1 O X*____
10. ÖL«V,
t r   ir_____z__ ~   O   ~**Z~    i /i t r»
v nraiiju, uiit* £. maja 1^10.
VTT7 l^rw
GORENJEC
Političen in gospodarstvi list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Florjančič. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo ran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se piv ..ijejo n prej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravni.štvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi *e ne vračajo.
Deželne električne centrale.
Ena najvažnejših izprememb v naši domači politiki po prihodu S. L. S. na krmilo v naši deželni upravi je ta, da, se je začelo predvsem misliti na to, kako dvigniti gospodarsko moč dežele in ustvariti podlago za njen gospodarski razvoj v prihodnjih desetletjih. Saj politika ne obstoja samo v prerekanju o tem, kdo je »klerikalen", kdo pa »liberalen", ampak ima druge naloge. Njena prva dolžnost je ustvariti potom deželne postavodaje in z ustanovitvijo raznih gospodarskih institucij javnih podjetij in naprav vse tiste predpogoje, ki so poJrebni, da se more v deželi privatna podjetnost prebivalcev z uspehom udejstvovati.
V tem oziru je prinesla S. L S. v deželo čisto nove vidike. Kmetija in obrtni stan oba gledata z novimi upi v bodočnost. Prejšnja liberalna po-stavodaja se za potrebe teh dveh stanov ni dosti brigala. Kmetijstvo in mala obrt se zato nista mogla razviti kakor bi se bila lahko, že pred več desetletji, ko bi bila našla v tedanji avtonomni deželni upravi tisto pomoč, ki jo imata sedaj, če se je hočeta poslužiti.
A ne samo podrobno delo v korist poljedelskega in obrtnega stanu odlikuje delovanje S. L. S. Ona je s svojim načrtom pridobiti deželi vse vodne sile in ustvariti možnost, da jih porabi za proizvajanje električnega toka po tej meri, kakor se bodo pokazale v deželi potrebe, začela velikansko delo, ki bo brez dvoma deželi prineslo v gospodarskem oziru možnost skoro neomejenega razvoja.
Ako bi dežela ne bila pravočasno mislila na to, bi se bil polastil vseh teh vodnih sil tuj kapital. Nastale bi po Gorenjskem z nemškim kapitalom zgrajene tovarne, ki bi bile nekake gospodarske trdnjave v deželi, ki bi spravile pod svoj vpliv celo deželo. In kakor sedaj že večini gorenjskih tovarn služi slovenski delavec, da bogati nemške bogataše, tako bi bilo najbrže tudi z novimi tovarnami.
Sedaj pa je to precej onemogočeno. Slovenci bodo imeli možnost, da sami razvijejo svojo podjetnost na domači zemlji. Gonilno moč jim bo dežela dala na razpolago. Seveda dežela ne bo zgradila vseh električnih central obenem. Kdaj in katere se bodo zgradile, bo pokazala potreba. Zato je nesramno beganje prebivalstva, češ da S. L. S. žene z električnimi napravami deželo v propad. Dežela bo z graditvijo električnih central postopala zelo previdno in ne bo nobene prej zgradila, dokler se ne pokaže potreba.
Najprej se zgradi električna centrala na Za-vršnici. Ta je že v delu in bo stekla še letos. Potem se zgradi centrala ob Ljubljanci tekom poglobljevaluih del. Obe centrali se zvežeta med seboj. Tako bo šel skozi celo Gorenjsko tekom par let močen električen veletok, ki bo služil celi Gorenjski in ki bo velikim in malim podjetnikom, mestom in vasem enako na razpolago. Če bo potreba, se potem zgradi še tretja centrala. De= žela bo vse storila, da bo imela v tem popolnoma proste roke.
Vsi, ki imajo le malo pojma o tem, kako velikanska pridobitev bo za deželo, in posebno za Gorenjsko, če se oživotvorita že samo prvi dve nameravani centrali med Ljubljano in Završ-nico, z veseljem pozdravlja energično delo deželnega odbornika dr. Lam peta. Treba je, da vsa Gorenjska, posebno večji kraji pokažejo, da stoje ž njim in žele, da se njegov načrt čimprej izvede. Naravnost velikanskega pomena je pa to za Gorenjska mesta. Med temi pa utegne biti Kranj kot naravno središče Gorenjske najbolj interesiran. Šele, ko se ustanove deželne električne naprave, bo mogoče, da gorenjska mesta na novo vzcveto po dolgih desetletjih neprostovoljnega mrtvila.
Pred občnim zborom Okrajne bolniške blagajne v Kranju.
Ciril Pire in Rudolf Kokalj se delata norca iz celega mesta. V zadnji »Savi" beremo dolg članek, ki je predvsem namenjen delegatom na
nedeljskem občnem zboru. Približno 150 vrstic tega članka je posvečenih hvalospevu na Okrajno bolniško blagajno, ki se zopet imenuje »eden naj vzornejših na avstrijskem jugu", pri katerem je vse v »najpopolnejšem redu", proti koncu pa je par odstavkov, v katerih blagajna daje »pojasnila" glede Štefeta in Podjeda. Ta »pojasnila" so imenitna, tako imenitna, da se bo eden ali drugi delegat menda vendarle ustavil in prijel za glavo videč, s čem vsem si ta blagajna upa na dan, računajoč na nevednost občinstva. Da je Pirčeva in Kokaljeva predrznost velika, to že zdavnaj vemo. A da se tadva človeka tako predrzno znata delati norca iz svojih lastnih pristašev, to se bo temu ali onemu delegatu zdelo morebiti vendar malo predebelo.
Pravila blagajne § 7 in zakon o zavarovanju pravita, da je delodajalec odgovoren za to, da naznani pravočasno zavarovanju podvrženega uslužbenca pri blagajni, da se za tiste, ki so z a-vezani zavarovanju, začenja pravica dobivati bolnišnino istega dne, ko stopijo pri kakem delodajalcu v delo, ne glede na to, ali so bili priglašeni pravočasno ali ne. Tako pravijo pravila. Če je blagajna tedaj upravičeno sumila, da je bil Štete priglašen šele, ko se je pojavila bolezen, bi bila blagajna morala zato prijeti delodajalca in od njega zahtevati pojasnil in eventuelne odškodnine — pod nobenim pogojeni pa ni imela pravice Stefctu odreči podporo — in ker jo je odrekla, je kršila pravila.
Če se blagajna ne sramuje pisati v »Savi*, da je načelništvo Štefetu moralo odkloniti podporo radi tega, ker je v mnogih slučajih blagajna konštatirala, da delodajalci prijavljajo svoje delavce šele potem, ko zbole, je to nezaslišana predrznost in za nas nov dokaz, da pri tej blagajni pravila ne veljajo nič in delata Pire in Kokalj po svoji glavi kar hočeta in kršita pravila, kakor se jima zljubi.
Glede Podjeda pa je stvar ista. Tudi tukaj je blagajna kršila pravila, kajti po pravilih je
PODLISTEK.
kdo
Lambergar fn Pegam sta biLa?
Spisal P. Bohinjec. V prvem zvezku »Slov. narodnih pesmi" je dr. K. Štrekelj (str. 34) ponatisnil varijante sloveče narodne pesmi »Pegam in Lambergar". Marsikdo je že ugibal, kdo je bil ta Lambergar in kdo ta Pegam.
Pesem je nastala v sredi ali koncem 15. veka. P. Hicinger sicer pravi (Mittteil. 1859, str. 15), da spadajo taki boji, kakor se v naši pesmi opevajo, v dobo ogerskih napadov v 10. in 11. veku. Vendar se že priznava, da se narodne pesmi spreminjajo, in stavi porod pesmi v dobo, ko sta Lovr. Paradajzar in Juri Lambergar, lastnika Altgutenberga in Neuhausa pri Tržiču, osvobodila cesarja Friderika III. iz rok upornih Dunajčanov (1462) in je zato cesar povzdignil Tržič v trg (1492). Narodna pesem pa izrecno imenuje Krištofa Lambergarja, ki je bil sin Jurijev. Baron Zois in več drugih so bili mnenja, da je pesem zložil kak cerkven orgljavec (aedituus), kar zlog pesmi razodeva.
Jurij I. Lambergje kupil okrog 1. 1396. grad Gutenberg pri Begunjah, njegov sin Jurij II. je pa kupirgrad Kamen okrog 1. 1436. (Schonlebnov rokopis, kfleži v Rudolfinumu^ Ljubljani, in Val-
vasor »Ehre" XI., str. 550, trdi, da gaje kupil 1.1469. od Andreja pl. Khreig-a.) Brat njegov je bil prvi ljubljanski škof Žiga Lambergar. Jurij I. je imel namreč s soprogo Katarino pl. Dietrichstein 8 otrok, (Dr. Gruden, »Zgodovina slov. naroda" str. 292) Jurij II. pa je imel sinova Gašperja in Krištofa. (Kres, VI, 288, Parapat, Turški boji, Letop. Mat. Slov. str. 56)
Gašper je bil poročen z Dorotejo pl. Schönberg in je slovel po turnirjih. Saj samo Valvasor (Ehre d. H. Krains XV., str. 366) našteva 85 junakov, ki so se ž njim borili, med drugimi je bil tudi sam cesar Maksimiljan I. in Volk pa Vajkart Pol-heimski. Gašper je bil izza mladosti na cesarskem dvoru, vzgojen skupno s cesarjevičem Maksimi-Ijanom L, ter je pokopan v ljubljanski stolnici.
O Krištofu pravi Parapat (ravnotam), da je bil leta 1457. z bratom Gašperjem, ki je bil poveljnik v Slovenski Krajini, v bitki pri Bizelju ob Sotli in da sta oba srečno prodrla turške tolpe. Krištof je bil tudi poveljnik narodni brambi za Kranjsko (Parapat, Letop. Mat. Slov., str. 63). Zupančič piše v svoji knjižici »Der Turnier zwischen Lamberg und Pegam", da j s Krištof prebival na Kamnu.
Kar smo doslej povedali, nam ne more vzbujati nobenega dvoma, da je junak naše pesmi poprej označeni Krištof Lambergar, kar omenja tudi Dimitz (Gesch. Krains, II, 66), ki je pa mnenja, da je Krištof imel svoj grad „bei Stein"
(pri Kamniku), ne pa grad Kamen pri Begunjah. Zupančič nam to še bolj potrjuje, ko pravi, da se ona narodna pesem poje po vsem Gorenjskem, posebno pa v zgornjem delu dežele okrog grada Kamna, koder je Krištof prebival.
Težje je vprašanje, kdo je bil Pegam. Zgo-dopisci so doslej menili, da je ta Pegam češki general Ivan Vitovec, in so sklepali po tem, da ga Valvasor, popisujoč stensko sliko v gradu Kamnu (Ehre d. H. Krains, III., 548) označi za češkega velikana. Ali Valvasor še sam pristavlja, da ni našel svoje trditve pri nobenem piscu, ampak jo je posnel le iz narodne pesmi in se tedaj ne sme smatrati kot nezmotljiva resnica.
Bolj verjetno je moje mnenje, daje Lambergov tekmec Pegam eden izmed Polheimov, in nabrže Žiga Polheimski.
Grofica Eleonora Lamberg mi piše, da sega Polheimov rod v 12. stoletje in je doma iz Welsa (Grieskirchen, Zg. Avstrijsko). — Vajkard II. Polheimski se je poročil s Katarino Lipniško (Leibnitz pri Mariboru), Erhard Polheimski je bil I. 1492. stotnik v Ptuju in poveljnik nižeavstrijskega polka, Andrej II. Polheimski je bil poveljnik v Radgoni (t 1496.) in Žiga II. je bil 1.1475. kot oskrbnik Radgonski izbran za poveljnika Korošcev, Kranjcev in Štajercev v bitki pri Bizelju ob Sotli. Bitka (24. avgusta 1475) je bila za Slovence izgubljena in Parapat pravi, da so bili nesreče krivi nekateri nezvesti, ki so pobegnili iz boja. Žiga Pol-
jasno, da za tiste štiri tedne, ko se bolnik zdravi na stroške blagajne v bolnišnici, c n sicer ne dobi nobene podpore, a če ima doma svojce, za katere mora skrbeti s svojim zaslužkom, pripade tem, t. j. svojcem, pod vsakim pogojem polovica bolnemu članu pristoječe bolnišnine. Tako je in nič drugače. Zato konštatiramo, da je vse, kar navaja dotični članek v »Savi", da bi opravičil blagajno glede njenega postopanja napram Podjedu, gorostasno zavijanje pravil, katerega merodajna oblast gotovo ne bo trpela, tudi če delegati na prihodnjem občnem zboru pljunejo v svojo lastno skledo in izrečejo dičnemu načelniku Okrajne bolniške blagajne Pircu in njegovemu zvestemu enakovrednemu drugu Kokalju za tako »tolmačenje" pravil svojo globoko hvaležnost in priznanje.
Kranj v zastavah.
Pod naslovom »Pri nas in drugod" piše so-cialno-demokratična »Zarja" v zadnji pondeijkovi številki: Včeraj je bila v Kranju birma in ko se je škof pripeljal v četrtek v mesto, je bilo mnogo hiš okrašenih z zastavami in na trgu pred cerkvijo so bili postavljeni mlaji. Okrajni glavar Schitnik je mobiliziral uradnike, profesorje, učitelje in šolsko mladino, da so v družbi tercialk in vete-rancev delali štafažo pri sprejemu. — Tako pri nas! Drugače pa je na Češkem, nadaljuje »Zarja": Občina Brozan je odklonila vsako sodelovanje pri škofovem sprejemu in ni hotela razobeseti zastav na občinskih poslopjih ; vsled tega je žan-darmerija na lastno pest razobesila zastavo na šoli in jo je morala stražiti pred nejevoljnim ljudstvom. Škof se je pripeljal, a volovska vprega z gnojnim vozom mu je zastavila pot. V Libo-hovicah je grof Herberstein dal postaviti slavoloke, a na cesti ni bilo ob škofovem dohodu razen duhovščine in brezzobih tercialk žive duše. — »Drugi kraji, drugi običaji!" vzklika .Zarja" in hudo ji je, da ni pri nas tako kakor v libo-hoviškem okraju na Češkem.
K temu pristavljamo: Kaj bi šele .Zarja" rekla, ko bi vedela, da je sam župan mesta Kranja, tega najbolj liberalnega mesta na Slovenskem, razposlal polo s povabilom na vse občinske svetnike, da se naj udeleže sprejema? Kaj bi šele rekla »Zarja", ko bi vedela, da je k sprejemu prišel delat drenj tudi odgovorni urednik »Save"? Mož je vohal ljudi od gruče do gruče kakor lačen kužek po kuhinji. Sprejem ga je oči-vidno veselil, kajti od same očaranosti je videl orle rs trobentami". Kaj bi šele rekla »Sava", ko bi vedela, da so se tudi dražestne gospodične nekaterih liberalnih veljakov udeležile škofovega sprejema, ne sicer na trgu med drugimi ljudmi, ampak s tem, da so z oken doli s svojim jako estetičnim smehom lepšale prizor. Kaj bi šele rekla »Zarja", ko bi vedela, da so v nedeljo vse tudi najbolj liberalne trgovine in gostilne — n. pr. Sajovic (pri Blei-weisu), Chrobath, Peter Mayr— razobesile zastave.
heimski je bil od Turkov vjet, pa menda odkupljen, ker je bil še leta 1479. poveljnik v Radgoni je pozneje (1505) umrl kot poveljnik na Dunaju. — Leta 1888. je še živela 76 let stara grofica Polheimska, zadnja tega imena
Polheimi, kakor Lambergi, so igrali koncem 15. veka zelo odlično vlogo pri cesarju in v slovenskih deželah. Needinost je vladala med njimi. Turnirji tisto dobo niso bili več tako idealni in vzrok turnirjev je bila zvečine «chercher la femme". Tudi naša pesem pove nekaj takega.
Pa Krištof tako govori :
Za drugega pa meni ni,
Ko to. kar tebe mal' skrbi :
Za tvojo zidano gospo,
Ki tako mlada vdova bo.
Ne veš. da men' dopadla bo?
Narodni pesnik je pač dobro poznal razmere.
Needinost je vladala med poveljniki ob Sotli. Žiga Poiheimski je bil od Turkov vjet, Krištof Lamberg se je rešil. Poiheimovci so bili pristaši Vitovca in celjskih grofov, Lamberg je branil Celje in cesarja. Vitovec je premagal avstrijske čete, ki so jih vodili tudi Poiheimovci in ki so celo pobegnili. Vitovec je prišel večkrat na Kranjsko, tudi v Radovljici je Lamberg zbežal pred njim Ta antagonizem med Lambergi in Poiheimovci je trajal tedaj ze več desetletij in cesar je delil razne svoboščine kranjskim vitezom, ki so bili udani cesarju (Trdina, Zgod. slov. narod.i, str. 6!).
Pire pa je še celo hotel, da bi tudi z mestne hiSe v nedeljo vihrala zastava. Temu pa se je odločno uprl župan, menda zaradi tega, ker ga je par dni prej g. Pire tako energično »v roko vzel" radi povabilne pole na občinske svetnike, da je župan potem tam »pozabil" priti k sprejemu.
Torej v nedeljo je bil ves Kranj v zastavah: »Poglejte, poglejte, saj pri Plevežu tudi visi zastava. Pa pravijo, da je liberalec," take in enake besede je bilo slišati po mestu. »Pa »Sava" je tudi pisala, da je samo tretjina hiš v zastavah. To je lagala!" je trdil drugi. Tretji pa je rekel: »Seveda je lagala, kdaj pa ne laže?" In tako se je govorilo naprej, dokler ni pristopil neki meščan, ki jim je to pojasnil takole: »Je že res, da imajo danes tudi te hiše zastave. V četrtek, ko so se škof pripeljali, jih pa ni bilo. Pravijo, da so jih najprej hotele razobesiti, da pa je poslanec Pire toliko časa nanje pritiskal, da so se udali. »Ja, pa ne bomo imeli nič zaslužka, botri in botre i i bodo maral: pri nas kupiti, če pokažemo, da tako rarzimo škofa, ki je prišel delit sv. birmo, da še zastav ne maramo razobesiti," so ugovarjali. .Je že res, je že res," je mencal Pire v zadregi. Blagorodni gospod deželni poslanec Ciril Pire ima namreč tudi sam štacuno, kjer prodaja v svojih prostih urah, kolikor jih ne presedi pri slavnem Kreditnem društvu, cvirn in vse sorte drobnarijo. Zato ga je ta opazka spravila v nemalo zadrego. »Kaj storiti?" je premišljal. Po kratkem preudarku so skupno takole uganili: »Dobro je! V četrtek ne razobesimo zastav, ampak šele v nedeljo. Tako pokažemo, da škofa ne maramo, ljudje bodo pa v nedeljo vseeno drli k nam, ker bodo mislili, da smo tudi mi z drugimi vred v Kranju škofu na čast razobesili zastave." Pire je bil s tem zadovoljen in kranjski liberalizem rešen, ne da bi se bilo treba komu bati. — Seveda, ko so ljudje za to zvedeli, so to »maniro" primerno ocenili. »Torej taki so kranjski liberalci! Škofa sovražijo ! A za naše groše se pa le boje!". Tako je bilo splošno mnenje.
Kajne, dragi čitatelj, pri nas v Kranju ni sicer tako kakor v Libohovicah. Z gnojnimi vozovi si upajo kranjski liberalci večinoma samo po noči na cesto. Liberalno pa je vsekako.
Gospodarstvo.
Izvoz in uvoz živine in mesa v naši državi.
O tem prinaša Slovenski Trgovski Vestnik sledeči pregled.
Izvoz živine iz naše države je v preteklem letu presegal uvoz v državo za kakih osem milijonov kron. Izvoz je namreč znašal okroglo 35 milijonov kron, dočim se je uvozilo živine le za kakih 27 milijonov. Izvoz se je proti letu 1911 izdatno povišal, ker je poskočil od 34.618 glav klavne živine na 63.224 glav oziroma od trgovske vrednosti 20,587.777 K na 35,388.449 K. V prvi vrsti se je živina izvažala na Nemško, in sicer 50.334
Zanesljiv mož, ki mu je kot dečku pripovedoval stari Lukec. kot sta šla na božjo pot v Velesovo, mi je pravil: Ko sva šla skozi Luže, reče: »Poglej, Jaka, na tem-le mostu sta se Lam-bergar in Pegam prvikrat udarila." To izročilo se povsem ujema z begom Celjanov iz Kranjske po Tuhinjski dolini. Polheim je bil zaveznik Vi-tovčev in tako se je boril proti cesarskim Lambergom.
Sloveči naš jezikoslovec Kopitar pravi sicer k naslovu „Lambergar in Pegam": »Eden izmed Norimberških Beheimov", pa pristavi klicaj na koncu. (Štrekelj, str. 37.) Valvasor pa navaja iz stare knjige turnirske borce z Gašperjem Lambergom (XV, 366) in navede tudi dva Polheirna, ki sta se ž njim suličala.
Nemško ime .Polheim" je narod pretvoril v »Pegam". To trditev nam pojasnujejo tudi matice tržiške župnije. L. 1610. je bil Krištof Pehem (Pehaim, Peham, Bochemus — so različne njegove pisave kot krstnega botra) oskrbnik Lam-bergovega grada , Altgutenberg". Tudi Jožef Julij Paern ie bil I. 1612. župnik v Tržiču (kapitelski arhiv). V okolici najdemo še v 18. veku .Pome" in se dandanes tudi Pegame. Ker so se zmagujoči vitezi polastili navadno tudi žene in otrok premaganca (primeri navedeno kitico narodne pesmi!), je pač verjetno, da je Krištof Lamberg družino premaganega Pegama ali Polheirna vzel pod svojo streho. In tako se je Polheimov rod v Tržiču udomačil, kar pričajo matice.
goved (1. 1911 19.138) in 3921 ovac (I. 1911 1433), ker je cena na nemškem trgu poskočila tako, da se je kljub visokim cenam v naših deželah še vedno izplačalo izvažati na Nemško. V Italijo se je izvozilo 3042 glav goveje živine, v Švico pa 7439 ovac. PopreSnja leta se je v Švico prodalo več tisoč govedi, lansko leto pa le par glav. Izvoz prešičev je v zadnjih letih sploh tako nizek, da komaj pride pri živinski bilanci v poštev. — Mesa (svežega in izdelanega) se je leta 1912 izvozilo okroglo 22.019 meterskih stotov v trgovinski vrednosti 5 Vi milijona kron. Izvoz svežega mesa se je izdatno zmanjšal proti letu 1911, dočim se je gnjati in klobas izvozilo več nego prejšnje leto.   Največ mesa se je izvozilo na Francosko.
Uvoz živine je istotako kakor izvoz leta 1912 izdatno poskočil proti letu 1911, v katerem letu se je pa tudi že za kakih 15 milijonov kron več uvozilo nego v prejšnjem letu. Uvoz klavne živine je znašal v letu 1912 namreč 120.295 glav v trgovinski vrednosti 27,308.623 K, to je za 17.219 glav oziroma v trgovinski vrednosti 9 milijonov kron več nego v letu 1911. V uvozu prednjači Srbija s kontingentom 15.000 glav živine In 50.000 prešičev, ki so se smeli zaklani importirati. Iz Rumunskegaje prišlo7614 glav govedi in 4237 prešičev, iz Italije 11.364 govedi (1. 1911 le 75), Tudi iz Nemčije je prišlo 6233 goved iz Švice 4138 in iz Nizozemske 1677 glav. To je ponajveč plemenska živina in teleta, s katerimi naj bi se zboljšala domača prireja. — Mesa (svežega in izdelanega) se je v preteklem letu uvozilo 53.018 meterskih stotov v vrednosti 7,479.188 K. Od tega zneska odpade samo na Srbijo samo 48.000 g, s čimer se je za argentinsko meso dobil veliko boljši nadomestek.
DOPISI.
Iz Tržiča. 2. maja. Kako Tržič premilost-nega gospoda knezoškofa spoštuje in ljubi, je pokazal včerajšnji vsprejera. Ves trg je bil na nogah. Gospodje Gassner, Globočnik in Jeglič so se peljali Presvetlemu naproti do Zadrage. Raz hiš plapolajo mogočne zastave. Pred šolo je bii pozdrav šolske mladine, ki je napolnila vso ulico. V imenu zbranega učiteljstva je pozdravil g. ravnatelj Kalinger. Pred župniščem so stale depuiacije. Ker je bil g. župan Ahačič zaradi bolehnosti zadržan, je v imenu tržiškega občinskega zastopa pozdravil g. podžupan in za njim g. Ankele, župan od Sv. Ane, in zastopnik od Sv. Katarine. Krasne pozdrave so potem izrekli zastopniki izobraževalnega društva Sv. Jožefa in njegovega ženskega odseka, nadalje zastop »Orlov", .Gasilnega društva" ter dekliške in ženske .Marijine družbe". Dobro uspela manifestacija je dokazala, da se ogromna večina tržiškega ljudstva trdno drži Cerkve. Zastopnice družb so Presvetlemu poklonile lepe šopke in še lepše spomenice, v katerih so bile duhovne cvetke.
Bled. »Dne 25. maja t. 1. ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili, naj viože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo.
Iz vseh dosedanjih izvajanj lahko postavimo zgodovinsko podmeno o naši narodni pesmi:
1. ) Lambergar je Krištof Lamberg Karaenski, poveljnik narodni obrambi kranjski, Pegam pa štajerski Žiga Polheim, sovrstnik in protivnik Lambergov, stotnik Radgonski in poveljnik niže-avstrijskega nemškega polka.
2. ) Krištof Lamberg, zadnji kranjski vitez in sovrstnik cesarja Maksimiljana, predstavlja vrhunec in cvet kranjskega viteštva, Pegam pa predočuje nesrečonosnega, zaničevanega, starega, a vedno v novi obliki se porajajočega sovražnika slovenskega naroda od pasjeglavih Obrov do gologlavih Turčinov.
Tako moj problem 1
Kdor ve pa kaj druz'ga,
Naj reče, odkod. (Val. Vodnik).
Valvasor (III., 448) imenuje tiče pegame .böhmische Vögel". Ti tiči pa se češki imenujejo .brkoslavi", ne pegami. Pegam je namreč neukreten, severen tič s čopom, požrešen, zahaja le redko v naše kraje, se da lahko vjeti, je rad v druščini in neumen (Erjavec, živalstvo, 1864). Narod je nerodnega in najivnega tiča s severa primerjal neukret-nemu velikanu s severa in ga nazival Pegama nasproti domačemu spretnemu junaku Lambergu. Saj pri suličanju v turnirjih ni odločevala samo moč Goljatova ali PolHemova, .•»rnpak tudi spretnost Davidova ali Odisejeva.
Pegam pa se naziva nemški tudi .Pestvogel', to je tič. ki napoveduje kugo (Avstrijsko) ali .Todtenvogel*, ki napoveduje nesreče: vojsko, kugo, smrt (Štajersko). Tudi „Pfeffervogel" ga kličejo Nemci, ker ima dišeče okusno meso.
prilega „Gor«n|cu" Itev. 18 Ig 1.1913.
črna Gora noče iz Skadra. — Essad paša se je oklical za albanskega kneza. — Avstrija zahteva, da velesile Črnogorce poženejo s silo iz Skadra, sicer stori to sama.
V noči med 2i. in 22. aprilom so napadle črnogorske čete trdnjavo od vseh strani. Obstre-Ijavanje je bilo strahovito. Sledeče jutro so poizkušali Turki zadržati napredovanje črnogorskih čel, toda brezuspešno. Okoli desetih dopoldne se je opazilo veliko vrvenje med turškimi četami posebno v mestu. Nato je poslal Essad paša par-lamentarja k glavnemu črnogorskemu komandantu, prestolonasledniku, ds m« ponudi predajo, proseč ga zaeno. da se mo dovoli neposredno se obrniti na kralja s prošnjo, da sme zapustiti Skader pod orožjem. Kralj je dovolil hrabremu branilcu Skadra, da odide vojska oborožena iz mesta in da se ji izkažejo vojaške časti.
S tem, da je padel Skader v roke Črnogorcev so prišle velesile v nemalo zadrego. Njihov sklep, storjen že teden prej v Londonu na zahtevo Avstrije, se je glasil, da mora Skader postati albanski. Zato so velesile poslale kmalu potem, ko je Skader padel, na kralja Nikito posebno noto, v kateri pravijo, da se bo moral Skader v najkrajšem časa izprazniti in izročiti velesilam, katere predstavljajo komandanti mednarodnega brodovja.
Ta nota je bila izročena črnogorski vladi o pravoslavnih velikonočnih praznikih (pretekla nedelja in pondeljek). Črnogorski delegat Popovič v Londonu je dobil naročilo, naj proti tej kruti in krivični zahtevi pri velesilah protestira. Ofici-jelno pa črnogorska vlada ni takoj odgovorila. Vse kaže, da bo ta odgovor tak, da Črna Gora zlepa ne zapusti nikdar več Skadra. Kralj Ni kit a hoče iz Skadra napraviti svojo novo prestofico i« je menda pripravljen tudi z oboroženo silo braniti, kar je z orožjem zavzel.
Dne 28. L m. je prišlo vmes nekaj novega. Essad paša bivši poveljnik turške posadke v Skadra, se je v Lesu proglasil za albanskega kneza in imenoval Dtavid pašo, ki koncentrira turške čete v Albaniji, za vojnega ministra. Essad priznava nad novo kneževino nadoblast Sultana, sicer pa hoče biti v vsem samostojen vladar.
Ta vest je vprašanje Skadra ie bolj zapletla. Pokazalo se je namreč, da je kralj Ni ki ta z Essad pale kot sovini poglavarjem Albanije, pod turško suvereniteto, sklenil pogodbo, o koje vsebini se natančno ničesar ne ve, pač pa veliko kombinira. Gotovo pa je, da je Essad paša sklenil z Nikito pakt v sporazuma s turško vlado, in če pomislimo, da Mladoturki v Carigradu hudo rabijo pomoči balkanske zveze in njene matere Rusije ne bo težko uganiti, ds tiči za vsem tem Rusija. Essad paša ima tako zelo močne za ščitnike.
Posebno Avstriji m deloma tudi Italiji pa ta razvoj reči prav nič ne ugaja. Avstrija je zato pritisnila v konferenci veleposlanikov v Londonu z vso sito as tm da se kralja Nikito prisili na en aH drug način, da zapusti Skader. Avstsa-ogrski poslanik je predlagaj v ponedeljek, naj se sklenejo nasilaa saadstva proti Črni Gori, ako bi se ne udala. Angleški, ruski in francoski poslanik so se pa temu protivili, češ, da kralj Nikolaj ni še sploh ničesar odgovoril. Neki poslanik tripelentente je dejal, da bi bito najboljše, če bi se priznale Črni Gori kompenzacije. A tega ne mara Avstrija. Poslaniki so se tako raeih, ne da bi bili kaj sklenili. Zato se je Avstrija odločila, da sama nastopi na svojo pest proti Črni Gori in prepusti velesilam, če se ji hoče katera pridružiti ali pa ne. Na vsak način pa se Avstrija ne bo dala več .vleči*1, da bi se rešitev tega vprašanja , a vlekla in bi Črnogorci imeli čas, da se v Skadru utrdijo in vse pripravijo za novo borbo proti tem« ki bi jim hoteli Skader vzeti iz rok. Včeraj se je vršil v Londonu nov posvet veleposlanikov, kjer je Avstrija povedala, da hoče odtočno sama nastopil z erofljare proti Črni
——--i    —----      ~ ----s - -----g---- ----m        - #
so velesile rekle na to, sedaj, ko to pišemo, še ni znano. Položaj pa je silno resen. Kajti če bo Avstrija udarila na Črno Goro, sama ali pa tudi v družbi z Italijo, iz tega nastanejo lahko nove nevarnosti za našo državo. Več kot dvomljivo je, če bodo sosednje države, osobito Srbija, mirno gledale, kako bo Črna Gora zadavljena. Avstrija se nadeja na Italijo. Italija pa zlasti v albanskem
vprašanju pač ne more biti resna zaveznica, ker tekmuje z Avstrijo za vpliv na Balkanu. Iz morebitne skupne akcije v Albaniji se lahko čez noč pojavijo najhujša nasprotja in potem bo Avstrija poleg Rusije in Balkana imela na vratu še Italijo. A vprašanje je tudi, če bo Rusija mogla ostati pri strani. Že sedaj ima ruska vlada strašne težave, da vzdrži miroljubno politiko napram naši državi. V bodoče bo to še težje. Zato moremo na dogodke, ki se bodo odigrali te dni na našem jugu, gledati le z največjo skrbjo.
To in ono.
Kaj bo dosegla Avstrija? S svojim ostrim nastopom proti Črni Gori bo Avstrija dosegla, da se bodo spoprijazufle in zvezale vse balkanske države. Poroča se že, da so Srbi poslali odposlanstvo štirih mož v Sofijo, ki ima namen izravnati vsa nasprotstva, ki so se zadnji časv po kazovala med Srbijo in Bolgarijo. Srbi in Črnogorci itak drže skupaj kot ena vrv. Tudi so se naenkrat ublažile napete razmere med Grki in Bolgari in odnoiajl postajajo prijateljski. Romunija nič več ne rožlja z orožjem proti Bolgariji in se celo Turčija je baje sklenila, da bo potrdila bivšega skaderskega poveljnika Esad pašo za kneza Albanije in da in da bo sama pristopila balkanski zvezi. Ko bi bila Avstrija kazala balkanskim narodom svoj čas bolj prijazno lice, bi tega pač ne bilo, da je sedaj osamljena. Najbolj žalostno pa bo, če bo Avstrija morala nastopiti proti Turkom in Albancem, ki so bili Dunajčanom doslej zelo zelo pri srcu. Splošno mnenje je, da Berch-told nima srečne roke.
Skader slovanski .Glas Črnogorca" piše, da je bil Skader nekdaj slovanski. Bil je prestolnica prvega srbskega kraljestva Vojslavičev in pozneje glavno mesto Zete, ki je bila srbska neodvisna država. Ko je Skader postal turški, je ljudstvo ostalo po narodnosti srbsko. Na Cetinjah se je pred 400 leti ustanovila prva srbska tiskarna in v Skadru se je napravila druga srbska tiskarna v 16. stoletju. Turško gospodstvo ni moglo Skadru vzeti srbskega narodnega značaja, šele arnavtske tolpe so izgnale Srbe iz Skadra. Črnogorci hočejo imeti Skader iz političnih in gospodarskih ozirov.
Kaj bo z Albanijo? V Trstu se je nudil t$ dni mitdtiski princ**** ,Dod8,,ki fkfllflj 4fc»a bival v Italiji in se sedaj vrača v Albanijo. Izrekel je svoje mnenje, da je zadnji čas, da Avstrija sama, aH pa v zvezi z drugimi velesilami zasede Albanijo. To pa zaradi tega, ker Albanija še ni dozorela, da bi se sama vladala. Ako je ne zasede kaka tuja velevlast, bi bili vedni boji med rodovi, kakor tudi med Turki in kristjani. Le močna tuja vlada bi mogla ukrotiti divje Albance. Najprej je treba zasesti deželo potem pa šele misliti na to, da se ji da kralja. Da bi Albanijo vladal Albanec, do tega je še daleč.
Senzacijonelna vest. Kakor nam poroča Singer Co., akcijska družba šivalnih strojev, bo videti prihodnji teden v tukajšnji podružnici na Glavnem trgu št. 119. zanimivo delo na nove vrste šivalnem stroju .66", Kolikor nam je bilo mogoče poizvedeti, izdelovali se bodo pred očmi občinstva na nove vrste .66" rodbinskem šivalnem stroju krasni vporabljivi predmeti, katerih naprava se ima zahvaliti smiselno napravljenim novim aparatom, kateri so temu stroju pridejani, ter je potrebno temu le par minut časa. Pred očmi gledaica napravile se bodo otročje kapice in oblekice s krasnim efektom, kateri vzbuja radost mladih gospodinj. Beli predpasniki, ovratniki, bluze, klobučki iz čipk in veliko drugih krasnih isz koristnih v porabi j i vih predmetov, kateri kažejo kako eksaktno Singer .66" šivalni stroj z njegovimi praktičnimi aparati deluje, bodo v kratkem času napravljeni. Pri tem je pa vpo-rabrffvost aparatov, pri katerih se ne potrebuje nobene posebne izvežbanoati, lahko In v kratkem času napravljeni. Učiti m se vsako odjemalkc od tvrdke Singer Co. radovoljno z uporabo istih seznani. Da Singer .66" šivalni stroj, ne samo krasno šiva, temveč tudi krpa nogavice in perilo, kakor tudi umetno veže, je obče znano in torej samo ob sebi razumljivo, da je vroča želja vsake dame, da bi bila v posesti Singer .66" šivalnega stroja, kateri se opravičeno lahko zaznamuje, kot najpopolnejši rodbinski šivalni stroj sedanjosti.
NOVIČAR.
Veleč. g. dr. Fr. Pernc, profesor na kranjski gimnaziji, je imenovan knšk. konzistorijalnim svčtnikom.
Vozni red za gorenjske železnice. Današnji številki smo priložili vozni red za gorenjske železnice, veljaven od 1. maja. Kdor izmed naročnikov ga ne bi prejel, naj ga reklamira.
K zadnjem« shodu v Ljudskem domu. V »Savi* au nekomu prav, da je na zadnjem shodu v Ljudskem domu povedal dr. Pegan par resnic o nekem tukajšnjem liberalnem odltcnjaku, ki ga vsi poznajo. Pravi, da bi tega ne bil imel storiti, ker ga ščiti imuniteta. Na, ta je pa lepa! Dr. Pegan vpraša dotičnega pisca, ki preti s pasjim bičem, kakšen bič zaslužijo recimo udje razsodišča tiste Okrajne bolniške blagajne, ki dobro vedoč, da proti njihovemu odloku ni nobenega priziva, delajo revežem krivico. Na to naj pisec odgovori t
Štefe in Pod jed sta vložila pritožbo na c. kr. okrajno glavarstvo. Podjed je še sedaj bolan in žwi v skrajno bednih razmerah.
Nova tehtnica v Kranju? Zadnje čase je bilo citati, da bo mesto vendarle zgradilo v Kranju še drage, tako potrebno tehtnico. Stala bo baje pod mostom onstran Save nedaleč od mosta in kolodvora. Nas veseli, da so se mestni očetje slednjič vendar le ndall. Vendar pa bo naše veselje popolno šele takrat, kadar bodo to drugo tehtnico res začeli delati. Tega pa danes še ne moremo poročati. Upamo pa, da bodo svečano po listih oznanjeno obljubo držali, in ne zopet snedli dano obljubo, kakor že večkrat.
Huda ura* Zadnji ponedeljek proti večeru se je okoli Kranja hudo bliskalo. Pri Prebačevem je na polju strela omamila neko žensko (Mlinar-jevo) in toča je šla v črti od Šenčurja čez Prem-skovo, kjer je na nekaterih setvah napravila precej škode.
Nova postaja. Dne 1. maja L 1. se otvori med postajama Ribnica in Kočevje na progi Gro-suplje-Kočevje v km 38737 ležeče postajišče Lipovec za osebni in prtljažni promet Prometni časi vlakov, ki se ustavljajo v tem postajališču, so objavljeni v voznih redih, ki veljajo od 1. maja 1.1. Vozne listke izdaja čuvaj postajališča; prtljaga se odpravlja proti naknadnemu plačilu pristojbin.
Občinski odbor mestne občine Škof ja Loka je v svoji seji dne 28. aprila 1.1. enoglasno izvolil za častne občane gospode: deželnega glavarja dr. Ivana Šušteršiča, deželnega odbornika dr. Evgena Lampcta in drž. poslanca proLEvgena Jarca.
Prvi letošnji roj čebel je dobil v soboto, dne 26. aprila gosp. Ivan Lokar, nadučitelj v Spod. Hrušici pri Ljubljani.
Osebne vesti. Č. g. Mihael Barbo, župnik v Smledniku in kn. šk. duhovni svetnik, pojde v pokoj in se naseli v Zalogu pri Cerkljah. Župnijo Smlednik je dobil Nikolaj Stazinski, župnik na Črnučah.
V Beljaku je Ljubljančan AbačiČ ranil z nožem svate Ženo, zaklal dva otroka in se potem ustrelil v usta.
Mali trgovci in obrtniki kot porotniki. Rado se zgodi, da so mali-trgovci in obrtniki, ki delajo le sami ali le z vajenci, izžrebani kot porotniki. Vsled tega trpe njih podjetja občutno škodo, zlasti če trajajo porotne razprave več dni ali cel teden. Gremij dunajskega trgovstva se je zato obrnil na višje deželno sodišče s prošnjo, naj se pri sestavi porotniške liste na to ozira m izpusti take male trgovce, ki so vsled izvrševanja porotniške dolžnosti gospodarsko zelo oškodovani. V rešitvi te vloge, se je obljubilo, da se bo pri sestavi porotniške liste čim najbolj na to oziralo. — Vloga pravi med drugim: Današnje pridobitno življenje zahteva intenzivno delovanje malega trgovca. Kjer podjetnik sam dela in je brez nameščencev ali le z nekaterimi, povzroči njegova odsotnost od obrata za delje časa občutno škodo, to tem bolj, ker si more tak podjetnik le redko ali pa z velikimi žrtvami dobiti kako pomožno moč, ki je pa kljub temu nepopolna. Za podjetnike torej, ki nimajo osobja, ali le tako osobje, čigar delo ni nikakšno nadomestilo za njega, pomen ja izpolnjevanje porotniške dolžnosti občutno gospodarsko škodo. To dejstvo vpliva pa tudi slabo na zmožnost dotičnika za izvrševanje porotniške službe, kajti izključeno je, da bi se Človek, ki nemirno in s skrbjo misli na svoj obrt, ki ga je pustu na cedil*, z osredotočeno pozornostjo posvetil svojemu poslu kot sodnik. To so težki pomisleki, ki jih je treba uvaževati.
Človeška čeljust v potoku. Pri urejevanju potoka Pišence so delavci blizo postaje Kranjska gora našli na bregu dobro ohranjeno človeško čerjast. Uvedla se je praskava, ki pm doslej ie ni ničesar dognala.
Kako se spozna vnetje slepiča. Znaki te nevarne bolezni so predvsem: 1. nenadna bo-lečma v spodnjem delu desnega trebuha med popkom in kolkom; 2. nenavadna vročina; 3. slabost in bljuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih mišic, da se čuti trebuh trd kakor deska. Če se pojavijo ti znaki, tedaj naj bolnik takoj gre k zdravniku. Le hitra operacija ga reši smrti.
Na irlaiti je bil na evh ari stičnem kongresu č. g. Josip Lavtižar, župnik v Ratečah.
Važna preoauova nafte deželne hrambe.
Tiste domobranske polke in polke deželnih strelcev, ki so določeni za to, da mejo stražijo, bodo razpustili. Bataljoni teh polkov postanejo kakor lovski bataljoni samostojni in jih bodo za to določeni častniki nadzirali. Pri nas bodo pri tej preosaovi prizadeti domobranski pešpolk v Celovcu it 4,
domobranski peipolk v Ljubljani št. 27 in deželni polki strelcev št. I, 2 in 3. Domobranska polka št. 4 in 27 se iznova ustanovita, in sicer bosta začetkoma šiela dva bataljona.
Važno za gospodarje oziroma stariše. Oni, letos k vojakom potrjeni brambni obvezanci ali njih svojci, ki nameravajo prositi za kako ugodnost v izvrševanju vojaških dolžnosti, pa tega še niso storili, se v njih lastno korist s tem opozarjajo, da to nemudoma store in sicer je vlagati prošnje za priznanje ugodnosti po §§ 30. (posestniki podedovanih kmetij) 31 (vzdrževa-telji rodbin) 32 brambnega zakona, (posestniki kmetij ali vzdrževatelji rodbin, kjer manjka vseh pogojev §§30. ali 31.) najpozneje do 30. julija t. 1. in prošnje za priznanje ugodnosti po § 37. bramb. zakona (premestitev v nadomestno rezervo kot .številni") pa najpozneje do 15. septembra 1.1., sicer bode prepozno.
Na tedenski  semenj  v  Kranju dne
28. aprila je bilo prignanih : 137 glav domaČe govedi (za mesarja 75), 4 telet, 00 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 11 in 3 prašiči ter 0 domačih koz in 0 domačih ovac. — Za kilogram žive teže: za pitane vole 94 v, za srednje pitane vole 86 do 90 v, za nepitane 82 do 84 v, za hrvaško goved 90 v, za teleta 106 K. za pitane prašiče 1 K 24 v, prašiči za rejo 2 K 20 v. — Za 100 kg pšenice 24 K; rž23 K; ječmen 22 K; oves 23.— K; koruza 2200; ajda 23 K; proso 21 K; krompir 6 K 50; fižol (rdeč) 28 K, koks 32 K; detelja 200 K; drva (trda) 18 K, drva (mehka'1 10 K, maslo 3*00 K, jajce 5 v, seno 7 00 K, pšenična moka 36 v, kaša 32v, ješprenj 30 v.
Godovi prih. tedna. Nedelja (4.) sv. Florjan; pondeljek (5.) sv. Janez; sreda (7.) sv. Stanislav; četrtek (8.) sv. Mihael; petek (9.) sv. Gregor; sobota (10.) sv. Izidor.
Koliko stanejo časnikarska poročila z bojnega polja? Veliki časniki imajo sedaj na Balkanu štiri do šest poročevalcev, katerih vsak dobi od 1400 do 24000 K na mesec. Poročevalec na morju mora imeti svoj parnik in dobi zato mesečno 24.000 K. K temu pridejo še velike pristojbine za brzojavke. V rusko-japonski vojski je stala pri znižanih cenah ena beseda K 2*30, pri hitrih poročilih pa K 5'80. Malo vojno poročilo stane 600 K, obširnejše poročilo o kaki bitki pa 6000 K- V burski vojski je znašalo brzojavno poročilo o bitki pri Elandslaagt 7800 K.
Koliko se je leta 1911 v Avstriji plačalo osebno-dohodninskega davka. Osebno-dohodninski davek je moralo plačati leta 1911 v Avstriji 4,235.701 oseb, 149 odstotkov vsega prebivalstva. Dohodki vseh teb oseb so bili preračunani s 5382 milijoni kron, okroglo 400 milijonov več kakor leta 1910. Plačal se je osebno dohodninski davek v znesku 93,200.000 kron in se je za 7,700.000 K povišal. Na Kranjskem se je plačalo 740.000, na Štajerskem 3,970.000, na Koroškem 820.000, v Trstu 2,180.000, v Istri 470.000, na Goriškem 360.000 in v Dalmaciji 450.000 K dohodninskega davka.
7000 let staro mesto. Ameriški inženir in arheolog Lafavet poroča, da je našel v Arizoni sledove kulture, ki so starejši ko 7000 let. Po njegovih podatkih se nahajajo blizu mesta Phč-nixa zapadno od Tonto- zaliva na nekem vrhu Mazatazalskega pogorja razvaline starodavnega mesta, ki dokazujejo, da je v predzgodovinski dobi živel tam visoko kulturen narod. Lafavet je našel med drugim bombaževe izdelke in sklepa iz tega, da je morala imeti Arizona enkrat čisto drugačno klimo, kakor jo ima sedaj, ker se, kakor daleč sega zgodovina, v Arizoni ni nikoli prideloval bombaž. Lafavet je našel dalje glinaste izdelke in zidne slike religiozne vsebine, ki pričajo, da so bili neznani prebivalci mesta častilci solnca.
Pouku in zabavi. Iz Tržiča na Vestfalsko.
Spisal Viktor Čadei. (Dalje.) Kako sežigajo mrliče v Curihu in drugo.
V Curihu je bila moja prva pot v društveno hišo katoliških pomočnikov. Neprecenljiva dobrota za katoliške mladeniče so po nemških mestih take hiše. Imajo jih po vseh večjih mestih. Tu najdejo mladi fantje zavetje pred izprijenim svetom. Večinoma so v njih tudi kapelice za domačega duhovnika. Zdi se ti, kakor da si doma, če prideš na tak kraj. Da sem se v Curihu ustavil, je bila vzrok moja radovednost, videti krematorij, zavod, kjer sežigajo mrliče. Saj mesto samo pač ni vabljivo za katoličana. Krasno nekdanjo katoliško katedralo so ugrabili krivoverni cvinglijanci, ki imajo Še danes v mestu velikansko večino in prav ti so jako strastni. In če še veš, da je to mesto zatočišče vseh revolucionarjev in nepridipravov, boš kmalu Izgubil veselje veliko se ondi
muditi. Tako sem tudi jaz gledal, da sem čimprej prišel .v druge kraje, druga mesta."
Torej v krematorij! Zidan je krematorij koncem centralnega pokopališča, visok je približno za enonadstropno hišo. Na pročelju stoji velik napis „Crematorium". Pozvonim. Precej mi pride odpirat mlad moški, z zavihanimi rokavi, brez suknje, očividno nižji uslužbenec sežigališča. Komaj se zavem, že stojim pred pečjo, v kateri sežigajo mrliče, pred njo pa pokrita rakev z mrličem! Hitro plačam vstopnino (50 centimov — 48 vinarjev), med tem pa uslužbenec zaklene vrata, pri katerih sem prišel noter. Odkaže mi sedež in me prosi, naj nekoliko počakam. Ko sem sedel, je že odšel iz te dvorane v spodnje prostore kurit peč. Tako sem srečno ostal čisto sam, izhod zaklenjen, za tovarišijo sem pa imel mrliča. Zakaj neki je za menoj vrata zaklenil? Ali bi me morebiti rad spekel? Ker sem hodil vedno oblečen kot katoliški duhovnik, me je gotovo kot takega poznal. Najbrže je zagrizen cvin-glijanec, kakor večinoma vsi ondotni prebivalci. Kaj pa, če me mrcina sedajle zgrabi in potisne v peč, mesto mrtvega enkrat enega živega? Kdo bi izvedel zame, kako sem končal, ko ni nikjer nobene priče? Take misli so se mi podile po glavi, ko sem moral čakati. Takrat bi mi bil prijal tovariš, pa kaj sem hotel?
Čez kakih pet minut jo vendar primaha se-žigalec. Malo postrani sera ga gledal, kdaj bo pljunil v roke, me prijel in za vedno naredil konec mojemu potovanju. Začel mi je razlagati ves proces sežiganja ter mi je razlago tudi nazorno razkazoval. Peč, kakor jo imajo ondi, je dolga kake 3 m in stoji približno 1 m visoko od tal. Spredaj so vratica, pred njimi pa prostor, kamor se položi rakev. Tam opravi krivoverski duhovnik molitve za rajnega. Po končani molitvi odpro vratica, mrliča potisnejo v peč, in v par urah ostane od mrliča pepel in nekaj ožganih kosti. Te kosti zbero potem v čisto majhno rakev, .Urne" jo imenujejo Nemci, to zakopljejo na pokopališču ali pa jo denejo v dolbino, ki jo napravijo v dvorani, kjer se nahaja peč. Od zadaj sem pogledal skozi majhno odprtino v peč, ki je bila vsa razbeljena. Menda rabijo topline do 1200° C. Domačinom mesto samo plača stroške sežiganja, za zunanje pa znašajo stroški krog 125 frankov za vsakega mrliča. Leta 1910 so jih sežgali okoli 500. Moj mentor me je vabil, naj počakam še pol ure, tedaj da bodo sežgali mrliča, ki je pred pečjo. Ponudbo sem hvaležno odklonil, ker je po poročilu očividcev nekaj stašnega, gledati v peč, ko se začne sežiganje. Ravno sem odhajal, ko so že prihajali sorodniki umrlega z venci. Kako sem se oddahnil, ko sem stopil na prosto! Mislil sem si: nasprotniki cerkve se tako zavzemajo za to pogansko navado, seži-gati mrliče, ker cerkev to prepoveduje. Ako bi cerkev zahtevala sežiganje mrličev, bi stavil, da bi nasprotniki na vse grlo vpili: Proč s cerkvijo, ki hoče mrliče sežigati! Da je le narobe, kakor cerkev pravi! Hvala Bogu, da pri nas kaj takega še ni dovoljeno.
Ogledal sem si še nekdanjo katedralo. Zunaj tako lepa, a notranjščina! Nikjer nobenih okraskov, nobene slike, nobenega oltarja, vse prazno I Tujci hodijo notri semtertja, kakor v kakem muzeju in se glasno pogovarjajo. Res, vsaka kriva vera sloni na kaki neumnosti. Kako drugačen občutek imaš, če stopiš v kako našo bogato ozaljšano, lepo poslikano cerkev. Cvinglijanska vera tega ne trpi. Šel sem tudi na stolp, odkoder se hitro pregleda vse mesto, ki ima tako krasno lego ob curiškem jezeru. Vsa ta lepota me spričo žalostnih razmer ni mogla mikati; hitel sem, da bi čimpreje zapustil mesto. Prenočeval sem že v Bazileji (Basel), mestu, ki leži na severni meji Švice, tam, kjer se mogočni Ren obrne proti severu. Tudi tam me je pot peljala v hišo katoliškega društva nBorromeum", kjer je bila ravno kinematografska predstava za mladeniče. Precej drugo jutro sem v kapelici te hiše maševal in potem zapustil Švico. Ko sem se poslavljal od nje. sem se spomnil, kako slavo uživa Švica glede naravne lepote. Res je lepa, kolikor sem je videl, vendar če bi bilo treba ž njo primerjati našo lepo Gorenjsko, ne vem, na katero stran bi se odločil. Ali ne zaslužijo naši kraji, da bi jih mi sami bolj cenili in občudovali? Švico imamo doma.
Poslano.
Gospodu, ki je pisai o meni zadnjo soboto v „Savi" in .Slov. Narodu", se uljudno zahvaljujem za brezplačno reklamo, katero mi je napravil. Na podrobnosti pa ne odgovarjam, ker se s skritim dopisnikom nočem prerekati.
Spoštovanjem
Lovro Rebolj,
odločen pristaš .Slov. Ljud. Stranke" v Kranju.
Novejše vesti.
Dunaj, 1. maja. Hartwig, ruski poslanik v Belgradu, ki vodi na Balkanu politiko, je dobil od ruske vlade velik red, veliki križ belega orla.
Dunaj, 1. maja. Tri ure so danes tu imeli posvetovanje zunanji minister grof Berchtold, vojni minister Krobatin in načelnik generalnega štaba Konrad.v Vršil se bo danes še kronski svet. Strune proti Črni Gori so skrajno napete. Avstrija namerava zasesti zgornjo Albanijo in Skader, Italija pa Valono.
London, 2. maja. Včerajšnja konferenca poslanikov v Londonu ni nič gotovega sklenila. Razpravljali so o odgovoru Črne Gore, ki izjavlja, da Skader zapusti za primerne kompeza-cije. Konferenca se nato odgodila do ponedeljka. Avstrijski poslanik se v ponedeljek konference udeleži. Položaj se nekoliko ugodnejše presoja. Vse senzačne vesti so neresnične.
Hiranje - reditev.
Proti hujšanju po bolezni vsled slabega teka ali podobnega, se mora na vse načine boriti. Kdor se v teh tre-notkih oprime Scottove emulzije, pride, kakor je že pokazala mnogokratna Izkušnja, v dveh ozirih hitreje do cilja. Najprej povzroči
SCOTTOVA
emulzija
stalen dober tek, vsled česar se toliko več j£, kar že samo ob sebi povspešuje ojačenje. Drugič je pa Scottova emulzija nenavadno redilna in povzroči že sama v kratkem času ojačenje in reditev.
Ker se Scotova emulzija prireja iz izključno najčistejših in najboljših surovin, in učinkuje skozinskoz zanesljivo, si je pridobila svetovno priznanje kot najboljša emulzija iz ribjega olja. 8
Cena originalni steklenici je S K. 50 v. Dobi s. v vseh lekarnah. Kdor poälje 60 v v znamkah na SCOTT & BoWNE, G. m. b. H., in se sklicuje na ta časopis, dostavi se mu ena poäiljatev potom lekarne za poizkusnjo.
Stežepokusilikavos Franckovo peri-ržjo, znamka „Perire"?
Ista ugaja tudi brez zrnate kave.
Zobozdrauniški In zubo-
::     tehniški atelje ::
Dr, Edv. Globočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik
V    KRANJU +*+*H*m*m
v Hlebševi hiši, nasproti roiovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan po 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne In ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—18
Glinaste peči
štedilnike, banje in kopeli, kakor tndl kipe, vaze ln droge glinaste iadelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
170 52-50
Avgust Drelse
prva in najvaftja tovarna paöi in glinastih izdatkov v LJubljani.
Za smeh in kratek čas.
Pri zasliševanju. Sodnik: »Kako ste vendar mogli odnesti težko železno blagajno?" — Zatoženec: „Če Vam tudi povem, gospod sodnik, Vi tega ne izvršite!"
Užaljena nedolžnost. Gospod: »Zakaj jokaš, Julija?" — „Kaj bi ne, ker me hočejo očrniti. Gospa trdijo, da sem tri srajce vzela, pa sta bili le dve!"
Poboljša nje- .Malijče, kaj bo§ počel zdaj, ko si kazen prestal?" — „Jaz bom to storil, kar nam je v ječi duhovnik priporočal: poboljšal se bom. Napraviti mislim malo trafiko. Seveda je treba za to par stotakov, kar me pa nič ne skrbi, v par tednih jih mislim nakrasti."
Pravi vzrok. Tujec otroku: »Zakaj pa jokaš?" — »Oče me je natepel?" — »Zakaj te je pa?" — Zato, ker je močneji ko jazi"
V šoli. Učenec: »Kaj pa je to »basen"? — Učitelj: »Basen je to, če na primer osel z lisico tako govori, kakor jaz s teboj!"
Izveden lekarnar. Matija: »Naš lekarnar je bclj izveden, kakor živinozdravnik!" — Blaže: »Zakaj!" — Matija: »No, on mi je nekaj dal za mojo bolno kravo in je dejal: Če to ne bo pomagalo, potlej ne pomaga nič. In res, še tisti dan je sivka poginila."
Rabimo bauksit (Wocheinit)!
Kdo bi nas zalagat v veliki množini z njim ?
Cenjene ponudbe pod „W. D. 8985" na Rudolf Mosse, Wien I. Seilerstätte 2. 77 1
Pozor kolesarji!
Naznanjam, da sem prevzel letos zastopstvo za Puchova kolesa. Da so ta kolesa najboljša, to je že obče znano, torej kdor želi Puch-kolo, naj se name obrne. Imam pa tudi še druga cenejša kolesa iz tovarne Styria-Dürkop, tudi trpežna in lepa.
74-3-2    P. Blzlafe, Kranj SI. 102.
.i,.-----o
Lepo stanovanje
dve sobi, kuhinja, predsoba z vodovodom, klet, drvarnica in nekaj vrta je oddati takoj pri g.Skremn v Kranju,  eo 3
3 lepa stanovanja
po 3 sobe s pritiklinami, se oddajo v Kranju pod jako ugodnimi pogoji. # 76 6 1
Naslov se izve v upravništvu »Gorenjca".
Zuonolluarna
mu Samassa
ti Ljubljani
20 52—18
se priporoča za vlivanje zvonov za zvonike z ubranim ter milodonečim glasom.
Do konca leta 1911 je razposlala 68S7 komadov zvonov za zvonike v skupni teži od 2,674.508 kg.
Cerkveni svečniki in viseče svetilke (lustre), kanonske table v odgovarjajoči izdelavi od težko lite med! in ze o trpežne snovi.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
amerlbansltl umetni zoble
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zoble is 52-13
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehnlčnem ateljeju
O. Seydl, L|nbl|ana.
milijon! uporabljajo proti kaSIJu hripavosti, kataru, zasllzenju, krčevitemu In hrznemu kaSlju
Kalserjeve prsne karamelo
s tremi jelkami.       37 12—7
fi050   not' over" izPri^evaI od zdravnikov in privatnikov W«PU   zagotavlja siguren uspeh. Zelo prijetni ln dobri bonboni. Paket 20 in 40 vin., doza 60 vin. se dobi pri KAREL ŠAVNIK, lekarna pri sv. Trojici v Kranju.
J. Zntet, Kranj
obl. izprašani zidarski mojster — strokovnjak
se priporoča za prevzetje
novih in popravo :: starih hiš.
Naprava vseh v stavbno stroko spada-jočih načrtov tehniških del in statičnih proračunov. Strokovna mnenja.
Zaloga   in  prodaja  vseh vrst cementnih izdelkov.  49 8
Delo solidno. Cene konkurenčne.
alCIJflll MtŠJ 9«? Ml
najugodneje se naloži denar v
/ odstot. pupilarno varnih zastavnih listih in komunal-m nih zadolžnicah
Kranjske deželne banke v Ljubljani
za katere Jamči Kranjska dežela.—Komadi po K 100, 200, 1000, 2000 in 10.000.
Jakob KošmerlJ
edina slovenska tvrdka te vrste v Trstu, ulica St. Martiri 11.
Telefon 49 VIII. — Čekovni račun c. kr. pošt. hran. št. 121.805.
Priporočam slavnemu občinstvu veliko nalogo kave, čaja, južnega sadja i. t. d.
Postrežba točna in solidna.       113 51 Na deželo pošiljam prosto vožnje po povittjo
po železnici in v zavitkih po posti.
Cenik izhaja štirikrat na leto.
340 22
	Šivalni stroji iti kolesa	
	Tovarniška zaloga        154 52—2	
S |3	Iv. Jaz-a v Ljobljanl	
	Dunajska cesta itev. 17	
5 *P** 0@ Ceniki na zah-tevo zastonj!	priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje, kolesa in stroje za pletenje (Strickmaschinen).	WS) Cenike se pošlje na 4® zahtevanje zastonj! 4®
Tisti, ki kupuje
traoerze, cement, eternit
In druge potrebščine pri
Peter niajdiču „merkur"
oeleflrgoolna z železnimi in Špecerijskim blagom, Kranj.
Proračuni in ilustrirani ceniki na zahtevanje brez piačno in poštnine prosto.
^ Dolenjska, hruaška in goriška
pristno:: VI l-!
^HHT      ^HHL> JKKttk* JBKSBk
se dobe pri
R Marenčič-u, Kranj.
lastnega
n«lilMlll.M
H* lUKima
24 8
Krasna birmanska darila!
IUHN LEUIČNIK v Kra!,ju
veliko zalogo ur, zlatnine ln srebrnlne
5 52-18   Najnižje cene brez konkurence.
Solidna postrežba.
Tiskamo, knjigoveznico
priporoča
TISKOVnO DRUŠTVO, KRMIJ.
Jamči se točna in solidna postrežba.
s
■VVVVVVVTVVVVVVTTVVVVVVVVVVVVVVTVVVVB
MT KEIL-OV LAK
najboljši lak xa tla iz mehkega lesa.
Keilova bela prevlaka (glazura) za umivalne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin.
Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin. 63 6—3
Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah.
Keil-ovo leščilo za pode 90 vin. ima vedno v zalogi tvrdka
Ljubljana: Leskovic & Meden. pranC DOlGIlZ
Novo Mesto: I. Picek. . Črnomelj: Anton Zurc. V Krilil JU.
Idrija: Valentin Lapajne. Radovljica: O. Homann.
Kamnik: I. Petek. Zagorje: Rib. E. Mihelčič. Kočevje: Franc Loy.
► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ►
► <
► < ►
► ► ►
1«
► ► ► ► ► ► ► ► ►
BAAAAAAAAAAAAAAAAH
4
*4
Singer šivalni stroj,
ki se dobi v vseh naših prodajalnah, katere so označene z poleg stoječim «S» izveskom ali pa po naših potnikih.
Singer Co., delniška družba šivalnih strojev
Kranj,  Glavni  trg  Št. 119.
75 II
i Denarni promet do 31. XII. 1911 ;
; nad 10 milijonov kron. :
Najboljša in najsigurnejša prta za sledenje!
Stanje hranilnih vlog
nad 1,300.000 kron.
Hranilnica in posojilnica u Kranju
reglstrooana zadruga z neomeieno zaoezo
sprejema hranilne vloge viak delavnik od 9. do 12. nre dopoldne ter jih obrestuje po
4 /27o stirilopol odstotka.
12 18
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojila na vknjižbo po 5V*%i
-------- ---- na osebni kredit po 5'/a%. ^^^^^^^^^^^^^^^^^=
Hranilnica Ima prostore o »ljudskem domn" poleg zapne cerkoe o Hraniti. Uradnie od 9. do 12. nre dopoldne.
ima največjo in najnovejšo zalogo vsakovrstnega blaga
IVAN SAVNIK, Kranj
Istotam se dobivajo tudi vsakovrstni
nagrobni venci in otroški vozički.
6 52-18
Lastništvo in tisk .Tiskovnega društva" v Kranju.