gospa Stisk je bila soseda gospoda Črnogledca in zelo rada je opazovala življenja svojih sosedov. Ko je jutranje sonce posijalo v sosedovo staro črno hišo, je obsijalo kamin, ogledalo, nakit. »Joj, nakit?!« se je z zanimanjem potiho Detektiv Uheljček se je odpravil iskat sledi zločinca in vzel svojo rumeno lupo. Gospod Črnogledec pa se je prav takrat odpravil iz svoje črne hiše na potep po mestu, saj ni slutil, da mu pretijo težave. Uheljček tokrat s seboj ni vzel svojega ptiča, saj bi bila ta pot zanj prenevarna. Detektiv Uheljček zakriči: »Ustavi konje!« Gospod Črnogledec se je prestrašeno obrnil: »Kaj sem pa storil?« »Ukradli ste nakit gospe Ježeve,« je z jeznim glasom dejal detektiv. Gospod Črnogledec se je začel umikati, kar naenkrat pa je stekel. Detektiv je pripeljal gospoda Črnogledca na policijsko postajo, kjer so že bili drugi osumljenci tega primera. Ko se je končalo prepoznavanje osumljencev, se je izkazalo, da sta krivca prodajalka in prodajalec. Prodajalka si je vseskozi želela zlato uro gospe Ježeve, ki je bila vredna ogromno premoženja. Prodajalko so zaslišali in priznala je, da je prisilila svojega moža, da ji je pomagal oropati gospo Ježevo. V trezorju sta našla samo nakit in zlati ključ, ki se jima ni zdel prav nič vreden. Tedaj pa je ptiček Poki vzel zlati ključek v svoj kljunček. Ptiček Poki se je pri detektivu odlično počutil, saj ni imel hudobnega mačka, pa tudi dovolj svobode je imel. Detektiv je opazil, da se ptiček noče ločiti od zlatega ključa. Ko je v odkrivanje sledi vključil še ptiča, je odkril, da ravno ta ključek odpira še en trezor gospe Ježeve, kjer hrani neprecenljivo bogastvo -zlato uro, ki pa je tatovi niso uspeli ukrasti. Detektiv je pohvalil ptička, bil je zadovoljen z rešitvijo tega primera in je tudi sebi čestital. Taja Jančič, 4. razred ■PSlVRH NADlLASKIM I Zimska šola v naravi na kmetiji Ložekar Prebudila sem se v ponedeljkovo jutro. Bila sem zelo srečna, saj smo peti razredi odhajali v zimsko šolo v naravi. S starši smo v avto naložili smuči, palice, smučarske čevlje, čelado in kovček z oblekami. V Laškem nas je čakal avtobus. Na avtobus smo oddali kovčke, smučarsko opremo pa nam je odpeljal kombi. Poslovili smo se od staršev in se s prijatelji in učiteljicami odpeljali v Logarsko dolino. Vso pot smo lahko opazovali reko Savinjo. Prispeli smo do turistične kmetije Klemen-šek - smučišča Ložekar. Sprejel nas je gospodar Aleš, nam povedal pravila in potek šole v naravi ter nas pospremil do sob. Najprej smo si ogledali smučišče. Odšli smo v jedilnico, kjer nas je čakalo kosilo. Po kosilu je sledil počitek. Vsi smo komaj čakali, da gremo smučat. Smučišče je bilo 28 urejeno. Vsi smo se lahko zapodili na bele strmine. Po končanem smučanju smo se v svojih sobah preoblekli in odšli v jedilnico, kjer smo imeli pouk. Iz kuhinje je že dišalo po naši večerji in kmalu je bila miza obložena z dobrotami. Vsi utrujeni smo odšli v svoje sobe in mirno zaspali. Naslednji dan nas je že zjutraj prebudilo sonce in čudovit pogled na gorovje. Učiteljice so ocenjevale urejenost sob in nočni mir. Dan je bil poln dejavnosti: smučanja, počitka, pouka in zabave. Šli smo tudi na pohod z lučkami. Po prihodu pa nas je pričakalo prijetno presenečenje: Rok Marguč, ki je državni prvak v bordanju. Povedal nam je vse o bordanju in da odhaja v Korejo na tekmovanje. V sredo in četrtek me je bolezen položila v posteljo. Prijazna gospodinja mi je prinašala čaj in hrano v sobo. V petek pa sem lahko že odšla smučat - na tekmovanje, kjer sem bila četrta. Zelo težko nam je bilo, ko smo v petek okoli druge ure odhajali domov. Te zimske šole v naravi ne bom nikoli pozabila. Eva Frece, 5. razred Živahno in delovno ob koncu leta Začelo se je oktobra s tradicionalno prireditvijo v gasilskem domu, namenjeno našim krajanom, ki so dopolnili 70 let in več. »Starejši, ko postajaš, bolj si otročji, ker v mislih podoživljaš svojo mladost.« Tako pravijo starejši, ki se vsako leto zelo razveselijo kulturnega programa, v katerem sodelujejo učenci naše šole. Zgodovina je naša najboljša učiteljica. Ob prazničnem spominu na pokojne, 1. novembru, so učenci sooblikovali kome-moracijo pri spomeniku. Zelo pomemben projekt v naši krajevni skupnosti je tudi gradnja vodovoda Vrh-Tevče-Reka-Trojno. V petek, 28. novembra, je pri novozgrajenem rezervoarju potekala slovesnost ob odkritju obeležja. S pesmijo in recitacijami smo se predstavili tudi na tej slovesnosti. Novembru je sledil praznični december. V decembru je bilo še posebej veselo, živahno in v pričakovanju. Tako nas je v naši cerkvi, cerkvi sv. Lenarta, 5. decembra Vzgoja in izobraževanje obiskal sv. Miklavž. Tudi ob tem dogodku nismo manjkali. Z učenci smo uprizorili krajšo priložnostno igrico, peli pesmice in sodelovali z Miklavžem. S pridnostjo in molitvijo smo kmalu pregnali parklje, da nas je dobri mož lahko nagovoril in obdaril. Svoje poslanstvo je opravil zelo dobro, svečano in v prijaznem tonu. To pa še ni bilo vse. V šolsko telovadnico smo 19. decembra povabili tudi dedka Mraza. * Pričakali so ga predšolski in šolski otroci skupaj s svojimi starši. V praznično okrašeni telovadnici so se sprostili in uživali ob petju, igri in plesu. Z dramatizacijo pravljice Kajetana Koviča se je predstavilo vseh 20 učencev 1. in 2. razreda, ki so bili v vlogi mačkov, muck, mačkonov ... Glavno vlogo sta imela seveda maček Muri in muca Maca. Ob koncu je med otroke prišel dedek Mraz in jih obdaril. Ob odhodu so se mu zahvalili, mu zaželeli sreče, obilo zdravja, z željo, da se drugo leto zopet vidimo. Zaključili smo s klepetom in domačim pecivom, ki so ga spekle skrbne mame. Marija Kotar OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice S pesmijo in plesom v praznične dni Zadnji mesec v letu 2008 smo v duhu sproščenega in veselega decembra preživeli tudi na Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice. Na sam praznični dan smo na Miklavževem sejmu v Laškem obiskovalcem ponudili v prodajo v šoli izdelane voščilnice in izdelke, ki običajno pridejo prav v tem prazničnem času. Bolj, ko so se decembrski dnevi približevali praznikom, bolj se je čutil utrip predprazničnega vzdušja. Tako smo lahko 19. decembra v Dvorani Tri lilije uživali v navdušujočem nastopu akrobatsko-plesne skupine Flip iz Pirana, proti večeru pa sami popestrili drugim bližajoče praznike z nastopom na prireditvi Veseli december v Laškem. S pesmijo in plesom so obiskovalcem voščili učenci plesno-ustvarjalnega krožka pod mentorstvom Špele Medved in pevci MPZ Žarek, ki ga vodi Alenka Štigl. Še posebej veselo je bilo 24. decembra, saj je na šoli potekalo plesno rajanje s karaokami. Za svoj glasbeni nastop so se pripravljali učenci vseh razredov in tako na predbožični dan sošolcem, zaposlenim na šoli, staršem in drugim obiskovalcem dokazali, da v Rimskih Toplicah ne manjka dobrih pevcev. V prvem delu so se predstavili učenci razredne stopnje. Proti novemu letu so najprej zaplesali učenci plesnega krožka, sledile so karaoke in glasbena pravljica Dedek Mraz, v zaključku prvega dela pa so se predstavile tudi mažoretke. V stilu strašnih Jožetov oz. Palčnikov sta program povezovala Blaž in Primož Palčnik, ki sta poskrbela še za dodatno prijetno vzdušje. Nastopu mlajših so sledili petošolci in učenci višjih razredov, ki so prav tako poskrbeli za ples, veselje, smeh in kvalitetne nastope. Program drugega dela so povezovali Špela Lesičar, Gašper Gračner, Polona Palčnik in Monika Vračun, ki so sami napisali duhovito povezovalno besedilo. Da so karaoke potekale na dovolj strokovni in kulturni ravni, gre glavna zasluga učiteljici glasbene vzgoje Alenki Štigl. Strokovna komisija z gospo ravnateljico na čelu je imela izredno težko nalogo. Izbrati je morala najboljše med najboljšimi, čeprav so bili po besedah ravnateljice vsi nastopajoči zmagovalci. Poslušalce, med katerimi je bilo tudi veliko staršev in zunanjih sodelavcev, so najbolj prepričali učenci 7. a in 9. b ter trio učencev iz 7. b. Dolžina aplavza poslušalcev je izbrala končnega zmagovalca. Tim Unuk, Luka Oder in Florjan Ajdnik, ki jih je na harmoniki spremljal Boštjan Ivšek, so jih prepričali z legendarno Slakovo pesmijo Čebelar. Od leta 2008 smo se tako poslovili v veselem vzdušju, z dobrimi željami in nasmejanimi obrazi. Po prazničnih dnevih smo, tako kot že nekaj let, medse povabili upokojene učitelje in delavce šole. Prijetno srečanje so vsem skupaj s kratkim programom popestrili učenci predmetne stopnje pod vodstvom učiteljice Alenke Štigl. Pesmi, kot so Biseri sreče, Čebelar, Malo miru, Za prijatelje, glasba izpod rok citrarke Monike Rožej in pianistke Lane Maksime Rumbak, so ponovno zbližale nekdanje sodelavce. Polni prijetnih vtisov in spominov smo si zaželeli srečno novo leto in se poslovili z verzi Pavčkove pesmi: Živeti. Zmeraj do kraja. Preživeti. Začeti s kraja. Pa kaj zato, če svet ni raven! Pač bo, kar bo in nekaj zraven. Andreja Golouh, Franc Brečko ^HpšIjurklošter I Obiskal nas je Božiček 19. decembra la ni smo v našem kra ju pripravili že 17. prireditev za naše najmlajše. Organizirali smo gledališko lutkovno predstavo Piščanček Čiuko, ki jo je v šolski telovadnici uprizorilo gledališče z Jesenic, in prihod Božička, ki je na dvorišču kartuzije obdaril okrog 90 otrok. Prireditev je dobro uspela in z odzivom smo zadovoljni, še bolj pa bi bili, če bi Božiček natrosil tudi sneg. Spet pa smo izkusili, kako neprimerna je telovadnica za gledališke predstave, saj je bil govor igralcev zelo slabo slišen, pa tudi odmevalo je, kar je močno vplivalo na kakovost predstave. Vsi si želimo, da bi kmalu dobili dvorano, ki nam jo že tako dolgo obljubljajo. Rada bi se zahvalila vsem, ki ste pripomogli k izvedbi prireditve: staršem, ki ste prijavili otroke k obdarovanju, gospodu Božičku in vsem, ki ste mu pomagali izbirati in pripraviti darila, ter vsem sponzorjem in donatorjem, predvsem KS Jurklošter, ki s svojim prispevkom omogočate, da ima Božiček kaj deliti. Hvala tudi Božičkovemu vozniku in pomočnikom. Hvala torej vsem, ki ste pripomogli, da so bili obrazi naših otrok nasmejani in zadovoljni. Magda Stopinšek Sodelovanje z domovi starostnikov Na naši šoli že več let delujeta folklorna skupina in krožek RK. Lansko leto smo dejavnosti povezali in pričeli obiskovati starostnike v domovih in pri njih nastopati. Zanje smo v tednu RK pripravili program, s katerim smo se predstavili obiskovalcem v obeh laških domovih. Plesni nastop je spremljalo tudi krajše gledališko delo. Med poletnimi počitnicami smo nastopali še v domu v Loki pri Zidanem Mostu. V Hiši generacij v Laškem smo obiskovalce in oskrbovance razveselili tudi decembra. Še posebej smo bili veseli, da so obiskovalci z nami zaplesali ples prijateljstva. Veseli smo, da nam je ob pomoči staršev, ki so otroke vozili na nastope, ter ob pomoči občinskega odbora RK in domačega kulturnega društva uspelo izpeljati vse nastope. Upamo, da bomo tudi letos uspešno navajali naše učence na strpnost in medgeneracijsko sodelovanje in da bomo s svojimi nastopi uspeli razveseliti še več starejših občanov. 29 Vzgoja in izobraževanje Ko smo novembra obiskali KS Marija Gradec, je učiteljica na PŠ Reka Cvetka Teršek pripravila tudi predstavitev te šole. Ugotovili smo, da je njena zgodovina nadvse zanimiva, pomenljivo pa je tudi številčno upadanje učencev skozi čas. Tokrat njen prispevek objavljamo v celoti in vabimo tudi vse druge matične in podružnične osnovne šole, da pobrskajo po svojem arhivu in se nam predstavijo - od postavitve prvega zidaka, prvih učencev v šolskih klopeh do danes. Zgodovinske fotografije, na katere boste morda naleteli, so zelo dobrodošle. Prispevke in fotografije pošljite na elektronski naslov bilten@lasko.si ali na naslov Občina Laško, za Laški bilten, Mestna ul. 2. Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo! Podružnična šola Reka Vas Reka leži na desnem bregu potoka z enakim imenom. Čez potok nam pogled uhaja na bližnji Drenov hrib in naselje Olešče. Iz Laškega sta vas in šola oddaljena približno šest kilometrov. Šolstvo na Reki se je začelo že daljnega leta 1885 v preurejeni nekdanji gostilni na hribčku nad današnjo šolo. Prvo leto je šolo obiskovalo 62 otrok. Ker je število šoloobveznih otrok naraščalo, je šola postala premajhna. Novo šolsko poslopje je leta 1901 za 9.650 goldinarjev zgradil podjetnik Andrej Stegenšek iz Tevč. V tej zgradbi poteka pouk še danes. Šola je letos stara 108 let. Med mnogimi učitelji, ki so poučevali na naši šoli, je bil tudi znani mladinski pisatelj Tone Seliškar (1922-1925). Med II. svetovno vojno je eden od nemških učiteljev sežgal vse slovenske učne knjige, celotno knjižnico in arhiv, prav tako je med vojno zgorela tudi polovica šole, drugo pa so pogasili krajani, da se ni ogenj razširil na vas. Po vojni so šolo popravili in pouk se je nadaljeval. Največje spremembe je šola doživela v letu 1991. Pouk se je začel v prenovljeni šoli (centralno ogrevanje, topla voda, urejene sanitarije, vetrolov). V šolskem letu 2007/08 pa so nam prepleskali vse stene in stavbno pohištvo. Danes poteka pouk na naši šoli v enem kombiniranem oddelku (1. in 2. in 3. razred.). V šolo prihajajo učenci z Reke, iz bližnjih vasi in zaselkov Tevče, Olešče, Padež, Požnica in Ojstro. V letošnjem letu je to sedem učencev. Na šoli sta zaposleni ena učiteljica in kuharica, ki opravlja tudi delo snažilke. Organizirano je tudi varstvo vozačev po pouku do 13.30. Za učence so organizirane različne interesne dejavnosti, ki pa se z leti spreminjajo. Letos so to bralna značka, šolska hrani- lnica in ustvarjalni krožek. V združenih močeh pripravljamo ustvarjalne kulturne, naravoslovne, tehniške in športne dneve, slednje pa že dve leti združujemo s PŠ Rečica, tako da spoznavamo tudi druge kraje v naši okolici. Vsako leto pripravimo kulturno prireditev Veseli oder, na kateri se učenci s pesmijo, igro, skeči in plesom predstavijo staršem in krajanom. Vsako drugo leto nastopamo na prireditvi za starejše občane in krvodajalce KS Marija Gradec. V vsakem letu poleg rednega šolskega dela opravljamo še kakšno zanimivo dejavnost. Tako smo že sodelovali v mednarodnem projektu Pasavček - Red je vedno pas pripet, pripravili novoletno družinsko delavnico, izdelali knjigo o sebi in naših družinah, sodelovali na delavnici na kulturnem dnevu ob Trubarjevem letu, izvajali delček programa FIT Slovenija ... V tekočem letu pa se vključujemo v projekt Evropska vas. Samo peščica nas je, a z malimi in pridnimi rokami veliko zmoremo. Učiteljica Cvetka Teršek Podružnična glasbena šola Laško PGŠ Laško nikoli ne počiva V Podružnični glasbeni šoli Laško imamo skozi vse šolsko leto veliko nastopov. Poleg nastopov, ki so v učnem načrtu (interni nastopi, oddelčni nastopi, izpitni nastopi), nas vsako leto za sodelovanje pokličejo številne organizacije oziroma društva. Tako smo redni gostje v Zdravilišču Laško, že kar tradicionalno sodelujemo z Osnovno šolo Primoža Trubarja in tudi s PŠ v Debru, sodelujemo tudi z Vrtcem Laško, Hišo generacij, Domom starejših, nastopamo ob slavnostnih priložnostih, ki jih organizirata STIK in JSKD, na nastopih v Knjižnici Laško in na prireditvah zabavnega značaja (kot na primer Dorijev večer). Veseli smo povabil za sodelovanje na številnih prireditvah, saj to dokazuje, da ima glasbena šola v utripu Laškega vedno večjo vlogo, in to spoznanje je za nas priznanje. Naj poudarim, da naših nastopov zunaj šole ne tržimo, torej naročniku naj ne bi predstavljali nikakršnih materialnih obveznosti, kar je tudi prav, saj so tudi izvenšolski nastopi del izobraževanja. Vendar pa je že od nekdaj največja pohvala za mladega glasbenika poleg bučnega aplavza predvsem dobra pogostitev. 30 Rada pa bi poudarila, da so učenci Podružnične glasbene šole Laško tudi in zlasti učenci osnovne šole. In prav ti učenci so praviloma najaktivnejši pri izvenšolskih dejavnostih v okviru OŠ, kar pomeni, da so zelo obremenjeni. Predvsem pa so to otroci in ne profesionalci, ki bi bili sposobni naučiti se in izpiliti program do te mere, da bi bil primeren za nastop. To zajema veliko dodatnih ur vadenja z učiteljem, ki pa je poleg teh nastopov dolžan predelati predpisano učno snov. Po drugi strani slab nastop pomeni za mladega glasbenika velik neuspeh in male psihološke krize. Ravno zaradi tega bi želeli, da nam vse ustanove, s katerimi sodelujemo, pravočasno sporočijo datum nastopa (za nas je seveda najbolj ugodno ob začetku leta, saj takrat načrtujemo svoje dejavnosti). Vse leto smo bili zelo aktivni, največ nastopov pa smo imeli v veselem decembru. Bilo jih je kar sedem, za razliko od preteklih let pa smo imeli kar dva velika božično-novoletna koncerta. Naš, že kar tradicionalni novoletni koncert smo letos morali razdeliti na dva koncerta, saj so nam izkušnje v prejšnjih letih pokazale, da je dvorana Kulturnega centra veliko premajhna za vse obiskovalce, ki bi si želeli z nami podoživeti božično-novoletno vzdušje, ki ga znajo pod strokovnim vodstvom mentorjev na prav poseben način pričarati le mladi glasbeniki. Koncerta smo razdelili na dva dela glede na zasedbo nastopajočih, in sicer na koncert solistov, plesa in komornih skupin, ki je bil 9. decembra, in na koncert orkestrov, ki je bil 16. decembra. Na prvem koncertu smo lahko videli vse oddelke plesa, odlične soliste in različne izvrstne zasedbe komornih skupin (kvartet tolkal, trio kitar, kvartet flavt, ansambel klarinetov, komorna zasedba trobil). Drugi koncert pa je bil koncert orkestrov. Prisluhnili smo lahko godalnemu orkestru pod mentorskim vodstvom Kristiana Kolmana in Maje Glavač, kitarskemu orkestru Temperamenta pod vodstvom Iztoka Grahka, harmon-ikarskemu orkestru z mentorjem Borisom Razborškom ter pihalnemu orkestru pod taktirko Marka Razborška, ki se je izvrstno znašel v vlogi mladega dirigenta pihalnega orkestra PGŠ Laško. Oba koncerta sta izzvenela zelo odmevno, kar so nam potrdili ■mum mm Vzgoja in izobraževanje/Mladi številni klici navdušenih poslušalcev, ki niso skoparili s pohvalami. Tako dobrih nastopov pa vsekakor ne bi mogli pripraviti brez predanih mentorjev, ki bi se jim še enkrat rada zahvalila za njihovo delo: učiteljici plesa Špeli Medved, učiteljem in korepetitorjem: Igorju Neratu, Marjanci Ocvirk, Nini Mole, Brigiti Mlakar, učiteljici saksofona Nevi Marn, učitelju harmonike in vodji harmonikarskega orkestra Borisu Razboršku, učitelju tolkal Dejanu Taborju, učiteljici violine in vodji godalnega orkestra Maji Glavač, učitelju trobil Rudolfu Kocmanu, učitelju kitare Matjažu Piavcu, učitelju klarineta Primožu Razboršku, učitelju violine in vodji godalnega orkestra Kristianu Kolmanu, vodji kitarskega orkestra Iztoku Grahku in vodji pihalnega orkestra Marku Razboršku. Seveda pa ne smem pozabiti na našo ravnateljico Rosano Jakšič, ki je nepogrešljiva pri izvedbi in organizaciji tovrstnih nastopov. Tatjana Brinovec, namestnica vodje PGŠ Laško A} smon m PROSTOVOLJSTVO Zaostrene družbene razmere, čedalje večja socialna odtujenost, razkroj družbenih vrednot in razcvet potrošniške miselnosti zahtevajo posebne ukrepe za blaženje socialnih stisk, ranljivih družbenih skupin ter marginaliziranih in deprivilegiranih posameznikov. 5. december, mednarodni dan prostovoljstva, je Organizacija združenih narodov razglasila 17. decembra 1985. Takšni dnevi nam ponujajo priložnost, da kritično ovrednotimo lastno vlogo v družbi, stopnjo lastne socialne odgovornosti ter razmislimo o različnih fazah človekovega življenja, ki slej kot prej pride do stopnje, na kateri je nemogoče živeti brez pomoči drugih. Ampak, kdo so ti drugi? Ali so ti drugi samo strokovni delavci, ki delajo v organizacijah, ki nudijo socialno oskrbo, ali so to svojci posameznikov, ki potrebujejo pomoč, ali si to morda tudi ti? Sočutje, aktivno preživljanje prostega časa, ljubezen do sočloveka, pridobivanje znanja, izkušenj in odgovornosti, vse to in še marsikaj drugega lahko poimenujemo z besedno zvezo prostovoljno delo. Samo ime »prostovoljno delo« v današnjem času brezobzirnega stremljenja k zaslužku ne odslikava prave vrednosti te plemenite dejavnosti. Pravzaprav si lahko priznamo, da besede, kot so prostovoljno, brezplačno, zastonj ...v naših miselnih procesih sprožajo predvsem asociacije na zadeve oziroma predmete, ki so le malo vredni ali nič. No, prostovoljno delo je v resnici pravo nasprotje tega. Plačilo, ki ga prejmete pri opravljanju prostovoljnega dela, ni materialne oblike in nima kratkoročnega učinka. Obogati vas za vse življenje in vam v zameno za vašo pomoč ponudi izkušnje, znanje in poglobljeno razumevanje temeljnih eksistencialnih problemov, ki jih boste nujno potrebovali pri osmišljanju lastnega življenja. Prostovoljno delo pa ne pomeni samo nudenja pomoči nekomu, ki jo potrebuje, pač pa je to tudi priložnost za povezovanje, druženje in medsebojno ustvarjanje. Saj se še vsi spominjamo časov, ko smo kot otroci komaj čakali na dogodek, ki se je imenoval Pisani balon. Brez takratnih prostovoljcev tega dogodka verjetno ne bi bilo. Vsaki generaciji ostane v spominu kakšen dogodek, pri organizaciji katerega jih je vodil moto »lepše je dajati kot prejemati«. Med prostovoljne akcije spada tudi vsakoletna tradicionalna prireditev Kres, ki ga v okviru ŠMOCL-a organizira skupina mladih prostovoljcev iz Laškega, katerim gre zasluga, da se je prireditev ohranila. Tina Rataj, dipl. soc. del. Neverjeten podvig mladih entuziastov VSILJIVKA Vsiljivka - film o življenju mladih v Sloveniji, ki na svojstven način govori o družbenem življenju mladih skozi njihovo perspektivo. Minilo je skoraj leto dni, odkar se je skupina mladih navdušencev spopadla s snemanjem svojega prvenca, filma Vsiljivka, ki temelji na socialni povezanosti mladih v Sloveniji, njihovih vrednotah in položaju, v katerem se danes nahajajo. Film je nastal v sodelovanju z Društvom ŠMOCL in evropskimi prostovoljci znotraj programa Mladi v akciji. Film je s pravo mero ironije, dvema glavnima ženskima vlogama, ki ju med celotnim filmom spremlja energična glasba, in prikazanim izkrivljenim sistemom vrednot hitro osvojil domače občinstvo in na sceno mladih v kraju prinesli nov, svež veter. Samo snemanje filma je trajalo nekaj mesecev in kot lahko izvemo iz prve roke, od mladega, osemnajstletnega režiserja in igralca Jonasa Lesjaka, je bilo za pripravo filma porabljenega veliko časa. Veliko časa pa je vzela tudi priprava scenarija, ki ga je napisala Anja Radaljac. Treba je bilo poiskati mlade igralce, ki so odigrali vloge, in pred tem poskrbeti za vse potrebne predpriprave. Kot že rečeno, film predstavlja današnjo slovensko mladino, mlade, ki so del evropske družbe, bistvo filma pa se osredotoča na zavračanje neznanega, nesprejemanje drugačnega vedenja in izgubo vrednot mladih v kapitalistični družbi, v kateri je Slovenija danes. Celoten film, kot pravi Jonas, se odraža v »urbanem« stilu mladih: resne melodije, ki spremljajo film, dialogi, ki temeljijo na mladinskem slengu in se prepletajo z jezo, so hkrati tudi melodični in dramsko zasnovani. Na drugi strani pa film gledalca prepriča predvsem z dobrim zvokom in sliko, odlično idejo ter zanimivimi kadri. Dialogi, ki potekajo med glavnimi igralci, so dobro zasnovani, zgolj v nekaterih prizorih se lahko zazna določene pomanjkljivosti v scenariju, ki se kažejo v posameznih nedorečenih situacijah. Sama igra in predstavitev posameznega karakterja v določenih trenutkih v gledalcu vzbuja občutek, da se igralci niso poistovetili z likom in se ne zavedajo trenutne realne situacije. Glede na to, da so film ustvarjali mladi na podlagi svojega pogleda na svet in mladino, pa lahko rečemo, da je Vsiljivka odličen projekt, ki je tudi druge spodbudil k aktivnemu angažiranju v svoji lokalni skupnosti, kajti prav mladi so tisti, ki bodisi zavestno bodisi nezavedno prinašajo spremembe. Medtem ko je v Sloveniji aktivizem mladih v nepridobitnem sektorju še vedno zapostavljen, je na zahodu to ena od najpopularnejših oblik zabave med mladimi. Nekoč je bilo tako tudi v Sloveniji, več stvari in dogodkov pa je vplivalo na spremembo trenutnega stanja. V začetku devetdesetih let sta splošen upad kulturnih vrednot in razpad ekonomije močno vplivala tudi na željo mladih po družbeno aktivnem udejstvovanju v sektorju nevladnih organizacij. Ta film ni prikazal le časa, v katerem živijo današnji mladostniki, temveč je odprl nov pogled na svet, v katerem mladina aktivno sodeluje v celotnem procesu ustvarjanja sedanjosti in prihodnosti. Sveto Živkovic Javni razpis Z idejo čez mejo Društvo Študentski, mladinski in otroški center Laško objavlja razpis za sofinanciranje mladinskih projektov v letu 2009. Namen javnega razpisa je spodbuditi aktivno participacijo mladih, omogočiti kakovostnejše mladinsko delo in podpreti izvedbo projektov. Skupna vrednost celotnega razpisa je 4.000,00 EUR. Na razpis se lahko prijavijo mladi od 14. do 29. leta s stalnim prebivališčem v Občini Laško ali v okviru svojih društev. Rok za oddajo: Prvi rok za predložitve vlog je 2. marec 2009, po tem datumu pa v letu 2009 vsak 5. v mesecu. Zadnji rok za predložitev vlog je 30. november 2009. Razpis je odprt do porabe sredstev. Več informacij lahko dobite na: tel: (03) 733 87 44 fax: (03) 733 87 40 e-pošta: info@smocl.com www.smocl.com 31 Mladi/Šport in rekreacija Javni razpis za sofinanciranje prireditev in projektov za leto 2009 2. februarja 2009 je bil objavljen razpis za sofinanciranje prireditev in projektov, ki jih Laški akademski klub sofinancira v letu 2009. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje prireditev in projektov, ki spodbujajo študijske, športne in kulturno-umetniške dejavnosti študentov in mladine. Pravico do sofinanciranja imajo društva, ki imajo sedež na območju Upravne enote Laško, društva, ki delujejo na območju Upravne enote Laško, in posamezniki, ki imajo stalno bivališče na območju Upravne enote Laško. Razpis je odprt od 2. februarja 2009 do porabe sredstev oziroma do 31. decembra 2009. Celotno besedilo razpisa je objavljeno na naši spletni strani (www.drustvo-lak.si) pod rubriko Obvestila. Za dodatne informacije pa lahko pokličete tudi na telefonsko številko 051 384 005 (Matej). Matej Špec Pogovor z deskarjem Rokom Margučem NAJRAJE TRENIRA NA ROGLI Rok Marguč se lahko v tej sezoni med drugim pohvali s 4. mestom na tekmi za SP v Kreischbergu, drugim mestom na tekmi za EP na Slovaškem in tretjo zmago za evropski pokal v paralelnem veleslalomu v Kasbergu. Zmage na EP ga postavljajo ob bok Dejanu Koširju in Roku Flandru, ki jima j'e to uspelo pred njim. Njegova največja uspeha doslej sta dve tretji mesti na tekmah za SP v Furanu (2007) in Bad Gestainu (2008). Reprezentanco trenira Švicar Gilles Jaquet, nekdanji svetovni prvak v paralelnem veleslalomu. Kako si zadovoljen s potekom letošnje sezone? S pripravami z novim trenerjem sem zadovoljen in tudi same vožnje na treningih so odlične. Te vožnje moram prenesti še na tekme in potem se bodo videli tudi rezultati. Na treningu v Azbakovem v Rusiji si začel pisati tudi blog, kot sam praviš, ker na poti pogosto ni nikogar, s komer bi se lahko pogovarjal in nenazadnje sproščal tudi jezo. Tako je, včasih potovanja trajajo tudi po več dni in s tisto majhno skupino, s katero smo skupaj že več let, si enostavno vsega tega časa ne moreš skrajšati, zato so tu blog, filmi itd. Na www.rokmarguc.com si zapisal tudi, da bi "vse priprave na tujih smučiščih zamenjal za domače smučišče, ki mi nudi vse in še več kot tuja smučišča." Zakaj je Rogla tako posebna? Če preživiš večino časa od avgusta do aprila v hotelih in tujih državah, potem veš, kaj ti pomeni trening doma. Poleg tega mi na Rogli nudijo povsem optimalne pogoje za moje treninge. Letos morate vse stroške treningov in tekmovanj kriti tekmovalci sami. Kako to uspe tebi? Na to vprašanje raje ne bi odgovarjal, ampak vseeno so tu starši, ki mi nudijo največjo podporo in se tudi trudijo pridobivati sponzorska sredstva. Sem pa od lani zaposlen tudi na Ministrstvu na notranje zadeve, na Oddelku vrhunskih športnikov na Policiji. Paralelni veleslalom in slalom sta posebna tudi zaradi neposrednega soočenja tekmovalcev, ena na ena. So tudi priprave na tovrstne tekme drugačne kot pri katerem drugem športu, je dobra psihična pripravljenost še pomembnejša? Ja, psihična pripravljenost je zelo pomembna, res pa je tudi, da včasih na samih treningih treniramo paralelno, in sicer tako, kot potekajo tekme. Za tvojo samozavest skrbi Zdravko Strniša. Kako se pripravljata na tekme? Na tekme se pripravljava z avtogenim treningom, vizualizacijo proge in seveda s pogovori. Deskaš pa ne le na snegu, temveč tudi na vodi. Kje si se prvič preizkusil v wakeboardingu? Lahko bralcem predstaviš ta šport? Wakeboarding sem prvič poskusil na nam bližjem mestu Gradec, in sicer na jezeru, kjer te vlečnica vleče v krogu, ti pa se držiš za vrv in bordaš na vodi. Podobno je, kot da bi smučal za čolnom. Svojega vzornika pa si kljub ljubezni do deskanja našel med alpskimi smučarji. Zakaj Bode Miller? Ker je nekako samosvoj, edinstven, psihično zelo stabilen. Zanimive so predvsem njegove vožnje, ki se v večini razlikujejo od drugih. Jasmina Štorman Pogovor s tekmovalcem v smučarskem krosu Simonom Jeclom ŽE V DRUGI SEZONI NASTOPANJA MED NAJBOLJŠIMI Simon Jecl, ki je športno pot začel kot alpski smučar, je pred lansko sezono sprejel pomembno odločitev: presedlal je med tekmovalce v smučarskem krosu (angl. ski cross), količke so zamenjale prepreke, več j'e tudi adrenalina. Iz štartnega bloka se na progo hkrati poženejo štirje tekmovalci, zato je tako zanje kot za gledalce to prava dirka. Z njim smo se pogovarjali sredi januarja, ko se je z najboljšimi na svetu meril v Severni Ameriki. Kako si zadovoljen s potekom letošnje sezone? Na prvi tekmi SP v letošnjem koledarskem letu v St. Johanu si v tretjem poskusu osvojil svoje prve točke za SP, hkrati pa si s 27. mestom celo izenačil najboljšo slovensko uvrstitev. Sezona se je sicer šele dobro začela, a sem z rezultati uvodnih tekem precej zadovoljen. Na prvi tekmi v St. Johanu sem nastopil zelo dobro in prvič v karieri osvojil točke za svetovni pokal. To je bil šele moj tretji nastop na tekmi za svetovni pokal, zato je to zame pomenilo še večji uspeh. Na dveh francoskih tekmah pa sem imel malo smole, saj sem na prvi v Les Contaminesu naredil večjo napako, na drugi v Flainu pa vozil dobro, a za las ostal brez finala. Z dobrimi vožnjami se lahko kosam z najboljšimi in to mi je v tem trenutku najpomembnejše. Kot edini od moških predstavnikov slovenske reprezentance si skupaj s Sašo Farič odpotoval tudi v Kanado in ZDA, kar potrjuje tvojo dobro pripravljenost v tej sezoni. Tam sta bili na sporedu dve tekmi za svetovni pokal, Saša je vmes nastopila še na X-games, jaz pa na ameriškem Nor-Am pokalu. Zame te tekme pomenijo nabiranje izkušenj, kar pa seveda ne pomeni, da sem šel na dopust! Kot na vsaki tekmi sem si tudi tam želel uvrstitve med najboljših 30 na svetu. Športno pot si začel kot alpski smučar. Foto: Peter Perunovič Zakaj si se odločil, da se preizkusiš še v smučarskem krosu? Alpsko smučanje sem treniral 13 let, bil sem dokaj uspešen, lani pa sem poskusil smučarski kros in takoj ugotovil, da mi ta disciplina bolj odgovarja. Mislim, da je bila to moja najboljša športna odločitev. Kaj te pri smučarskem krosu najbolj privlači? Pri smučarskem krosu me najbolj privlači to, da je to res prava »dirka«, saj se po progi hkrati spustijo štirje smučarji. Všeč so mi »bande« na ovinkih in dolgi skoki, ki včasih presegajo 40 metrov. Ves čas je prisotna tudi velika mera adrenalina, kar mi je še posebej všeč! Kako potekajo treningi? Je mogoče trenirati v Sloveniji? Smučarski kros je tesno povezan z alpskim smučanjem, saj so vsi »skikrosači« nekdanji alpski smučarji. Del treninga je tako še 32 Šport in rekreacija vedno namenjen vožnji med količki. Jaz sem v poletnih mesecih veliko treniral z alpsko ekipo. Prav smučarski kros pa treniramo na progah, pripravljenih za smučarski kros, ponavadi je to v tujini, saj pri nas teh možnosti (še) nimamo. Predvsem skoke in štart ter druge elemente, ki jih potrebujemo. Si se že udeležil tekmovanja Winter X-Games, ki velja za olimpijado ekstrem-nih športnikov? Na X-games še nisem nastopil, saj moraš biti za nastop povabljen. Jaz pa v smučarskem krosu še ne nastopam dolgo in si tako še nisem uspel ustvariti takšnega imena, da bi dobil povabilo. Mogoče drugo leto! Leta 2010 bo smučarski kros prvič uvrščen na olimpijski program. So tvoje misli in načrti že usmerjeni v Vancouver? Kakšne pogoje moraš izpolniti, da bi tam zastopal slovenske barve? Res je, smučarski kros je najmlajša olimpijska disciplina. Sam še ne razmišljam toliko o nastopu, saj je do tja še precej časa. Seveda pa so nastop na olimpijadi zagotovo sanje vsakega mladega športnika. Olimpijska norma še ni točno določena, najverjetneje bosta potrebni dve uvrstitvi med najboljših 30. Moj cilj je biti med najboljšimi v Sloveniji, nato pa bomo videli, kako se bo izšlo. Jasmina Štorman Pogovor s plezalko Matejo Hohkraut PRVA ČLANSKA DRŽAVNA PRVAKINJA V PK LAŠKO Decembra se je končalo državno prvenstvo v športnem plezanju v vseh kategorijah in disciplinah. V Plezalnem klubu Laško smo še posebej zadovoljni, saj se lahko prvič pohvalimo z osvojitvijo naslova državnega prvaka v članski kategoriji. No, če smo bolj natančni, je ta velik uspeh dosegla naša tekmovalka Mateja Hohkraut. V letošnji sezoni je med članicami dvakrat zmagala in enkrat bila druga, v svoji starostni kategoriji mladink pa je prepričljivo zmagala na vseh tekmah. Športno plezanje ni preveč znana športna disciplina, zakaj si se odločila za ta šport? Ze kot otrok sem rada lezla, še zlasti tja, kamor ne bi smela. V začetku tretjega razreda sem se pri uri športne vzgoje prvič spopadla s plezalno steno in bila sem tako navdušena, da smo se s profesorjem športne vzgoje dogovorili za treninge. Uspehi na tekmah pa so mi dajali še več elana, tako da mi nikoli ni bilo odveč trenirati. Res je, da to ni preveč znan in privlačen šport za gledalce, a ko enkrat padeš noter, ne moreš nehati. Poznamo več disciplin športnega plezanja. Katera ti je najbolj všeč? V Sloveniji potekajo tekme za državo prvenstvo v dveh kategorijah, to sta težavnost in balvan (bolder). Obstaja pa tudi disciplina hitrost. Če govorim o tekmah, najraje tekmujem v balvanih, kjer sem letos dosegla največji uspeh (državna prvakinja med članicami in mladinkami). V težavnosti ne tekmujem več, saj so me balvani preveč prevzeli, toda v naravnih plezališčih se še vedno z veseljem spoprimem tudi s kakšno daljšo smerjo. V okolici Laškega je kar nekaj naravnih plezališč... Ja, glede naravnih plezališč imamo veliko srečo, da imamo v bližini Kotečnik in druga manjša, a čudovita plezališča, ki jih s prijatelji vedno radi obiščemo. Čeprav imamo v bližini res veliko skal, primernih za plezanje, pa se, predvsem poleti, odpravimo tudi kam dlje, kjer več dni uživamo v plezanju in kampiranju. Povej še kaj o sebi. Začetki, uspehi, šola... Kot sem že dejala, sem začela plezati oktobra 1998. Naslov državne prvakinje sem prvič osvojila med cicibankami leta 2000 v težavnosti, kasneje pa mi je še večkrat uspelo zmagati v skupnem seštevku državnega prvenstva tako v balvanskem kot tudi težavnostnem plezanju. Postala sem šolska državna prvakinja, nastopala na tekmah evropskega mladinskega pokala in na mladinskih svetovnih prvenstvih, nekajkrat pa sem zmagala na mednarodnih tekmah v Ravenni. S šolo nimam prevelikih težav; končala sem I. gimnazijo v Celju, sedaj pa obiskujem prvi letnik Fakultete za šport v Ljubljani. Načrti, ambicije... Za naslednje leto se glede tekmovanj še nisem odločila. Če mi bo študij dopuščal, da bom dovolj trenirala in bom dobro pripravljena, bom tekmovala, v nasprotnem primeru pa bom kakšno sezono raje izpustila in plezala predvsem za svoje veselje. Vsekakor pa si želim, da se nekoč uvrstim v slovensko balvansko reprezentanco in tekmujem z najboljšimi »bolderašicami«. Mateja, čestitke in še veliko športnih uspehov, uspehov pri študiju ter čim manj poškodb. Novoletni pohod na Lisco 2. januarja se je 37 pohodnikov z Vrha nad Laškim in okoliških krajev podalo na tradicionalni, 6. pohod na Lisco. Po štirih urah hoje z nekaj postanki za okrepčilo so se najprej postavili pred objektiv, potem pa se pogreli ob krožniku ričeta ali jote. Tisti, ki so jih kljub večurni hoji v hrib srbele pete, so se še zavrteli ob zvokih harmonike. Jasmina Štorman Foto: Mar jan Petan Po poteh Pohorskega bataljona Leto se je zaokrožilo in lani dane besede, da se na Pohorju snidemo ob letu obsorej, smo udejanili. Planinsko društvo Zreče je že 31. zapovrstjo pripravilo spominski pohod Po poteh Pohorskega bataljona od Koče na Pesku do Osankarice in Kota. Tudi člani naših društev: Društva XIV. divizije Laško, Planinskega društva Laško, OZVVS Laško, Sever Laško in OZSČ Laško smo se že preizkusili na tej poti in dali svoj doprinos pri obuditvi spomina na herojske dni iz polpretekle zgodovine, še posebej na delovanje in končno, junaško, a žal pogubno dejanje Pohorskega bataljona pri Treh žebljih. Prav je, da se teh dogodkov vedno znova spomnimo in pripomoremo ohranjati spomin na naše pokončne in pogumne prednike. Udeleženci pohoda smo v soboto, 10. januarja, na pot krenili z avtobusom do Rogle, od tam pa peš do Koče na Pesku, kjer se je pričel spominski pohod. Letos je bila pot preko pohorskih mokrišč do Treh žebljev zaradi strukture snega zahtevna, a kljub utrujenosti so člani Pevskega zbora Društva XIV. divizije Laško v počastitev in slavo padlim zapeli nekaj partizanskih pesmi. Znoj in hlad sta opravila svoje, pot smo urno nadaljevali do Osankarice, kjer je bilo ob krajšem postanku z možnostjo ogleda spominske sobe prijetno zaužiti malo okrepčila. Po postanku smo se spustili do Kota, od koder smo nadaljevali z avtobusom do dvorane v Zrečah, kjer sta bila organizirana topli obrok in družabno srečanje z glasbo, plesom ... (le kje so bile tiste utrujene noge izpred dobre ure, dveh). Vrnitev je sicer običajno predvidena v popoldanskih urah, ker pa nekateri že ponavadi malo zamujajo, drugi se izgubijo, tretji pa iščejo oboje, je že krepak mrak, ko dobra volja na avtobusu pripomore k razmišljanju in besedam, da je sicer bilo naporno, a se čez leto dni ponovno podamo na pot Po poteh Pohorskega bataljona. K. Z. Foto: Jožef Krajnc Društva/Napovednik Pohodi članov DU Laško Člani DU Laško se na pohod odpravimo vsak drugi petek v mesecu. Zanj se je treba prijaviti ob torkih na sedežu DU Laško, Savinjsko nabrežje 6, od 8. do 11. ure. Lani smo se odpravili na Govce, Janče, Šmohor, Brnico, Kozjansko, Lipanco, Robanov kot, Goričko, po laški trški poti in v neznano. Tudi letos smo pripravili zanimiv program pohodov: na Geoss - Slivno, Resevno, Klokočovnik, Čemšeniško planino, Kravavico, Vogar, Špik, Bohor, Kapelo, po trški poti in v neznano. Tone Šterban F E B R U A R Torek, 17. februar - Center starejših - Hiša generacij: Maske iz papirja (Ana Tošic, Marjeta Dremel) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Zdravstveno predavanje Sonje Kačar: Sladkorna bolezen (ob 17. uri) - Muzej Laško: Odprtje razstave ob 40. obletnici Košarkarskega kluba Zlatorog Laško (ob 18. uri) Sreda, 18. februar - Center starejših - Hiša generacij: Rože iz krep papirja (Marica Lesjak) _ (od 9. do 11. ure) Četrtek, 19. februar - Center starejših - Hiša generacij: Rože iz nogavic (Marija Kamenšek) (od 9. do 11. ure) - Knjižnica Laško: Večer s Tomažem Šalamunom (ob 19. uri) Petek, 20. februar - Center starejših - Hiša generacij: Druženje s kamero (Boža in Bojan Herek) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Hrana kot dekoracija (Suzana Pavlin) (ob 18. uri) Nedelja, 22. februar - Ulice Laškega: 11. pustni karneval (ob 15. uri) Ponedeljek, 23. februar - Center starejših - Hiša generacij: Broške iz fimo mase (Dragica Samec) (od 9. do 11. ure) Torek, 24. februar - Center starejših - Hiša generacij: Oblikovanje gline (Ana Tošic) in Pleteni copatki (Tončka Bajrič) (od 9. do 11. ure) Sreda 25. februar Muzej Laško: Muzejska delavnica, predstavitev kamnitih sekir (ob 18. uri) Četrtek, 26. februar - Laško: Potopisno predavanje Urške Andrejc: Mongolija (ob 19. uri) Petek, 27. februar - Kulturni center Laško: Odprtje razstave Adela Seyouna (ob 18. uri) Vsak torek - Center starejših - Hiša generacij: Klekljanje (Marjeta Dremel) (od 7. do 9. ure). M A R E C Torek, 3. marec - Center starejših - Hiša generacij: Zgibajmo darilno vrečko (Marjeta Dremel) (od 9. od 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Otvoritev likovne razstave Ivana Jelinčiča Krasna si bistra hči planin (v sodelovanju z Aškerčevo ^domačijo) (ob 17. uri) Četrtek, 5. marec - Center starejših - Hiša generacij: Vrtec na obisku (ob 10. uri) - Knjižnica Laško: Psihološko predavanje mag. Silva Šinkovca: Samozavest in samospoštovanje (ob 19. uri) Petek, 6. marec - Center starejših - Hiša generacij: Voščilnica - paket presenečenja (Petra Šuster) (od 9. od 11. ure) Ponedeljek, 9. marec - Center starejših - Hiša generacij: Richelieu in vezenje (Anka Levičar) (od 9. do 11. ure) Torek, 10. marec - Center starejših - Hiša generacij: Kvačkanje (Ana Tošic) in Makrame želvice (Valerija Trtnik) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Zdravstveno predavanje Zdravje -naša izbira; brez bolečin in kemije, homeopatija (Bojan Košenina, dr. vet. med., dr. Dieter Wagner) (ob 16.30) Sreda, 11. marec Kulturni center Laško: Območno srečanje plesnih skupin (ob 17. in 19. uri) Četrtek, 12. marec - Kulturni center Laško: ABC abonmajček - koncert Irene Vrčkovnik (dopoldne) - Center starejših - Hiša generacij: Rože iz krep papirja (Marica Lesjak) (od 9. do 11. ure) Petek, 13. marec - Kulturni center Laško: Koncert moške vokalne skupine Poshluschtae (ob 19.30) - Center starejših - Hiša generacij: Leseni pajacki (Marjeta Dremel) (od 9. od 11. ure) Ponedeljek, 16. marec - Center starejših - Hiša generacij: Podstavki za kozarce (Jožica Rajh) (od 9. do 11. ure) Torek, 17. marec - Center starejših - Hiša generacij: Poslikava svile (Jožica Cajhen) (od 9. do 11. ure). Sreda, 18. marec - Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov - koncert ansambla _ Novi spomini (ob 19.30) Četrtek, 19. marec - Center starejših - Hiša generacij: Rože iz nogavic (Marija Kamenšek) (od 9. do 11. ure) Petek, 20. marec - Center starejših - Hiša generacij: Druženje s kamero (Bojan in Boža Herek) (9. do 11. ure) - Zavod Odon Jurklošter: Dr. Branislava Belovic, zdravnica: Preživeti pomeni spoštovati sebe in okolje (ob 19. uri) Torek, 24. marec - Center starejših - Hiša generacij: Košarice iz mila (Ana Tošic) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Družabni turnir v šahu (ob 17. uri) Sreda, 25. marec - Center starejših - Hiša generacij: Namizni okras iz slanega testa _ (Dragica Samec) (od 9. do 11. ure) Četrtek, 26. marec - Dom starejših Zdravilišča Laško: Kuhajmo skupaj (Branko Kunšek) (ob 8.30) - Kulturni center Laško: Gledališka komedija Hrup za odrom (Špas teater) (ob 19.30) Petek, 27. marec - Center starejših - Hiša generacij: Literarni krožek (Zlata Strel) (od 9. do 11. ure) - Kulturni center Laško: Območno srečanje odraslih folklornih skupin (ob 19.30) Ponedeljek, 30. marec - Center starejših - Hiša generacij: Zgibajmo velikonočnega zajčka (Aleksandra Smole) (od 9. do 11. ure) - Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških folklornih skupin (ob 17. uri) Torek, 31. marec - Center starejših - Hiša generacij: Mobile iz gline (Ana Tošic) (od 9. do 11. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Predavanje Magična moč rastlin (Jolanda Gobec) (ob 17. uri) - Knjižnica Laško: Izobraževalno predavanje s predstavitvami knjig Ruth Podgornik Reš: Sajenje sezonskih okrasnih rastlin (ob 19. uri) Ob torkih in četrtkih - Center starejših - Hiša generacij: Klekljanje (Marjeta Dremel) (od 7. do 9. ure) - Center starejših - Hiša generacij: Nordijska hoja (Jožica Rajh) (od 15. do 16. ure) Ob četrtkih - Center starejših - Hiša generacij: Telovadba (ob 17.30 in 18.30). A P R I L Sreda, 1. april - Kulturni center Laško: ABC abonmajček - glasbena predstava Orfej (dopoldne) Četrtek, 2. april - Kulturni center Laško: ABC abonmajček - glasbena predstava Orfej (dopoldne) - Knjižnica Laško: Prireditve ob mednarodnem dnevu knjig za otroke (dopoldne) - Kulturni center Laško: Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov (ob 17. in 19. uri) Petek, 3. april - Center starejših - Hiša generacij: Pletenje butaric (od 9. do 11. ure) - Knjižnica Laško: Predpraznična ustvarjalna delavnica (ob 17. uri) O Torek, 7. april o: - Knjižnica Laško: Boris Muževič: Podnebne spremembe - predstavitev o aktualne problematike (ob 19. uri) N< Sreda, 15. april a - Kulturni center Laško: Mavrica polk in valčkov - zaključni koncert (ob a 19.30) o i S' š 34 Oglasno sporočilo Ko drug drugemu izrečeta besede »Jaz te vzamem Mnogi med vami stopate polni upanja in pričakovanj na skupno življenjsko pot. Ker poroka ni le simbolična prelomnica vsakega para, ampak tudi nepozaben dan, ki se ga spominjamo vse življenje, v Thermani razumejo, da si vsi bodoči mladoporočenci želijo, da bi bil ta dan zanje nekaj posebnega. Dolgoletne izkušnje, idilično okolje Zdraviliškega parka, čudovit salon v bidermejerskem slogu so lahko razlogi, da svoj usodni DA izrečete prav pri njih ... in to vse dni v letu. Skrivnosti poročne pravljice, ki jo lahko doživite v Thermani, nam je razkrival vodja Programa gostinstva Boštjan Podvršnik. Kaj najbolj zanima mladoporočence, ko izbirajo sanjsko lokacijo za svoj poročni dan? Vsekakor jih zanima, kje se lahko pri nas civilno poročijo. Ker že vrsto let pripravljamo protokolarne poročne obrede, jim lahko ponudimo veliko lepih lokacij, kjer si lahko mladoporočenca obljubita večno zvestobo. Zlata dvorana s čarobnimi poslikavami ali Zdraviliški park, ki v objemu stoletnih dreves in skulptur priznanih kiparjev ponuja veliko čarobnih kotičkov za pripravo poročnega obreda, sta le začetni besedi poročne zgodbe, ki jo lahko z bodočimi mladoporočenci skupaj sestavimo. Za nadaljevanje zgodbe pa iščejo prostor tudi za poročno slavje. Kje lahko pripravite poročno slavje za bodoče mladoporočence? Koliko svatov bo udeleženih na poroki, je za nas prva informacija, ki jo od bodočih mladoporočencev potrebujemo. Nato jim lahko primerno svetujemo pri izbiri gostinskega prostora, ki bo ustrezal njihovim željam. V Thermani, d. d., lahko pripravimo poročno slavje na več možnih gostinskih lokacijah. Najbolj priljubljen je vsekakor naš Biedermeier salon v Zdravilišču Laško, v katerem poleg kulinaričnih in drugačnih umetniško-kulturnih dogodkov pripravljamo tudi poročna slavja. Za večje število gostov je primerna Restavracija Vrelec, ki sprejme tudi do 170 oseb, ena od lokacij pa je tudi Banketni salon, prav tako v Zdravilišču Laško. Po prenovi je bil zelo dobro sprejet tudi Hotel Hum. V njegovi restavraciji lahko pripravimo in izvedemo poročno zabavo za največ 130 svatov, upoštevajoč postavitev omizij. Letos pa smo pričeli poročne zgodbe pripravljati tudi v novem Wellness parku Laško, kjer lahko ponudimo hotelsko oz. a la carte restavracijo za 100 oz. 250 oseb. Vsaka zgodba se prične z uvodom. Kako pa se prične poročna zgodba pri vas? V primeru organizacije civilnega obreda mladoporočenca najprej napotimo na Upravno enoto v Laškem, kjer rezervirata termin za svoj poročni dan, nakar jima rezerviramo izvedbo civilnega poročnega obreda tudi pri nas. Nato se skupaj dogovorimo o lokaciji obreda. Zelo veseli smo njunih želja in sanj, ki so podlaga za sestavo njune poročne zgodbe. Dogovorimo se tudi o lokaciji in obliki sprejema svatov, posebnostih glede priprave prostora in lokacije obreda, spremljajoči gostinski ponudbi, skratka o celotnem protokolu tega dne. Večina mladoporočencev se odloči, da bodo svojo zgodbo pri nas tudi nadaljevali, zato se moramo dogovoriti tudi o vsem drugem, da lahko pripravimo organizacijo celotnega poročnega dne. Kakšen je recept za pripravo poroke, da bo ta dan za bodoče mladoporočence nepozaben? Zelo pomembno je, da se z mladoporočencema najprej dobro pogovorimo o njunih željah. Že dolgo tega so minili časi, ko je zadoščala ponudba hrane in pijače, ki si jo ponudil za poroko, oni so izbrali, mogoče je bilo dorečenega še kaj malega o postavitvi miz, cvetlične aranžmaje so običajno prinesli s sabo in s tem je bil dogovor zaključen. Poročni dan je prišel, gostinci smo postregli in jutro je bilo tu. Danes pa je zadeva čisto drugačna, kar je seveda zelo razveseljujoče. Kot prvo, ponudnikov organizacije porok je vedno več in treba je pripraviti resnično zanimiv celosten aranžma, ki je povezan s pripravo in izvedbo poročnega dne. Pomemben ni samo prostor, kje se bosta poročila, kje se bo nadaljevalo njuno slavje, kaj se bo postreglo, ampak še veliko več. Z bodočima mladoporočencema se je treba poistovetiti, občutiti njune želje, ker menim, da lahko le tako resnično pripravimo natančno takšno zgodbo, kakršno si želita doživeti na najlepši dan v njunem življenju in o kateri bosta pripovedovala še vrsto let. Kaj vse jim torej lahko ponudite, prevzamete tudi celotno organizacijo poroke? »Za vse potrebno na ta dan v celoti poskrbimo mi,« je eden od naših sloganov. S takšnim pristopom želimo bodočima mladoporočencema prihraniti čas in odvečne skrbi. Zanju oblikujemo celovito pripravo na poročni dan v naših wellness centrih, tj. od ličenja, manikure, priprave poročne pričeske, masaže telesa, pa še kaj bi se našlo. Zanju pripravimo protokol poročnega slavja, od sprejema zaročencev in svatov do zaključka slavja, ko odideta v poročni apartma za mladoporočence, ki jima ga poklonimo kot darilo. Sem sodi priprava in izvedba poročnega obreda, dogovorimo se o dekoraciji prostora in omizij, predlagamo kulinariko za svečano kosilo ali večerjo, poročno torto ... Na osnovi izkušenj svetujemo tudi pri izbiri fotografa, naročilu pisnih vabil in konfetov ter izbiri ansambla za najlepšo in najbolj veselo noč. Glede na želje organiziramo prevoze s kočijo ali limuzino, poročni obred ali sprejem svatov obogatimo s spremljavo violin, citer ipd. Vsekakor skušamo izpolniti tudi tiste najmanjše želje bodočih mladoporočencev, kot so posipanje z vrtničnimi listi, spuščanje balonov, odpiranje penine s sabljo, možnosti je skoraj neskončno. Verjetno lahko svatje ostanejo tudi dlje glede na vašo bogato ponudbo? Tako je, svatje lahko prenočijo v naših hotelih ali pa jim omogočimo prevoz. Za mladoporočence imamo pripravljene zanimive eno- in dvodnevne programe, ki poleg nočitve vsebujejo nežna razvajanja zanjo in zanj ali v dvoje v romantični kopeli. Po kopeli jih povabimo na kulinarično doživetje v restavracijo, v sobo postrežemo steklenico penečega vina, postrežemo zajtrk v sobo, dodatno lahko izbereta tudi katero od rekreacij in drugih sprostitev v naših wellness centrih. Svatom pa lahko individualno priporočamo katero koli od storitev sprostitev in rekreacije, od neg obraza in telesa, obiska bazena in savne, fitnesa, pripravimo prijetno kosilo ali kaj drugega iz kulinarične ponudbe restavracije. In še za konec, da strneva najin pogovor? Poroka je vsekakor potrditev veze med dvema osebama, potrditev njune ljubezni, vseeno pa ne smemo pozabiti, da se moramo imeti radi prav vsak dan, spoštovati drug drugega, složno urejati medsebojne odnose in skupaj reševati morebitne probleme in težave, ki nam pridejo naproti v življenju. Pomembno pa je, da si vzamete čas tudi samo zase. Poiščite si primerno sprostitev, ki vas bo napolnila z energijo, ali pa kakšno čutno razvajanje, ki vam bo dvignilo samozavest. Pri nas poznamo prave recepte, zato prisrčno vabljeni. Intervju/Foto: A.G./L.S. www.thermana.si M THERMAMA HOTELS & RESORTS \ i 35 La{ko pivo je pivo s tradicijo: v La{kem ga varimo ze f8C let. Oglasno sporočilo Že srednjeveški Germani so pretežno slovanska naselja imenovali kar pivovarska mesta. Eno takih se je razvilo tudi v Laškem, kjer je leta 1825 medičar in lectar ^ Franz Geyer v nekdanjem Valvasorjevem Špitalu (današnjem Hotelu Savinja) uredil obrtno pivovarno, kjer je prvi laški pivovar trinajst let verjetno varil kameno pivo (Steinbier), ki so ga sicer poznali na Koroškem. Ne vemo pa, ali ni morda znal narediti tudi tehnološko zahtevnejšega bavarskega piva. Leta 1838 je pivovarno kupil Heinrich August Uhlich, ki je laškemu pivu šele dal pravi sloves. Kot lastnik kopališča v Rimskih Toplicah je svoje pivo gotovo stregel tudi tujim gostom ter ga, zaradi tržaškega porekla, vozil v Trst, trgovsko središče s poznavalci dobre hrane in pijače. Izkazal se je tudi za podjetnega veletrgovca, saj so njegovo pivo pili celo v Aleksandriji in Kalkuti. Naslednji lastnik Anton Larisch je leta 1867 ob vznožju sv. Krištofa in Smihela postavil novo pivovarno, ki je bila takrat največja na Spodnjem Štajerskem. Slovel je po tem, da je osebno nadziral kakovost piva in jo celo izboljšal, povečal pa je tudi zmogljivosti pivovarne. Žal pa je podjetje KUKČEVI PIVO V AR JI, LETO 1898 izvozna postojanka. Izvoz je razširil še v Budimpešto, kjer sta takrat prevladovala bavarsko in dunajsko pivo. In samo mislimo si lahko, kako odlično je moralo biti takrat laško pivo. Znano je, da so poleg omenjenih novosti varili v Laškem še porter, okrog leta 1900 pa sta izpričana marčno in bavarsko pivo. Zvaril je zavidljivih 35.000 hektolitrov piva na leto in za njegovo kakovost tudi dobil medaljo francoske vlade. S pivom porter so takrat laški pivovarji hoteli konkurirati unionskemu pivu, ker pa so se ob tujem imenu pojavili pomisleki, so ga začeli Laščani imenovati temno laško pivo. Kljub uspehom pa je bil konkurenčni boj tako hud in krut, da ga laško pivovarstvo ni zdržalo. Leta 1924 je večino delnic na skrivaj pokupil konkurenčni Union in čez tri leta je laška pivovarna zvarila zadnje pivo. To je bil konec Kukčevega obdobja, unionska pivovarna pa je na hrvaškem trgu svoje pivo še naprej predrzno prodajala kot laško pivo. Zaprtje pivovarne je prizadelo številne Laščane. Zato so pobudniki ideje o ponovnem odprtju pivovarne začeli navduševati gostilničarje in leta 1929 so zastopniki gostilničarskih zadrug sklenili, da bodo v Laškem zgradili gostilničarsko-delničarsko pivovarno. Po mnogih Leta 1944 so zavezniške bombe, namenjene sicer bližnjemu železniškemu mostu, pivovarno v Laškem porušile do tal. Proizvodnja je znova stekla leta 1946. Od tega leta naprej je vodilna blagovna znamka Pivovarne Laško pivo Zlatorog. Kako je prišlo do tega imena, danes ne vemo več zagotovo. Po nekaterih pričevanjih pa ga je za zaščitni znak v večji družbi delničarjev Gostilničarske družbe, ki so navijali za obnovo laške pivovarne, predlagal pisatelj Janez Jalen. Zlatorog se odlikuje po značilni čistosti, polnem in rezkem okusu, gosti peni in hmeljni grenkobi. Vse to pa so tudi glavne značilnosti drugih vrst piv, ki prihajajo iz Pivovarne Laško, ki obvladuje vse skrivnosti največjih mojstrov varjenja piva: Laško Zlatorog, Laško Club, Laško Dark, Laško Light, Export Pils in Bandidos. doživelo stečaj in leta 1889 je pivovarno kupil žalski pivovarnar Simon Kukec, izrazito slovensko usmerjeni narodnjak. Ker je bil dober organizator, finančnik, gospodarstvenik, povrh pa še posebej naklonjen novostim, velja za najpomembnejšo osebnost v zgodovini laške pivovarne. Uveljavil je novo vrsto piva in prvo pivsko znamko - termalno pivo, ki v svoji izpeljanki živi še danes. S številnimi poskusi je ugotovil, da termalna voda pivu izboljšuje okus. Kot dober podjetnik se je zavedal, da je treba kupce pritegniti z nenavadnimi novostmi. Zato je začel termalno pivo variti kot svetlo in temno, v obeh primerih pa je bilo tudi močnejše od navadnega. V Glasniku Gostilničarske pivovarne je takole najavil novi izdelek: "Druga specialiteta, ki bo presenetila pivopivce, je termalno pivo, s katerim bomo prišli v svet. Varjeno bo iz znamenite termalne vode v Laškem ter bo popolnoma podobno plzenskemu pivu, tako glede okusa kakor glede barve." Poleg termalnega piva je varil še pivo ležak, ki je češkega izvora, saj je protinemško in protinemškutarsko usmerjeni lastnik v svoji pivovarni zaposloval češke pivovarniške mojstre. Kakovostno pivo, ki so ga znali narediti, mu je omogočilo, da je Egipt ostal njegova ■Z 1 . iiAftJI GMTHNIČAftSKE IlVOVAiNE d.d. NA USTANOVNEM OBČEM ZErDflU. 16.4 1031 zapletih in hudih nasprotovanjih konkurence so jo odprli leta 1938. In novo laško pivo je znova v potokih teklo po grlu. Poročevalec z neke pokušine piv na Gorenjskem je zapisal, da je bilo "pri LAŠKO OKTOBER 1976 Za povojno zgodovino podjetja je bil značilen izreden razvoj, saj je Pivovarna od leta 1960 v treh desetletjih proizvodnjo oziroma prodajo podvajseterila. Prodaja piva se je povečala s 50.000 hektolitrov na več kot 1.100.000 hektolitrov piva. V tem obdobju je pivovarna močno povečala in vsakem boljšem omizju opaziti le laško". Celo nemški okupatorji so dopustili, da se je ohranila blagovna znamka "laško pivo". utrdila tržni delež, saj je ta na slovenskem trgu porasel s 25- na več kot 50-odstotni delež. Vse investicije so izpeljali izključno z lastnimi sredstvi. Po tehnično-tehnološki opremljenosti in zmogljivosti se Pivovarna Laško danes uvršča med največje evropske izdelovalce piva. Letno ustvari več kot 100 milijonov evrov prometa, z dobičkom preko 10 milijonov EUR.