List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
4. NOVEMBRA, 1010.
Preko Atlantskega oceana.
Washington, D. C., 1. nov. — Od jambora do podladja prenovljene šest-najstere vojne ladje atlantskega vojnega brodovja odplujejo iz Bostona, New Yorka, Philadelphije in Hampton Roada preko oceana do Evrope, kjer ostanejo dva meseca v francoskih in angleških lukah. Na nekem mestu v Atlantskem oceanu, oddaljenem kacih 250 milj od brežine, pod širinsko stopnjo philadelphijsko, se četveri oddelki brodovja. sestanejo dne 3. novembra. Da doseže o pravem času shodišče, je prvi oddelek že zapustil Philadelphijo, ostale ladje pa odplujejo polagoma pozneje. Pod vodstvom praporne ladje podadmirala Schroederja, t. j. ladje “Connecticut”, bode brodovje plulo preko morja s hitrostjo desetih vozlov. Četrti oddelek se bo prvi ločil od brodovja, ker ima dne 15. novembra do-pluti v Brest, Francija. Naslednjega dne dopluje prvi oddelek v Portland Harbor. Anglija, drugi v Cherbourg, Francija, in tretji v Gravesend, Anglija. Četveri oddelki ostanejo v lukah do dne 8. decembra. Potem odpluje prvi oddelek iz Portlanda v Cher bourg, drugi iz Cherbourga V Portland, tretji iz Gravesenda v Brest in četrti iz Bresta v Gravesend. Dne 30. decembra se brodovje spet združi ob brežini francoski, nakar odpluje proti zapadu na zimske vaje. Dne 16. januarja dopluje do Guantanama, Kuba.
NA PORTUGALSKEM ZAPRETEN NOV UPOR,
Vojaki in mornarji zahtevajo za pomoč obljubljene povišbe in pokojnine.
NA ŠPANSKE vi DOSLEJ MIR.
Govorice o izbruhu revolucije neosnovane vkljub zarotam.
Upor na Filipinih.
Washington, D. C., 31. okt. — Osem kristjanov domačinov, enega Amerikanca in dva Kitajca so usmrtili na Filipinih uporni Monobos ter uničili mnogo lastnine, pripadajoče inozem-cem,- Tako se glasi poročilo brigadirja Pčrshinga na vojni department. Kak dober teden izvršujeta dve krdeli Mo-nobov po približno 100 glav grozovla-do nad prebivalstvom na zapadni brežini otoka Mtndanaiio. Njihovi razbojniški pohodi so naperjeni proti inozemskemu življu. Dve stotniji tretjega polka zavezne pehote sta odposlani zatret nemire. General Pershing ne smatra položaja resnim.
Uradniki vojnega departmenta mislijo, da so delavske humatije povzročile uporno gibanje med Manobi. Zadnji so med domačinci na Filipinih na najnižji stopnji omike, kakor pravijo, in se nikakor ne puste priganjati k delu. Bržkone so inozemski posestniki plantaž ravnali z njimi prestrogo, da se z njihovim delov okoristijo.
Podkupljen porotnik.
Lizbona, 2. nov. — Novi ljudovladi portugalski preti vojaški upor. Drugi in peti polk sta izjavila začasnemu predsedniku Bragi, da sta pripravljena za upor, ako se jima ne izpolnijo obljube o povišbah in pokojninah za so-pomoč pri prevratku monarhije. Vlada bo bržkone popustila.
Uporna posadka križariče “Sao Ra-phael”, ki je med izbruhom revolucije streljala na kraljevsko palačo, je odpuščena iz službe. Moštvo križariče “Adamaster", ki je tudi streljala na dvor kralja Manuela, ni hotelo zapustiti ladje, če se vsakemu članu posadke ne zajamči dosmrtna pokojnina v znesku $15 na mesec.
Da sc izogne neprilikam, bode vlada bržkone dovolila vse te zahteve.
V pokrajinah vlada nezadovoljnost. Prebivalstvo noče pripoznati novih vladnih uradnikov, češ, da so nesposobni. Nemirov v pokrajinah se je bati povodom državnozborskih volitev.
Madrid, 2. nov. — Govorice o izbruhu revolucije na Španskem, posebno v Barceloni, so neosnovane.
Republikanci so brez uspeha poskušali pridobiti posadko v Badajozu za revolucionarno gibanje. Major Santos, ki je posredoval, je bil aretiran.
Senor Blasquos, predsednik zveze mladih socialistov, je v zaporu, ker je na-'nekem velikem shodu govoril proti vojaštvu.
Na Španskem vlada mir.
Bivši minister Franco.
Lizbona, 31. okt. — Množica naroda je pozdravila bivšega prvega ministra Frančiška Franco s kričanjem in žvižganjem, ko je zapuščal sodišče, katero mu je dovolilo, položiti poroštvo v znesku $200,000. Franco je med drugim obdolžen, da je med svojim ministrovanjem izdal 70 protizakonitih ukrepov in plačal dolgove kralja Carlosa v znesku $500,000 z vladnimi denarji pod pretvezo, da se mora troškovnik za najvišji dvor povišati.
48. ŠTEVILKA.
ŠTRAJK KROJAČEV V CHICAGI SRDIT.
k
Policija nastopa okrutno v spopadih s štrajkarji baje vsled “višjega ukaza”.
ŠTRAJKARJEV BAJE DO50,000.
14 let stara Josie Milewska vodila naskok na policijo.
Chicago, 111., 3. nov. — Skoro pov-! sod v štrajkovnem okolišu so se doga-j jali včeraj spet resni izgredi. Spopadi l med večjimi oddelki štrajkarjev in policajev so se ponavljali tupatam, in če i ni prišlo do hujšega nego do raznih lahkih ranitev, to pač ni zasluga s krepelci oboroženih modrosuknježev, ampak popustljivosti štrajkarjev samih. Postopanje policije v zadnjih dneh kar najostreje obsojajo uradniki “Garment Workers”-unije, ki vodijo štrajk. Vso krivdo za mnogoštevilne izgrede i pripisujejo policiji. V štrajkovnem o-kolišu poveljujoči policijski častniki niti ne poskušajo, zavračati te obtožbe, ampak izjavljajo na tozadevna vprašanja skomizgaje, da imajo "od zgoraj” strogo naročilo, vzdržati red za vsako ceno.
Prve demonstracije so se vršile že zarana na zapadni strani. V malih gručah so se štrajkarski agentje razpostavili pred raznimi tovarnami krojaških veletvrdek. Potenj so tistih par krojačev, ki so hiteli na delo, nagovarjali in poskušali prepričati o potrebi splošne stavke v zboljšavo njihovega položaja. S posebno gorečnostjo so se udajale tej agitaciji žene in I dekleta nele revnejših slojev, marveč tudi boljših krogov. Pri tem je prišlo pred raznimi tovarnami do manjših ali večjih spopadov s policijo, ki je vihtela svoje krepelce in neusmiljeno tolkla po tistih, ki so stali najbližje, razganjajoč jih. Policaji so tudi streljali.
Več nego petinsedemdeset štrajkar-jev je bilo aretiranih, med njimi neka 14 let stara deklica, imenoma Josie Milewska, 1438 Holt street, ki je vodila 200 štrajkarjev pri naskoku na policijske rezerve ob izgredu na voglu West North ave. in Wood St.
Uradniki “Garment Workers”-unije cenijo skupno število štrajkarjev obojega spola na približno 50,000. Štraj-kovni položaj smatrajo za izredno resen, ker se obe stranki trdovratno držita svojih zahtev.
Napad na policijo, ki ga je vodila 14 let stara Josie Milewska, se je dogodil opoldne pred tovarno tvrdke Kuh, Nathan & Fisher. Štrajkarji so izkušali šiloma vdreti v tovarno' ko je zdajci prihitela na lice mesta policija. Komaj se je ta zapodila nad množico, ko je deklica zavpila: "Le vkup, možje; pokažite jim policajem!” In kacih 200 štrajkarjev se je odzvalo klicu in je poskušalo naskočiti policaje. Ti so š razbesneli, udarjali po množici in jo razgnali.
Žrtve železniških nesreč.
Washington, D. C., 1. nov. — Po pravkar izdanem poročilu meddržavne prometne komisije so bile med letom, končanim z dnem 30. junija 1910, v Združenih Državah 3,804 osebe usmrčene pri železniških nezgodah, dočim jih je bilo ranjenih 82,374. To je proti prejšnjemu letu pomnožitev za 1,013 usmrčencev in 18,454 ranjencev.
Mehaniki zaštrajkali.
Princeton, W. Va., 1. nov. — Vsi mehaniki, kotlarji in pomočniki v tukajšnjih delavnicah Virginia-železmce, kacih 100 mož, so zaštrajkali, ker je bil uveden nov način nadzorovanja.
Klobasarji štrajkajo.
Pittsburg, Pa., 1. nov.—Kacih 200 klobasarjev in mesarjev, ki izdelujejo v četverih tukajšnjih veleklavnicah razne vrste mesovine, je ostavilo delo, da vsilijo povišbo plače za 20 odstotkov.
Zlato v morju.
Washington, D. C., 30. okt. — Francoz Alfonz Berget, kateri je profesor na oceanografičnem zavodu, je napra-V|1 poskuse z morsko vodo in je našel, da je v morju zelo veliko zlata. Ana-bza je pokazala, da je v vsaki toni morske vode okrog petdeset miligramov zlatega prahu. Ako se pomisli, koliko je morja in če se povprečno ‘zračuna, tedaj ima morje v sebi toliko *kta, da bi prišlo na vsakega človeka fta zemlji 24 milijonov dolarjev. Nada-je 16 miligramov srebra. Največ Pa premore morska voda soli, namreč Petnajst gramov v funtu vode. Če bi *°rej kdo iznašel ceneno pridobivanje *lata iz morja, bi bil kmalu bogat.
Premogarji počaščeni kot junaki.
Pittsburg. Pa., 31. okt. — Upravna komisija Carnegiejevega sklada za ob-darjanje junakov je dodala imeniku amerikanskih Carnegiejevih junakov 58 nadaljnjih imen. To so imena o-seb, ki so reševale ljudi z nevarnostjo za svoje življenje, ali pa pri reševanju storile smrt. Komisija je podelila 30 srebrnih in 28 bronastih kolajn na take junake, ali v slučajih, kjer je reševalec storil smrt, na njegovo rodbino. Po-legtega se je podelilo $40.250 v gotovini, za vzgojne in druge koristne svrhe. V 23 slučajih, v katerih so reševalci plačali svoj junaški čin s smrtjo, so se njihovim zapuščencem podelile pokojnine, ki znašajo od $20 do $70 na mesec razun $5 mesečno za vsako zapuščeno dete.
Rudniška nesreča v Cherryju, Ilk, meseca novembra 1909 je dostavila 13 imen za imenik. Enajst izmed oseb, ki so se odlikovale pri poskušanem reševanju ponesrečencev, je storilo pri tem smrt.
Boj za zemljišča.
Spokane, Wash., 1. nov. — Prizori minulih let so se ponavljali, ko je v mestih Tekoa, Wash., Missoula in Ka-lispel, Mont., ter Coeur d’ Alene, Idaho, na stotine ljudi oblegalo zemljiške urade, da zasežejo eno izmed zemljišč (homestead), ki se razdeljujejo na indijanski rezervaciji Flathead in Coeur d’ Alene. Med prosilci v Missouli se je nahajala 80 let stara ženska, ki je čakala več ur v vrsti pred zemljiškim uradom, preden je prišla na vrsto. Pet moških je bilo tako poželjivih po zemljiščih, da so se odpeljali v posebnem vlaku iz mesta Ravalli, Mont., samo da pridejo o pravem času v Missoulo.
Zaradi razdelitve ozemlja na rezervaciji Coeur d' Alene pa utegne priti še do sodnijskih prepirov, kajti dočim se nahaja tamkaj 300 dobrih zemljišč, jih je že 500 naselnikov vzelo v posest.
Sedaj vemo.
Buffalo, N. Y., 1. nov. — “Republikanska stranka ni odgovorna za draginjo življenskih potrebščin.” Tako je izjavil bivši predsednik Roosevelt med svojim volitvenim govorom, ki ga je imel tukaj. Glavni vzrok draginje je baje mednaroden. Ampak če želijo volivci v državi newyorški državne u-prave, ki lahko izpremeni razmere, odgovorne za draginjo življenskih potrebščin, potem morajo voliti republikanske kandidate, je rekel g. Roosevelt.
Nov rekord.
New York, 31. okt. — Majhni Wrightov aeroplan "Baby” z Ralph Johnstonom “v sedlu” je vzletel v Bel-mont-parku v višino do 971-4 čevljev in tako ustanovil nov svetovni rekord za višinski polet. Dosedanji najvišji vzlet je bil oni Holandca Wynmalena v Mourmelonu na Francoskem, ki je bil dosegel višino 9186 čevljev. Zrakoplov "Baby” ima motor od samo 35 konjskih sil, je pa, kakor znači že njegovo ime, zgrajen po malem vzorcu, tako da s primeroitia malim strojem lahko doseže veliko. Johnstone je pridobil s svojim rekordnim višinskim vzletom nagrado $5,000.
Anglež Grahame-White, ki je pridobil Gordon Bennettovo kupico za polet na daljavo, je poslal Amerikancu Moisantu, kateri si je stekel nagrado $10,000 za hitri polet do kipa boginje svobode in nazaj na vzletališče, poziv, ponoviti z njim polet za nagrado $10,-000. Moisant še ni odgovoril.
Dr. Cook še živi.
New York, 1. nov.—Dnevnik ‘Times’ je prinesel kabelogram, ki je podpisan od dr. Frederick A. Cooka, odkrivate-lja severnega tečaja, in v katerem ta čestita Walter Wellmanu posredovanjem londonskega poročevalca dnevnika “Times”. Brzojavka se glasi: “Poslužujoč se Vaše ponudbe, izročiti pozdrav od mene na gospoda Well-mana, Vas prosm, poslati mu najvljudneje mojo najiskrenejšo čestitko k njegovemu začetnemu uspehu. Ce se Miu posreči, prepluti Atlantski ocean doseže uspeh, ki bo za človeštvo od večje koristi, nego odkritje severnega tečaja.”
Gary, Ind., 16,802.
Washington, D. C., 31. okt. — Prebivalstvo mesta Gary, Ind., šteje po podatkih letošnjega ljudskega štetja 16,802 glavi. Mesto Gary še ni bilo inkorporirano, ko se je vršilo ljudsko štetje leta 1900.
Kraj upepeljen.
Lexington, Ky., 1. nov. — Skoro ves kupčijski okraj mesteca Millerburg, Ky., 16. milj od tu, je pogorel. Škoda znaša nad $200,000. Ogenj je nastal po iskrah iz železniškega parovoza.
JOLIET, ILLINOIS,
ŠTRAJK V NEW Y0RKU BO KMALU KONČAN,
Štrajkujoči zaposlenci ekspresnih družb pripravljeni za hitro poravnavo.
RAZSODIŠČE ODLOČI SPOR.
Župan Gaynor in drugi dostojanstveniki kot posredovalci.
New York, 2. nov. — Prizadevanja od raznih stTani, da bi se poravnal štrajk ekspresnih voznikov in njihovih pomočnikov, so ostala doslej brezuspešna. Za danes nameravano posvetovanje med newjerseyskim guvernerjem Fortom, newyorškim županom Gaynorjem in županom Wittpennom iz Jersey City ter štrajkarskinu voditelji in uradniki ekspresnih družb se ni vršilo, ker je bil Fort zadržan priti. Wittpenn se Je pozneje razgovarjal z nekaterimi štrajkarskimi voditelji, pa ni hotel razodeti ničesar o tem.
Štrajk se je razširil v New York. Štrajkarski voditelji pretijo, da bodo odredili še 30,000 voznikov na štrajk, ako se neprilike najhitreje ne poravnajo.
New York, 2. nov. — Doslej se je nad 10,000 zaposlencev raznih ekspresnih družb tukaj in v Jersey City pridružilo štrajku za višjo plačo in krajši delovni čas. Policijske odredbe so se izkazale potrebnejše nego kdaj za o-hranitev reda med štrajkom. Ves ekspresni promet v celem mestu je oviran, in dogajajo se resni izgredi. Policaji in posebne straže so bili zbrani v velikem številu na ogroženih točkah v upravnih poslopjih ekspresnih družb, in mestna oblastva so pripravljena, kakor pravijo, dati vsakemu vozu potrebno zaščito. Morda bodo imela kako posledico posvetovanja, katera je imel newjerseyski guverner Fort z zastopniki štrajkarjev v Jersey City in pozneje z uradniki ekspresnih družb v Manhattanu. Bržkone je guverner sporočil ekspresnim družbam zahteve štrajkarjev. Pravijo tudi, da 'so vse ekspresne družbe izvzemši eno pripravljene, pretehtati glavno zahtevo štrajkarjev, pripoznauje njihove unije. Pri posvetovanju so bile zastopane baje naslednje družbe: United States Adams, American, Wells Fargo in National. Sedaj so dejansko prizadete vse ekspresne črte v mestu in štrajk je občutiti v Jersey City, Hobokenu in drugih delih metropole. Vozovi manhattanskih družb vozijo samo po takih ulicah, ki so pod posebno policijsko zaščito.
Prvi nemiri so se pripetili zjutraj ob Madison avenue, ko je neki rezervni oddelek policijski poskušal, razgnati gručo kacih 300 štrajkarjev in njihovih sočutnikov. Nastal je boj, pri katerem so frčali po zraku kameni, razbite steklenice in druga metala, dočim so policaji vihteli svoje težke ponočne krepelce. Štrajkarski prijatelji so se čez nekaj minut umaknili, zapustivši nekaj svojih tovarišev v rokah policije.
New York, 3. nov. — Štrajk voznikov in pomočnikov ekspresnih družb se je približal poravnavi. Župan Gaynor je izjavil, da so štrajkarji naklonjeni, podvreči se razsodišču. Razsodnike ima imenovati spravni odbor združbe "National Civic Federation”, in štrajkarji se imajo vrniti na delo, da počakajo medtem na odloko razsodišča, ki bo izdana do dne 1. decembra ali 1. januarja. Župan Gaynor se je posvetoval s Frank Plattom, predsednikom od “United States Express Co.” Ako ta privoli, bo štrajk izročen razsodišču v poravnavo.
Tudi Vanderbilt pogumen.
Belmont Park, N. Y., 1. nov. — Milijonar Cornelius Vanderbilt je podjel tukaj prvikrat polet v aeroplanu kot pasažir zrakoplovca Orville Wrighta. Tako očarala ga je plovnja, da je takoj sklenil, omisliti si svoj zrakoplov.
Pevka o vojvodih.
New York, 1. nov. — Geraldine Farrar, ameriška operna pevka, se ne bode omožila, kakor je bilo rečeno, z nekim inozemskim plemičem, najmanj pa s kakim vojvodom. Ko je dospela iz Evrope semkaj, je bila vprašana, ali je res, da se misli omožiti z nekim vojvodom.
“Z vojvodom?” je vzkliknila gdčna. Farrar. “Spoznala sem mnoge vojvode, in verjemite mi, da niso posamezno in skupaj vredni niti božjaka.”
Star grešnik.
Grand Forks, N. D., 1. nov. — V Fort Tottenu je bil 107 let stari C. M. Ziebach dejan po zaveznem maršalu v zapor, ker je bil zasačen, ko je prodajal Indijancem žganje. ,	____;
New York, 1. nov. — Pravda proti E. T. Rosenbeimerju, ki je znan kot milijonar in obtožen usmrčenja gospi-ce Grace Hough, katero je s svojim avtomobilom povozil, je bila nenadoma pretrgana, ker je bil eden izmed porotnikov v tej pravdi, stavbnik Geo.
W.	Yeandale, prijet pod obtožbo, da je zahteval podkupnino in jo sprejel. Neki Timendorfer, prijatelj Yeanda-lov, je tudi v zaporu. Pravijo, da je igral posredovalca.
Zarota odkrita.
Lima, Peru, 1. nov. — Videti je, da je vlada v kali zadušila dalekosežno uporno gibanje s tem, da je zaprla njegove kolovodje. V mestu Cusco, ki ima 30,000 prebivalcev, so vladni agenti odkrili zaroto, ki je imela namen, povzročiti istočasen izbruh revolucije po celi deželi. Uporno gibanje se je začelo začasa peruanskega mejnega prepira s sosedno ljudovlado Ekuador.
Štrajk v Egiptu.
London, 30. okt. — Iz Kaira se poroča: Tukaj so začeli štrajkati železničarji. Prišlo je do resnih spopadov med policijo in štrajkujočimi. Mnogo oseb je ranjenih in mnogo aretiranih. Železničarji štrajkajo za izboljšanje svojih plač. Promet na egipčanskih železnicah je skoraj popolnoma ustavljen. Stavkujoči železničarji so napadli ravnatelje in druge železnice, katere je morala braniti policija s sabljo v roki.
Produkcija premoga.
Washington, D. C., 31. okt. — Svetovna produkcija premoga je presegla že 1 milijon ton. Več ko tretjina odpade na severnoameriške Združene Države, ki so svojo produkcijo naravnost neverjetno povzdignile, a porabijo skoro ves pridelek doma. Na angleške premogovnike odpade ravno 1 četrtina svetovne produkcije, a Angleška je skoro edina dežela, ki izvaža premog v velikih množinah. Nemčija je udeležena na svetovni produkciji z 20 odst., in tudi nekoliko izvaža. V vseh drugih državah pa produkcija komaj pokriva potrebo v domovini. Avstrija pa mora polovico potrebščine na premogu dobavljati iz inozemstva, izvaža pa nekoliko rjavega premoga v Nemčijo.
Henri Dunant umrl.
Geneva, Švica, 31. okt. — Henri Dunant, ustanovitelj mednarodne družbe Rdečega križa, je umrl v zdravilišču Heiden.
Henri Dunant je bil rojen Švicar in je živel v Genevi. V bitki pri Solferi-nu dne 24. junija 1859 je bil priča sa-movidec nepotrebnega trpljenja in u-miranja vojakov, vsled nedostatne o-skrbe ranjencev. V prepričanju, da take razmere niso neobhodno potrebne, je spočel veliko misel, naložiti vsem narodom na zemlji dolžnost, da imajo vse bolne in ranjene sobojevnike in vse osebe, ki jim nudijo zdravniško pomoč, smatrati za nevtralne in jih kot take ščititi. Spisal je svoje misli in s pomočjo švicarskega zaveznega sveta priredil v oktobru 1863 mednarodno konferenco v Genevi. Tej je sledila genevska konvencija z dne 8. avgusta 1864, ki se je zedinila na 9 odstavkov “za zboljšavo položaja ranjencev na bojišču”. Te odstavke je takrat podpisalo 12 vlad, katerih število pa je doslej naraslo na 40. Prapor z rdečim križem v belem polju je bil sprejet kot splošno znamenje, s čimer je bila počaščena Švica, kajti njen prapor predstavlja bel križ v rdečem polju.
“Poučno” potovanje.
Ondan se je vkrcala v Trstu na parnik Austro-Americane “Argentina” popotna družba, katero je spravil član gosposke zbornice industrijalec Artur Krupp na potovanje v Buenos Aires. Ekspedicija sestoji iz mnogih višjih uradnikov, ki tvorijo takozvano komisijo za ventiliranje vprašanja o uvozu argentinskega mesa. Kakor smo že poročali, je enaka komisija raziskovala zadevno vprašanje že tudi v Trstu, kjer se je pregledovalo argentinsko meso; ena takšna komisija pa je že tudi na Angleškem. Če bodo uspehi teh komisij v razmerju z ogromnimi izdatki, ki jih bodo požrle na stroške davkoplačevalcev, je seveda jako dvomljivo, in bo dobro, če bodo pravi ljudski zastopniki v parlamentu stvar nekoliko ventilirali. Da bi se razni visoki gospodje, ki se na meso toliko spoznajo kot zajec na boben, na ljudske stroške zabavali pa Argentiniji, to je vendarle malo preveč. Saj se poroča celo, da je šla s to komisijo godba dunajskega Deutschmeister-polka. Lepa reč!
LETNIK XIX.
Vse vojaške zahteve dovoljene.
Dunaj, 31. okt. — Zbornični odbor avstrijske delegacije je po nadrobni razpravi dovolil vse po vladi zahtevane vojaške kredite. Pred odločitvijo je imel državni vojni minister baron Schoenaich še znamenit govor, v katerem je poudarjal, da se mora brezpogojno vzdržati skupnost avstro-ogr-ske vojske, kajti armada je najtrdnejša vez, ki drži dvojno monarhijo skup.
Delegacijam je bila predložena zahteva vojnega ministra, da se število rekrutov za vojno mornarico poviša za leto 1911 za 1160 mož. Od leta 1907 je dobivala vojna mornarica letno 4000 novincev.
Proračun vojne mornarice znaša za 1. 1910 60 mil. kron, za leto 1911 pa se bo proračun zvišal za 20 do 25 milijonov kron. Poleg tega pa se je zahtevalo še 54 milijonov kron za stroške, ki so nastali vsled bosanskih anek sijskih nemirov. Skupno je vojna mornariška uprava zahtevala kredit 120 do 123 mil. kron za leto 1910 in 90 do 95 milijonov kron za leto 1911.
• Vlada podlegla na Hrvaškem.
Budimpešta, 31. okt. — Pri volitvah za hrvatski deželni sabor je po semkaj dospelih poročilih vlada podlegla. Kakor je bilo pričakovati iz srditih volitvenih bojev, se je pri odločitvi na voliščih prav živahno nastopalo. O mnogoštevilnih izgredih se poroča iz raznih delov dežele.
Barthmann obsojen.
Dunaj, 1. nov. — Bivši avstrijski nadporočnik Barthmann je bil sedaj spoznan krivim veleizdaje in obsojen v zapor v kaznilnici na štiri leta in pol. Obravnave so dokazale, da je obtoženec prodajal tajne vojne razpredelnice za dobro plačo Franciji in izdajal lege važnih mejnih trdnjavic, tudi za Jude-ževo plačo, Italiji.
(Barthmann je bil 1. 1909. aretiran v Ljubljani in je znan posebno na Bledu in okolici, ker ima za ženo neko tamkajšno Slovenko. Barthmann je bil aretiran lani meseca septembra v Ljubljani. Neki višji častnik ga je namreč zalotil pri nekem fotografu, ko je hotel pustiti razviti več fotografij, ki jih je napravil iz trdnjavskih načrtov. Barthmann je bil že enkrat obsojen v triletno težko ječo zaradi izsiljevanja nasproti bivšemu načelniku generalnega štaba grofu Becku. Op. ur.)
Češko-nemška pogajanja.
Dunaj, 31. okt. — Pogajanja za če-ško-nemško spravo, ki se vrše že nekaj tednov v Pragi in so že obetala najboljši uspeh, so rodila v zadnji uri ogromno presenečenje. Češki radikalci so nenadoma nastopili proti popuščanju in postavili bližnjo spravo v nevarnost.
Našli zavetje na Ogrskem.
Budimpešta, 28. okt. — Knez Nikolaj Pavel Esterhazy ponuja iz Portugalskega pregnanim jezuitom zavetišče. Sklenil je, naseliti jih na svojih obsežnih posestvih na Ogrskem.
Na Kitajskem se svita.
Peking, 31. okt. — Vlada se je baje odločila, dovoliti zahtevo senata in pokrajinskih poslancev ter sklicati vkratkem državni zbor. V senatu je izjavil princ Yu Liang, član višjega svetovalstva, vpričo najvplivnejših višjih svetovalcev, da je zedinjen ves narod od najnižjega do najvišjega državljana v prepričanju, da je skorajšnja ustanovitev splošnega parlamenta neobhodno potrebna. Senatorji so sprejeli to izjavo z gromkim ploskanjem. Pomena te vladne izjave ni mogoče preceniti, če se pomisli, da je vlada šele predkratkim slično prošnjo odposlanstva pokrajinskih zborov odklonila.
Dvoboj med Jugoslovanoma.
Hibbing, Minn., 31. okt. — Peter Redovič, 26 let star, in Sam Katic, 27 let star, ki sta živela tri leta skupaj in bila dobra prijatelja, sta prišla semkaj dne 28. oktobra, nakar sta se tu napila in sprla. V jezi sta sklenila, poravnati spor z dvobojem. Kupila sta si revolverja in — Radovič je danes mrtev a Katic težko ranjen.
Bankar J. J. Jankovič propadel.
Chicago, 111., 29. okt. — Banka J. J. Jankovič & Co. pod h. št. 2420 Wentworth avenue je prišla na kant. Propali bankar je nečak A. C. Jankoviča, 2127 Archer avenue, a nista bila v ni-kaki zvezi. Propadla banka je zastražena, kajti vlagatelji so razburjeni.
Jolictska novica.
— Rojak John Gostiša je odpotoval v staro domovino koncem zadnjega tedna. Tem potom pozdravlja vse tukajšnje rojake in jim kliče: Na svidenje!	■
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.

Joliet, 111., 2. nov. — Prav zadovoljivo se je končala cerkvena veselica, ki se je vršila tri zadnje sobote zadnjega meseca v bivši Golobičevi dvorani v korist naši cerkvi sv. Jožefa. Udeležba je bila zadnji večer zares velika in zabava tako pristno domača, da smo se skoro čudili in povpraševali, ali nismo morda v beli Ljubljani ali ka-li. Vsi so prišli, vsi farani, stari in mladi, da jih je bilo kar lepo pogledati. In na plesišču je bil zbran cvet našega ženstva. In smehljalo se je in kramljalo lepo po domače v mili slovenščini, kakor se spodobi na takihle naših veselicah.
Kontest se je obnesel v teh dragih časih še precej dobro, kajti donesel je $871.51. Zmagal je g. Jos. Bozich, ampak tudi njegov tekmec, g. Jim. Horwat, si je zaslužil zmagoslaven venec, zatorej venčamo v duhu in na tem mestu obadva.
Čast gre vrlemu cerkvenemu odboru, 1 i se je tako potrudil za uspeh veselice. Čast gre nadalje postrežljivim točajem in še posebno gospej Rogina kot ljubeznivi prodajalki okusnih klobasic. In čast gre vsem udeležencem in udeleženkam, ki so spet pokazali gorečo ljubezen do svoje fare sv. Jožefa.
Domača gospoda, namestni župnik Rev. A. M. Kraschowitz in kaplan Rev. Jos. F. Stukel, sta vse tri večere najpri-jazneje pomagala cerkvenemu odboru in sprejemala goste.
—	Gospa Julka Rusova roj. Horwat se je vrnila v Pueblo, Colo., zadnji petek. Čez šest tednov je prebila tukaj na obisku svojih staršev, g. Antona Horwat in ge. soproge. Njene prijateljice izza mladih let so ji priredile več gostoljubnih sprejemov. V tem oziru so se posebno odlikovale Mrs. John Pasdertz; Mrs. Jos. Sitar in Mrs. Dr. Ivec, katerim izreka tem potom svojo iskreno zahvalo. Sestra gospe Rusove, Mrs. Annie Brozich iz Ely, Minn., ostane še nekaj tednov v naši sredi.
—	Na povratku iz stare domovine je obiskala svoje prijateljice in znanke v Jolietu gospa Marija Stukel iz Calu-meta, Midi., soproga tamošnjega znanega salunarja, hišnega posestnika itd. V spremstvu gbspe Geo. Malovrhove si je ogledala tudi našo tiskarno. O tej priliki nas je presenetila z novico, da Ljubljančanke še vedno nemškutarijo.
—	G. Josip Legan, naš dobroznani salunar, nam naznanja, da je zadnji petek v Chicagi umrl mož njegove se-, stre Roze, g. John Mahovec, star 54 let, a še krepak in čvrst, tako da je njegova smrt po kratki bolezni pretresla vse njegove prijatelje in znance. Svojčas se je udeležil vojske v Bosni. Užaloščeni soprogi je zapustil 13 let Starega sina. N. p. v m.!
—	G. John Pasdertz in soproga sta se vrnila v ponedeljek iz Lyonsa, Iowa, kjer sta se mudila nekaj 'dni na farmi g. Blaža J. Chulika, kateri se je baje že popolnoma pofarmaril izza letošnje spomladi, ko je zapustil Joliet s svojo družino. Obiskala sta tudi spoštovano rodbino Smrekar, ki živi v Lyonsu v pokoju, ter druge tamošnje rojake. Od vseh je prinesel g. Pasdertz prisrčen pozdrav Jolietčanom.
—	Konvencija Zap. Kat. Unije v Aurori, 111., je dovršila svoje delo v treh dneh, in že v četrtek zvečer se je vrnil g. Ant. Golobitsh, ki je bil na istej kot delegat jolietskega društva sv. Martina; drugi delegat je bil g. J. Pasdertz.
—	G. John D. Strutzel, naš rojak in trgovec z avtomobili, se je udeležil tekmovalne dirke, ki se je vršila zadnjo nedeljo ob lepem vremenu v Ingalls’ parku, in je dobil pri vožnji na daljo 25 milj drugo nagrado. Čestitamo!
—	Slovenski Sokol v Jolietu priredi zabaven večer s plesom v soboto, dne 5. t. m., zvečer v dvorani K. S. K. J. Navzoči bodo tudi razni kandidati za volitve prihodnjega torka, zato je pač pričakovati najobilnejše udeležbe in najživahnejše zabave.
—	G. Frank Završnik je bil v soboto prijetno presenečen: rojenice so mu prinesle zalo hčerko.
—	Čujemo, da se je ustanovilo te dni novo pevsko društvo v naši sredi. Morda slišimo vkratkem kaj več o njern,
—	Rojak John Vičič je v decembru 1908 izgubil vid svojega desnega očesa, ko ga je zadel kos žice pri delu v tovarni American Steel & Wire-kom-panije. Tožil je družbo za $2,000 od-škodbe, a se nazadnje poravnal z njo mirnim potom v ponedeljek.
—	Rojaka John Oblak in Jernej Udeničar iz Aurore, 111., sta se podala na lov v Michigan.
—	Zahvalni dan bomo obhajali v četrtek 24. t. m. Društvo sv. Genovefe priredi takrat sijajen ples in “basket party” v prostorih K. S. K. J. Vstopnice so na prodaj po 25c. Kje5 Pri dičnih članicah dr. sv. G.
—	Železno ogrodje za zgradbo tovarne, ki jo postavlja “Slovenian
Liquor Company” na levem koncu N. Chicago streeta, je že dospelo, tako da gradnja napreduje v najlepšem redu.
—	Prihodnji torek, dne 8. novembra, bodo volitve. Naši rojaki se prav živo zanimajo zanje ;n pojdejo na volišča vsi, ki imajo pravico. Tako je prav.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Hritar (Hribar?) Jo sip, Krenszar (Kremžar?) Alojz, Pa-cič Juraj, Prebrovič Frank, Rebelič Mijo, Lakner Marija.
Aurora, 111., 30. okt. — Cenjeni gospod urednik A. S.! Prosim za malo prostora v našem ljubljenem listu. Tukaj imamo dve društvi; prvo je društvo sv. Janeza Krst. št. 11 K. S. K. J. in drugo dr. sv. Jerneja št. 81. J. S. K. J. Obe dobro napredujeta. Dne 23. okt. sta obe društvi skupaj priredili veselico v korist nemški cerkvi sv. Jožefa. K omenjeni cerkvi spadamo skoraj vsi Slovenci. Vkljub hladnemu vremenu je bila veselica dobro obiskana od obeh društev in drugih fantov. Žreba-na je bila tudi zlata ura. Izašla je št. 78, ki jo je dobil Anton Vesel. Izrekam presrčno hvalo Slovencem, ki so kaj prispevali veselici kakor onim, ki so pomagali skrbeti, da je bilo vse v redu. Posebno gre pohvala F. Mervi, J. Novaku in M. Jurkasu. Čistega dobička je došlo $78.60. To je lepa svota za to peščico Slovencev. Omenjeno svoto je odbor izročil Rev. J. F. Schmitu. Rojaki, kateri nimamo svoje lastne cerkve, moramo tisti prispevati, katero obiskujemo. Bratovski pozdrav vsem Slovencem po širni A-meriki. Tebi, vrli list, pa obilo vspe-ha.	Jos. Jakoš.
Ely, Minn., 24. okt. — Včeraj je bila prirejena veselica samostojnega društva sv. Barbare v dvorani Kapš bratov. Prostrana dvorana je bila napolnjena občinstva in za plesalce je igrala mestna godba na pihala. Veselica se je vršila v najlepšem redu, kar je zelo častno za nas, kajti razni poročevalci drugih narodnosti so že iskali, če bi bilo kaj za počrniti naš narod. Čisti dobiček veselice je namenjen društveni blagajni.
Gospdč. Ana Peshel je danes odpotovala v Breckenridge, Minn., kjer nastopi službo pri rojaku g. Matiji Ver-tinu, lastniku trgovije Vertin Bratje.
Zastopnik.
No pa to ti še rečem, tistih petdeset tolarjev si pa kipaj ti sam, ti bodo še , prav prišli.
In tudi moram sporočiti, da je bil zadnji teden tukaj iz Ely g. Anton Er-] chul, da si je ogledal, kako da še kaj ta naš farmarski Soudan obstoji.
Vreme imamo sedaj lepo, samo zadnji teden smo dobili malo snega, toliko da je bilo komaj naši farmarski žabi do trebuščka, pa sedaj ga pa nimamo čisto nič, no, saj zato bodemo še boljši obstali.
In tudi g. John Vivoda je bil šel na j Virginijo svojega brata obiskat prvikrat v svojih šestih letih.
Za sedaj pa končam, g. urednik, bom pa še drugi pot kaj več, ko se bomo ; pri črni lizi tiščali in polahko kakšno zgruntali. Ja, dragi mi g. urednik, malo dobro zagaten in velik je ta dopis, pa ga dajte vseeno naprej, da mi ga ne boste v koš zagnali, zakaj to je vrnitev elyškega limonovca. Sedaj pa pozdravljam vse rojake in pa rojakinje po Združenih Državah. Tebi pa, Am.
Sl.,	dosti naročnikov in predplačnikov.
Stepanov Zett, farmar.
Virginia, Minn., 29. okt. — Prosim malo prostora v Amer. Slovencu. Pokopali smo malo hčerko Mr. Petra Špeharja. Ta hčerka je bila stara eno leto in šest mesecev. Bili so na pogrebu Miss Trampush in Mr. Simonič in Miss Simonich. Spremili so jo Father Singar od poljske cerkve. Bili smo vsi žalostni.
' Lep pozdrav!	F. H.
i Waukegan, 111., 26. okt. — Čast mi j je vam naznaniti kakor tajnik novoustanovljene Slovenske Narodne Čitalnice. da smo ustanovili to društvo
23.	t. m. in jaz mislim, da je jako koristno za izobrazbo Slovencev tudi v Ameriki. Pristopilo jih je 45 pri ustanovitvi. S pozdravom M. Ogrin.
O VOJAKIH IN VOJAŠČINI.
Spisal John Hauptmann, Milwaukee, Wisconsin.
Oregon City, Ore., 28. okt. — Kako prijetno živeti je med svojimi rojaki v naprednosti in slogi, to nam dokazuje novejša doba svetovne zgodovine, in hočemo o tem nekoliko začrtati. Bodimo prepričani, da v vsakem slučaju v slogi je moč. Skoro bi se ne motili, ako bi rekli, da smo v manjšini v tukajšnji naselbini med druzimi narodi, a zavednosti imamo dovolj, pa ljubeče srce do svojega rojaka. Slučajno se primeri tu ali tam, v tem ali onem slučaju, da tudi mogoče pomoči potrebuje, kakor pregovor pravi: danes meni, jutri tebi. Kako je vsakemu težko pri srcu, ko vidi onega vpijočega v puščavi, kakor tudi onemu, ki stopi v prvo hišo in stvar razjasni, za kar se prosi. Kako veselega in zadoščenega se pa človek počuti, ko vidi brez najmanjše 'žalne besede, da tukajšnji rojak oziroma Slovenec žrtvuje po svojih skromnih močeh v to potrebno darilo. Tudi lepa hvala izmed naših rojakov dobremu srcu g. Alojza Nobla, ki je daroval $5. In mi drugi pa bodimo zadovoljni, akoravno tudi z napornim delom, pa saj smo zdravi 'in veseli, in stojmo na strani vsakemu rojaku v potrebi.	F. P.
Peoria, 111., 29. okt. — Ljubljeni mi list Amer. Slovenec! Prosim vas za mal prostorček v vašem preljubljenem listu za poročilce iz našega mesta. Z delom smo še precej zadovoljni do-zdaj, ali nam se malo slabejše kaže, kakor poprej; ali kaj hočeš, potrpeti se mora, dokler pride na boljše. Vreme imamo še precej lepo. Res nas je 28. okt. sneg že prišel obiskat in vihar, toliko da mi ni kapice z glave vrgel, če bi jo bil le imel; pa nisem maral za vihar, potuhnil sem se fn šel naprej.
Rebek.
Soudan, Minn., 24. okt. — Dragi mi g. urednik Am. Sl.! Prosim Vas, da sprejmete teh par vrstic v naš list. Sedaj se moram spet kaj oglasiti, ko so mi muhe prenehale, me nič več ne praskajo pa nagajajo. Čas se mi je pa tudi oglasiti in pa izkazati dolžnost in pa pravico, ko pisari neki Bredomek-než iz Ely, da jaz resnice ne pisarim v naš Am. Sl. Sedaj mu bom pa napisal, da bo on videl in bral, ali ni resnice v tem našem Soudanu. Sedaj ti obširno izkažem resnico, kedo in kateri je na kari vozil krompir iz Soudana na Ely. Ravno tvoj brat A. E., če ga še kaj poznaš, saj jaz mislim, da vidva sta si prava brata, kakor jaz slišim od Elycanov. No, jaz sem pa ena smet med vama, no, saj tako že mora biti med brati in sestrami. In tudi me ti vprašaš, da zakaj vriskam. Obajgale, to se meni pa spet nekaj smešno vidi. Jaz mislim, da od ječmenovke pa mora biti človek korajžen in vesel, saj vi ne boste od limonove vode, ki se kislo držite kot bi metec upala tam po Ely.
Cenjeni rojaki! Ker vedno večje oboroževanje jako tlači vse stanove in narode in je diplomatom raznih držav pri posvetovanju za razoroževanje in ugodno delovanje mednarodnega mirovnega sodišča nerazvozljiv vozel, poglejmo tedaj namen, razmere, ugled m pomen vojakov in kako bi kolikor mogoče ublažili ali odpravili težko vojaško breme ljudi in narodov.
Namen vojakov je, se dobro pripraviti za boj proti sovražniku domovine in miru. Zato se morajo vaditi, v manjših in večjih oddelkih se dobro kretati, da se znajo proti sovražniku vedno in uspešno postaviti. Pri telovadbi dobijo večjo gibčnost in močnejše mišice. Z večkratnim streljanjem se priuče, kako je treba rperiti pri različnih razdaljah. S spoznavanjem naravnih si! in njih uporabe si pridobivajo znanost uspešnega bojevanja. S spoznavanjem zakonov dobivajo večjo zmožnost v posredovanju za mir prav ravnati.
Tako si namreč želi večjidel vsaka država vzgojiti svoje vojake; ako jih ne vzgaja tako, potem ima skoraj gotovo kake skrivne načrte proti narodu lastne države.
Kakšen je pa namen vojakov v deželi raznih narodov, kjer se narod, ki ima večino, zatira? Prav za prav nimajo vojaki teh narodov nobenega voja-r škega namena, ker ne morejo ljubiti države, ki jih zatira na vse mogoče načine. Zato si oni želijo poiskati kraj, kjer bi uživali ugodnejše življenje in spoštovanje, posebno ker nimajo navadno tudi v domači hiši mirnega življenja. Vojake take dežele zanima večinoma samo še vojaška obleka in pa želja videti tuje kraje.
Nekaterih vojakov namen je tudi, doseči kako službo. Toda kako se marsikateri goljufa, posebno človek zatiranega naroda, ako ni naklonjen spletkarijam krivične vlade, akoravno ljubi domovino in ji hoče koristiti, ne da bi zbiral narodnosti drugače, ako vidi, da je katera zatirana.
Vojaki v Avstriji imajo navadno zelo malo hrane, a silijo jih k dolgemu in napornemu korakanju, kar telo samo slabi, a ne jači, ker je prenaporijo posebno za lačne ljudi. A telovaditi, streljati in o novih vojaških iznajdbah se pa zelo malo učijo, in še ono učenje, kar ga je, jim je neznosno, ker jih njih višji zelo osorno, s preziranjem in zasmehom učijo, ker so druge narodnosti. Ko pridejo pa kaki novinci domu v sobo, se pa podčastniki in starejši vojaki iz njih na vse mogoče načine norčujejo in jim vojaško pokornost s ponižer alnimi otročarijami v glavo u-bijajo, tako da začno misliti, ako bode vedno tako trajalo, da jim ne bo mogoče prestati vojaške službe.
Nekateri slovenski fantje gredo tudi služit k vojakom, najsibode že da so k temu po postavi primorani, ali da se sami prostovoljno k temu odločijo. V tej službi radi pojo nerodne pesmi in ljubijo nerodne pogovore in pripovedke veliko bolj, kakor pa vzvišene zaljubljene in junaške pesmi. Oni tam tudi bolj ljubijo nerodne pogovore, kakor pa potrebne in koristne za napredek ljudi.
Kateri služijo tri ali dve leti, tisti se vadijo vojaških znanostij bolj polagoma in temeljito. A ta služba se jim zdi neznosna zaradi tega, ker je nemški jezik poveljni jezik, katerega slabo razumejo in ker jih učijo pokorščine na zelo poniževalen način: kakor na primer, ako reče kak poddesetnik, desetnik ali četovodja “En mož”, ko si dene svalčico ali cigareto v usta, da
mora celi voj steči k njemu in prižgati vsak svojo šibico, da se pokaže, kateri je pripravljen mu prižgati svalčico; a kedor je zadnji, ali nima šibice, je pa večkrat kaznovan s kako še bolj poniževalno vajo, s katero ga včasih tudi zelo izmučijo. Ravno tako morajo skupaj priteči na klicanje "En mož”, ko je treba kakemu podčastniku čevlje ali obleko osnažiti, ali če mu je treba prinesti menažo.
Nekoč so pri nadomestnih vojakih v Ljubljani bili trije fantje bolj zadnji, ko je zaklical četovodja "En mož”, ker je potreboval menažo. Zato jim je ukazal, da so vsi trije počenili eden za drugim in eden drugega za ušesa prijeli: prvi pa, ki je imel prazne roke, je držal šalo, a godcu, ki je služil v oni četi. je zapovedal, da jim naj igra marš, po katerega taktih so oni trije skakali po menažo. Ako ni dobro pometeno, nese tudi več mož eno slamo ven iz sobe, tako da se eden drugega držijo. Večkrat mora iti kateri na komando spat, za kazen, ali da se mu smej ejo.
Ako pa kateri bolj izobražen izmed rojakov prostovoljno služi pri vojakih, ga pa silijo pometati, ribati, mu dajo kake hlače prati, mu naložijo veliko več za nositi, kakor kakemu drugemu; potem ga pa dražijo: “Ali bi ti hudič rad postal šarž, da bi nas sekiral?!” Prašajo ga tudi: “Kako kaj pišeš z metlo?!”
Taki mučitelji so navadno tujci, ako spoznajo dotičnega fanta kot slovenskega narodnjaka. A nevedni Slovenci pa te zagrizence posnemajo in pikajo svojega domačina, ki ima mogoče namen, njim samim pomagati.
Tako Slovenci s svojim napačnim obnašanjem večkrat uničijo svoje vnete narodnjake, ki bi lahko veliko koristili svojemu narodu, a mu mogoče potem škodijo, ko spoznajo tako nehvaležnost in odpor pri svojem narodu.
Oni vojaki, ki služijo po 3 ali 2 leti, imajo nekako bolj v redu menažo kakor pa nadomestni vojaki, ki služijo po 8 tednov. Oni dobijo po redu določeno mero in kakovost menaže, a nadomestni vojaki se morajo prerivati v potu svojega obraza za navidezno črno kavo, komisno juho, polento ali I golaš. A dokler služijo kot rekruti, še menaže nimajo časa povžiti, kakor ob kakem vojnem stanju. Podčastniki dajejo nadomestnim vojakom včasih tako slabo menažo, da si sami za se nekaj sladkorja ali denarja prihranijo za pijačo in veselice ob večerih.
(Konec prih.)
PROŠNJA.
Irwin, Westmoreland Co., Pa., 30. okt. G. urednik Am. SI.! Vas prosimo, da bi priobčili našo prošnjo v priljubljeni list. Pričetkom naše prošnje prosimo
vse prijatelje in sobrate naše slavne Jednote, da nam oproste. Že dolgo traja naš štrajk, kakor je že marsikateremu znano, da že od 1. aprila t. I. Ali
še do danes nimamo nikakega uspeha od kapitalistične stranke, da bi pripo-znali naše zahteve. Seveda sedaj so pričakovali, da bi nas zima in pomanjkanje stanovanj in obleke prisililo, da bi se jim podali. Ali se jim ne posreči. Kaj je vzrok? Samo to: ob začetku, ko smo odložili orodje, so nas pretepavali, zapirali, iz stanovanj metali, streljali. Ali mi se nismo jih u-strašili. Ravno tako se sedaj ne podamo, dokler nam ne podpišejo unijo in naše zahteve. Mi stojimo ko skala na Triglavu do zmage. Seveda, premogovi baroni v Westmoreland Co. so svojeglavih, ali sedaj opazujejo nas iz strani in naše šotore in žene, posebno uboge otročiče, ki nimajo obleke in so bosi. Hladno vreme prihaja, dan za dnevom hujše. Šotori nimajo sedaj nikake toplote! Seveda jedni sd*pre-skrbeli nekaj stanovanj, ali jih ni toliko, da bi vsi zamogli biti pod streho.
Sedaj se naš odbor od društva sv. Barbare št. 68. K. S. K. J. obrača na blagodarna srca naših sobratov in sester naše slavne Jednote, da bi se nas nekoliko usmilili, naših žen in nedolžnih otročičev. Vsaki najmanjši dar bo z veseljem sprejet. Vam omenjam vsem darovalcem, da ko se naše razmere zboljšajo, bomo priskočili na pomoč vam in stoterno povrnili. Vsi darovi se bojo v Am. Sl. naznanili. Zato se vam že zanaprej zahvaljujemo vsem darovalcem in darovalkam. Vsi darovi naj se pošiljajo na: John Mostar, Adamsburg, Pa., Box 120.
John Mostar, predsednik.
Leopold Stock, blagajnik.
John Terbavc, tajnik.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
ročim vedno sveže pivo, fino kati-oruijsko vino, dobro žganje ia trii*» lajboljše sinodke.
Prodaiam tudi trdi in mehki preaiop
TELEFON 7612.
iei3 N. Broadway..JOLIET, IL'
Ako Vam
je potekla naročnina na “A. S.” ponovite isto v kratkem. Kdor točno plača naročnino nima nikdar sitnosti radi lista. Le $1.00 za celo leto. Plačuje se vnaprej.
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
A. ff. Flmr Dri Co.
LEKARNARJI.
lor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Hi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
‘The U. S.” lOc. in “Meerschaum” Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street	Joliet, lil
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
Gostilno,
kjer se toči vedno sveže pivo, žgasj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickorj St,	Joliet
Ant. Kirinčič
a.
Cor. Columbia in Chicago Sts,
Točim izvrstno pivo, katero izd*-uje slavnoznana Joliet Citizens Bre-eery Rojakom se toplo priporoča*«
ANGLEŠČINA brez učitelja! Sloven-sko-Angleška Slovnica, Tolmač in Angleški Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St, New York, N. Y.
Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
Sevcrova Zdravila izdelujejo izučeni lekarni ki v našem modnem laboratoriju.
IN PREHLAD
lahko preženete; ozdraviti se da in to hitro, rabi, ampak
Mnogi pripravki so sedaj
za F*rjnča
s Tableti zoper prehlad in hripo je stalno zdravilo. Tableti zrahljajo prehlad in ščitijo pred njegovimi resnimi posledicami, dočim Balzam teši raz-dražbo, raztvarja in odstranjuje sluz, osvobaja dihanje in preganja kašelj.
1	Dvoji velikosti, 25c in 50c.
Severova Zdravila prodajajo in priporočajo lekarniki.
Kadar kupujete zdravila, poudarite izrecno, da hočete “Severovih”. Odklanjajte nadomestke.
Severovo	Severov
Olje sv. Gotharda	Življenski Balzam
Izvrstno mazilo za olajšanje bolečine, utešenje vnetja in zmanjšanje otekline. Ker teši in zdravi, zato podeljuje hitro olajšbo in zagotavlja popolno zaščito proti otrplosti in mišičnemu obolenju.	krepi oslabeli ustroj splošno in je izdatno zdravilo za otrpla jetra, žolčni-co, zlatenico in malarijo. Očvršča kri ter povzroča, da vsi deli človeškega stroja skladno delujejo.
PohIčuh velja!	Uživaj g-a!
Cena 50 centov.	Cena 75 centov.
Pismen svet zatosnj Tsakomur.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 7. oktobra 26 Hrvatov in 30 Macedoncev; 11. okt. 82 Slovencev, 23 Hrvatov in 11 Macedoncev.
—	Profesor Jarc izvoljen. Pri dopolnilni volitvi v novomeškem, črnomaljskem in metliškem sodnem okraju, ki se je vršila dne 18. oktobra, je bil izvoljen za državnega poslanca kandidat Slovenske Ljudske Stranke, profesor Evgen Jarc z večino 3637 glasov. Oddanih je bilo skupaj 7784 glasov; od teh jih je odpadlo na g. Jarca 5382 in 1745 pa na g. Engelberta Gan-gla, kandidata Narodno - napredne stranke. — Volilni boj na Dolenjskem za ta državnozborski mandat je trajal več mesecev In je bil silno srdit. Svoj vrhunec je boj dosegel v nedeljo pred volitvijo, dne 16. okt., ko je S. L. S. priredila 18 shodov, ki so se vsi sijajno obnesli. G. Gangla je priporočal na shodih sam dr. Tavčar, prvak Narod-no-napredne stranke, a brez uspeha. Kandidat S. L. S. je nad vsa pričakovanja sijajno zmagal.
—	Kot ustanovnik k “Matici Slovenski” je pristopil hrvaški ban Nikola pl. Tomašič.
—	Umetniška razstava v proslavo 801etnega rojstnega dne cesarja Frana Josipa I. v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu se je otvorila dne 17. oktobra 1910. Neumorni vodja slovenske umetniške čete Rihard Jakopič se je spravil na ogromno delo sestave jubilejne razstave, ki pomenja obenem tudi jubilej slovenske upodabljajoče umetnosti; kajti ta razstava obseza vse, kar je domača umetnost ustvarita tekom dolgih let. Osemdeset let razvoja, o-semdeset let napredka in hudega boja na polju kulture in na polju umetnosti.
—	Prva perutninska razstava na Kranjskem se je vršila začetkom oktobra v Kandiji pri Novem mestu. Obnesla se je jako dobro. Razstavljenih je bilo 37 kurnikov, poleg tega pa razna v perutninstvo spadajoča orodja in oprave. Razdelilo se je precej daril.
—	Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu se je o priliki cesarjevega godu 4. okt. po slovesni službi z nagovori načelnika kuratorija msgr. Peterlina in ravnatelja Rohrmana v praznično olepšani učni sobi samostana ubogih šolskih sester De Notre Dame otvorila.
—	Blagoslovljenje novega mostu. V nedeljo 9. okt. je m. g. prošt dr. EI-bert blagoslovil novi most čez Krko na Brodu pri Dobravi.
—	O kranjskem vodovodu. Računi za kranjski vodovod so sedaj sklenjeni. Znašajo svoto 501.000 kron in presegajo proračun za 94,000 kron.
—	Živinoreja. Deželni odbor kranjski bo sporazumno s c. kr. kmetijsko družbo še letos razdeljeval po znižani ceni plemenske bike in krave pincgav-ske, montafonske (sive) in simodolske pasme.
—	Odobren deželnozborski sklep. Cesar je potrdil v deželnem zboru kranjskem sklenjeni sklep, s katerim se pooblašča deželni odbor, da sme prodati h kmetijski šoli na Grmu pripadajoče parcele, imenovane Grič, ki merijo 15,217 kvadratnih metrov. Z izkupičkom se mora nakupiti primeren gozdnat svet.
—	Orijent-expres čez Ljubljano in Zagreb. Iz Zagreba poročajo, da je vprašanje zgradnje nove vztočne proge čez Benetke-Ljubljano-Zagreb-Bel-grad zopet aktualno. Po naročilu francoskih krogov se mudi v Zagrebu u-rednik “Guide Ioane” (francoski Bae-decker) Monmarche, da se orijentira na mestu o gospodarskih in turističnih prednostih te proge. Iz Zagreba pojde v Ljubljano, Sarajevo in Belgrad. Za progo se posebno zavzema zagrebška trgovska zbornica.
—	Shod zoper draginjo v Ljubljani. Dne 14. oktobra se je vršil v ljubljanskem Mestnem domu jako dobro obiskan shod, ki so ga sklicale združene organizacije drž. uradnikov in učiteljev. O draginjskem vprašanju je poročal prof. Reisner, in sprejela se je sledeča rezolucija; “Občeznana je in še vedno narašča draginja vseh nujnih življenskih potrebščin, kakor so tudi že nedoseženo visoke stanarinske najemnine, ki so privedle vse državno u-radništvo in učiteljstvo v skrajno neugoden gospodarski položaj. Ker nobeno dosedaj uporabljeno poskušeno ali šele obljubljeno sredstvo za omejitev draginje ne more prinesti pomoči, ker torej ne poznamo druge rešitve, Se obračamo dne 14. oktobra 1910 na dra-ginjskem zborovanju organizacij ljubljanskih državnih uradnikov zbrani državni uradniki vseh vrst na visoko c. kr. vlado, da jim v vsaj delno zboljšanje obupnega razmerja nemudoma dovoli draginjsko doklado”. Govorila sta k predmetu tudi še poslanca Hribar in dr. Triller. Hribar je osobito govoril o delu v draginjskem odseku drž. zbora, v katerem je on predsednik.
—	Kolere ni na Kranjskem. Z dne 17. oktobra poročajo iz Ljubljane;
Pred nekaj dnevi je prišel z Ogrskega nek krošnjar domov v svojo rojstno vas Grintavec v občini Osilnica v kočevskem okraju. Mož je bil zelo nevarno bolan na črevesnem kataru. Ker se je domnevalo, da je prinesel z Ogrskega kolero, poslali so se njegovi odpadki v preiskavo higijeničnemu zavodu na graškem vseučilišču. Preiskava je dognala, da je popolnoma izključeno, da bi bil mož bolan na koleri.
—	Osebne vesti. Belokranjski rojak dr. Juraj Adlešič je vstopil kot konci-pijent v odvetniško pisarno dr. Pegana v Ljubljani. — V Idriji je stopil v pokoj edini slovenski višji uradnik pri rudniku, rudarski nadsvetnik Josip Koršič. Rojen je v Solkanu pri Gorici. Pred 35 leti je nastopil državno službo v Idriji in je pozneje služboval pri raznih državnih rudnikih. Pred 11 leti se je zopet povrnil v Idrijo.
—	Župnijskega izpita v jesenskem terminu so se udeležili naslednji čč. gg.; Gregorič Josip, ekspozit v Št. Vidu pri Brdu; Knižek Feliks, župni upravitelj na Sv. Gori; Kurent Alojzij, kaplan v Krškem; Lavrenčič Anton, žup. upravitelj v Velikih Poljanah; Lavtar Josip, župni upravitelj na Gori pri Sodražici; Majdič Frančišek, bénéficiât na Vačah; Orehek Andrej, kaplan v Dobrepoljah; Papež Anton, kaplan v Sv. Križu pri Litiji; Vovko Frančišek, kaplan na Vrhniki. Župnik Ivan Erjavec v Želimljah je imenovan za župnika v Gor. Logatcu.
—	Iz železniške službe. Postajena-čelnik na Rakeku g. Anton Kozlevčar je na lastno prošnjo premeščen kot višji revident v Trst. Na njegovo mesto pride g. Josip Fortič iz Zaloga. Za postajenačelnika v Zalogu je imenovan g. Dragotin Štefin z Zidanega mosta.
—	Notar Hafner oproščen. Mate Hafner, c. kr. notar v Kostanjevici, je bil s sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 4. avgusta 1908 obsojen radi hudodelstva goljufije na 3 mesece ječe, češ, da je nekega Zupančiča nagovarjal h krivemu pričanju. Vsled te obsodbe je bil Mate Hafner suspendiran od notarske službe. Hafner je trikrat prosil za obnovo kazenskega postopanja, pa okrožno sodišče je vse tri prošnje zavrnilo. Vsled pritožbe Hafnerja je potem nadsodišče v gradcu dovolilo obnovo kazenskega postopanja in delegiralo za preiskavo in obravnavo v tej zadevi okrožno sodišče v Celju. Tam se je vršila glavna obravnava dne 8. in 9. okt. Pri tej obravnavi je bil Mate Hafner popolnoma oproščen vsake krivde in kazni. Sodišče se je prepričalo, da Hafner Zupančiča ni nagovarjal.
—Povest o imenitnem grofu. V Ljubljani se živahno govori o aferi ljubljanskega protestantskega pastorja He gemanna in nekega grofa Gvidona Auersperga. Slednji, ki je sin ubozanç-ga grofa Erv. Auersperga, se je izdajal za radikalnega nemškega nacijonalca in je prestopil tudi v protestantizem. Marca tega leta je šel v Ameriko, češ, da se hoče tu bogato oženiti s kako “dolarsko princezinjo”. Za potovanje si je izposodil od ljubljanskega pastorja Hegemanna 30,000 K. V varstvo tega posojila je zastavil svoje pravice do dedščine po svoji materi, ki je bila internirana v nekem sanatoriju. Mladi grof pa je v New Yorku zašel v družbo nekih židovskih lastnikov obskurnih hiš in so mu vsled tega naravno v vseh poštenih hišah zaprli vrata. Židi pa so mu počasi izvabili tudi ves denar. Ko mu ga je zmanjkalo, se je zopet obrnil na Hegemanna, češ, da se v kratkem bogato oženi, in ga je prosil posojila nadaljnih 20,000 K. O njegovi ženitvi pa da treba čuvati strogo tajnost. Hegemann mu je res poslal to svoto — brez dolžnega pisma, katerega je šele obenem, ko je poslal denar, zahteval. A grof' Auersperg mu dolžnega pisma vkljub telegrafičnim opominom ni hotel poslati, zato je Hegemann končno vložil pri sodišču v Ljubljani proti grofu tožbo zaradi dolžnih 54,000 kron in radi podpisa dolžnega pisma. Ves grofov dolg je potem poravnala Auerspergova rodbina.
—	Smrtna kosa. Umrla je dobro-znana in spoštovana Frančiška Ger-čar roj. Teran v Dupeljnah pri Brdu.— Umrl je pri Sv. Križu na Vipavskem trgovec Anton Berbuč, star 68 let. -— V Radomljah je umrla Terezija Majhen, stara 52 let. — Na Goričici pri Moravčah je umrl posestnik Tomaž Jamšek. — V Zaličini je umrl priljubljeni gostilničar Viljem Fritz. — V Vevčah je umrl nagle smrti Karol Renko, 44 let star delavec. — V Ljubljani je umrl g. Ivan Šebat, c. kr. ofici-jal deželne vlade v 43. letu svoje starosti, brat č. g. župnika Antona Šebata v Žusmu na Štajerskem. — V Stari Loki je umrl splošnoznani posestnik Franc Hafner vulgo Martanca. — V Komendi pri Kamniku je umrl posestnik Andrej Svetlin, star 77 let. — V Jablanici na Notranjskem je umrla Marija Štefančič po domače Škrljova. •—V Idriji je umrla posestnica gozdarjeva vdova Josipina Basiaco.
—	Nesreča. Iz Prežganja pri Litiji se poroča; V vasi Volavlje so pasli dne 2. okt. pastirji krave in ovce. Zakurili so ogenj pod staro in votlo čreš-njo, da je pogorela in padla na priču-
joče pastirje. Zadela je 11 letnega Marka Jerebiča tako na glavo, da je ponoči umrl. Pastirji si nikoli kaj pridnega ne izmislijo.
—	Dr. K. Sclnvegel žrtev neprevidnosti. Vedno bolj je jasno, da je nesrečno smrt dr. K. Schwegla povzročila njegova neprevidnost. Pol ure pred svojo smrtjo je dr. Sclnvegel naročil še vse potrebno za obed in sprejem svojega strica, katerega je pričakoval. Skoro gotovo je pozneje, ko je ogledoval neki revolver, ravnal ž njim tako neprevidno, da je revolver spi'bžil in po nesreči izprožena krogla bila smrtonosna. Absolutno nemogoče je bilo dognati kak vzrok samo-umora. Dr. K. Schwegel je bil srečen ženin in si je z nevesto vsak dan dopisoval.
—	Samoumor. Iz Kovorja pri Tržiču se poroča: Dne 6. okt. pop. se je ustrelil v glavo več kot 60 let stari kaj-žar Dacar. Ležal je bolan že nekaj tednov ter bil tudi previden s sv. zakramenti. Ko mu popoldne prinese nekaj jedil njegova sorodnica, ga najde mrtvega. S puško si je nesrečnež, ki je bil na zelo slabem glasu in tudi žganjar, vzel življenje.
—	Umor v Zagorju ob Savi. 16. okt. okrog pol 8 ure zvečer je zabodel 17 leten malopriden fant hišnega posestnika in gostilničarja v Zagorju, Antona Grčarja. Fant je, pravijo, grozil že popoldne svojemu bratu, na večer je prišel v gostilno k Grčarju, kjer je za-čel razsajati. Pokojni ga je hotel spraviti venkaj, sedaj pa potegne morilec bodalce ter mu ga porine v srce! V nekaj minutah je bil Grčar mrtev. Pokojni je bil blaga duša. Dasiravno 60 let star je bil .vendar otroško ljubez-njiv.
—	Roparski napad. Ko se je 75 let stari posestnik Damijan Likovič iz Podbukovja na Krki ‘dne 5. oktobra vračal iz sejma od Sv. Antona na Zdenski rebri, napadel ga je neznan ropar s sekiro. Zadal mu je močan udarec med pleča na hrbet in mu oropal 280 K. ki jih je izkupil za prodano kravo. Nekateri pravijo, da je bil v obližju še en lopov. Mogoče, da sta bila znana sejmarska sleparja. Moža so prepeljali v bolnišnico in bo težko okreval.
—	Ogenj v Komendi. Iz Komende poročajo: V nedeljo 16. oktobra je Juriju Levec, ki je sedaj v Ameriki, Pod-borštom št. 24. pogorela hiša z vsemi gospodarskim poslopjem, dvovrstnim kozolcem in lončarsko pećnico. Zažgali so otroci. V nevarnosti je bilo pet okolu stoječih hiš. Obvarovala jih je domača požarna bramba, ki je bila z načelnikom g. Andrejem Mejač takoj na licu mesta.
—	V papirnici v Vevčah je ponesrečil delavec Vinko Fink. Ko je spravljal stroje v obrat, je padel v kanal, več metrov globok, ter si je polomil rebra in roko. Razbito ima baje tudi glavo.
ŠTAJARSKO

—	Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga se je ustanovila za ves avstrijski slovanski jug v nedeljo 16. okt. v Celju. Ta zadruga bo v gospodarskem in socijalnem oziru velikega pomena za slovensko učiteljstvo.
—	Na 'Muti ne marajo slovenske elektrike. V Vuzenico je napeljal g. Pahernik elektriko, ki je razmeroma jako cena ter izborno sveti Nemcem in Slovencem. Ponudil jo je tudi sosednim Mutčanom. Ti pa je ne marajo samo zato, — ker je slovenska!
—	Prekupec z dekleti aretiran. Na kolodvoru v Poljčanah so dne 12. okt. aretirali nekega židovskega trgovca z dekleti imenoma Henzelman. Aretacija se je izvršila ravno v trenotku, ko se je mislil odpeljati s svojimi žrtvami. Nabranih je imel že 12 deklet. Pri sebi je imel mnogo avstrijskega in raznega tujega denarja.
—- Trboveljski rudnik se je zelo povečal, zato pomanjkuje delavcev.
—	Zavetišče za učence trgovskega in obrtnega stanu je priredilo Stovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru. K vstopu je opravičen vsak zaveden slovenski učenec.
•— Vinske cene v Slov. gor. Ker so peronospora, črn in druge bolezni uničile letos skoraj ves vinski pridelek v Slov. goricah, so se že vnaprej obetale za nova vina cene čez 50 v. po litru navzlic temu, da bo letošnji pridelek tudi slab po kakovosti.
—	V kaznilnico Karlau pri Gradcu so odpeljali znane vlomilce in tatove VVahrmutha, Pogačarja in Zorca, katere je celovška porota obsodila na 7 let ječe.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Mariboru gospa Josipina Kos, rojena Vok, hišna posestnica v Mariboru. — V Se-čah pri Konjicah je umrla po dolgotrajni bolezni M. Pintar, nekaj dni po ženini smrti pa je umrl tudi njen mož Franc Pintar, ki je bil v konjiškem okraju edini rešetar. — V Konjicah je umrl po vsem konjiškem okraju do-broznani Bezenšek, gospodinjam znan pod imenom “Bačko”. — Na Čretežu je umrla 861etna Mar. Strgar. — Na Stranicah je umrl trgovski pomočnik Anton Bornšek.—V Bohorini je umrla vrla gospodinja Goremakova. — V Vuzenici je umrla ga. Marija Remšnik, žena upokojenega nadučitelja Remšnika. — V Ptuju je umrl Peter Ivic, narednik pri tamošnjem pijonirskem ba-
taljonu. —- V Golovabuki pri Slov. Gradcu je umrl posestnik Ignac Kac.— V Gradcu je umrl veleindustrijalec in lastnik škalskega ter zabukovškega premogovnika Daniel pl. Lapp, star 74 let.
— Samomori. Zastrupil se je v Logarovcih pri Ljutomeru posestnik Loparnik z arzenikom. Bil je obsojen zaradi pretepavanja svoje žene na tri tedne zapora. Kazen je čudno vplivala na Loparnika: šel je domu, pretepel svojo ženo in se potem zastrupil. Ustrelil se je dne 14. okt. kmetski sin Anton Zagoršak v Žamencih pri Ptu ju. Vzrok samomora je prepir z domačimi. — Zastrupil se je v Celju in-fanterist Janez Gros, rojen v mislinjski občini, ki je prišel še komaj pred par dnevi k vojakom. V Celju se jako množijo samoumori med vojaštvom.— Ustrelil se je v Eggenbergu pri Gradcu sin nekdanjega župana, Alojzij Daniel, iz strahu pred vojaško službo. Ko je njegov oče Jurij Daniel to zvedel, se je tako prestrašil, da ga je zadel mrtvoud.
—	V Podkloštru na Koroškem so pri občinskih'volitvah v III. razredu zmagali okoliški Slovenci; tudi v drugem razredu so dobili par zastopnikov, v prvem razredu pa so zmagali
nemški" purgarji. Prvikrat je letos v III. razredu prodrla slovenska lista.
—	V odvetniško pisarno dr. Brejca v Celovcu je vstopil kot koncipijent dr. Rok Jesenko, doma iz Šmarja pri Jelšah. Dokončal je sodnijsko prakso pri celovški sodniji.
•— Strašno! Nemški časopisi z grozo konštatirajo, da je “hotel Trabesinger” v Celovcu kupil neki tržaški Slovenec Milonik in da je ta hotel sedaj “krai-nerischer Boden”.
-— V Porečah ob Vrbskem jezeru je bilo v letošnji sezoni nad 5000 tujcev.
—	Žrtev svoje iznajdbe V Beljaku je kleparjev sin Rudolf Schiffl delal na izpopolnitvi nekega acetilenskega aparata, ki ga je sam izumil. Naenkrat pa se je čula silna detonacija vsled eksplozije aparata in mladi izumitelj je mrtev obležal.
—	Izseljevanje preko Trsta je bilo v septembru precej manjše kot v istem mesecu lanskega leta. Večina letošnjih izseljencev je zopet potovala v Južno Ameriko.
—	Prebivalstvo Trsta. Statistični tirad tržaškega magistrata izkazuje, da ima Trst 223,521 prebivalcev. Dne 31. septembra 1900 je imel Trst 178,127 prebivalcev. V torej še ne celo de-
setih letih je naraslo prebivalstvo Trsta za 45,394 duš. Na vsak način velikanski napredek.
—	Vprašanje menovanja tržaškega škofa še vedno ni rešeno. Sedaj zopet prihajajo glasovi, da Mgr. Castellitz noče sprejeti škofovske časti. Na drugi strani pa baje res nameravajo imenovati za škofa Nemca, češ da ne bo krivice ne Italijanom ne Slovencem in Hrvatom!
—	Tržaški mestni svet je dal šiloma odstraniti nemško tablo centralne banke nemških hranilnic.
—	V Trstu je umrl nagle smrti in dustrijalec Fran Dollenz na kolodvoru, ko se je hotel odpeljati z vlakom v Žavlje. Bil je svoj čas tudi slovenski občinski svetnik v Trstu. Zadnji čas se je odtegnil politiki.
—	Slovenski čevljarji v Trstu so se organizirali in si dne 9. okt. osnovali društvo “Združeni čevljarji v Trstu”. Sklenila se je rezolucija, v kateri se izraža potreba agitacije za organizato-rično delo med čevljarskimi mojstri na slovenskem jugu.
—- “Sokolski dom” si zgradi tudi “Goriški Sokol” v Gorici.
—	Vesti iz Krmlna na Goriškem. Cesar je povodom 801etnice .povzdignil Krmin v mesto. — Slovenska šola se je letos vsa prenovila in dobila napis: Narodna šola. Kakor čujemo, se je letos še več otrok vpisalo, kakor lani. —Letošnja vinska letina bode tu in v okolici še povoljno dovolj dobra.
—	“Slovanski kralj”. 561etni Ludo-vik J. iz Komna na Krasu je v Trstu na ulici ustavil redarja in mu v dolgem in slovesnem govoru naznanil, da je imenovan za kralja Slovanov. Siromaka so spravili v bolnico.
—	Nečuveno! V Istri je med kmeti v nekaterih krajih običaj, da iz maščevanja porežejo trte. Letos, ko vina manjka, te lepe navade ponekod vkljub temu niso opustili. Tako so v Pore-ščini blizu Sv. Lovrenc-Pazenatiškega v nekem okraju lani pridelali blizu 4000 hektov, letos pa jih še — 4 ne bo, ker so vse trte po zlobni roki uničene. Treba še veliko dela v Istri!
pravitelj zagrebškega gledališča je dobil od cesarja veliki križ Fran Josipovega reda.
— Tomašičevo nasilje v Senju. Hrvaška vlada je 5. okt. razpustila občinski zastop v Senju in za komisarja imenovala okrajnega predstojnika Ši-kiča, ki je ondi pripravljal tla za volitve t. j. za vladnega kandidata. “Hrv. Pravo" opozarja Tomašiča na Šeno-ineft Čuvaj se senjske ruke!
HRVATSKO.
—	Hrvaška zemlja v tujčevih rokah. Ogrska banka in trgovska akcijska družba je za štiri milijone kron kupila krasno veleposestvo “Moslavina” v hr-vatskem Zagorju. Dragoceni gozdi so že oddani, na ostalem zemljišču se naselijo nemški kmetje.
—	Moderno ognjegastvo v Zagrebu. Zagrebško ognjegasno društvo dobi od zagrebške občine z novim letom dva bencin-avtomobila.
—	Andrija Fijan odlikovan. Umirovljeni mnogoletni in velezaslužni u-
Neprijetne sanje.
Ljudje, ki trpe vsled neprijetnih sanj vsled motenega, nemirnega spanja, naj si zapomnijo, da to stanje navadno povzroča kaka nerednost v prebavi in da morajo spremeniti svoj način življenja. Najprej očistite ves ustroj, kar bi se moralo storiti pri vseh boleznih prebavnih organov, in tem podelite več moči, da jih usposobite, vršiti svojo delo ¡zlahka. To dosežete, ako boste uživali Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Sestavo tega zdravila smo nedavno izpremenili, da je sedaj močnejše in izdatnejše, in gotovo si pridobi zadovoljnost vseh naših odjemalcev. Zapeka se olajša z njim takoj in tudi mnoga druga želodčna neprilika, a če se uživa to zdravilo nekaj časa, sledi popolno ozdravljenje. Uživajte ga vedno, kadar vam jed ne diši in kadar se počutite oslabele in utrujene. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Če imate opraviti s sodnjo pojdite do
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL.
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
Kapital 5100,000.00. Barber Building Joliet, IlL
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor bank« v stari domovini.
3 %
o
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Jolieta.
Rojaki ne poslušajte!
Obrekovalcev in lažnjivcev iz kterih ne govori druzega nego črna zavist.
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
(lastna hiša)
6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.
stoji danes tako trdno kakor še nikdar popreje. Kdor pošilja
denarje v staro domovino
lahko mirno spi in si je svest, da ti pridejo po posredovanju te tvrdke
v najkrajšem času domu.
Potniki, kteri kupijo
-s©, pa rob rod n e listke 5)5-
so pri tej tvrdki najbolje in najsolidneje postreženi.
To ve več tisoč rojakov!
Vsakdo kdor se je enkrat obrnil na to tvrdko se še vedno z zaupanjem na njo obrača.
i
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 (ji
račun ter je obrestuje po čistih	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
A.MËRIKANSKI Sl/)VENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensli-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdi.'a ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. W.
509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
•LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
COUNCIL >
metna briga tu lahko nudila pomoč in olajšbo.
Komu ni znano, koliko staršev je. kolikera vdova, ki z veseljem žrtvujejo svoje malo premoženje, da omogočijo nadarjenemu/otroku višje nauke? Najsi poide tudi'vsa glavnica, pa je s tem vendar kupljen sinu, hčeri gotov obstanek in mati, starši, thorda pozneje kaka nepreskrbljena sestra, lahko mirno gledajo v bodočnost. Dohodki otrokovi jim preskrbe brezskrbne dni in čeprav od tega nič ne preostane, vendar nudi uslužbencem zagotovljena pokojnina zadostno poroštvo za miren večer življenja, brez skrbi za živež. — Tako se glasi popolnoma upravičena človeška cenitev. — Ampak usoda hodi svoja pota ter nenadno in neusmiljeno razdira nade človeškega srca. — Sin je dovršil svoje nauke, ima službo in zaslužek, skrbna mati je našla pri njem mirupoln dom; hči je nameščena kot učiteljica ali v kaki obrti, manjnadar-jena, bolehna sestra gospodinji in obe živita v prijetnih, zadovoljivih razme rah. Kar naenkrat potrka strahotna smrt na vrata, zgrabi roko hraniteljico in odvede cvetoče življenje, pridobi vavca ali pridobivavko. iz hiše ven in doli v svoje temno kraljestvo. Takoj vzame “siva zastrta žena-’ v posest izpraznjeno mesto in vlada tamkaj z vso svojo neizprosno strogostjo.
Kako brezštevilni so v življenju tako strašni udarci usode, ki spravljajo pri zadete na rob obupa in delajo mlademu življenju ločitev dostikrat dvakrat tako mučno. Saj dobro ve, kaj gre za zvesto mater, za ljubljeno sestro z njim v grob. Kdo pa v sveži mladosti resno misli na smrt in umiranje, kdo sluti, ko je veselega srca stopil na prvi klin. da druzega ne doseže? In vendar si bi moral vsakdo, ki se nahaja v zgoraj opisanih razmerah, predoče-vati možnost, da usoda, ki je dohitela prijatelja, tovarišico po poklicu, lahko zadene tudi njega. Zato vsakdo izkušaj strašno trdost take usode olajšati s tem, da kaj ukreneš v zaščito preživelim svojcem, da ne bodo morali z izgubo ljubljenega bitja obžalovati tudi še izgube vsakdanjega kruha in obstanka.
Tu nudi naša K. S. K. Jednota pomoč in poroštvo, ki se pa žal še vedno premalo uvažuje, posebno med mladim svetom. Kdor ima količkaj
	CERKVENI	KOLEDAR.
6.	nov. Nedelja	Lenart, opat.
7.	“ Pondeljek Engelbert, škof.	
8.	“ Torek	Bogomir, škof.
9.	“ Sreda	Božidar, m.
10.	“ Četrtek	Andrej.
11.	“ Petek	PMartin. škof.
12.	“ Sobota	Varstvo, D. M.
odstrani sobratskih društev ne bodo nikdar zboljšali razmer v sistemu, kjer se “zlato tele” obožava kakor nikdar poprej v zgodovini krščanstva.
POMNI, O ČLOVEK, DA SI PRAH.
V Genevi je živela pred več leti pridna. zelo verna mati, ki je svojo dora-ščajočo edino hčer vedno iznova opominjala in navdajala k dobremu. Dalje časa je hči rada poslušala opomine svoje matere. Ljubila je molitev in hišo božjo, prejemala večkrat svete zakramente in se ogibala vsake nevarne priložnosti. Ko je bila pa stara 19 ali 20 let, se je hotela udeleževati vseh veselic in plesov, prav kakor njene pri jateljice. Spogledljiva in gizdava je postala ter je zanemarjala svoje ver ske dolžnosti. Njena dobra mati je poskušala to m ono. Živo jo je pro sila in s solzami, naj se ne poda na pot lahkomiselnosti; pa vse je bilo zaman.
Nečega večera se je hči spet nališ-pala in olepotičila, da se udeleži ma škarade. Na iskrene prošnje materine je samo trmasto odgovarjala. Šla je na plesišče! in glej, ko se je zavrtela s plesavcem po dvorani, je naenkrat vzkliknila: “Gorje mi. slabost me ob haja!” Padla je plesavcu v naročje mrtva. Še ni razbrnela v njenih ušesih šumeča plesna godba, ko ji je že zazvenel nasproti iz druzega sveta glas Sodnikov: “Daj račun o svojem gospodinjstvu!”
Slučaji nenadne smrti, posebno v novejši dobi, niso tako redki. General Fouquet se je v ječi zgrudil mrtev od veselja, da je bil pomiloščen in bo spet svoboden.
Dne 15. avgusta 1824 je pridigal o-pat Papillon v Londonu v kapeli francoskega poslaništva pred knezom Po-lignacom in mnogoštevilnimi poslušalci. “Kako dragocen", je rekel, “je čas našega življenja, ko nikdar ne vemo, v katerem trenotku nas Vsemogočni pokliče pred svojo sodbo na odgovor za vsa naša dejanja!" Po teh besedah je umolknil. Pričujoči so opazili, da se mu barva v licu izpreminja. Hiteli so na prižnico; častitljivi duhovnik jim je padel mrtev v naročje.
Kaj nas more bolj izpodbadati, da živimo prav, t. j. v soglasju z vpljo
Stašem. Obtoženci so bili upravičeni, razpravljati vprašanja; storili so to in to je vse, kar so storili. V navedenih tlankih ni nobenega stavka, ki more pomenjati prestopek ustavnega povelja.”
Zakaj je Mohamed prepovedal piti vino?
Neki potovalec iz 16. stoletja poroča sledečo legendo: Na potovanju pride Mohamed k svojemu prijatelju, pri katerem je bilo ravno ženitovanje. Začudeno opazuje prerok, kako se gostje objemajo, poljubljajo ter si zagotavljajo prijateljstvo in zvestobo. Ko tako opazuje te prizore, vpraša, odkod ta ginjenost in ljubeznivost. Povedo mu, da je to povzročilo vino. Na te besede blagoslovi Mohamed vino ter odide. Ne dolgo po tem dogodku privede pot preroka zopet nazaj v isti kraj. A zdaj se mu je nudil povsem drugačen prizor. Kamor se je obrnil, je bilo vse narobe, povsod je videl posledice krvavega pretepa. Bil je radoveden, zato vpraša, kaj se je zgodilo. In kaj izve? Ti. ki so bili na že-nitovauju. so se docela upijanili in konečno stepli. Hipoma je spremenil Mohamed svoje mnenje o vinu. Kakor ga je bil poprej blagoslovil, tako ga je sedaj proklinjai.
božjo, kakor misel na negotovost, kdaj stalen zaslužek, pa si ne prihrani tistih j pride za nas zadnja ura, negotovost, ki par grošev, ki so potrebni za pristop- nam jo vedno spet predočujejo taki
-1
zgledi, ki jih za mnoge lahko pomnoži vsak čitatelj iz svoje lastne življenske izkušnje.
NAPREDEK AVSTRO-OGRSKE.
PRAVILA KRŠČANSKE ODGOJE OTROK.
mno m mesečnino pri društvu ozir.
Jednoti, da so potem v slučaju njegove smrti vsaj za prvo silo preskrb ljeni s kruhom oni. ki jih zapušča v tej dolini solz na vekomaj: — tisti pač nima pameti, niti srca; tisti pač ne pozna
skrbi, a jo utegne spoznati, ko bo pre- Napredek Avstro-Ogrske v zadnjih pozno.	^	5o ]etjh pojasnjujejo najbolj sledeče
Naša slavna K.	S. K. Jednota odga-	številke, ki	se tičejo pred vsem obrt-
nja skrb vsem, ki	se zatekajo v njeno j	nije Ta se je razvjia v tem večji	me-
zavetje, dokler je	čas. Ura in prilož-	ri> čim več	se je gradi!o železnic.	Ko
nost zamujena se	ne povrne nobena: !se je rodii	cesar Fran josip j je	bila
Radij — povzročitelj krofov.
Po krajih, kjer so krofasti ljudje in v soseščini se navadno sliši, da povzroča ljudem krof tamošnja voda. Vendar so bile to dosedaj le navadne govorice in javno ljudsko mnenje. Raziskava-nja radija pa dokazujejo, kakor zatrjuje francoski zdravnik Repin, da to na-ziranje ni popolnoma neutemeljeno. Ljudje so prav slutili, seveda niso vedeli, katera vodpa primes jim povzroča to nadlogo. Omenjeni francoski zdravnik, ki je znan kemik in se posebno peča z raziskovanjem radija, je našel v Savoie in Hautsavoie studence in vodnjake, katerih voda ima sila veliko radija. Ti studenci privro namreč jako globoko iz tal. In ravno v teh krajih je našel dosledno polno krofa-stih ljudi.
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnik^ On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, dlo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, ogliišenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, j etrih, nehurju. grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-iče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in oa Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
JOLIET, ILLINOIS.
kW N. CHICAGO STREET
in na Hrvaškem naseliti. Ogrski knez Esterhazy je ponudil portugalskim jezuitom neko svoje veliko posestvo za naselitev.
Aretirani trgovci z dekleti. V Kato-vicu na Moravskem so zaprli več trgovcev z dekleti, med njimi tudi nekega Dunajčana z imenom Klinger. Klinger je priznal, da obstoji cela družba v Avstriji in Nemčiji, ki je dajala dekleta v ameriške hiše. Klinger je lastnik več takih hiš za dekleta v Južni Ameriki.
1.	Če se kažejo otroci razburjene ali zlovoljne, potem se zadovolji s tem, da jim trmo izbiješ iz glave s kaznijo: potem pa počakaj, da se jim dušno stanje pomiri, šele potlej jim predoči njihove nespodobnosti in jih posvari!
2.	Pomisli, da mala kazen, če je sploh potrebna, bolj učinkuje nego žuganje z večjo kaznijo v slučaju ponovitve pregreška!
3.	Nikdar ne daj svojim otrokom nobene reči zato, ker vpijejo zanjo; drugače postaneš suženj njihove trmoglavosti!
4.	Nikdar jim ne dovoli tistega, kar si jim pod sličnimi okoliščinami storiti prepovedal!
5.	Zabičuj svojim otrokom neprenehoma resnico, da ni na svetu nič osrečevalnejšega, nego svojo dolžnost do Boga, do samega sebe in do svojih bližnjikov zvesto izpolnjevati!
6.	Navadi svoje otroke na to, da se natanko uče svoje vsakdanje naloge, t. j. sploh na delavnost.
7.	Moli predvsem vsak dan za svoje otroke, kajti "mi sejemo, sadimo in škropimo, ampak Gospod je, ki daje blagoslov.” Molitev je potrebnejša nego pouk in prehrana otrok. Molitev je najvažnejša in prva točka otroške odgoje.
In konečno 8. Pripravi svoje otroke do tega, da radi molijo in hodijo v cerkev. Če si jih samo tega navadil za življenje, potem si jim dal najdragocenejšo doto, ki jim more pripasti kot delež; potem si skrbel za njihovo časno in večno srečo.
K. S. K. J. ODGANJA SKRB.
Skrb igra v življenju veliko ulogo in le malokateri izvoljenci zapuščajo ta svet, ne da bi se seznanili z njo od blizu. Drzno se rine v vse kroge, “si va zastrta žena”, kakor jo tako primerno imenuje neki pesnik; gleda na pičli obed siromakov in se muza pod zaščito norske čepice v knežje dvorce in kraljevske palače. Kje pač zadeva njena šiba najostreje: tam, kjer se vidijo njeni udarci, ali kjer jo zagrinja sija jen plašč; tam, kjer sta glad in mraz njena spremljevalca, ali kjer jo spremljajo skrite solze in brezsnene noči?
Vsekako so gmotne skrbi najočivid-nejše in najbolj razširjene in nehote se vprašujemo: ali ne bi bilo nobenemu izmed vseh sinov človeških, ki omagujejo pod njenim pritiskom, mogoče, otresti se je, osvoboditi se trde spone? Samo vzemimo gotovo skupino, ki je posebno vredna najglobljega pomilovanja, in po temeljitem preudarku si moramo reči, da bi času primerna pa- j
pomni to. kdor si pameten, in ravnaj po tem!
JAMSKE STRAHOTE.
Vso Colorado je prestrašilo ondan poročilo o zopetni strašni eksploziji v mi.
edina železnica v Avstriji ona. ki so jo konji vlekli med Linčem in Budjevi-cami. Malo časa potem so gradili novo železnico. Ko je cesar Fran Josip I. stopil na avstrijski prestol, je že bilo 1400 kilometrov železnic z lokomotiva-Leta 1860 jih je bilo že 3000 km;
starkvillskem rudniku Colorado Fuel leta 1870 je naraslo število na 6000 km, & Iron-kompanije. V manj nego letu danes jih je v Avstriji že 24,000 km. dni po strašni nesreči v Primeru je ( Na Ogrskem je bilo ob nastopu cesar-
drug rudnik v istem okraju, last iste družbe, zahteval nad polsto človeških žrtev.
Rudnik je bil v najboljšem stanju glede prevetrovanja. kajpada. Nikdar nismo videli ali slišali o kakem trustovskem rudniku, bodisi kremenatem ali premo-gatem. ki ne bi odgovarjal vsem zakonitim zahtevam, seveda. Dokler se bodo delavci lahko kupovali za denar, tako dolgo se bo nadaljevalo usmrče-vanje delavcev. Mnogo laglje je nadzirati kak rudnik iz družbinega urada, nego zares iti doli v jamo: ne umažete se tako in tudi izplača se vam bolj.
Vse zaprisežene izjave vseh premogovniških nadzornikov v Coloradi nikdar ne prepričajo razumnega premo-garja, da je vse v najboljšem stanju. Ampak seveda, radikalni ne smemo biti; če preveč zahtevamo glede varnosti, utegnemo pregnati kapital iz države. Ali ste kdaj čuli to? Da, in še boste čuli.
Kapitaliste in njihove koristi treba ščititi, čeprav mora človeško življenje plačati njihovo zaščito. “Colorado Fuel & Iron Company” ne verjame v unije, ker njeni člani vedo, da se z organiziranimi premogarji ne da ravnati tako lahko kakor z ubogimi nevedneži, katere tako lahko nadzirajo. Rudniški posestniki izpodbijajo vsak nasvetovani zakon, ki je namenjen v zaščito premogarskega življenja, ne samo v Coloradi, marveč po vsej deželi.
Dividende pomenjajo več za brezdušno korporacijo nego človeško življenje. Trpljenje uboge vdove, žalost nebogljene sirote vsled smrti ljubljenega soproga in očeta se nič ne uvažuje, kadar gre za izplačanje dividend. Dobiček se mora napraviti za trotarje in zajedavce, katerih edino delo za človeško družbo je odstrigovanje kuponov in nabiranje dividend.
Avtomobile si morajo omisliti rudniški posestniki, čeprav predstavlja vsak dolar, ki ga stanejo, kri kacega človeškega bitja. Država, ki dovoljuje tem slične razmere v svojih rudnikih, se ne more v resnici ponašati na svojo prosveto ali omiko.
Več ljudi se usmrča vsako leto v naših rudnikih, nego jih je bilo usmrčenih v kateremkoli letu strašne “tridesetletne vojne” in vendar se v blazni gonji za zlatom komaj trenotek misli na grozno klanje po jamah. Jadikovanje vdov in sirot, sklepi sočutja
jevem 35 km železnic, leta 1860 1600 km, leta 1870 3500 km. leta 1880 7000 km, danes je na Ogrskem že nad 18,-000 km železnic. Avstrija ima 3200 lokomotiv, 17,000 osebnih vozov in
135.000	blagovnih vozov. Ogrska ima 3200 lokomotiv. 8000 osebnih in 80,000 blagovnih vozov. Plovnih vodnih cest je v Avstriji do 3000 km, na 1300 km vozijo parobrodi. Ogrska ima 5000 km plovnih vodnih cest. s parobrodi se vozi po 4500 km. Za vožnjo na morju ima Avstrija 300 parobrodov, Ogrska 100. Avstrija ima 16,000 ja-drenic. Ogrska pa 400. Avstro-ogrska monarhija ima 15,000 ladij z 430,000 tonami in 40,000 mož posadke. Z razvojem železnic in pomorskega prometa je napredovala seveda tudi obča trgovina. Leta 1880 se je v Avstrijo uvozilo za 460 milijonov kron blaga, izvoz je pa znašal 2300 milijonov kron. V 1350 pivovarnah proizvaja Avstro-Ogrska 23 milijonov hektolitrov piva, letno povprečno 8 milijonov hektolitrov vina, okoli 3 milijone hektolitrov' žganja in v 200 tovarnah 15 milijonov meterskih stotov sladkorja. Izvaža se povprečno vsako leto za 230 milijonov kron sladkorja. Kmetje imajo danes tudi bogato živinorejo: nad 4 milijone konj, okoli 18 milijonov goveđe, 14 milijonov ovac, 3 milijone koz in 43 milijonov' svinj. Tudi na denarstve-nem polju je zabiležiti znaten napredek. Avstrija ima 80 bank s kapitalom preko 1 milijarde kron premoženja, in Ogrska pa 560 bank s približno pol milijarde kron imetka. — “Straža”.
Šivanka v srcu.
Neki 23 letni mož je pri nakladanju drv začutil naenkrat močan zbodljaj na levi strani svojih prs. Ko je stvar preiskal, je našel v suknji tretjino šivanke z ušesom ter spoznal, da se je pri pritisku odlomila in da je moral odlomljeni del tičati kje v prsih. Bolečine pri dihanju so ga napeljale, da je poiskal nekega zdravnika, kateremu pa se ni posrečilo najti šivanko. Pojavljale so se omotice, njegovo stanje se je vedno bolj poslabšalo, zato so ga pripeljali v kliniko v Jeno. Tu so zdravniki spoznali, da mora biti ranjeno njegovo srce, odstranili so bolniku nekaj reber, da je bilo njegovo srce vidno. Na srcu so našli dve veliki rani, prva je bila en, druga pa en in pol centimetra dolga. Obe rani so zašili, srce se je med tem delom parkrat u-stavilo. Tak slučaj ranjenega srca je zelo redek, navadno je samo po en del srca ranjen, tukaj sta bila ranjena dva, poleg tega so bile rane že ognojene, tako, da so morali odstraniti pol litra gnoja. Iz tega slučaja spoznavamo, koliko more pretrpeti srce zdravega, mladega človeka.
Cesar Viljem II. je gotovo zelo originalen mož. ki se včasih zelo hudo zaleti in pol sveta razburi, časih pa tudi prav pove. da se marsikateremu po zasluženju nos pobesi. Dne 11. oktobra je slavila berolinska univerza svoj jubilej in nastopil je seveda, kot prvi cesar Viljem II. z govorom, v katerem je poslušalce prijetno iznenadit z novico, da je zbral pri dobrih prijateljih deset milijonov mark za univerzo. Viljem je vendarle imeniten dečko, čeprav ga socialisti tako napadajo.
Konec procesa Haverda. Dne 11. okt. se je končal v Budimpešti proces proti Mariji Haverda. ki je dala umoriti svojo mater, da bi prišla do ded-ščine. Kakor znano, se je moral prvikrat proces ustaviti, ker se je drž. pravdhik v Haverdo — zagledal. Pri drugi obravnavi je bila Haverda oproščena in Madžarska je slavila morilko kot — mučenico. Kmalu na to pa je Janossy. ki je na njeno željo njeno mater umoril, vse izpovedal, in prišlo je do nove obravnave pred budimpe-štansko poroto. Marija Haverda obsojena je na 12, Janossy na 10 in Ha-verdin ljubček in sokrivec Vojta na 8 let težke ječe.
Bray-eva Lekarna
Sepri poroča slovenskemu občinstvu v Joliet a. Velika zaloga.
JVizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
SLOVENSKI PRAVNIK.
R. F. Kompare
ADVOKAT
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
WjV.VVWAV.W.VW.VVVWi
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
3 A. VIM NOTAH
A
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavauje tud življenje proti nezgodam in bole-..im.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko s., oko spadajoča pisanja
Govori nemško in angleško. VWAWAVAVVAVVAVVVVV\
Parkerjev dokaz.
Bivši sodnik Alton B. Parker je kot zagovornik Samuela Gompersa, Johna Mitchella in Franka Morrisona, radi preziranja sodišča obsojenih uradnikov delavske zveze (American Federation of Labor), podal pismene dokaze in razloge za njihov priziv. V istem poudarja, da z objavo članka “We don’t patronize” v “Federationistu” ni bil izvršen noben čin preziranja sodišča, da sodišče ni bilo upravičeno, izdati dotični ukrep. Nadalje je rečeno v prizivu:	“Ako bi se bil ‘American
Federationist’ odtegnil neprestrašene-mu, poštenemu in odkritosrčnemu razgovoru o stavljenih vprašanjih, bi se izneveril sebi, izneveril časnikarstvu in po ustavi zajamčeni svobodi tiska, kakor tudi svojim mnogoštevilnim pri-
Drkalice na kolescih (roller skates) so bile v navadi že leta 1790.
Sladkor se rabi zdaj že za povečanje prilepljivosti morta ali malte.
Nova Zelandija ima menda najmanjšo razmero pomiranja na svetu.
Telefonsko zvezo so nedavno otvorili med Moskvo in Nižjim Novgorodom, na razdaljo 275 milj.
Združene Države porabijo na leto okoli 37,000,000 ton ledu, in sicer 22,-000,000 ion naravnega ledu in 15,000,-' 000 ton narejenega.
Alaska je lani pridelala zlata, po uradni cenitvi, v vrednosti $20,463,000, največji pridelek izza 1906, ki je bilo rekordno leto.
Prvi naravnostni kabel (telegrafsko podmorsko žico) med Argentino in Evropo so otvorili dne 3. jun. t. 1. Prvotna kabelska družba je takoj znižala cene do Združenih Držav za 15 centov besedo.
Slaboumen slepar. Advokat dr. Dor-ri v Budimpešti je v zapuščinski tožbi rodbine Boda osleparil zapuščino za
100,000	kron. Mestni poglavar Boda je ovadil advokata zaradi sleparije, toda mesto v zapor so ga poslali v neki sanatorij za slaboumne.
Senzacijonelna vest o češkem pisatelju. “Narodni Listy” naznanjajo: 10. januarja 1889 je izginil sloveči češki dramatik Bozdech. Splošno se je tedaj smatralo, da si je sam vzel življenje. Sedaj pa se je dognalo, da živi v nekem samostanu na Balkanu.
Vinske cene v Avstriji se zelo po-dražujejo. Društvo avstrijskih vinskih veletrgovcev je sklenilo zvišati cene vinu, ker bo letos zelo malo novega vina. Pri posameznih vinskih vrstah so povzdignili cene za celih 30 odstotkov.
Portugalski menihi v Avstriji. “Vos-sische Zeitung” poroča, da so se iz Portugalske izgnani menihi obrnili na avstrijska oblastva, da se jim dovoli v monarhiji, in sicer pred vsem v Bosni
Pogreb slavne pesnice. Pri izredno veliki udeležbi zastopstev iz vseh poljskih krajev se je vršil ondan v Krakovu pogreb umrle pesnice in pisateljice Marije Konopnicke. Sprevod se je pomikal po glavnih ulicah mesta, kjer so gorele v floru odete plinove svetilke. Na čelu sprevoda so korakali ljudskošolski učenci in srednješolski dijaki, za njimi gojenke raznih zavodov in za temi dijaki lvovske univerze, tehnike in gospodarske akademije, mnogoštevilna društva in korporacije. Krsti so sledili sorodniki, potem cesarski namestnik Bobrinski, deželni maršal grof Badeni in več poslancev, podpredsednik deželnega šolskega sveta, mestni župan dr. Lev in več profesorjev visokih šol.
Dne 13. sept. t. 1. v Philadelphiji u-mrli avstro-ogrski konzul dr. T. vitez Todorovič je bil star 60 let in rojen v Karlovcu na Hrvaškem, kjer je bil njegov oče višji častnik. Služil je naj-poprej pri vojakih in se je hotel posvetiti vojaški službi, a pozneje se je premislil in študiral pravo. Po dovršenih študijah je stopil v državno službo. Pred 16 leti je prišel v Philadelphio, kjer je služil pri konzulatu in slednjič tudi postal vodja konzulata. Ko je izbruhnila špansko-ameriška vojska in je avstro-ogrsko poslaništvo v Washingtonu prevzelo posle španskega poslaništva, je bil dr. vitez Todorovič poklican kot ataše v poslaništvo in je ostal v poslaništvu do konca vojske in sklepa miru, nakar je bil imenovan konzulom v Philadelphiji. Umrli konzul je bil splošno priljubljen, posebno pa med člani avstro-ogr-ske kolonije.
Cela povest.
Ali te glava boli, to se vpraša. Brez ozira na vzrok ali vrsto glavoboli. Eno zdravilo je vedno dovoljeno, ni nikdar prepovedano — vedno izdatno. Seve-rovi Praški zoper glavobol. Ustavijo ti glavoboljo, olajšajo glavo. To je cela povest. Na prodaj jih imajo le-karniki povsod. Cena je 25 centov za škatlico dvanajsterih praškov. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopet ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naša pekarija slaščic posebnost. Telefon.
100 N. Bluff St.,	Joliet, lila.
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Moje delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater •	Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois. ...   —■—-■	- —- '
Popravljamo
Delo jamčimo,
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno.
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St., Joliet, Illinois.
ohn Stefanie
aa voglu Scott in Ohio cest, Joliet, UL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, ia-vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 344. JOLIET,
Wjtf*
K. S- K.
*******

JEDN0TÁ
******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:...........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:......Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo
Glavni tajnik:.................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........-.John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111
Pooblaščenec: ................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 16941 Jožef Jerman, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 16942 Franc Paulič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 26. okt. 1910.	_ _Dt- št. 164 članov.
K društvu	sv. Jožefa	16, Virginia,	Minn., 16943 Jožef Jakša,	roj 1891,	zav. za
$1000,	1. razred;	16944 Blaž Tuškan, roj 1889, zav. za	$1000, 2.	razred;
16945 Ivan Banovec, roj 1871, zav. za $1000, 5. razred, spr. 29. okt. 1910.
Dr. št. 195 članov.
K društvu	sv. Jožefa	56, Leadville,	olo., 16946 Anton Hrovat,	roj 1889,	zav. za
$1000,	2. razred;	16947’Jakob	Kenda, roj 1876, zav. za	$1000. 4.	razred,
spr. 14. okt. 1910.	Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 16948 Matija Korošec, roj 1880, zav. za $500, 3. razred, spr. 31. okt. 1910.	Dr. št>22 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 16949 Anton Lunder, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred, spr. 28. okt. 1910.	Dr. št. 55 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 16950 Valentin Marn, roj 1886, zav. za $1000, 2. razred, 1. nov. 1910.	Dr. št. 75 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 16951 Albert Renko, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 31. okt. 1910.	Dr. št. 54 članov.
IC društvu Marije Zdravje Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 16952 Jožef Blažič, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 31. okt. 1910. Dr. št. 45 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k društvu sv, Alojzija 83. Fleming, Kans., 11436 Ivan Telban, 27. okt. 1910.	I. dr. št. 235 članov.
II. dr. št. 91 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13683 Ivan Bohte, 15. okt. 1910. I. dr. št. 113 članov.
II. dr. št. 197 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131. Aurora, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15181 Ivan Ravnikar, 23. okt. 1910.
I. dr. št. 63 članov. II. dr. št. 54 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, 'Colo., 11410 Ivan Malenšek, 25. okt. 1910.
Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 485 Marka Bajuk, 30. okt. 1910.	Dr. št. 240 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 12163 Josip Sterk, 10522 Mihael Ruppe. 9379 Franc Zorman, 9381 Marka Jonke, 12855 Josip Verbanec, 29. okt. 1910.	Dr. št. 333 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 16084 Ivan Volarič, 10948 Josip Gračnar, 25. okt. 1910.	Dr. št. 156 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3530 Štefan Frankovič, 2848 Martin Krašovec, 27. okt. 1910.	Dr. št. 122 članov.
Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 11967 Jurij Flajnik, 7507 Mirko Skradsky, 27. okt. 1910.	Dr. št. 68 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 15428 Pavel Skertič, 25. okt. 1910.
Dr. št. 42 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13340 Gregor Štrekelj, 25. okt. 1910.	Dr. št. 39 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 6415 Anton Košmrl, 1. okt. 1910. z	Dr.	št. 196	članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 20. Ironwood, Mich., 12411 Marka Frice, 15193 Peter Vardijan, 26. okt. 1910.	Dr. št. 44 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 4886 Peter Kaučič, 29. okt. 1910.
Dr. št. 332 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 11761 Ivan Tomšič, 8120 Anton Debevc, 1. okt. 1910, 10841 Andrej Arko, 7421 Ivan Capan, 28. okt. 1910.
Dr. št. 192 članov.
Od društva Sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 1569 Ivan Žlogar, 28. okt. 1910.	Dr.	št. 58	članov.
0(1 društva	sv.	Ant.	Pad. 87, Joliet, 111., 13432 Jakob Grahek,	11924	Martin
Staniše,	26.	okt.	1910.	Dr.	št. 73	članov.
Od društva Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 16710 Tomaž Tomas, 31. okt. 1910.	Dr. št. 59 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 4731 Terezija Krese, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred, spr. 23. okt. 1910.	Dr. št. 91 članic.
K društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 4732 Helena Marn, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 1. nov. 1910.	Dr. št. 19 članic.
K društvu sv. Srca Marije 111, Barberton, Ohio, 4733 Ivana Žgajner, roj 1880, zav. za $500, 3. razred, spr. 31. okt. 1910.	Dr. št. 14 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., k društvu sv. Jožefa’16, Virginia, Minn., 3983 Ana Bohte, 15. okt. 1910.	I. dr. št. 22 članic.
II. dr. št. 82 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3173 Katarina Sudja, 9. okt. 1910.	Dr. št. 63 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 1820 Katarina Bajuk, 30. okt. 1910.	Dr. št. 35 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 1859 Franca Frankovič, 27. okt. 1910.	__	Dr. št. 21 članic.
Od društva Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, 111., 4747 Angela Šifrer, 26. okt. 1910.	Dr. št. 91 članic.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4014 Franca Jerina, 29. okt. 1910.	Dr. št. 55 članic.
Od društva sv. Barbare 128, Etna, Pa., 4678 Ana Benkovič, 31. okt. 1910.
Dr. št. 15 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2083 Jožefa Košmrl, 1. okt. 1910.
Dr. št. 81 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 2299 Ana Capan, 28. okt. 1910.
Dr. št. 80 članic.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 2636 Marija Žlogar, 28. okt. 1910-	Dr. št. 9 članic.
Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3785 Marija Goželj, 29. okt. 1910.	Dr. št. 54 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
3077 Friderik Trope, star 44 let, član društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, IH-, umrl 16. okt. 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 29. julija 1901.
1398 Ivan Hren, star 53 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 19. oktobra 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 15. maja 1898.
15072 Anton Mihalič, star 24 let, član društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., umrl 21. sept. 1910. Vzrok smrti: Ubit v klavnici. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 4. julija 1909.
15330 Franc Franke, star 35 let, član društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., umri 29. sept. 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 21. sept. 1909.
10663 Ivan Nagode, star 28 let, član društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., umrl 21. okt. 1910. Vzrok smrti: Ubit, v premogokopu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 23. nov. 1906.
10621 Ivan Svediš, star 42 let, član društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis.. umrl 10. okt. 1910. Vzrok smrti: Vročinska bolezen in plučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 23. nov. 1906.
3527 Marija Šemrov, stara 23 let, članica dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., umrla 3. okt. 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 21. ian. 1908.
1390 Ana Žnidaršič, stara 37 let, člani a dr. Marije Čistega Spočetja 80, So Chicago, 111., umrla 31. avg. 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901.
597 Johana Telban, stara 40 let, članica društva sv. Ane 120, Forest City, Pa. umrla 19. sept. 1910. Vzrok smrti: Plučnica. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901.
602 Jožefa Opeka, stara 49 let.članica društva sv. Ane 120, Forest City, Pa., umrla 6. sept. 1910. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901.
3639 Marija Berložnik, stara 26 let, članica društva Marije Pomagaj 121. Little Falls, N. Y., umrla 18. sept. 1910. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednot: 16. julija 1908.
URADNO NAZNANILO GLAV. TAJNIKA.
V mesecu novembru je naložena na vsacega člana in članico K. S. K.
Jednote posebna doklada v znesku 50c za pokritje izvanrednih stroškov. Vsak
član in članica je pod kaznijo takojšnje suspendacije dolžan(a) plačati to svoto v mesecu novembru.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
Društvene vesti.
♦C40Kl+OK)*OKWOK)KlC
Chicago, 111., 30. okt. — Naznanjam članom društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., kateri so na potnih listih in katerim so isti potekli, da jih ponovijo, da kateri ne pride v kako zadrego.
Dalje naznanjam članom, in jih opominjam, da bi bolj redno plačevali mesečne prispevke. Kateri član dolguje za dva mesca in ne poravna na seji 6. novembra, bode precej po seji suspen-dovan, in krivica bode njegova.
Cenjeni sobrati! Leto 1910 h koncu prihaja, zatoraj Vas prosim, da kateri kaj več dolguje, naj poravna; ako ne, sem primoran storiti po pravilih društva in Jednote. Ker jaz želim in hočem oddati čiste knjige prihodnjemu tajniku, toraj naj bode v poštev teh par besedi nekterim članom dr. sv. Šte fana.
H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Tebi, vrli list, obilo naročnikov.
John Zvezič, I. tajnik.
Chicago, 111., 29. okt. — Naznanjam vsem udom društva sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J., da se udeleže redne mesečne seje, katera bode 13. novembra in sicer ob 2. uri popoludne, ker se bode veliko pogovarjalo o raznih stvareh. In posebno pa tistega čtana prosim, da bi prišel na sejo, kateri mi je dopis poslal z dnem 27. okt. in sicer brez podpisa. Tistemu članu pa odgovarjam, da jaz nobenega dopisa ne prejmem brez podpisa imena, in tudi na prihodnji seji tega ne sporočim, kaj mi piše, da objavim; ampak če je tako dober ud tega društva in se tako dobro po pravilih ravna, naj pride na sejo in naj tisto pove, kakor je meni pisal. Če se pa sramuje na sejo priti, pa kadar mi bode še pisal, naj si svoje ime podpiše. Ampak to pa lahko rečem, da ta član ni zgoraj imenovanega društva in to sam ve, da ni:	Zato-
rej pa ne more pri seji nič objaviti, kaj jaz mislim. Kateri član je dober in dobro dela za društva in K. S. K. J. bode vsaki prišel na sejo in objavil, če se kateri član ne ravna po pravilih K. S. K. J., ne bode nobenemu pisaril, kaj ima na seji govoriti. Še enkrat vljudno prosim tistega člana, da bi se uredeležil seje in svoj namen naznanil in odkril, ker jaz ne vem v tej zadevi nič, pa tudi za zvezo ne vem.
John Wukshinich, tajnik.
Znižane vozne cene za delavce.
Avstrijsko železniško ministrstvo je izdalo naredbo, da se dovoli delavcem, ki iščejo službo ozir. delo in jim katera od železnice pripoznana posredovalnica kako delo. preskrbi, na državnih železnicah polovična voznina in sicer za daljave nad 50 km v III. razredu osebnih in mešanih vlakov. Kdor hoče biti te dobrote pri vožnji deležen, se mora izkazati z od takšne posredovalnice redno in pravilno izdanim 4z-kazom o preskrbljenem delu. Izda-jalnica voznih listkov mu nato izroči vozni listek za polovično ceno.
Osleparjena banka.
Neka banka v Koloniji je prejela on-dan od nekega tamkajšnjega industrijskega podjetja pismo z menicami v skupnem znesku 45,000 mark. Menice so bile popisane kakor vse prejšnje menice, zato se bančni uradniki niso nič pomišljali, marveč so izplačali vseh 45,000 mark možu, ki se je izkazal s pooblastilom dotične industrijske družbe. Naslednjega dne je dobila družba od banke obvestilo, da se je na njen konto vknjižilo 45,000 mark. Pri družbi se je pa zglasil tudi tisti mož, ki je prejel v banki 45,000 mark ter je povedal, da je on tisti, ki ga je prejšnji dan sprejel v službo kot zaupnika nek uradnik industrijske družbe. Uradniki so se začudeno spogtedavali, kajti njim
ni bilo nič znano, da bi bila družba iskala kakega zaupnika, še manj pa, da bi bil kdo od njih sprejel moža v službo. Končno se je pojasnilo, da se je res potom časopisja iskala zelo zaupna oseba za zaupno službo in da se je oglasil za to službo mož, kateremu so neznani sleparji povedali, da išče primernega človeka industrijska družba. pri kateri naj se zglasi šele prihodnji dan. Za poskušnjo, če je mož res zmožen za tako zaupno mesto, so ga sleparji poslali v banko po 45,000 mark.
Vlom v čenstohovsko cerkev.
Kakor znano, je bil preteklo leto izvršen vlom v znamenito božjepotno cerkev v Čenstohovem ter je bilo ob tej priliki ukradenih mnogo dragocenih predmetov iz nje. Dognalo se je, da je vlomil v cerkev menih samostana v Čenstohovu, Damar Maczoh, s pomočjo cerkovnika. Maczoh je potem s svojo ljubimko, neko telegrafistinjo, pobegnil, ter je s prodanim ropom živel zelo sijajno in zapravljivo. Rop je
v	zvezi tudi z velikim umorom, ki je povzročil pred nekaj meseci veliko razburjenja. V nekem ribniku pri Čenstohovem so našli divan, v katerem je bilo skrito človeško truplo. Sedaj so v truplu spoznali brata meniha Maczoha, pošt. uradnika, ki je bržkone zvedel o činu brata ter ga je ta u-moril, da ga ne bi izdal. Ruske oblasti so naprosile avstrijske in pruske, naj pomagajo zasledovati ubeglega meniha. — Nadalje se poroča o tem iz Rima sledeče: Kurija je naznanila, da bo pavlinski samostan v Čenstoho-
vi	zaradi zločinskih dejanj ex-meniha Maczoha in njegovih privržencev razpustila, Pavlince same pa kljub odporu ruske vlade, ki je Maczoha protežirala, temeljito reformirala. Govori se, da so Maczohovi privrženci umorili več menihov nasprotne reformne stran ke, da se iznebe prič zoper sebe. Baje je bivši prijor Reimdun, ki je Maczoha protežirah tudi zelo kompromitiran. Romanja so postavljena pod nadzorstvo posvetne duhovščine. Večino ukradenih dragocenosti so našli v vasi Prostowicze. — Iz Krakova poročajo: Poljski škofje, na čelu jim kardinal Puczyna, so ukrenili potrebne korake pri kuriji, da se ohrani Čenstohovo kot narodni in zgodovinski spomenik Poljakov. Pravijo pa, da se bo čen-stohovskim menihom odvzel samostan in cerkev ter izročil v upravo posvetnim duhovnikom. Vodstvo samostana bo imel v bodoče kanonik Mihalski iz \\ laclaweka. Škof ZwitowiIcki iz Kalisza je dospel v Čenstohovo, da vodi preiskavo v samostanu. — Ruska policija se pogaja z avstrijskimi oblastmi, da bi ji izročile zločinca Macoha. Nedavno ukradeno krono so dobili.
Nove vrste čebele.
čebela je dobila tekmeca v podobi mravlje, ki so jo zasledili v Meksiki in jo imenujejo mirmecocistas mexicanus. Ta producira, kakor je izjavljeno v pariški akademiji znanosti, ravno tako o-kusen med, kakor čebela. Belgijski učenjak dr. Wesmail, ki je razpravljal pred akademijo o tej mravlji, pravi, da ta tvori posebni razred med mravljami. Gnezdo ima 60 do 80 cm pod zemljo. Je bolj svetla od ostalih mravelj, popolnoma drugačne telesne sestave in ima zadnji del telesa velik, v katerem se nareja sladki sok, med. Dr. VVesmail trdi, da bi se ta mravlja tudi v Evropi lahko vpeljala in udomačila radi produciranja medu.
Čudna žrtev japonskih žensk.
35,000 japonskih žensk je doprineslo čudovito žrtev v svrho proslave spomina tistih tisočev japonskih vojakov, ki so izgubili v rusko-japonski vojni svoje življenje za domovino. Na poziv nekega duhovnika iz Osake je žrtvovala vsaka od teh žensk pet ali šest svojih najdaljših in najlepših las in iz teh las je potem napravil omenjeni duhovnik podobo Buddhe, h kateremu potujejo zdaj verniki iz vseh krajev Mikadove države. Ta čudna podoba Buddhova je dva metra visoka in za njo je potreboval nič manj nego 500,-000 las. Izvedena je kar najfinejše in navdušenje za njo je na Japonskem veliko. Vsa cesarjeva rodbina si jo je v Tokiju ogledala, kamor so jo prinesli prej, nego so jo poslali na deželo.
DR. “
RICHTERS
PAINEXPELLER
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, d preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol in neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 in 50c. Glejte na sidro pri steklenici — ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & C«.
215 Pearl St, NEW YORK.
'JOUCT.IUU
FINO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St.	Both Telephones 26.
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavtioznetiih Richl**tid Co., North Dakota in. Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu.
In se prideluje vsevrste žito, pšeni ca, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdale, Colo.; Ro ck Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako p od ugodnimi pogoji. Toraj rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše i mamo na prodaj v Jolietu.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois.
SOBI 1 in 2, FARGO BLDG.
JOLIET, ILL.
Slovenski zastopnik, ANTON ZELNIKAR
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA.
Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
General Agents
2 Washington St.,	New York.
POZOR, ROJAKI!
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domači viiio in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet, IB
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku.
Pozor Rojaki 1
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.	j
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. Ii. Schuster
Young Building.
life Cte/ufYuí/í?-
CZvTMC-S: THEM, ïooj rry	ST
Cobofís,
Ç/pTTtfÇi TEVČ,
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinofa. Oba telefona 488.
Branch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
Listje pada,
Spisal V. Kosmak. Preložil J. Gruden.
Gozd in srce plemenitega človeka por sta utrdila njegovo telo, požlaht sta polna krasote. V veselju in žalo- I nila njegovo dušo.
sti, v nevihti in miru, v mladosti in starosti, v procvitanju in umiranju — zmeraj sta veličastna, zakaj v njima veje dih z neba.
Včeraj sem šel obiskat prijatelja. Pot me je peljala po gaju, po istem gaju, v katerega sem bil šel spomladi, da bi bil slišal kukavico. Včeraj pa ni kukala kukavica. Ni bilo slišati ne repnika, ne penice in ne drozga. Cel gaj je stal kakor nem, tiho, nepremično, stal kakor pogrebniki kraj groba. Vsako drevo, vsak grm se je tresel žalosti in žolto listje je padalo na rumeno zemljo, kakor nam popotnikom v solzni dolini zvene nada za nado. Šel sem žalosten po žalostni zapuščeni stezi. Zdajpazdaj je splašil moj korak fazana, da je s krikom zletel ter probudil ščinkovca iz sna, ki se je žalostno oglasil ter odletel v kraj, koder se je izpreletavala jata ščebetavih palčkov. Otožnost me je tako prevzela, da sem sedel na star parobek, krog katerega je poganjalo mladovje. Tako rastemo mi mladina na grobovih prednikov. Zrl sem na mlade jesene, javore in dobe. Listje je pršelo ž njih na zemljo in stali so že na pol goli. Pa kaj za to! Spomladi spet ozelene ter se zopet oblete in iznova zagrnejo v zelenje — dokler ne pride mož s sekiro ter jih poseka in odpelje, da ne ostane drugega po njih nego parobek.
In s človekom je taista. Vzraste na grobu prednikov; leto za letom mine v brezdelnosti ali v skrbi za vsakdanji kruh; pomlad se menja z jesenjo, da poslednjič pride nepričakovani Božji sel s koso, ter pokosi njegovo življenje. In kaj ostane po takem človeku? — Grob, kakor po drevesu v gozdu parobek. Kaj drugega je s človekom, ki deluje za blagor svojega bližnjega.
Ko sem bil bogoslovec, me je nekoč pozval želetavski gospod župnik Zak na nedeljo k sebi. Po obedu smo šli na polje, kjer je imel posvetiti novi križ. Z nama je šla velika množica ljudi z godbo, prepevaje z močnim zborom svete pesmi. Ko je gospod župnik pri križu odmolil, je stopil na podstavek ter jel množici govoriti Jesensko solnce mu je svetilo na bele lase in prijazno obličje. Odprl je usta in izpregovoril:
“O vi vsi, ki mimo hodite, poglejte, ali je katera bolečina večja od bolečine moje?” (Jeremija, pogl. I. 12 vrsta.)
Jaz sem obstal kakor začaran. Teh par besed me je bolj pretreslo, kakor ne vem katera propoved sicer proslulih govornikov. Tedaj sem spoznal, kakšen pomen ima naziv: “Zlatousti, slad-kobesedni—chrsostomos, meliologos!" Njegov glas je zvenel tako sladko, govor je tekel tako milo, mirno, oko je gledalo tako zaupljivo na zbrano množico, tako resnicoljubno — kakor ume-je gledati le dete ali človek, ki je kakor "eden teh malih". A ljudstvo je pozorno poslušalo, takorekoč sesalo njegove besede, ko mu je slikal, kako je Jezus Kristus prišel za nas iz nebes na zemljo, kako je popotoval po tej zemlji 33 let. živel v gladu, bedi in zaničevanju, dasi je ljudem dobrote izkazoval ter učil večne resnice; kako je poslednjič lil krvavi pot na Oljski gori ter prosil Boga Očeta, prosil krepčila za muke, kakoršnih ne bi prevzel noben človek za drugega; kako je na križu molil za svoje sovražnike; kako je v neznosnih bolestih njegova človeška natora tožila: “Eli, Eli, lamina sabakthani! Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?”, kako je poslal Bog, kadar je bila mera napolnjena, smrtnega angelja in kako je Jezus naklonil glavo ter izdahnil svojo dušo — za nas, za nas grešnike — nehvaležne!
Množica je plakala, gospod župnik jc za trenotek prekinil, se oprl z eno roko ob križ ter nadaljeval:
"To je trpel Jezus Kristus za nas, da bi nam odprl nebesa, do katerih nas vodi življenja pot, nesoče ž njim vred križ in ž njim vred trpeče: Zakaj brez trpljenja ni oslavljenja, brez boja nobene zmage. O, vi vsi, ki hodite po tej poti, obteženi s svojini križem, kadar vas toli tlači, kakor toli omagujejo vaše noge — ne tožite, ne godrnjajte, ampak poglejte tu na sveti križ, poglejte in pomislite, jeli vaša bolest nad bolest, kakršna je bila bolest Kristusova? Kaj je naša beda, naša bolest, naše trpljenje proti bedi, bolesti id trpljenju, ki jih je On pretrpel za nas? Potrpežljivo idite torej na svojo Gol-gato, a kadar na svoji poti/omagate, sedite semkaj v senco svetega križa, objemite to-le sveto drevo ter poljubite svojega najvernejšega prijatelja —Kristusa križanega. On vas pokrepča ter potolaži na daljši poti h grobu ter preko groba k nebesom!” Pokleknil je, poljubil sveti križ in ginjena množica za njim.
Čudil sem se, kako je prišlo v to silno postavo, ki je stala kakor hrast, dasi jo je mnogoletni vihar majal, toliko nežnosti, toliko ljubezni in detin-ske preprostosti. Po telesu Peter, .skala, po duhu sv. Janez! Zrl sem k njemu z globokim spoštovanjem. Mnogo let je deloval v svoji neznatni župniji z uljudnim svojim glasom, mirno z mirnim svojim očesom. Delo in na-
Ko smo prišli domov, me je vedel na vrt v utico. Tamkaj smo sedli ter se pogovarjali.
“Častiti gospod, smem-li vprašati, ali ste dali kdaj kaj v tisek?”
"Zakaj vprašate?”
“Take propovedi, kakršno ste danes imeli, bi bilo škoda, da se pozabi.” Starček se je nasrdehnil: "Vi jo nad mero cenite! Ali pozabila se ne bo — morda si jo vendar kateri izmed poslu šavcev zapomni.”
“Upam. da vsi!" sem rekel. “Ali bodoči propovedniki ne bodo nič imeli od Vašega duha in dela.”
Gospod župnik me je pogledal nekako ginjen, pa je pokazal na vrt "Listje na sadnem drevju je že orumenelo ter jelo padati. Poglejte na ta drevesa in na moje lase — jesen tam in tukaj. Listje pada. Za pisateljevanje sem že prestar! Govorim še lahko! — ali pisati — —”. Starček je zmajeval z glavo. — “Prijetno je, ne bom rekel, če zapusti človek za seboj kakšen spomin. Poglejte tisto-le češpljo. Listje je popadalo ž nje, ali sadje, češplje še vise na njej. — Tako ostane tudi po človeku, ki je deloval, sadje, dasi se je on sam obletel in u-mrl. Ali pri meni to ni bilo mogoče. Vzgojili so nas tako. Ko so nas posvetili, ni nihče izmed nas znal pravilno češki pisati in brati. Jaz sem vzel sveto pismo v roko in po dolgem trudu, ko sem se učil podnevu in ponoči, sem dospel tako daleč, da umejem pravilno pisati in brati.. Zdaj sem že star in je pozno, da bi deloval ter pustil po sebi kakšen spomin razen tega, ki utegne ostati v srci in glavi mojih žup-Ijanov.’ ’
“A ta bo drag in najkrasnejši, vrli gospod.”
"To Bog ve!" je rekel častiti gospod. “Vsekako dobrjo in posebne važnosti bi bilo v sedanjih časih, da bi vsak duhovnik, kolikor more po svojih močeh, v kakšni stroki stopil v javnost — ta v znanstvenih, oni v pouč-Ijivih, tretji zopet v zabavnih knjigah in člankih —- vsak po svoji moči. Vam mladim je to lehko! Vzorov m po-močkov imate dosti! Ko bi vsak duhovnik, kolikor jih je na Moravi, vsako leto vsaj nekaj spisal ali dobre knjige in časnike podpiral ter širil, bi se pač ne moglo nam neprijazno slovstvo ter sramoteče nas časopisje tako razširjati. Saj piše v novine že vsak mlečnozobi Žid. vsak idijot — zakaj ne bi lehko pisal vsak duhovnik, ki ima višjo gimnazijo pa še bogoslovne študije? Ko bi imeli še sile svojih mladih let!" — je vzdihnil starček ter se zamislil.
"Zdaj smo nekaj začeli!” sem rekel. “Le pišite, pišite! — Ali kaj? Poglejte—listje pada. Jaz ga vidim morda poslednjič padati — vi pa. kakor bi človek mislil, še ne. Pa kolikrat ga boste še videli padati? Mogoče dvajsetkrat ali tridesetkrat! — Kaj je to? Zato delajte in vselej, kadar pride jesen. se spomnite mene, da ne boste morali kdaj reči kakor jaz danes: Do-zdaj nisem za javnost nič delal, zdaj bi rad — pa ne morem. Izgovorov, kakor mi starci, vi ne boste imeli!”
To mi je včeraj prišlo na misel, ko sem sedel v logu na parobku ter je rumeno listje padalo krog mene na zemljo, a danes sem to zapisal; ne da bi koga opominjal, ampak da javnosti povem, kar mi je nekoč rekel pokojni Frančišek Žak, župnik želetavski.
Torej pogumno na delo — listje že zopet pada!
Zelena zastava.
Angleški spisal C. Doyle.
Ko je konstablerski narednik Mur-doch neprestano streljal na Jacka Enol!yja, ki je bil pri irski strelski brigadi, na Roryja, ki je bil pri gorski bateriji, in na skrajno levo krilo “Deželne zveze”, se je pridružil britski armadi pri Kanturku v majhni veseli družbi mesečnjakov*) njegov brat dvojček Dennis. V domačiji mu je že gorelo za petami, a ker ni imel petinsedemdeset šilingov, da bi io popihal v Ameriko, si je izbral to edino pripravno pot, da si jih pridobi. Redko kdaj je imelo Njeno Veličanstvo manj nadebudnega rekruta, kajti njegova vroča keltska kri je kar kipela od sovraštva do Angležev in vsega, kar je angleško. Toda narednik se je zado voljno smehljal, ko je videl njegovo šest črevljev visoko postavo in njegova štiriinštirideset palcev široka prsa, in ga hitro odpravil s tucatom drugih fantov v Fermoy, kjer so se zbirali na vojsko, in od tam so jih poslali po par tednih k prvemu praporu kraljevega mallovvskega polka na vrhu listine za inozemsko službo. Kraljevi mallovvski polk je bila takrat čudna mešanica, kakor so bili sploh polki, ki so jih naje
*) Mespčnjake so imenovali irske hudodelce, ki so svojim angleškim gospodarjem zažigali po noči poslopja in jim iz osvete delali različno škodo.
male velike države, da so se borili za nje. To so bile najtemnejše ure v boju na suhem, ko so hodili nekateri na delo po dnevu z lopatami in ovni. a drugi ponoči z maskami in puškami. Ljudje, ki so bili pregnani z doma in svojih njivic, so dobili službo celo pri ladi, ki je bila po njihovem domnevanju kriva njih nezgod in zdaj pa zdaj o počenjali divje stvari, predno so prišli. V irskih polkih so bili rekruti, ki so pozabili svoja lastna imena, tako malo so jim bila znana. In takšnih ljudi je bilo polno pri kraljevem mal-lowskem polku; a dočim so še vživali slavo, da so najboljši polk v armadi, ni nikdo bolje vedel nego njihovi častniki, da so izdajalski in da strupeno so vražijo zastavo, pod katero služijo.
Središče vse propalosti je bila C-stotnija. ki so v njo uvrstili Dennisa Conollyja. Bili so Kelti in najemniki do zadnjega moža; vse. kar so vedeli o britski vladi, je bil neizprosni veleposestnik in orožništvo, ki je bilo po njihovem mnenju vedno na strani veleposestnikov. Dennis ni bil edini meseč nik v vrstah, niti ni bil edini, katerega je neznosno smrtno sovraštvo storilo trdosrčnega. Divjaštvo je rodilo div jaštvo v oni trajni meščanski vojski. Veleposestnik, ki so ga tlačile težke hipoteke, je imel malo usmiljenja s svojimi najemniki. Saj je jemal le to, kar mu je dovoljeval zakon, toda z možm', kakor so bili Jim Holan, ali Patrick McGuire, ali Peter Flynn, ki so videli, kako so jim iztrgali streho iznad koč in kako se je stiskala njih rodbina med revnim pohištvom na cesti, se je bilo težko prepirati o abstraktni postavi. Kaj pomaga, da so v onem dolgem in krutem prepiru marsikaj pretrpeli najemniki, a marsikaj tudi veleposestniki. Mož, ki si ga u-daril, lahko čuti le svojo rano in vrste C stotnije kraljevega mallowskega polka so bile užaljene in divje do dna duše. Šepetali so si na tihem po barakah in kantinah, skrivaj se shajali po javnih hišah in si izročali gesla od ust do ust in še mnogo drugih znamenj, kadar je prišlo povelje, da se jih odpošlje v inozemsko, ali pa še bolje, v aktivno službo.
Irski polki namreč preje niso bili pokvarjeni in so gledali samo iz daljave na svojega sovražnika, akoravno bi moral pravzaprav biti njih prijatelj. Toda kadar so stali pred sovražnikom in so njih častniki skočili pred nje, zamahnili in zavpili hura, so se njihova i^orna srca hitro omehčala in njih pogumna keltska kri je kar vrela od veselja. da se bodo borili, tako da so se zaostali Britanci čudili, da so mogli ke-daj dvomiti o zvestobi svojih irskih tovarišev. Tako bi se zopet zgodilo, kakor so pravili častniki, in ne bilo bi tako. ako bi ne bilo Dennisa Connolly-ja in nekoliko drugih.
» » *
Bilo je nekega jutra meseca marca na vzhodnem rpbu nubijske puščave. Solnce še ni izšlo; toda na lahko je že zažarelo nebo do zonita in dolgi, morski pas se je razgrinjal kakor rožnat trak okoli obzorja. Od obale so se razprostirale žalostne, peščene planjave, na gosto posejane z mimozo in pitnim trnjem. Niti eno drevo ni motilo enoličnosti te velikanske puščave. Temna, motna barva grmičevja in rumena barva peska sta bili edini barvi; amo v oddaljenosti se je zdelo, da se razprostira proga belega kamenja okoli predgorja. Toda ko se je popotnik približal, je videl, da to ni bilo kamenje ampak bele kosti pobite armade. S svojo temno barvo, grčavim, pritliko-rim grmovjem, s svojo suho, nerodovitno zemljo, kjer človeka spreletava kakor smrtna zona, je bila res tudi dežela more.
Kakih osem ali deset milj v notranjosti se je valovita planjava začela vzpenjati vedno bolj strmo in nazadnje se je končala v krivi črti od severa proti jugu in se v eni točki povspela fantastičen vrh. Na njegovem vrhuncu so stali tisto mračno jutro trije arabski poglavarji — šejk Kadra iz Hadendovvasa, Mousša Wad Aburhe gel, ki je vodil berberske derviše, in Hamid Wad Hussein, ki je prišel proti severu s svojo vojsko ii baggarske dežele. Vsi trije so se pravkar dvignili s svojih preprog, kjer so molili in gle dali in se nagibali v daljavo s svojimi divjimi, visokonosnimi obrazi, da pregledajo planjavo, kolikor je ni zakri vala megla, ki je ležala po njej.
Rdeči solnčni rob se je zdaj vzdigo val nad daljnim morjem in cela obala je odsevala svetlo rumeno v nasprotju s temnomodro barvo okrog nje. Na enem kraju se je razprostiral kup hiš z belimi stenami, ki se je videl v daljavi samo kakor točka; štirje majhni čolni, ki so ležali tam daleč, so naznanjali, da so tam tri desettisočglave ar made Njenega Veličanstva in admiralova ladja. Toda arabski poglavarji niso strmeli niti na daljno mesto niti na velike ladje, niti na usodne, bele kosti, ki so se svetile pod njimi po pla noti. Dve milji od onega kraja, kjer so stali, med mimozo in peščenimi griči, je bil zaznamovan velik parale logram s štirimi v zemljo vtaknjenimi grmi. Iz njega se je vzdigovalo nekoliko tucatov majhnih, modrih dimastih oblačkov v tihi, jutranji zrak; včasih se je zaslišalo iz njega globoko, zmešano mrmranje, človeški glasovi in glasovi velblodov združeni v šumenju žuželk.
“Neverniki so si skuhali zajutrek,” je rekel baggarski poglavar in si sen čil oči s svojo rujavo, kitasto roko “Spali so gotovo prav malo; kajti Ha mid in kakih sto njegovih ljudi so streljali na nje, od kar je izšel mesec.” (Nadaljevanje na 7. strani.)
Narodno Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
Uradniki:
Pavel Bartelj. starosta, 834—lOth St. Josip Hribar, tajnik, 604 — lOth St. Frank Belec, blagajnik. 818 — lOth St. Telovadni odbor: Alojz Grebenc, Cor.
McAlister in lOth Sts.
Mesečne seje vsako 3. nedeljo ob 1:30 uri pop. v Matt. Slanovi dvorani na 10.. cesti.
Največji slovenski katalog na svetu
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in dru ge zlatnine, nožičev, samokresov, križ cev, glasbenih podob, zemljevidov daljnogledov, povečalnikov, peres ‘fontain pens”, fonografov in krožni kov za iste, harmonili, orgljic, goslij flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stva ri; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va.
Vinana prodaj
Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino iz šampajn grozdja 40c gal., vino od leta 1909 muškotel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino SOc gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal.
Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila:
Ustanovljena 1(71.
Ul
Of Joliet. Illinois.
■’rejema raznovrstne denarne «log« ter pošilja denar na vse dele sveta
Kapital in preostanek $3oo,ooo.M.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Ana Vogrin
Izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, III
< <
Hill Girt Vineyard” Katarina Mašat

Box 657.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal j 309 Granite St,
IZKUŠENA BABICA
Joliet, Ills.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Stefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje. smodke in izvrstno demače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi. in prepričajte <e sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
UM) Ohio Street	Joliet,, Ills
Geo. Laich
GOSTILNIČAR.
3501 — 95 Street,	So. Chicago, 111
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro do movino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWER»
izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTE* POSEBNOST JE PALE WIENER BEF»
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
^resnica
Tel. 101	Joliet, 111.
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phoue 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Zmagali smo! Vlada Združenih Držav je potrdila natanko način naših izdelkov in dovolila prodajati iste brez vladne licence. Spoznali so kot zdravila priznane vrednosti. Ta zmaga napravi zopet
iUBBPH TBIHKfca


❖
❖
Triner jevo Zdravilno grenko vino.
prvim zdravilom te vrste. Ni se štedilo stroškov niti časa, da je to zdravilno vino nadkrililo vsa druga in napravilo popolnoma čisto in vspešno družinsko pomoč.
V vsaki bolezni, v kateri opazite kak nered v želodcu ali izgubo moči in prave volje, to zdravilo najsigurneje pomaga. To je lek največje vrednosti zoper
izgubo teka, slabost,
nervoznost,
izg*ul>o prave volje, izgubo moči, slabo liri,
zaprtijo.
izgubo v teži.
in vse druge bolezni želodca in droba. Sestavljena je le iz rastlin in rdečega vina, znanstveno prirejeno tako, da donese gotov vspeh.
BLEDE i> boleštine ženske
dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na človeško telo. Vzemite vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč
Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte se brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva Angelica Grenka Tonika je najboljša Želodčna Grenčica na svetu

EDINA SLOVENSKA TVRDKA
Zastave, regali je, znake, kape, pečate in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
F. KERŽE OO.
2616 S. Lavvndale Ave. CHICAGO, 1LL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR?
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4)4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSEE
62 Courtland Street, New York, in njegova bančna
_____________________podružnica 6104 St. Clair Ave„ N. E., Cleveland, O.
Second-Hand peći prav poceni.
N AŠA|VELIKA zaloga peči za gretje za mehek in trd premog, kuhinjske peči in drugih je popolna. Tu najdete nekaj za vas. Vsaka peč je bila popolnoma popravljena ter je sedaj popolnoma v dobrem redu. Mnoge so tako dobre kot nove.
Ce trebate peč vam damo eno po jako nizki ceni.
Barrett Hardware Co.
N. Ottawa St.
Joliet, Illinois
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
S. HONET
livarn,popravljam in gladim oblike 918 N. Chicago St., Joliet.
Salun—AMERICAN HOUSE—H( Alfonz Weiblinger, lastnik, 1022 Ohio St,	Allegheny,
Bell Phone 9571-R. Cedar. Se priporoča Slovencem v po Najboljše pivo, vina in žganja; oku jedi in prigrizek.
Pozor — farme!
Zemlja je ravna in rodovitna za vsrko stvar, nedaleč od mesta. Nekaj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s svojo obiteljo v miru in zadovoljstvu. 'Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do 5 milj od cerkve in šole, šele so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na:
ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA,
(Nadaljevanje s 6. strani.)
"Ravno tako se je godilo tem," je odgovori! šejk Kadra in pokazal z zataknjenim mečem proti staremu bojnem polju. “Tudi oni so imeli podnevi malo vode in malo miru ponoči in izgubili so pogum, predno so jim zrli prorokovi sinovi iz oči v oči. Takrat se je napil krvi ta-le meč in zopet se bo, predno prepotuje solnce od morja do tega griča." .
"Toda to so pač drugi ljudje,” je pripomnil barberski derviš. "No, sicer vem, da nam jih je izročil Alah v naše pesti, vendar pa je mogoče, da se bodo ti možje z velikimi klobuki hra-breje borili nego prokleti Egipčani."
"Prosi Alaha, da bi bilo tako,” je zavpil divji Baggarec in njegove črne oči so se mu zasvetile. "Saj nisem pripeljal sedemsto mož z reke k obali, da bi lovili ženske. Glej, brat, postavljajo se že v bojno črto.”
Z daljne planote se je zaslišala fanfara, ki je dajala znamenja. Istočasno so vrste grmov na eni strani pometali na tla ali pa pohodili in mala vojska se je začela počasi pomikati med njimi po planoti. Ko so prišli na odprto planoto, so se uvrstili in poševni soln-čni žarki so se odbijali od bajonetov in puškinih cevi, ko so se vrste razklenile, da so prišle vse velike čelade iz plutovine v edino dolgo, belo črto. Dvoje rdečih prog je žarelo na vsaki strani čveterokotnika, le ponekod na robu so bili vojščaki v temnormeni khaki-obleki, ki se komaj razločuje od peska v puščavi. Znotraj (bojne črte je bila velika množica velblodov in mul, ki so nesle tovore in potrebščine za ranjence. Zunaj je jezdila na vsakem krilu svetla skupina konjenikov in spredaj se je počasi pomikala redka vrsta pešcev na konjih po grmičevja polni planoti in se ustavljala pri vsakLstvari, ki je molela iz tal, in se oprezno ozirala naokoli, kakor ljudje, ki morajo stopati med kostmi onih, ki sp bili pred njimi tu.
Trije poglavarji so bili še vedno na griču in gledali z lačnimi očmi in stisnjenimi ustnicami na temno, z jeklom okovano točko.
"Ti prihajajo počasneje nego Egipčani," je mrmral zase šajk iz Haden-dowasa.
"Da odidejo mogoče tudi počasneje, brat," je mrmral derviš. "Toda veliko jih pa ni — k večjemu tri tisoč.”
"In nas je deset tisoč s prorokovo roko na naših sulicah in njegovimi besedami na naši zastavi. Poglej njih poglavarja, kako jezdi na desnici in gleda na nas s steklom, s katerim se vidi na daljavo! Mogoče vidi tudi to!”
Arabec je pomahal z mečem proti malemu oddelku konjenice, ki je jezdila pred čveterokotnikom.
“Glej, prikimuje,” je zavpil derviš;, “a poglej tam one na robu, kako se sklanjajo in vzpenjajo. Ha! Pri proroku, saj sem si mislil.”
Ko je še govoril, se je pokadilo malo na robu in sedem funtov težka granata se je razpočila z močnim kovinskim zvokom ravno nad njihovimi glavami. Deli granate so odbili koščke rdečih skal okoli njih.
“Bismillah!” (v božjem imenu) je zakričal Hadendowa, "ako nese top tako daleč, lahko tudi naši odgovore. Jezdi na levo, Monssa, in reci Ben Aliju, da naj odere Egipčane, ako ne morejo zadeti onega cilja. In ti, Hamid, na desno in poskrbi, da bo ležalo onih tri tisoč mož .prav v strugi, ki smo jo izbrali. Ostali pa naj bobnajo in pokažejo prorokovo zastavo; kajti pri črnem kamenu (svetinja v Meki), njih sulice bodo še danes site krvi, predno zopet ugledajo zvezde.”
Na vrhu rdečih gričev se je razprostirala dolga, dalekosežna, s kamenjem posuta planota, ki je bila jako strma proti planjavi, razun na enem kraju, kjer se je vila kriva struga, ki je bila zdolej zaprta s peščenimi grički in olivnobarvastim grmičevjem. Ob njenem robu je ležala arabska sovražna vojska, mešana družba kuštravih puščavskih plemen, divjih in roparskih kupčevalcev s sužnji iz notranje Afrike in divjih dervišev od gornjega Nila, a vse je vezal in združeval njih skupen pogum in fanatizem. Dve plemeni sta bili tu, oddaljeni kakor zemeljska tečaja, tenkoustni Arabec z ravnimi lasmi, in debeloustni, kuštravi zamorec; toda islam ju je združil tesneje, nego krvne vezi. Čepeli so med skalami ali pa ležali natlačeni v senci in pogledovali na čveterokotnik, ki se je polagoma pomikal pod njimi, a ženske so hitele z mehovi za vodo in z lupinami indijskega prosa od skupine in si vpile druga drugi bojne odstavke iz korana, ki opaja v boju pravovernike kakor vino. Kakih dvajset zastav je plapolalo nad raztrgano, hrabro vojsko in med njo so bili na konjih in belih bis-hareenskih velblodih emirji in šejki, ki so jo imeli voditi proti nevernikom.
Ko je skočil šejk Kadra v svoje sedlo in zgrabil svoj meč, je nastalo divje vpitje in rožljanje s sulicami in enostranski bobni so zaropotali kakor val po skrilavcu. V hipu je bilo deset tisoč mož po skalah z vihtečim orožjem in skakajočimi postavami; v prihodnjem hipu so bili zopet skriti in zopet nemirno in tiho čakali na poglavarjeva povelja. Čveterokotnik je bil zdaj oddaljen od griča manj nego pol milje in granata za granato iz sedemfuntni-kov je udarjala med njimi v zemljo. Na desni je votlo zagrmelo, potem v drugo, in že so začeli bitko egiptovski Kruppovi topovi. Sokolje oči šejka Kadre so opazile, da se granate razle-tavajo daleč okrog cilja, in pognal je svojega konja tja, kjer so se zbrali poglavarji na konjih okolo dveh topov,
s katerimi je streljalo njih ugrabljeno moštvo.
"Kaj je to, Ben Ali?" je zavpil. "Ko so streljali na svoje lastne brate v veri, niso merili tako!" ’
Poglavar je ustavil svojega konja in vtaknil okrvavljen meč v nožnico. Poleg njega sta izdihnila» na tleh dva egiptovska topničarja s prerezanima vratovoma.
"Kdo nameri top to pot?” je vprašal divji poglavar in se zabodel v prestrašene topničarje. "Tu, črnolasi o-trok šajtanov, meri, a meri za svoje življenje.”
Mogoče je bila sreča ali pa je bila spretnost, toda tretja in četrta granata se je razpočila nad čveterokotnikom. Šejk Kadra se je divje zasmejal in oddirjal nazaj na levo krilo, kjer so drli njegovi suličarji v suho strugo. Ko jih je dohitel, je nastalo spodaj na planjavi divje vpitje in stokanje kakor renčanje razdražene zveri in majhen oddelek je padel zadet od granate iz Gardnerjevega topa. Njihovi tovariši so se pretlačili čez nje in skočili v bližnjo globel. S celega pogorja so ostro žvižgale Remingtonove kroglje.
Čveterokotnik se je pomikal polagoma, se vil med nizkimi, peščenimi griči, in se ustavljal vsak hip, da se je znova uredil in razvrstil. Zdaj, ko se je prepričal, da med grmovjem ni sovražnika, je izpremenil smer in začel korakati vzporedno z arabsko pozicijo. Da bi jih napadli od spredaj, je bilo prestrmo, ako bi se pa premaknili dosti daleč na desno, je upal general, da obkoli sovražnika. Na vrhu teh rdečkastih gričev ga je pričakovala baro-netska čast in razun njegove pokojnine še nekoliko stotakov posebej in ta dan je upal doseči oboje. Streljanje iz Remingtonovk je ponehavalo in ravno tako iz Kruppovih topov. Sploh je mislil, da je bolje počakati, da dobi več ciljev, nego samo par sto kuštravih glav, ki so pogledovale iznad o-bronka. General je debel, rdečeličen mož, izboren igralec sohista in .vojak, ki je znal svojo stvar. Njegovo moštvo mu je vse zaupalo in ravno tako je tudi on njemu zaupal, kajti to pot je poveljeval izbornemu moštvu. Ker je bil navdušen zagovornik, je posebno rad imel veteranske prve prapore in njegova mala vojska je bila jedro celega armadnega voja.
Levi prednji del čveterokotnika so tvorile štiri stotnije kraljevega mal-lowskega polka. Na vsaki strani je korakala polovica istih dveh polkov v koloni s stotnijami. Za temi je bil na desni strani prapor stražnikov in na levi prapor mornarjev, a zadaj je sledil strelski prapor. S čveterokotnikom so peljali tudi sedemfuntnika kraljevega topništva in tucat v belih bluzah pod poveljništvom svojih modro oblečenih, vitkih častnikov, s svojimi Gardnerje-vimi topovi pred sabo.. Častniki so vsak hip pogledovali umazane zastave, ki so vihrale na strmem obronku. Hu-zarji in suličarji so preiskovali grmovje ob obeh straneh in med temi in čveterokotnikom je korakal oddelek velblodov s svojimi mokrimi očmi, ponosnimi ustni in komičnimi obrazi, v nasprotju z okrvavljenimi ljudmi, ki so ležali po obeh straneh.
Zdaj se je pomikal čveterokotnik počasi vzporedno s skalami in se ustavljal vsakih par minut, da so pobrali ranjence, in počakali, da so prišli topovi za njimi. Moštvo je bilo jako resno, kaj ti dejstvo, da se je arabska vojska razpostavila med skalami, jih je nekoliko poučilo o številu in besnosti njihovih nasprotnikov; toda njih obrazi so bili trdi kakor kameni, kajti vedeli so dobro vsi, da morajo zmagati ali pa umreti — in sicer ne posebno prijetno umreti. Toda najresnejši izmed vseh je bil general, kajti videl je nekaj, da je zarudel in da so se mu obrvi zježile.
"Zdi se mi, Stephen”, je rekel svojemu pobočniku, “ti Mallowcani se nekoliko boje. Stotnija na desnem krilu se je nekoliko ustavila, ko je zagledala zamorce na griču.”
"Najmlajša četa v čveterokotniku, sir”, je mrmral pobočnik in jih kritično opazoval s svojim daljnogledom.
“Reci polkovniku Flanaganu, naj pazi na nje, Stephen,” je rekel general, in pobočnik je urno oddirjal. Stotnik, hraber, star keltski vojščak, je bil hipoma pri C stotniji.
“Kako je z moštvom, stotnik Foley?’
“Nikdar bolje, sir,” je odgovoril stari stotnik z glasom, s kakoršnim je madraški častnik podoben morilcu, ako mu rečete, da se njegov polk dopolnjuje iz Peterorečja.
“Obodrite jih!” je zavpil polkovnik. Ko je odjezdil, se je zdelo, da se je zastavonoša izpodtaknil in padel med grmičevje.
Trudil se ni prav nič, da bi vstal, ampak je sključen obležal med trnjem.
"Narednik O’Rooke je padel, sir,” je zavpil nekdo.
“Nič ne de, fantje!” je rekel stotnik Foley. "Umrl je kakor vojak v boju za svojo kraljico.”
“Vrag vzemi kraljico!” je zakričal hripav glas iz vrste.
Toda grom iz topa in udarci skako-jočih ljudi, podobni ropotu pisalnega stroja, je napol udušil te besede. Stotnik Foley jih je slišal in subalterna častnika Griče in Murphy sta jih tudi slišala; toda včasih so gluha ušesa božji dar. —
“Pogumno, Mallowcani!” je vpil stotnik, ko so za trenotek utihnili stroj ni topovi. “Danes moramo braniti irsko čast.”
“Dobro vemo, kako nam jo je braniti, stotnik!” je zakričal isti zlovestni
John Schauer, agent.
glas; in po celi stotniji je nastalo šepetanje.
Stotnik in oba subalterna častnika so se sešli zadaj.
“Zdi se mi, da ni vse v redu,” je mrmral stotnik.
“Resnično,” je rekel Galwaycan, “leteti hočejo kakor brinovke.”
“Saj so se skoraj zmešali, ko so zagledali črnce na griču,” je rekel Griče.
(Konec prih.)
Zamašene znojnice.
Koža skrbi sama zase znotraj, ako se ne zagati odzunaj. Da jo večkrat opereš in očistiš, ne da bi se znojnice zamašile, ti je potrebno Severovo Zdravilno milo, to je milo, ki popolnoma očišča in pomaga zdraviti kožne neprilike. Zelo prijetno za otroško kopel, izmivanje glave in las ter za splošno toaletno rabo. Lekarniki vsepovsod je prodajajo. Cena 25 centov. W.
F.	Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Uls.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem a finimi pijačami
Alojz Jurajevčič
McAlister Ave. blizu 10th St.
Bell Tel. 664. North Chicago, Ul.
Prodajem zemljišča in posojujem denar.
Zavarujem proti ognju poslopja in pohištva.
Phillips, Wise. B.
Edini Slovensko ■ Hrvaški
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, IH le en blok od naše_cerkve.
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih oS> znakov (badges). regalij, kap baadea in zastav. Velika zaloga vseh po» trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeta kaj za društvo. Pišite slovensko. Ko» talog na zahtevanje zastonj.
Naznanjam rojakom v Ameriki,
da sem v zvezi z avstrijskimi konzulati v Združ. državah in Kanadi, za to lahko izdelam notarske listine ne glede kje se stranke nahajajo. Izdelujem vse listine na kojih se zahteva notarski in konzulatni podpis in pečat.
JOSIP KLEPEC, javni notar, 1006 N. Chicago St.	Joliet, 111.

S
4i>
m
4i>
5
5
Popolnoma varno naložen denar
----JE PRI-
1 11
iti za Kandilo n
REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
Za varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obrestujejo po
ti %
O
na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama iz svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem.
Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni “Dom” v Kandiji pri Novem mestu.
Naslov:
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
HRANILNICA IN POSJILNICA
v Kanidiji, Kranjsko, Avstrija.
9fr
Compagnije Generale 9 Transalantiqne
FRANCOSKA PROGA <ratka zveza z Avstrijo, Ogrsko to Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9SU0 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano to •«zna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop uk za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So Chicago, 111. A. C. Jankovičih, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111 Paul Starič, agent, 110 South 17t» St., St. Louis, Mo.,
PRAVLJICA IZ JUTROVE DEŽELE.
Priobčil L. L.
Na Jutrovem so dobri ljudje, ne pa taki sebični in škodoželjni, kakor drugod. Tam se je pripetil nekoč sledeči dogodek.
Ob poti je sedel revež in prosil vbo-gajnte. Nog ni imel, zgubil jih je nekje v tovarni, odtrgal mu jih je stroj, sl reveža je pustil pri življenju. A vseeno še ni prosjačil, ampak izbral si je tako delo, da je lahko delal sede in mu ni bilo potreba nog. Nato so se mu pričele še sušiti roke. Sorodnikov ni imel, bil je v celem širnem božjem svetu popolnoma tuj. Premoženja si si ni mogel prihraniti, druge podpore ni imel nobene. Torej mu ni preosta-jalo drugega, kot da je čepel ob cesti in prosil gospode in gospe in gospodične miloščine.
Dokler je bilo poletje, je še šlo za silo. Toda lastovke so se odselile, trtno perje je pričenjalo rjaveti, zemlja, na kateri je čepel, je postajala vedno bolj vlažna in zjutraj občutljivo mrzla. Njegova obleka je postajala vedno .bolj obdrgnjena, klobuk mu je odnesla burja v potok na viharno veselje otrok in v zabavo lepim, mladim gospodičnam in gospodičem, ki so se sprehajali mimo njega. Dobil je silen nahod, oslovski kašelj in drisko, postajal je slab, jako slab. da se je smilil vsem, ki so ga pogledali.
Na Jutrovem namreč ljudje niso, kakor pri nas, ki se razjeze, kadar vidijo prosjaka na cesti, zakaj, da pusti policija tak nered v človeški družbi! Tam se ni nikdo obrnil jezno od njega proč, ampak vsakdo ga je pogledal s pogledom svete krščanske ljubezni in to tem bolj, ker so vsi vedeli, da je bil on priden in pošten delavec, pred-no ga je zadela nesreča. In prosjak je bil dober, krščanski človek, ki je s hvaležnostjo sprejemal te poglede svete krščanske ljubezni in prijazne, človekoljubne smehljaje. Toda zemlja je postajala vedno bolj vlažna in hladna, nahod in kašelj vedno silnejši, dan vedno bolj kratek, solnce vedno bolj medlo, obleka vedno bolj odrgnjena, lice vedno bolj upadlo. Vsi ljubeznivi pogledi in prijazni smehljaji mu tu niso pomagali.
Toda dobri ljudje na Jutrovem so še -veliko več storili zanj.
Nekoč je prišel mimo postaren, prijazen gospod, ki ga je poznal še iz tovarne. Gospodu se je revež usmilil in sklenil je, da mu hoče pomagati. Pristopil je torej k njemu in mu rekel z najbolj ljubeznivim, ponižnim, človekoljubnim glasom: "Veš kaj, ljubi moj? Ti se mi smiliš, ker si bil vedno priden in pošten. Zato ti hočem pomagati, ako boš le hotel mene poslušati. Ti si jako slab, ti moraš gledati, da prideš zopet k moči. Potem bo že vse spet dobro. Samo glej, da k moči prideš! Ti moraš jesti ostrige in piti malago, potem se boš kmalu pokrepčal in pozdravil. Poslušaj mene, ljubi moj, Je ostrige in malago, potem bo vse dobro, le nekaj tednov samo ostrige in malago. Jaz ti hočem dobro, ljubi moj, jaz te imam v resnici rad. Poslušaj torej moj svet, nikar ne bodi trmoglav, ampak ubogaj, ubogaj mene in ne pozabi jesti ostrige in piti malago.
"Vi ste y resnici dober gospod,” odgovoril je revež, "ker tako prijazno govorite z menoj in mi dajate tako dobre svete. Jaz sem vam iz srca hvaležen za vaše dobre nauke in imam najboljšo voljo se po njih ravnati. Prosim vas samo še nekaj in ker ste tako polni svete krščanske ljubezni, mi boste gotovo tudi tu znali dati dober svet: Glejte, jaz nimam nog, kako naj si torej grem kupit ostrig in malage? In denarja nimam niti vinarja, s čim naj si kupim ostrige in malago? In jaz niti ne vem kako jesti ostrige, kdo naj mi to pokaže? In ta hladna, vlažna zemlja pod menoj?-----------Ta pono-
šena, raztrgana letna obleka, sedaj, ko
se bliža zima?--------Kako naj si tu
pomagam, dobri gospod?”-----------
In dobri gospod se je razjezil nad to trmoglavostjo reveževo in zakričal: Ako si tako trmoglav, potem ti ne more nikdo pomagati. Sram te bodi, da si tako nehvaležen za moje dobre nasvete! Tebe ni druzega, sedaj vidim, kakor tvoja trmoglavost. To je sama domišljija, da nimaš nog in da ne moreš rabiti rok, da je zemlja hladna in obleka slaba, da imaš nahod, kašelj in drisko. Kar vesel in dobre volje postani in iznebi se takih misli. Potem pa tiste svoje trmoglavosti ne smeš uganjati, pa boš spet zdrav in vesel. Mi ti hočemo dobro, seveda, če nas ne ubogaš, ti ne moremo pomagati!”
In gospod se je obrnil in šel užaljen dalje.
Ko sem čital v neki kitajski knjigi to jutrovo povest, sem se jako čudil, da so tam tako dobri, usmiljeni ljudje in da se je mogel najti tako tumast in nehvaležen revež. A kaj se če, na svetu se vse dobi in na Jutrovem je drugače, kot pri nas.
Advokat aretiran.
V Berolinu so aretirali bivšega dunajskega advokata dr. Alberta Ederja. Dr. Eder je star 47 let. Odvetniško prakso je izvrševal od 1. 1900. do 1909. na Dunaju. Že kot advokat je bil so-ustanovnik raznih velikih podjetij. Ko je pustil odvetništvo, je postal upravitelj premoženja princa Miguela Bra-ganškega. Bil je obenem tudi poslovodja raznih podjetij, ki jih je on poklical v življenje. Pri teh podjetjih pa
menda ni bilo vse v redu. Oktobra meseca lanskega leta je dr. Eder predložil princu Miguelu račun, po katerem ima terjati od njega približno milijon kron. Princ je zadevo izročil svojemu zastopniku in ta je izračunal, da mora dr. Eder povrniti princu okrog dveh milijonov kron. Izkazalo se je, da je ponarejal razne listine, priloge in računske knjige, in da je na ta način osleparil princa za okroglo dva milijona kron. Stvar se je naznanila državnemu pravdništvu na Dunaju, ki je izdalo proti bivšemu advokatu dr. E-dru zaporno povelje. Iskali so ga po Galiciji, našli so ga pa slednjič v Berolinu ter ga zaprli.
Avstrijske srednje šole v številkah.
Nemci imajo v Avstriji 222 srednjih šol, med temi 13 utrakvističmh zavodov. Čehi 100, od teh 1 utrakvističen zavod, Poljaki 75, Slovenci 7, od teh 6 slov.-nemških, Italijani 12, od teh 1 utra kvističen zavod. Hrvati in Srbi 7 srednjih šol. Malorusi 9, od teh 2 nemško-maloruski, Rumuni samo 3 trakvi-stične zavode. Ena srednja šola v Avstriji odpade na 41.000 Nemcev, 58,-000 Poljakov, 60,000 Čehov, 61,000 Italijanov, 77.000 Rumunov, 102,000 Hrvatov in Srbov, 199,000 Slovencev in 375.000 Malorusov. — Res zanimiva statistika!
Kruta sreča.
Pred kakimi šestimi tedni se je v Tridentu poročil 27 letni mizarski mojster Gvido Filippi. Zakonska sreča pa je trajala le kratek čas. Že po štirinajstih dnevih skupnega življenja sta mlada poročenca spoznala, da ne spadata skupaj. Začel se je prepir, katerega so še podžigali ženini sorodniki. Vsled obupa nad takim življenjem si je Filippi pognal te dni dve krogli v glavo. Naslednji dan je umrl.
Dedščina kralja Leopolda.
Med belgijsko vlado in princesinjo Klementino se je dosegla glede dedšči-ne po njenem umrlem očetu kralju Leopoldu poravnava. Princesinja Klementina dobi iz zapuščine še štiri milijone v denarju in se odpove vsem nadaljnim zahtevam. Ker je že prej dobila šest milijonov, znaša njena dedščina skupaj deset milijonov. — Če bo pametno živela, bo že izhajala. — Vlada bi rada dosegla poravnavo tudi z grofico Lonyay, ki je pa menda bolj trda kot Klementina.
Nove vrste tkanine.
Najnovejša tkanina, podobna svili, samo da je lepša in trpežnejša, se napravlja v tej deželi iz listja pilapla. Sad je rdečkast in ima vedno na vrhu nekaj palmi podobnih listov. Iz teh listov se dobiva najnovejša tkanina. Listi imajo namreč vse polno nitk. iz katerih se potem prede perilo. Toda do danes še niso iznašli, da bi se moglo s strojem puliti nitke iz lista. O-pravljati se mora to delo z rokami. Naravno je, da je tako perilo zelo drago in velja ena srajca do 20 dolarjev in več. Toda tako rajco se pa nosi tudi po 30 let. Če se razvije industrija od imenovanega sadeža, se še ne ve, in sicer zato ne, ker imajo tovarne tkanin velikansko sviloprejk. Te bi potem izgubile kolikor toliko svojo vrednost ali ceno.
Poljska mesta in Judje.
Sedaj, ko hoče ruska vlada dati tudi poljski deželi krajevno avtonomijo in si bodo mesta sama volila svoje župane, so začeli Poljaki proučavati razmerje glasov po poljskih mestih na Ruskem in odkrile so se jim čudne reči. Izmed 116 mest v poljskem kraljestvu jih ima samo 53 poljsko večino, 44 jih ima odločno judovsko večino, a v ostalih so tudi Poljaki v manjšini proti Judom skupaj z drugimi narodnostmi. Izmed mestnih nepremičnih posestev, ki tvorijo podlago volivne pravice, jih je 41.1 odst. v judovskih rokah, 4.4 odst. posedajo Rusi in Rusini, skoraj ravno toliko Nemci, Poljaki pa slabih 50 odst. Mesto Holm šteje na 671 volivcev 560 Judov, to je 83.4 odst.; Medrečje ima na 1054 volivcev 756 Judov, to je 71.7 odst.; Ka-lušin na 488 volivcev 391 Judov; Šču-čin 204 Jude na 345 volivcev; Vladi-slavo 206 Judov na 286 volivcev; Vil-koviški 322 na 392; Mali Terespol 125 na 165. Še huje je pa v Avstriji, v Galiciji, kjer imajo po vseh mestih Judje odločilni vpliv.
Vsacemu enako pravico.
K sodnijskemu uradniku pride kmet ter reče: “Gospod sodnik, vaša krava sunila je na paši mojo tako hudo, da je — crknila. Ali morem zdaj od vas zahtevati odškodnine?”
Uradnik: “Nikakor ne, dragi prijatelj! Saj nisem jaz tega kriv, kar stori moja krava!”
Kmet zvito: "Glejte, ker ste me tako lepo podučili, hočem vam resnico povedati. Cela reč bila je namreč nekoliko narobe, ker je moja krava vašo ubila.”
“Kaj?” skoči uradnik kvišku. "Vaša
je mojo sunila? Koj mi plačajte ži-vinče!”
“Ha, ha!” smeje se kmet, "to bi bilo pa res lepo. A jaz mislim si po vaši izjavi tako. kar je za vašo kravo prav, naj bode tudi za mojo — jaz torej tudi nič ne plačam!”
Pijančeva logika.
Pijanec (svojemu klobuku, ki mu je bil padel raz glavo): "Veš. dragi! Leži le mirno na tleh, bode te že kdo pobral. Jaz tega ne storim; kajti če te hočem pobrati, padem tudi jaz — padem pa jaz, tedaj pa mene nihče ne pobere. Bolje je torej, da grem dalje brez tebe. Ostani mi zdrav!”
Imenitno naznanilo.
Pred kratkim bila je ura ukradena, katera je vredna petdeset goldinarjev. Če jo tat nazaj prinese, povemo mu zastonj, kje lahko ukrade uro, katera je vredna dvakrat toliko.
Nadležno posojilo.
Prebrisan rokodelčič potoval je z nekim Židom v bližnje mesto. Razun male torbice moral si je še nesti težek plašč. Ko prideta do prve gostilne in spijeta vsak svojo četrtinko vina, reče rokodelčič: “Moj Bog, zdaj nimam nič denarja, da bi plačal. Bodi tako dober in posodi mi goldinar. Kadar prideva v mesto, hočem ti ga vrniti.”
Žid mu seveda noče posoditi, dokler mu rokodelčič ne zastavi plašča. V potu svojega obraza vleče potem žid zastavljen plašč do mesta, rokodelčič pa prav polahno stopa se svojo torbico. Ko prideta do zaželjenega kraja, seže rokodelčič v žep in privleče iz njega goldinar, katerega vrne upniku rekoč: "Tukaj ti vračam posojeni goldinar in se ti prav lepo zahvaljujem, da si mi moj plašč tako daleč zastonj nesel!”
Slabo maščevanje.
Nek mesar imel je za soseda peka, kateri je bil na glasu, da peče jako mali kruh. Ko gre nečega dne mimo pekarije, pride mu pek nasproti in ga vpraša: "No, sosed, od kod pa prihajaš?”
“Od kod? Pri tebi kupil sem si dva hleba kruha!”
"Kje pa ju imaš?”
"Pod kapo ju nesem; imata ravno dovolj prostora.”
Pek vtakne robato šalo v žep in molči, a misli si, da že pride čas, ko se hoče maščevati. In res, srečata se čez nekaj dni na ulici. Ker pa pek nič ne reče, vpraša ga mesar: “No, sosed, od kod pa prihajaš?”
“Pri tebi sem bil in sem si kupil telečjo glavo!”
“Tako; če je pa ni nikjer videti!”
“Le poglej sem, tukaj pod kapo jo imam!" odreže se pek in gre vesel dalje, misleč si, da se je res dobro maščeval. Pa tudi mesar se je smejal, misleč si: “Imaš jo res pod kapo.”
Nemogoče..
Andrej: “Koliko staviš, da jaz danes in jutri ne umrjem?”
Jakob: “Ne bodi predrzen; kako te lahko Bog kaznuje!”
Andrej: "Koliko pa plačaš, če ti dokažem, da je nemogoče?”
"Jakob: "Kaj mi hočeš dokazati? Plačam pa vendar dva litra!”
Andrej: “Zdaj me poslušaj! Saj veš, da je nemogoče dvakrat umreti. Jaz sem rekel: danes in jutri, torej dvakrat; če bi bil jaz rekel: danes ali jutri, potem bi bila stava tvoja, tako pa moraš uvideti, da je moja!”
Kaj je smola.
Smola je, ako gre kratkovidnež na bal ali pa v gledališče, pa očala doma pozabi.
Smola je, če je kdo v družbi, pa ima nahod, robca pa ne.
Smola je, če se kdo spomni v trenutku, ko bi moral resen biti, na zdravo šalo in se mora smejati.
Smola je, če zaljubljenec prav občutno poje pod oknom svoje izvoljenke, potem pa druzega dne zve, da je ni bilo doma.
Smola je, če mislimo, da gre pred nami dober znanec in mu prijateljski potrkamo na ramo; ko pa se dotičnik ozre, vidimo, da je krojač, kateremu smo še dolžni na obleki.
Smola je, če hočeš gospodični uljudno robec pobrati, a ti v istem trenotku hlače poknejo.
Smola je, če kdo v svoji razmišlje-nosti vtakne gorečo smodko narobe v usta in se na jezik speče.
Smola je pa še hujša, ako bi kdo rad smodko kadil, pa je nima.
Smola je, ako moramo kaj plačati, pa smo denar doma pozabili.
POZOR, ROJAKI!
Ker imamo veliko zalogo Blas-nikove Velike Pratike za navadno leto 1911, za to je hočemo razprodati, in »icer prodamo en kos za 8 c.
Razprodajalcem jih polijemo v zavitkih po 50 za $2.50, a 100 pa za $4.75.
Naročite jih predno zaloga poide.
AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St., Joliet, UL
Policijski ravnatelj na vislice.
Petrograd, 29. okt. — Okrožno sodišče v Jekaterinoslavu je obsodilo na vislice tamkajšnjega policijskega ravnatelja- Holovko, ker je nekoč brez vsakega povoda oddal tri strele iz revolverja na tri aretovance, ki jih je peljal v ječo z vojaško asistenco in med katerimi je bil tudi eden nemški podanik. Nato je ukazal vojaški straži, naj odda vse tri salve iz pušk. Ko je eden izmed nesrečnikov še živel, mu je nastavil revolver na glavo in ga ustrelil. Trupla je pustil naložiti na voz in peljati v sodno poslopje, kjer je izjavil, da so bili aretovanci ustreljeni na begu. Vojaki so bili pred sodiščem oproščeni, ket so streljali na povelje.
KNJIGE KATERE JE DOBITI V KNJIGARNI AMER. SLOV.
Angleščina brez učitelja, 50c.
Amerika, 15c.
Ali Boga Stvarnika res ni treba, 20c. Andrej Hoffer, junaški vodja Tirolcev, 20c.
Arumagum, sin indijskega kneza, 15c. Bitka pri Visu, 30c.
Belgijski biser, povest, 15c.
Beneška vedeževalka, 15c.
Berač, 15c.
Bled sedaj i nekdaj, 20c.
Babica, prev. Fr. Cegnar, 50c.
Beatin dnevnik, 25c.
Boj s prirodo, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, prav ljica, 15c.
Božični darovi, Rud. Urabl, 15c.
Burska vojska, 30c.
Ciganova osveta, 20c.
Cvetina Bargrajska, 20c.
Cvetke, 20c.
Cerkvica na skali, I5c.
Čas je zlato, 35c.
Darovana, 10c.
Domači zdravnik Kneippov, 50c. Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Domača čitalnica, Ribičev sin, pravljica, 10c.
Doma in na tujem, 20c.
Dve povesti iz spisov Krištofa Šmida, 15c.
Dve čudodelni pravljici, 15c.
Elizabeta, 20c.
Erazem Predjamski, 15c.
Evstahij, povest iz pisem Krištofa
Šmida, 20c.
Frank baron Trenk, povest, 20c. Godčevski katekizem, 20c.
General Lavdon, 30c.
Grizelda, 10c.
Gozdarjev sin, 10c.
Grof Radecki, 20c.
Gozdovnik, povest iz ameriškega življenja, 50c.
Gospodarski nauki, prva knjiga Wm Rohrman, 60c.
Hildegarda, povest, 20c.
Hubad pripovedke, prvi in drugi zvezek, 20c.
Hitri računar, 25c.
Hedvika, banditova nevesta, 20c.
Ivan Resnicoljub, 15c.
[zgubljena sreča, Rud. Vrabl, 20c.
Izidor pobožni kmet, povest, 25c.
Izza mladih let, pesmi Fr. Gestrina 50c.
Izdajalec domovine, 20c.
Juričičevi zbrani spisi, po 50c.
Jernač Zmagovač, 30c.
Jaromil, povest, 15c.
Kuhnovci v Bosni, 25c.
Križem sveta, turška sužnost, 50c. Kraljičin nečak, I5c.
Korejska brata, 15c.
Kranjska mesta, 40c.
Kmetica grofica, 15c.
Kronika Črnomlja, 75c.
Knez Črni Jurij, 20c.
Krvna osveta, 15c.
Koliščina in stepe, 15c.
Krištof Kolumb, 25c.
Koder, Marjetica, 50c.
Krištofa Šmida spisi, po 25c.
Kraljica Draga, 2lc.
Kako je izginil gozd? 20c.
Kako postanemo stari? Navodilo kako doseči starost, 20c.
Kratek poduk o sv. zakonu, poduk za zaročence, 50c.
Ljubite svoje sovražnike, povest iz maorske vojske, 20c.
Leban 100 beril za mladino, 20c. Lažnjivi kljukec, povest, 20c.
Maron, krščanski deček z Libanona, 15c.
Mati božja na blejskem jezeru, 10c. Mati Božja Dobrega sveta, 40c.
Marica, 30c.
Mlinarjev Janez, 40c.
Medvedji lov, 40c.
Marija hči polkova, 10c.
Mrtvi gostač, 20r.
Mali vseznalec, 30c.	j j
Marija hči polkova, 15c.
Mali vitez, 3 zvezki $1.75.
Miklova Zala, 40c.
May-Eri, 20c.
Maksimilijan, I. cesar mehikanski, 20e Mladi samotar, povest, 15c.
Mali vseznalec, 35c.
Mirko poštenjakovič, 20c.
Marjetica, teharski plemenitaii, 50c. Marijina otroka, 15c.
Naši liberalci, 20c.
Nedolžnost preganjana in poveličana, 20c.
Na indijskih otokih, 20c.
Nikolaj Zrinski, 20c.
Naseljenci, pripovedka, 25c. Naselnikova hči, 20c.
Navod za spisovanje raznih pisem ia uradnih listov, 80c.
Nesrečnica, 15c.
Naš Dom, 5 zvez., 25c.
Na preriji, 25c.
Narodne pripovedke za mladino, 20< Nezgoda na Palavanu, 20c.
Ob tihih večerih, $1.30.
Od Leona do Pija, dogodki v zadnji!
dneh Pija X., 20c.
Odkritje Amerike, poduk in zabava
$1.00.
Odgovori na ugovore proti sv. ven, 75c.
Pesmi J. Žirovnik, 40c.
Praški judek, 15c.
Pri Vrbčevem Grogi, 25c.
Podadmiral Viljem baron Tegethoff, 20c.
Princ Evgen Savojski, naskok na Bel-grad, 25c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Pisanice, 20c.
Pravila dostojnosti, 20c.
Pavlo Crnokril, 25c.
Ponižanje in razžaljenje, $1.00.
Poduk rojakov za v Ameriko, 30c. Prešernove poezije, 50c.
Prešeren in slovanstvo, 35c.
Postojnska Jama, 40c.
Pod turškim jarmom, 20c.
Pri našem cesarju, 15c.
Pregovori, prilike in reki, 25c.
Posljedni Mehikanec, 25c.
Prst božji, 20c.
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo, 25c.
Pred nevihto. Ivan Turgenjev, 30c.
Ribičev sin, 10c.
Rodbina Polaneških, 3 zvezki, $2.00. Ročni slov.-angleški slovar, 60c. Roparsko življenje, 20c.
Robinzon, stariši, njegove vožnje is čudovite dogodbe, 50c.
Rudeča in bela vrtnica, 15c.
Rodbinska sreča, roman, 40c.
Repoštev, 20c.
Slov. Fantje v Bosni, 70c.
Slovenski šaljivec, 25c.
Sv. Genovefa, 20c.
Šaljivi Jaka, 25c.
Skozi širno Indijo, 30c.
Slov. Fantje v Bosni, 60c.
Sita, mala Hindostanka, 25c.
Strelec, 25c.
Spisovnih ljubavnih pisem, 25c.
Sv. Germana, 10c.
Stezosledec, 25c.
Stoletna pratika, 50c.
Sveta noč, 20c.
Sultanovi sužnji, 25c.
Stric Tomova koča, 50c.
Stanley v Afriki, 20c.
Sanjska knjiga, 25c.
Sv. Notburga, 20c.
Spisje, 15c.
Slovenska pesmarica, 40c.
Straža, 50c.
Spretna kuharica, navod o kuhanju, 50c.
Srečolovec, povest onim. ki si na tujem iščejo doma, zlasti Ameriškim
naseljencem, 25c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c.
S prestola na morišče, 20c.
Senilia, 15c,*.
Solnce in senca, 15c.
Svitoslav, 15c.
Tri indijanske povesti, 15c.
Tisoč in ena noč, zvezek po 20c. Tiun-Ling, kitajski razbojnik, 20c. Timotej in Filemon, povest krščanskih dvojčkov, 20c.
Uietnik pomorskega roparja, 20c.
Veliki trgovtc, 50c.
Vojna leta 2000, 20c.
Vohun, 60c.
V	delu je rešitev, 30c.
Venček pravljic in pripovedk, 20c. Vstajenje, Rud. Vrabl, 20c.
Vrtomirov prstan, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c.
V	zarji mladosti, zbirka povesti in pesmi za šolsko mladino, 20c.
Voščilna knjižnica za vse prilike slovenski mladini v porabo, 25c. Vojska na Turškem, 25c.
Zlati orehi, 30c.
Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, 25c.
Za kruhom, 15c.
Zmaj z Bosne, povest iz bosanske zgo dovine, 50c.
Zlatarjevo zlato, historična povest iz XVI. stoletja, 75c.
Zgodovina Novega mesta, 80c.
Zvesti sin, 15c.
Zaroka o polnoči, 15c.
Znamenja štirih 10c.
Zadnja kmečka vojska, 6 zvez., $1.25. Zadnji grof celjski, 25c.
Zbirka domačih zdravil, 40c.
Ženinova skrivnost, 20c.
Žrtev spovedne molčečnosti, 40c.
Z ognjem in mečem, 75c.
Žalost in veselje, 40c.
Naročilu je pridejati denar. Za večje svote se naj pošlje money order, a za manjše znamke po lc ali 2c. Knjige se pošljejo poštnine proste
4004040440'	Hh«4004««4
MALI OGLASI.
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-stoječa iz 120 akrov dobre in rodovitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t.
1.,	vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri Mat. Gregorčič, 1222 N. Broadway, Joliet.
NAPRODAJ LEPA MESNICA V Jolietu na jako finem kraju za trgovino vsake vrste. Več se poizve v uprav. Amerik. Slovenca, Joliet, 111.
NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu.
NAPRODAJ VEČ LOT NA BROAD way, Center, Elizabeth in Summit Sts. v Jolietu. Prodajo se za gatov denar ali na lahke mesečne obroke. Jos. Mauser, lastnik, 200 Jackson St., Joliet, 111.
ORGANIST, VEŠČ UPRAVLJA-nja pevskih in tamb. zborov, Slovenec, če mogoče neoženjen. St. Ant. Croation Church, Grand Ave. & Alpine St., Los Angeles, Cal.
ROJAKOM V ELY, MINN., NA-znanjam spodaj podpisani, da imam v zalogi molitvenih in povestnih knjig po nizkih cenah. Dobiti je tudi Blaznikove pratike. Se priporočam: Jos. J. Peshel, Camp eesta blizu Agnič gostilne.	2t
DVA NAJBOLJŠA IN NAJSTAREJ-ša saluna sredi slovenske naselbine, en blok od cerkve sv. Jožefa, še od-dasta v najem tistemu, ki prej pride. Nastop najema z novim letom. Več pove: Jos. Stukel, 209 Indiana street, Joliet, 111.
IŠČE SE ČLOVEK DOBRO IZ-učen v angleškem in slovenskem jeziku, kateri bi učil v večerni šoli od-raščene Slovence angleščino. Dobra služba. Ponudbe pišite s priloženimi spričevali na: John J. Murnik,
I Eveleth, Minn.
i KJE JE JOS. BOŠTAR, DOMA IZ Podbrezja na Gorenjskem. ’ Pred dvema meseci je bil v Jolietu. Ker imam nekaj jako važnega za njega, za to prosim, da se mi javi: Jos. Vičič, 808 N. Bluff St., Joliet, 111.
KJE JE FRANK ROM RODOM IZ Črnomošnic, Dol., Kranjsko. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, mu bodem hvaležen, če ga naznani podpisanemu:	Frank Henigman, Ely,
Minn., Box 1041.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«» in fimežev. Izvršujejo se vsa bar* varska dela ter obešanje stenskega* papirja po nizkih cenah.
lexander Harass?
Chicago telet. 2704 Jj^iele. N. W. 26»
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na slovanskega odvetnika
JOHN J. WELLNITZ,
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me-«o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic«
J. & A. Pasdertz
»e dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meto. Vte po najnižji ceni. Pridite toraj i» ooskusite naše mtso
Nizke cene in doDra postrežba j« •ate geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street	JOLIET, ILL.
Mi hočemo tvoi denar ti hočeš naš lles.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre, desk in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi te bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu
DES PLAINES IN CLINTON STS.