PORCELAN MED SLONI
(Mef) V Izoli se že od petka, 11. aprila dogaja Gledališko plesni in lutkovni maraton, prireditev, ki po svojem obsegu in vsebini sodi med največje tovrstne kulturne manifestacije v Sloveniji. Menda povsem dovolj pove podatek, da bo na izolskih in kortežanskih odrskih deskah, na ulicah in trgih, na šolah in celo v sosednjih občinah v štirinajstih dneh nastopilo kar 52 skupin iz treh držav s 687 nastopajočimi igralci, plesalci, režiserji, snemalci, lutkarji in filmarji. Nedvomno bi takšna prireditev v nekem drugem okolju pomenila pravo mobilizacijo občinske uprave in celega okolja, v Izoli pa to mineva, kot da bi šlo za zasebno zabavo delavcev ZKO - ja in nekaterih kulturniških navdušencev.
Treba je namreč vedeti, da je celoten projekt, od namestitve skupin in zagotavljanja tehničnih in drugih pogojev za nastope do skrbi za prehrano in prevoze skupin ter dežuranje ob posameznih nastopih, na ramenih petih delavcih ZKO-ja, ki v teh dneh preživijo v gledališču In na poti z enega na drugo prizorišče tudi po 14 ur dnevno. Ko bo vsega konec si bodo lahko segli v roke, sprejeli čestitke in pohvale sodelujočih in nekaterih gostov od drugod, potem pa bo šlo vse po starem naprej.
Na občiiHke pohvale lahko kar pozabijo, saj po tednu dni "maratona" še nihče iz občinske uprave m našel časa in volje, da bi obiskal katero od predstav, kaj šele da bi se
splošna banka koper		
mh	«1	
udeležil otvoritvene slovesnosti. Opaziti pa je bilo koprsko podžupanjo, piranske občinske svetnike, predstavnike ZKO Slovenije, goste s Koroške in zamejstva, le izolskih oblastnih mož ni bilo. To seveda ni nič čudnega, saj je znano, da marsikateri od občinskih mož in občinskih svetnikov niti ne ve, kje je vhod v izolsko gledališko dvorano, kaj šele, da bi imel gledališki abonma. Izjema je jelka Morato Vatovec, ki je bila opažena na predstavi v Kortah, pa tudi županski kandidati se, z izjemo janeza juga (na isti predstavi v Kortah) niso potrudili in se samoreklamno pokazali na kateri od predstav.
Sicer pa v soboto menda pride sam kulturni minister Jožef Skoljč. Takrat se bodo gotovo prikazali iz svojih uradniških skrivališč.
ZLATARSTVO
GIOIELLERIA
VAGAJA
IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040
Anketa pred volitvami župana
PEČANOVA, BIZJAK, JUG,«.
Takoimenovane Stranke slovenske pomladi, oziroma njihove izolske organizacije (SDS, SKD, SLS, Zeleni) so pred dnevi naročile in opravile anketo s katero so želele preveriti politični utrip Izole in Izolanov pred začetkom volilne kampanje za nadomestne volitve izolskega župana. Izbrali so vzorec 590 anketirancev, od tega jih 30% ni bilo pripravljenih sodelovati v anketi, 253 občanov pa je anketna vprašanja odgovorilo v celoti. Glede na število volivcev v izolski občini je anketni vzorec dokaj reprezentativen, saj dosega blizu 4% vseh volilnih upravičencev, kar je za tovrstne raziskave kar primerno število anketirancev.
STRUKTURA ANKETIRANCEV
Vzorec, ki so ga sledili pri izvedbi ankete je za Izolo reprezentativen, po drugi strani pa tudi daje nekatere podatke, ob katerih bi se veljalo zamisliti (stopnja izobrazbe občanov).
Od celotnega števila anketirancev je bilo 37 odstotkov moških in 63 odstotkov žensk.
Struktura po starosti:
40 - 50 let.28%
30 - 40 let.25%
nad 60 let..20%
50- 60 let..14%
pod 30 let... .11%
Struktura po izobrazbi:
Osnovna šola 34%
Srednja šola 55%
Višja šola 7%
Visoka šola 4%
Struktura po kraju bivanja:
KS Staro mesto	24%
KS 2- mesto	27%
KS Livade	25%
KS Jagodje	13%
KS Korte	11%
VOLITVE IN KANDIDATI
Na vprašanje koga (katero stranko) so volili ob zadnjih državnozborskih volitvah in koga bi volili, če bi bile državnozborske volitve danes so anketiranci odgovarjali tako-le:
Volili so leta 1996	Koga bi volili danes?
LDS	42%	LDS	50%
SLS	16%	SLS	13%
ZLSD	12%	ZLSD	12%
SDS	9%	SDS	7%
SKD	6%	DeSUS	6%
Zeleni	4%	SKD	5%
Katerega kandidata za župana bi volili danes?
(ker je bila anketa izpeljana pred dokončno predstavitvijo kandidatov so rezultati seveda manj oprijemljivi kot sicer, pa vendar ...)
Breda Pečan (kandidat ZLSD, ZZP, IDZ)	35%
Ivan Bizjak (kandidat SDS, SKD, SLS, Zelenih) 15%
Janez Jug (kandidat SF-Primorski forum)	14%
Marino Domio (ni kandidat)	8%
Vojko Maver (kandidat LDS)	7%
Celestina Ražman (kandidat skupine volivcev) 6%
KREDITI IN DELOVNA MESTA
Ob anketnih vprašanjih v zvezi s kandidati za izolskega župana so anketirancem zastavili tudi vprašanje o tem, katerih nalog bi se moral najprej lotiti novoizvoljeni župan oziroma kaj bi bilo treba v Izoli najprej urediti. Pokazalo se je, da občane najbolj zanimajo lastni problemi, manj je zanimanja za splošne, takoimenovane obče probleme. Odgovori pa so bili naslednji:
34% Krediti za obrtnike in nova delovna mesta 17% Promet in parkiranje 15% Zdravstveni dom 12% Prenova ulic
11% stanovanjski krediti ______________________________________
SKUPNI KANDIDAT OPOZICIJE
Minuli torek seje na tiskovni konferenci predstavil še peti kandidat za župana, ki je skupni kandidat štirih strank slovenske pomladi: SLS, SDS, Zeleni ter SKD. To je Ivan Bizjak, rojen 8. marca 1939, sedaj direktor zasebnega podjetja IWIMAR, prej pa zaposlen v Mehanotehniki, Delamarisu ter Drogi Portorož.
Povedal je, da se je za kandidaturo odločil, ker so se štiri stranke povezale v volilno koalicijo, v svojem volilnem programu pa je zapisal, da je stanje v občini Izola nevzdržno na področju odpiranja novih delovnih mest, parkiranja in obnove ulic, statusa krajevnih skupnosti, stanovanjske problematike, urejanja prostora in skrbi za okolje, meni pa tudi, da je potrebno čimpraj začeti z gradnjo zdravstvenega doma. O delovnih mestih pravi, da jih bomo dosegli predvsem z usmerjanjem investicij ob posegih v prostor. Razvoj je potrebno usmeriti predvsem na področje turizma in oskrbnih dejavnosti.
Glede prometne ureditve meni, da bi se moralo čimveč mestnega in tranzitnega prometa preusmeriti na obrobje, lokacijo za avtobusno postajo pa naj bi prestavili na Prešernovo. Obsežne naloge si je zastavil tudi v zvezi s stanovanjsko problematiko, glede krajevnih skupnosti pa meni, da je s sofinanciranjem občine za delo tajnikov potrebno ponovno oživiti delo KS.
Bizjak meni, daje potrebno sprejeti Odlok o obalnem pasu še v letu 1997 ter uporabnikom zaračunati takso za uporabo obale. Potrebno je tudi prekiniti s prakso, da so novogradnje namenjene le gradnji ter da občina po zaključeni investiciji od tega nima nikakršnih koristi, izbirati je potrebno le take investicije , ki bodo prinašale dolgoročne koristi občini, občanom pa delovna mesta. V zvezi s skrbjo za okolje pa je potrebno čimprej pristopiti k realizaciji projektne dokumentacije za čistilno napravo, kar bi omogočilo pridobitev sredstev iz mednarodnih razpisov ter njeno čimprejšno izgradnjo.
NAGRAJENI SINDIKALISTI
Minuli petek je bila na Belvederju svečana seja Sveta obalne sindikalne organizacije, na kateri so podelili priznanja za uspešno sindikalno delo in obeležili 5. obletnico izhajanja časopisa Medium. Priznanja in plakete za uspešno sindikalno delo so prejeli: Ljubomir Ocvirk, Nuška Kleva ( Delfin Izola ), Vanda Zajc ( ZD Izola ) in Peter Pavlič (Obalni sindikat upokojencev) Priznanja in plakete za dolgoletno uspešno sodelovanje, ki je prispevalo k uspešnemu izhajanju Mediuma in s tem k sprotni in boljši obveščenosti članic in članov Obalne sindikalne organizacije, utrjevanju sindikalne zavesti in pripadnosti prejmejo podjetja in družbe: Jestvina, OMV Istrabenz, Luka Koper, Adriatic in Droga Portorož.
DOBER TEK
Fotografija je malo temna, ampak nič zato, saj je nastala sredi noči po dobrem ulovu sardel.
Ribiči so imeli s praznjenjem mreže precej dela, pa so prinesli žar in si pripravili večerje kar na prostem.
KATOHDAIT SO Z4KBAHVNS SKUPNOSTI
Kljub temu, daje časa za prijavo kandidature za župana še teden dni, so se predsedniki svetov krajevnih skupnosti odločili, da pripravijo javni pogovor na temo KS s petimi doslej znanimi kandidati, ki se bodo (oz. so se že) spustili v tekmo za županski stolček. Prišli so štirje: Ivan Bizjak, Janez Jug, Breda Pečan in Celestina Ražman. Vojko Maver je svojo odsotnost opravičil, ker je moral na službeno pot v Ljubljano. Prisotnih je bilo tudi vseh pet predsednikov svetov KS ter oba zaenkrat še profesionalna tajnika Danilo Markočič iz KS Staro mesto ter Marino Kleva iz KS Korte, katerima pa čez 15 dni preneha delovno razmerje ter Neda Božič iz KS Livade. Med občinstvom je bilo videti tudi štiri občinske svetnike.
Anton Juriševič, predsednik sveta KS Staro mesto je uvodoma orisal situacijo v kateri so se KS znašle po uvedbi zakona o lokalni samoupravi in nanizal dogajanja v zadnjem letu v zvezi z urejanjem statusa KS s strani občine, omenil je, da so KS dobile vpodpis pogodbo s katero je občina prenesla določene naloge na KS, vendar so jo le-te zavrnile, saj ne ureja vseh zadev v zvezi s statusom KS, predvsem v zvezi s financiranjem in profesionalnimi tajniki. Tudi ostali predsedniki svetov KS, so se dotaknili nekaterih temeljnih problemov v zvezi z delovanjem KS, ki se v glavnem tičejo konkretnejšega definiranja vloge in načina delovanja KS v sistemu lokalne samouprave ter njihovega financiranja.
Vsi štirje kandidati in kandidatinje so se strinjali, da so KS pomembna vez med krajani in občinsko upravo, zaznati pa je bilo moč nekatere razlike v pogledih na to, kako naj bi se takšna vez uresničevala in kakšna naj bi pravzaprav bila njihova funkcija.
Janez Jug je krajevnim skupnostim nasploh očital politiziranost, kar je nesprejemljivo, ker bi le-te morale delati za ljudi in dobro gospodariti z občinskim premoženjem, ne pa funkcionirati kot podaljšana roka take ali drugačne politične stranke. Prizadeval si bo, da bo funkcija KS v tem smislu tudi vsebinsko zaživela.
Celestina Ražman meni, da so krajevne skupnosti potrebne, saj so bliže ljudem, ki se nanje lahko obrnejo s svojimi težavami, ne pa, da jih na občini pošiljajo od vrat do vrat. Ljudje se na krajevni skupnosti bolje znajdejo, marsikaj pa bi lahko tudi tam rešili in jim ne bi bilo treba za vsako stvar na občino.
Breda Pečan je poudarila, da KS pomagajo občini uveljavljati neposredno demokracijo in ji omogočajo, da se problemi rešujejo takrat, ko nastanejo. O pristojnostih KS bi moral odločati občinski svet. Urejanja statusa KS pa bi se lotila tako, da bi začela dosledno izvajati odlok, saj se le-ta danes ne uresničuje Ivan Bizjak je podčrtal, da so se z ukinitvijo tajnikov KS pretrgale vezi med krajani in občino, na ta način pa delo v KS zamira. Za ponovno oživitev njihovega delaje nujno sofinanciranje občine za delo tajnikov KS. Podpiral bo prizadevanja, da krajevne skupnosti polno zaživijo.
Med prisotnimi se je razvila živahna razprava, govora je bilo tudi o sodelovanju občinskih svetnikov s krajevnimi skupnostmi, pri čemer je bilo ugotovljeno, da se le redki svetniki udeležujejo sej svetov KS in sodelujejo z njimi. Predstavniki KS pa so si bili edini, da ima večina občinskih svetnikov le malo ali sploh nič stikov s krajevnimi skupnostmi.
frSnj>
pouTiouE ninfl
IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 0667 646 - 225
-	z unikatnimi maturantskimi oblačili, ki izžarevajo Ninino prepoznavno eleganco;
-	s tedensko svežimi kolekcijami prestižne domače MODNE HIŠE BUNNY, ki je ubrana sopotnica sodobne poslovne ženske
-	z modnimi pleteninami
-	s pozlačeno magnetno bižiterijo ARIA z zdravilnimi učinki in še in še....
^Bodite drugačni, oblačite $e pri NINI!^
Odnosi Oprema:Interier
DELAVCI OSTAJAJO V NEGOTOVOSTI
(KB)Minuli teden je dvajset delavcev izolskega Interierja vznemirila vest, da jim grozi, da bodo izgubili delo. Gre za delavce bivše Opreme, katerih položaj je že tako in tako že več kot dve leti močno negotov, saj jim ves Ut čas v podjetju delovno razmerje za določen čas podaljšujejo vsake dva do tri mesece.
Za pojasnilo smo poprosili direktorja Interierja Iztoka Uršiča, ki nam je povedal, da si odpuščanja delavcev nikakor ne želijo, nasprotno želeli bi jim omogočiti dolgoročnejšo zaposlitev, česar pa jim zaenkrat ne morejo zagotoviti. Vzrok za to je po njegovem pripovedovanju v tem, da imajo proizvodno halo in stroje v najemu od podjetja Oprema v stečaju, ki jim najemno pogodbo podaljšuje vsake tri mesece, tako da s tega vidika poslujejo v izjemno negotovih pogojih, saj se lahko kadarkoli zgodi, da pride do prodaje podjetja Oprema in s tem do morebitne prekinitve najemne pogodbe. Zato si ne morejo privoščiti, da bi te delavce zaposlili za daljše obdobje.
Pred kratkim pa je upniški odbor določil novo ceno za najem prostorov Opreme v stečaju in sicer 5 dem/m2, s čimer bi se cena najema s sedanjih 6500 DEM zvišala na 9000 DEM na mesec (vključno z najemom strojev), kar bi povzročilo takšno zvišanje stroškov, ki ga proizvodni program, na katerem delajo omenjeni delavci, ne prenese. To bi posledično lahko pomenilo tudi odpuščanje le-teh. Temu bi se lahko po njegovem mnenju zaenkrat lahko izognili z najemom manjše površine proizvodne hale od sedanje, predvsem pa z dolgoročnejšim najemom (vsaj dve leti). Na manjši prostor bi namreč morali preseliti tudi stroje, kar je seveda povezano s stroški, pa tudi delavcem bi tako lahko zagotovili dolgoročnejšo zaposlitev. Sicer pa poslovni rezultat minulega leta kaže, da so poslovali brez izgub in so nekako na pozitivni ničli. V podjetju, ki svojo proizvodnjo pohištvenih elementov praktično v celoti izvozi, je sedaj skupno 51 zaposlenih.
V zvezi z višino najemnine je stečajni upravitelj podjetja Oprema mag. Miro Benedejčič povedal, da je bila prvotna najemnina pavšalno določena skupaj s sodiščem, pred časom pa so se upniki odločili, da se določi cena najema za kvadratni meter površine ter da se poslovni prostori oddajo v najem v kar največji možni meri, saj bi se na ta način tudi povečevala stečajna masa.
Stečajni upravitelj pravi, daje pri upnikih izposloval celo nižjo ceno najemnine za prostore, ki jih zaseda Interier, saj naj bi za ostale prostore ta znašala od 6 do 8 DEM za kvadratni meter. Tako naj bi odslej Interier zasedal 870 m2 površine (po 5 DEM/m2 ), za kar bi skupaj s stroji plačeval 7900 DEM, medtem ko so sedaj uporabljali 1150 m2, plačevali pa za 500 m2, skupaj 6500 DEM.
Po njegovih besedah tudi ni nobenih ovir, da bi podjetje Interier najelo še manjši del proizvodne hale od predvidenega, če bi ocenili, da bi zadostoval za opravljanje dejavnosti, medtem ko za najem strojev tako in tako zaračunavajo le amortizacijo. Kar pa se tiče trajanja pogodbe stečajni upravitelj meni, da dolgoročnejši najem ni mogoč, saj morebitni kupec s tako obremenjenim premoženjem ne bi mogel prosto razpolagati. Javna dražba pa doslej še ni bila izvedena, saj ni bilo pogojev zanjo. V zemljiški knjigi je bilo namreč kot uporabnik zemljišča vpisano podjetje Slavnik, zemljišče pa obremenjeno s hipotekami.
Pred nedavnim je bilo s sodbo določeno, da se v zemljiško knjigo kot lastnik zemljišča vpiše Oprema, hipoteke pa ostajaja Dokler problem slednjih ne bo rešen, najbrž prodaja tistega, kar je od Opreme ostalo, ne bo možna, stečaj pa ne zaključen. Kdo in kdaj bo presekal ta gordijski vozel v tem trenutku ni jasno, vsekakor pa ostaja problem dvajsetih delavcev, ki so se za pomoč obrnili tudi na Obalno sindikalno organizacijo, ki pa prav veliko možnosti za ukrepanje v tej zadevi najbrž nima.
Upati je le, da bo dogovarjanje med prizadetimi stranmi v bodoče uspešnejše kot doslej, saj kaže, daje prav v komunikaciji med njimi prišlo do nekakšnega kratkega stika.
OBU
[ACEK
OBUTEV -CALZATURE
M.GORKI 2, IZOLA - ISOLA, tel.: 066/ 61 - 631
Tudi naši čevlji so že stopili v pomlad!
ODPRTO: 8“ -12" in itf - IS*1, SOBOTA: od 8” do lŽ0h
PTT S NOT DEAD
PTT'S NOT DEAD je rubrika namenjena objavi prispevkov bralcev Mandrača. V tej rubriki objavljamo odgovore in reakcije na objavljene članke, pisma bralcev, protestne izjave in podobno. Pri tem se držimo omejitve dolžine pisem (do 1 tipkana stran A4 format) ter omejitev, ki jih določa zakon o javnih glasilih. Tukaj objavljenih prispevkov tudi ne honoriramo.
Še o sivenju las in o občinskih zemljiščih
Ker mi je Vaše medijsko tarnanje (Mandrač št. 207 in Primorske novice 11.4.97) zaradi sivenja las pri šestindvajsetih prišlo do srca, Vam svetujem, da se obrnete ali na kakega odličnega frizerja, če gre pri Vas za estetsko pomankljivost, ali na ustreznega specialista interne medicine, če gre za kako hormonsko pogojeno motnjo (sama namreč, kot verjetno veste, nisem strokovnjak za področje frizerstva niti ne interne medicine, skušam pa se držati se Prešernovega priporočila Le čevlje sodi naj kopitar!).
Ker pa sem "kopitar" na svojem področju, si Vas dovoljujem opozoriti, da sta besedi svetnik in svetnik enakopisnici in ne enakozvočnici, zato bi ju (kakor vem, ste zaposleni na javnem mediju) veljalo uporabljati tako, kot prepisuje SsKJ (1985, 4.knjiga, str.1028).
V veliki skrbi za Vaše zdravje (mimogrede-med slovenskimi in izolskimi veljaki je kar nekaj prav šarmantnih mož, ki se ponašajo s sivimi lasmi), predvsem pa za to, da bi izolski občini od njenih lastnih zemljišč kaj ostalo za vse Izolane in ne za peščico izbrancev
Vam pošiljam svetniški pozdrav jelka Morato Vatovec
P.S.. Kot enega od predstavnikov Občine Izola v Skladu stavbnih zemljišč Vas obveščam, da do danes svetniki uradno še nismo prejeli nobene dokumentacije v zvezi z lastništvom občinskih neprimičnin v uporabi VK Argo Izola.
Kako prevetriti Izolo?
Kandidatka ZLSD za župana go.Pečanova se je javno skoraj zgražala nad tem, kako nesprejemljivo dolge so seje izolskega občinskega sveta. Pravi, da če bo postala mati županja, da bo te seje skrajšala s predhodnimi posvetovanji s strankami. Ta interpretacija razmer in ponujena rešitev je predvolilno sprenevedanje. Gospa Pečanova dobro ve, da so med pozicijo in opozicijo razlike utemeljene v naravah strank teh dveh strani. Narava vladajoče koalicije (to je ZLSD in somišljenih strank) je oblast nad vsem za vsako ceno, predvsem nad lastninjenjem, pa četudi z uporabo nezakonitosti. Narava opozicije je predvsem ščitenje zakonitosti in skozi to skrb za občino. Nobeno skupno posedanje pred sejo ne more prepričati drugo stran, ki prisega na zakonitost, da bi pristala na takšno igro koalicije na oblasti. Mnogi Izolani mislijo, da je občinski svet v pat položaju, ki ga povzročajo stranke, imenovane "pomladne". A to ni res. Svet je organizacijsko stabilen. Sestavljen je iz absolutne večine vladajoče koalicije, ki vedno glasuje za vnaprej napisan sklep, ne pa po vesti ali pameti posameznikov ali zaradi nuje zakonitosti. Njej v prid in podporo deluje tudi občinska uprava, kar go.Pečanova dobro ve. Materiali za seje so običajno slabo in skrajno pomanjkljivo pripravljeni . Dokumentacije, ki jih opozicija nujno rabi za razpravo, jih občinska uprava enostavno ne da na vpogled. Vprašanja opozicije naslovljene na župana in občinsko upravo, ostajajo povečini brez odgovora ali pa so neoprejemljivi. Vse zahteve opozicije, da bi se te stvari uredile, so bob ob steno.
Opozicija ali "pomladne stranke" in Neodvisni svetniki zahteva pošteno delo in zakonitost in vsled tega so seje dolge. Tudi to go. Pečanova dobro ve. Torej občinski svet ni v pat položaju. Do sedaj je še vse izglasovalo, kot se je vladajoči koaliciji zahotelo. Sklepi pa so bili v veliko primerih nezakonito izpeljani ali pa so temeljili na nezakonitih osnovah. Takšen politični delikt se je zgodil tudi na zadnji seji ob vprašanju sprejemanja Odloka o Zazidalnem načrtu bencinske črpalke v Jagodju. Problematika gradnje te črpalke je poznana: za Izolo je nekoristna, za Obalo nepotrebna, ekološko je vprašljiva, v prostor prinaša onesnaževanje zraka in zemlje, poveča se hrupnost v Jagodju, vprašljiva je zakonitost spreminjanja Družbenega plana za to območje. Torej cela vrsta nedopustnih stvari.
Morda se je županu prav zaradi tega prebudila vest in je na predzadnji seji umaknil razpravo o bencinski črpalki iz dnevnega reda. Toda, na zadnji seji jo je moral spet postaviti na dnevni red (ker je to odločna zahteva Lozeja, občinskega predstavnika nove buržuazije, ob čemer ne smemo pozabiti, da je iz vrhov Združene liste!) z izgovorom, da zadeve ne more umakniti, ker mu to brani pravilnik. Milenkovski, tajnik sveta (seveda, tudi iz Združene liste), ki še vedno zna in zmore razlagati stvari v duhu bivšega sistema, je pojasnil, da materiala, ki gre skozi prvo branje, se ne da več umakniti iz dnevnega reda, prvo branje pa da lahko pomeni katerokoli, ki ga župan s kom opravi (torej, po tem je logično razlagati, da če se župan med pitjem kave pogovori o problemu s snažilko, je s tem že opravil prvo branje!). In svet je to balkansko tolmačenje potrdil z dvigom rok. Seveda brez rok opozicije! (Cankar bi rekel: ae nikoli ni tako po žveplu zasmrdelo!).
Sam sem po tem dejanju izrekel oster protest, ga označil za "stalinizem prilagojen na slovensko inačico demokracije" in protestno zapustil sejo. Med mojim govorom se je opozicija odločila za obstrukcijo in šla iz dvorane. Kasneje sem se posvetoval s pravnikom o tej zadevi, ki mi je zagotovil, da podobnega primera kršenja pravil demokracije gotovo ni dobiti v Evropi. V resnici, v Izoli so res zadnji močni ostanki nekdanjega jugoslovanskega boljševizma.
Gospa Pečanova je skoraj redno prisotna na sejah sveta in je očividen koordinator nastopov svetnikov ZLSD. V svoji nesporni sposobnosti natančno ve, kaj dela, kaj delajo in zakaj so seje tako mučno dolge, javno, pred občani in pred volitvami, pa se sprenevedljivo sprašuje, zakaj je tako, s čimer želi namigniti, da so temu krive stranke "pomladi".
Res je, vsak kandidat na volitvah obljublja. Toda eni obljubljajo, ker verjamejo, da bodo obljube izpolnili, drugi pa vedo, da obljub ne bodo izpolnili, a verjamejo, da jim volivci verjamejo, da jih bodo. Pri nekaterih volivcih to uspeva. V Sloveniji se je to že večkrat pokazalo. Pečanova obljublja stvari, ki jih je že obljubljala ob volitvah v državni zbor in nobene obljube izpolnila. Tokrat trdi predvsem to, da bo v letu in pol veliko dosegla in da bi sebe krila, postavi pogoj: "če bo v občini nov veter in če bo občinski svet delal bolj učinkovito". To so besede v prazno. Ničesar ne pove, da kaj misli s tem vetrom, od kje naj bi prišel in kakšen naj bi bil. Pečanovi, ki si res na vso moč želi postati županja, bi lahko verjeli šele takrat, ko bi sprožila potrebni veter, s tem, da bi vložila civilno tožbo proti orlovskim vrhovom Marinvesta, ki že nekaj let uničuje možnosti razvoja Izole, proti vsem, ki so izrabljali svoj položaj na račun Izolanov (in to lahko stori že danes, kot občanka!), verjeli bi ji, ko bi zagotovila, da bo prvi dan županovanja razrešila Lozeja vodenja Zavoda za urbanizem, kjer je že napravil vrsto nepopravljivih škod, da bo takoj za tem sprožila postopek revizije vseh nezakonitosti, ki so bile v zadnjih letih napravljene v Izoli, verjeli bi ji, da ne govori v tri dni, ko pravi, da ima Izolo rada in da ji želi dobro, če bi zahtevala od Ustavnega sodišča RS, da razveljavi vse nezakonite Odloke, ki jih je njena koalicija sprejela.
To je edina možna pot prevetritve Izole, ki pa jo go.Pečanova ni sposobna opraviti. (Poudarjam: ZAKONI SO PISANI ZATO, DA ŠČITIJO ČLOVEKA IN NARAVO, KDOR jIH KRŠI, DELA PROTI ČLOVEKU IN PROTI NARAVI!) Samo od tod naprej, od tega praga se lahko začne obljubljati Izolanom, da bo lahko življenjski standard začel počasi rasti. Vse drugo je laž in sprenevedanje. Vse drugo je napeljevanje na mlin sedanjim mlinarjem, ki drobijo in uničujejo izolsko revno dediščino.
Frane Goljevšček
OLJEVSCKOVA ZAVAJANJA JAVNOSTI
Čeprav mi prijatelji in znanci pravijo, da g. Goljevščku ni vredno odgovarjati, sem dolžna predvsem zaradi javne higiene povedati nekaj resnic, ki bodo tistim bralcem, ki so morda brali njegovo pisanje v Sobotni prilogi Dela, pokazale še drugo plat medalje.
Prvič: Nikoli in nikdar nisem in ne obljubljam stvari, za katere vem, da so izven mojega vpliva. Celo iz citatov, ki jih je pisec navajal iz mojega programa za volitve '92, je pozornemu bralcu kristalno jasno, da sem se zavedala, da so pristojnosti v državi tako porazdeljene, da brez SODELOVANJA med vsemi, ki imajo kakršenkoli vpliv na dogajanja tako v Izoli kot v državi, ni mogoče premikati stvari, da SAMA stvari ne morem spreminjati.Naj jasno povem, da se dobro zavedam, da sem sama prispevala k napredku Slovenije in s tem tudi Izole samo toliko, kolikor možnosti mi je dajala moja funkcija poslanke, vendar brez samohvale lahko trdim (in o tem govorijo dejstva, ne besede), da sem bila pri svojem delu učinkovita in uspešna. Tudi v dobro Izole!
Drugič: Brezposelnost v Izoli se v preteklih štirih letih NI POVIŠALA, ampak radikalno ZNIZALA! Primerjava stopenj brezposelnosti je takale: dec. '92 Izola - 23,8%, Slovenija -13,2%, regija -14,7%, dec '96 Izola -16,2%, Slovenija -14,4%, regija -11,4%. Plače so tako v Sloveniji kot tudi v Izoli v preteklih štirih letih V POVPREČJU realno naraščale.
TretjičGlede marine pa naj se gospod sam vpraša, kdo ima največje zasluge, da ne zagotavlja vseh tistih učinkov, ki bi jih po končani gradnji morala zagotavljati predvsem prebivalcem Izole, zlasti drobnemu gospodarstvu, trgovini in obrti."Zeleno" vprašanje: Zakaj ob ograji Arga še vedno strašijo kontejnerji, namesto da bi se trgovska in servisna dejavnost odvijala v centralnem objektu marine? ČetrtičVisoko šolstvo se Izoli zagotovo ni izognilo zaradi mojega dela ali nedela, pač pa se je tudi zaradi mojega dela pospešeno razvilo v Istri! Vprašajte pa se, kdo je "vladal" v občinski skupščini in v občinskem izvršnem svetu, ko se je bilo treba odločiti in ponuditi visoki šoli za hotelirstvo in turizem primerno stavbo v Izoli! Poslanci pač niso niti tedaj, pa tudi sedaj ne odločajo, kako bo občina uporabila svoje premoženje.
Petič: O plodnem sodelovanju z občani lahko govorijo samo desetine in desetine vseh tistih ljudi, ki so se zatekli po nasvet in pomoč k meni v poslansko pisarno ali na dom. Vendar so to stvari, ki se o njih ne piše in ne govori, zanje vemo jaz in prizadeti in seveda cela vrsta uradnic in uradnikov, javnosti in piscev pamfletov pa prav gotovo ne brigajo!
PTT'S NOT DEAD
Šestič: Res je, da nekatere skupine ljudi in posamezniki s stalnim "negativnim valovanjem" v določenem okolju dosežejo, da se krajev, kjer delujejo, vsak investitor, pa naj bo še tako podjeten, na daleč izogne. Ze samo trditve, kot jih neprestano ponavlja g. Coljevšček in še kak njegov kolega, o (citiram) "absolutni politični in zakonodajni in izvršilni oblasti" ki da jo ima v Izoli ZLSD, da je ZLSD odgovorna za vse, kar se v Izoli dogaja, Pečanova pa sodi v vrh ZLSD v Izoli - ergo je Pečanova odgovorna za vse, kar se dogaja v Izoli, kažejo, da s piscem takih trditev nekaj ni v redu . Dajmo no, g. Coljevšček, ali kdaj poskusite svoje umotvore še enkrat prebrati z očmi neznanega bralca, preden jih pošljete medijem?
Dobro je, da velika večina ljudi IMA sposobnost pozabljanja. Tudi jaz. Zato sem vedno pripravljena sodelovati z vsemi, tudi s tistimi, ki so me žalili, o meni lagali ali me poskusili prizadeti. Če bom županja, bova sodelovala, g. Coljevšček. Vabim vas, da pokažete enako mero "pozitivnih vibracij"!
Breda Pečan Izola, 14. aprili 997
PREPROSTO VPRAŠANJE
Spoštovani gospod Coljevšček,
Kot naročnik in redni bralec MANDRAČA, prepogosto (osebno mnenje) zasledim vaše polemike, negodovanja, očitke zadnje čase tudi žalitve.
Želim vas vprašati: Ali resnično kot človek in občan našega mesta niste sposobni gdaj pa gdaj napisati ENO samo lepo misel ali željo nekomu ali nečemu?
Veste dan danes smo ljudje preobremenjeni; s takimi ali drugačnimi problemi, za to mislim, da vsi skupaj (saj občasno) radi preberemo kako lepo misel, predlog ali pohvalo.
Poudarjam, da vas osebno ne poznam, ter da moje pisanje ni tandeciozno iz nobenih političnih ali strankarskih interesov.
Nada jošt, Izola 11.4.1997
ODPRTO PISMO SVETNIKOM
Občinski svet je sprejel odlok o BS jagodje - sever. Zanimivo pri tem je, da smo krajani uspeli prepričati vse opozicijske svetnike, pripadnike italijanske manjšine in celo pripadnika ZLSD, ki misli s svojo glavo (g. Silian) o neustreznosti lokacije za BS nad svojimi glavami, nismo pa uspeli prepričati trdega jedra oblastnikov ( ZLSD, ZZP, LDS, DeSUS), kjer se je pokazala partijska disciplina pri glasovanju. Opozicijski svetniki so poskušali z obstrukcijo, vendar so oblastniki poklicali manjkajočega svetnika domov, da pride na sejo. To kaže, kako velik interes so imeli nekateri svetniki, da se odlok sprejme, kljub nasprotovanju krajanov. Zato pozivam naj svetniki Gregorič (ZLSD); Mahne, Krebelj, Bohinec (ZZP); Franca, Sinožič, Adler (LDS); Dodič, Simonovič (DeSUS) vsak posebej v mandraču obrazloži, kaj ga je vodilo, da je tako glasoval. Predvsem zato, ker ni niti en svetnik želel razpravljati o argumentih krajanov, ki jih je podal predstavnik Robert Prelc. Prav tako so svetniki glasovali ZA brez kakršne koli obravnave odloka na sami seji. Pomembno je bilo samo, da se odlok sprejme. Ob takem glasovanju se je pokazalo, da v primeru, da nekdo ponudi dovolj, v Izoli brez problema postavimo odlagališče jederskih odpadkov saj mnenje krajanov sploh ni pomembno. Tako bomo krajani, katerim so ob izgradnji prvega BS popokale hiše, vedeli zakaj se jim bodo hiše rušile naprej. Vedeli bomo, zakaj, se nam morajo solziti oči ob povečanem ozonu v ozračju v poletnih mesecih. Vedeli bomo, zakaj moramo poslušati povečan hrup ter moramo vdihovati smrdljive pline. Sedaj smo krajani dejansko zaključili prizadevanja na nivoju občine sedaj pa pričnemo s svojimi dejavnostmi na nivoju države, saj se z lokacijo BS krajani ne bomo sprijaznili. Uporabili bomo vsa možna sredstva za preprečitev gradnje na tej lokaciji. O zamrznitvi referendumov smo obvestili varuha človekovih pravic, saj menimo , da nam je kršena osnovna človekova pravica, pravica do izražanja svoje volje na referendumu. Prav tako bomo krajani sprožili tudi ustavno pritožbo, ko bo odlok o BS objavljen. Vsekakor krajani še nismo odnehali ter nasprotovanje "pumpi" še daleč ni zaključeno.
Alojz Padar, Izola
ALI VSI GOVORIMO SLOVENSKO?
Spoštovanemu gospodu Padarju moram ob branju njegovega članka v prejšnji številki Mandrača na vsak način pritegniti, toda žal samo v eni stvari: zares se dogajajo neverjetne reči. Nekateri ljudje še kar naprej živijo in delajo po načelu: "Rečeš in ostaneš živ!'1 Brezobzirno in v prepričanju, da nihče ne bo šel po sledeh njihovih izjav, pisanja in ogovarjanja, napišejo ali povedo karkoli o komerkoli in potem mirno uživajo plodove svojega ravnanja. Pozabljajo pa, da so bile stvari, o katerih si dovolijo postavljati sodbe, zapisane in celo posnete in torej neposredno
dokazujejo kako cenene in neresnične so njihove trditve.
Sama nisem nikoli toliko gotova vase, da bi brez predhodnega preverjanja pisala v časopise, zlasti kadar gre za razlike v zazanavanju ali dojemanju posameznih dogodkov. Pregledala sem Delo, Mandrač in Primorske novice in seveda tudi svojo promemorio, ki sem si jo pripravila za tiskovno konferenco. Delo o moji izjavi o občinski upravi ne piše. Zato lahko povzamem tisto, kar je napisala novinarka Mandrača v zvezi z mojimi načrti pri delu občinske uprave: "Z drobnimi, a novimi prijemi želi izboljšati učinkovitost občinske uprave, urediti pa tudi položaj krajevnih skupnosti ...", ali citiram Primorske novice: "Napoveduje nove prijeme pri delu občinske uprave in priznava, da ji je država naložila veliko nalog." medtem ko sem si v svojem zapisu sama pripravila takole izjavo: "Ne glede na to, da naši uradniki v občinski upravi menijo, da so že prekomerno obremenjeni, občani pa so prepričani, da bi lahko delali bolje in več, si upam trditi, da bomo skupaj našli način, da bodo sicer res z dodatnimi napori, vendar tako, da bomo zagrabili vsi, tudi jaz po svojih močeh (in teh mi ne manjka), da bomo konec drugega leta lahko rekli: "Bilo je sicer težko, vendar smo premaknili na boljše!"
Torej ZAGOTOVO v nobenem od časnikov ni pisalo, da (citiram pismo g. Padarja) "je potrebno zamenjati občinsko upravo(???), ker ne dela dobro in nima vizije razvoja v občini Izola." in dalje "Gospa Pečanova in gospod Maver kot kandidata sedaj prvič ocenjujeta delo te uprave kot slabo,...." in v tem slogu naprej.
Res pa je, da sem rekla, da OBČINA nima vizije o tem, kaj bo počela v naslednjih 20 do 30 letih in da želim kot županja pritegniti k oblikovanju te vizije vse prebivalce Izole, zlasti pa mlade ljudi. Treba je pač ločiti med občino, ki je skupnost vseh ljudi, ki živijo na določenem geografskem območju in občinsko upravo, ki je servis vseh teh ljudi, te skupnosti. Ali si predstavljate, da smo Izolanke in Izolani pripravljeni prepustiti oblikovanje razvojnih načrtov samo delavcem občinske uprave? Nikakor jim ne odrekam pravice sodelovati pri oblikovanju skupnih dolgoročnih načrtov, zlasti pa pravice, da jih izvajajo. Vendar pa so interesi vseh nas, ki živimo v Izoli, tako zelo razvejani, pestri in (upam vsaj) tako ambiciozni, da je nujno, da pri njihovem oblikovanju in sprejemanju sodelujemo prebivalci Izole v čimvečjem številu in dosežemo čimvišjo stopnjo soglasja.
Gospod Padar, zaradi vaše lastne mirne vesti in dobrega spanca vam priporočam, da v bodoče berete stvari tako, kot so napisane in ne tako, kot jih želite prebrati. Tak način branja je namreč za človeka, ki toliko piše o poštenju in demokraciji kot vi, karseda problematičen in ne nazadnje lahko deluje na podoben način kot neka naprava, ki so jo iznašli predniki avstralskih domorodcev in baje v nerodnih rokah lahko bolj škodi lastniku kot ciljanemu objektu.
Obenem pa še to: če bo volja volilk in volilcev v Izoli taka, da bom postala županja Izole - in s tem tudi vaša, spoštovani gospod Padar - vas prisrčno vabim, resno in brez kakršnekoli slabe ali skrite misli ali zamere: pridružite se mi, da bomo vsi skupaj potisnili voz izolskega napredka po hribu navzgor!
Breda Pečan Izola, 14. april 1997
Predsedniku OS g. Davorinu Adlerju
Po preučitvi sklica za KORESPONDENČNO SEJO OS, ki smo ga prejeli dne 15.4. in po pregledu aktov navedenih v preambuli sklica seja sva svetnika KLUBA NEODVISNIH ugotovila, da za sklic KORESPONDENČNE SEJE v navedenih aktih ni nobene osnove. Glasovanje o predlaganem sklepu bi zato bilo nezakonito, prav tako pa, po tako sprajetem sklepu, tudi financiranje kampanje.
Predlagava, da v skladu s politiko OS, ki je v zadnjem času pokazal veliko čuta za pravno sodelovanje (na pr. odlog razpisa referenduma), skličete sejo OS po določilih 22. ali 23. člena Poslovnika OS.
Čudi naju nastala nuja. Od Izredne seje dne 25.2.1997, ko je OS sprejel županov odstop se je OS sestal še 26.3. na izredni in redni seji in 8.4. na nadaljevanju 21 .seje. Na vseh teh sejah bi lahko predlagali (v skladu s 33.členom) razširitev dnevnega reda (podobno kot smo to storili na 10. seji oS, dne 25.10.1995, ko smo na zahtevo predstavnika občinske uprave razširili dnevni red z obravnavo o italijanski šoli) oz. bi lahko pripravljalec izredne seje dne 25.2. predložil ustrezen predlog in sklep o financiranju volilne kampanje. Najbrž mu misel ni segla tako daleč.
Prosiva, da najino stališče vnesete v zapisnik te "KORESPONDENČNE SEJE".
Prejmite lep pozdrav!
Za KLUB NEODVISNIH
_______________________________________________________________A.Slekovec
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel 066 / 600 - 010, fax: 066/ 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit.
Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola
E-MAIL: MANDRAČ @ EUNET.SI
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: Birografika BORI, Izola
Dan Zemlje in vsi drugi dnevi
Nekoč je pesnik zapel: "Sveta si, Zemlja, in blagor mu, komur plodiš". Zemlja te svetosti ni izgubila, le človek izgublja sposobnost slišanja, kar mu ta Zemlja govori in zato jo več ne slavi. Zemlja se mu bo nekoč usodno maščevala.
V torek, 22. aprila, bo svetovni Dan Zemlje. Ta dan praznuje ekološko osveščeno prebivalstvo sveta predvsem v OPOMIN, da bi ljudje prepoznali svoj največji greh na modrem planetu, greh uničevanja narave v najširšem pomenu. Ta greh je sestavljen iz velikih in malih nedopustnih posegov v naravo in prostor. Vsebinske razlike med velikimi in malimi kršitvami ni. Vsi se združujejo v neodpustni veliki greh. Odgovornost do narave nosimo vsi. Največjo pa nosita državna in občinska oblast. Zeleni, kot stranke ali gibanja, pa so predvsem buditelji zavesti posameznika in družbe do odgovornega odnosa do narave in okolja. Minulo soboto se je v Izoli zgodila uspešna akcija Zelenih z namenom čiščenja obale do Belih skal. V ta namen smo Zeleni stopili skupaj z izolsko Komunalo. Akcija je bila plod zavesti in obveze. Izolska Komunala že osmo leto organizira pomladno in jesensko čiščenje okolja. Temu smo se pridružili Zeleni in Komunala se je pridružila nam s tem, da je na isti dan pozvala svoje delavce k prostovoljni akciji in tako opravila čiščenje v nekaterih delih mesta, okolice in tudi podeželja. Očistili so Aljetovo ulico, kjer je bilo baje "ubi bože", očistili okolico in cesto ob "pasjem poligonu", od kjer so odpeljali tri kontejnerje človekove nemarnosti, očistili so okolico gostinske šole, okolico cerkve, odpeljali tri zapuščene avtomobile, pa še kaj. Nikomur v občini ni več neznano, da je začela
Izola pridobivati čistejšo podobo, odkar je vzel v roke vajeti Komunale g.Zorko. A ne samo to, občutek je, vsaj pri tej akciji se je tako izkazovalo, da delavci tega podjetja opravljajo svoje poslanstvo z odgovornostjo in s pravo zavestjo. (To potrjuje tudi go. Bauerjeva, ki poveljuje tej "vojski"). Tudi zato se lahko Komunali obesi eno zvezdico več. To pelje v pravo smer.
Na plaži Simonovega zaliva pa se je zbralo 30 ljubiteljev narave, ki so do Belih skal napolnili čez 40 velikih vreč plastike, pločevink, steklenic, stiropora in drugih nečednosti. Skupino so sestavljali skoraj izključno osnovnošolci, kar je zelo razveseljivo. Upravičeno bi se seveda vprašali, če izolsko odraslo mladino morda ne prizadeva neurejeno okolje? Ali pa bi morali kako drugače vprašati. Zeleni bomo s takšnimi akcijami nadaljevali. To postaja tudi naš osnovni program dela.
(Seveda, ne bomo zanemarili izpostavljanja nezakonitih pose-
gov v prostor!). Morda upravičeno pričakujemo postopno večji odziv občanov.
Naslednja akcija bo prvo soboto po Dnevu Zemlje, to je 26. aprila. Očistili bomo traso nekdanje železnice. Ob 9 uri se bomo zbrali pri osnovni šoli v Livadah.
P.S. Morda bi v tednu Dneva Zemlje, očistili in pospravili okolico kjer bivate. Narava Vam bo hvaležna.
Izola, 14.4.97
Zeleni Izole
OČISTIMO NAŠE OKOLJE POMLAD 97
od 14.4. do 20.4. KS KORTE
1.	ŠARED
2.	MALIJA
3.	KORTE-zadružni dom
4.	KORTE-pod vasjo
5.	BAREDI
6.	NOŽED
14.4.	- 16.4.
6.	CETORE
17.4.	- 20.4.
7.	MEDOŠI
14.4.	- 16.4.
7. KOŠTRLAG
17.4.	- 20.4.
8. RONKE PRI KORITU
14.4.	-16.4.
8. DOBRAVA (pri Tomažinčiču)
17.4.	-20.4.
ŽELEZO
14.4.	- 16.4.
1.	ŠARED-avt. postaja
2.	MEDOŠI
3.	NOŽED
17.4.	- 20.4.
1.	KORTE-zadružni dom
2.	MALIJA - avt. postaja
3.	BAREDI - zgornji
BORCI SO ŠE KAKO BORBENI
Borci in udeleženci NOB smo se zbrali na programsko-volilni konferenci občine Izola v petek, 28.marca 1997. Ocenjevali smo delo in naloge, ki smo jih opravili v preteklih štirih letih in program za leto 1997.
MNOŽIČNO NA PROSLAVAH
V	preteklih letih smo se udeleževali in sodelovali na proslavah in prireditvah v občini ter drugih krajih na Primorskem, v Sloveniji in v zamejstvu. Nekatere od teh so bile tudi jubilejne, saj so bile vezane na 50. obletnico osvoboditve in zmagovitega konca 2. svetovne vojne, ko je tudi naša NOV, skupaj z zavezniki premagala nacifašistične okupatorje in njihove sodelavce. To smo lani s polnoštevilno udeležbo dokazali na proslavah na Nanosu, v Rižarni v Trstu, na Mali gori pri Ribnici, v Buzetu, v Dragi pri Loškem potoku, v Kučibregu in v Cerknem, v Sežani na koncertu Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, letos pa v Kozjanah v Brkinih, v Portorožu na koncertu Primorskega pevskega zbora, v Strunjanu. Tudi na padle in umrle borce nismo pozabili, spomnili smo se jih ob dnevu mrtvih pri spomeniku padlim v Izoli in v Kortah, v Moravi ulici, pri osnovni šoli v spomin na padlo borko Vojko šmuc ter s polaganjem vencev in cvetja k ostalim spominskim obeležjem na območju občine Izola. Naša udeležba v vseh štirih letih je bila na teh in še drugih srečanjih primerna, saj je bilo, če bi vse to sešteli nad 2000 udeležencev z 48 avtobusi, samo v zadnjem letu pa 520 oseb s 13 avtobusi.
Tudi naše tradicionalno srečanje ob občinskem prazniku v spomin na odhod mladih domačinov v partizane in na stavko delavcev v tovarni Ampelea v juliju 1943, nam je v Hotelu Riviera uspelo, saj so se ob borcih, njihovih družinah in drugih občanih tega srečanja udeležili tudi člani našega občinskega sveta z našim županom na čelu.
PREPOVEDANA KNJIGA O FOJBAH
Na naši konferenci smo tudi ugotovili, da je moral umakniti s trga v Italiji svojo knjigo Genocid pordenončan Marco Pirina zaradi utemeljenih dokazov, da je potvarjal podatke glede fojb takoimenovanega genocida nad Italijani med leti 1943 in 1947. Ob analizi 1458 imen, ki jih je Pirina navedel kot žrtve etničnega čiščenja, so ugotovili nekateri intelektualci zbrani okrog časopisa nova helebarda, daje kar 61 % ali 939 imen lažnih. Ta knjiga je služila tudi za obtožnico rimskega tožilca Petita ob asistenci tržaškega advokata Sinagre proti trem Hrvatom, napovedal pa je še obtožnico proti 15 slovenskim in italijanskim državljanom zaradi "genocidnih dejanj". Člani naše organizacije so z veseljem ugotovili, da imajo ti krogi ob sedanji politiki predsednika vlade Republike Italije Romana Prodija vse manj možnosti, da s svojimi lažmi še naprej zastrupljajo naše medsebojne odnose in upamo, da jim ne bo uspelo zadržati nastop novega medsebojnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. ZA KAKŠNEGA ŽUPANA BOMO GLASOVALI ?
V	lanskem letu je umrlo 42 članov naše organizacije, letos pa še 6 članov. Čeprav so nekateri naši člani bolehni in tudi ostareli, smo kljub temu sprejeli tudi zahtevni delovni program naše organizacije za tekoče leto. Tu so predvidene letošnje proslave, komemoracije v Trstu in v naši občini, pa tudi druge dejavnosti naše organizacije. Ob tem je predvidena tudi naša dejavnost v predvolilnem času, ko bomo volili novega župana občine Izola in ob koncu leta tudi predsednika naše države. Že sedaj je bilo podčrtano, da se bomo zavzemali za najsposobnejše kandidate, toda le tiste, ki bodo cenili, priznavali in pravilno vrednotili NOB, kot boj naroda, ki je položil temelje za današnjo stvarnost. Na tej osnovi se bomo povezovali le s tistimi strankami in kandidati, ki podpirajo našo usmeritev. Seveda tudi letos ne bomo pozabili na stike z borci iz zamejstva, na obiske bolnih in onemoglih članov naše organizacije. Posebej pa bomo skrbeli za naše vsakoletne obveznosti ob Dnevu spomina na mrtve in drugih komemorativnih srečanjih.
Ob koncu naše konference pa smo izvolili za naslednja štiri leta še novi občinski odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče naše organizacije.
OBČINSKI ODBOR ZBU NOB IZOLA
foPliČWA ^KAWA	~	|\/| H prir n
mjAžA/6	re9ru
fkijf-Tlw AWiLWT	GOSTIŠČE JAGODJE
Obiščite nas v prenovljenem lokalu!	IZOLA
j£Pi IZ. Pi\ZjACiW£ jMtzK - sPsjLK
IN !t\Z&rlZ SflCiALiTLTt /y\£Wv K®£iJ.S 850 SiT NiPUjSKA Ks&ilA £TvP£WTSlCA K.6&U.A
tel 63-914	VSAK DAN od 11h - 22h
OBČINA IZOLA
KRAJEVNA SKUPNOST KORTE Komisija za oddajo poslovnih prostorov
Na podlagi določil pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95) je svet krajevne skupnosti Korte v svojstvu Komisije za oddajo poslovnih prostorov dne 8.4.1997 sprejel sklep za
JAVNI RAZPIS z zbiranjem pisnih ponudb za oddajo v najem poslovnega prostora v zadružnem domu Korte 44 v izmeri 170,76 m2 za opravljanje gostinske dejavnosti.
Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostorje 182.000,00 SIT.
Razpisni pogoji:
-	Poslovni prostor se oddaja za opravljanje gostinske dejavnosti in za nedoločen čas.
-	Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dneva objave.
-	Ponudba mora vsebovati program dejavnosti, ki bo izvajan v poslovnem prostoru in višino mesečne najemnine za poslovni prostor, ki mora biti izražena v tolarjih. Udeleženci, ki se bodo prijavili na razpis morajo v navedenem roku vplačati varščino v višini dveh mesečnih najemnin izklicne cene, na žiro račun 51430 - 645 - 50017 Krajevna skupnost Korte.
-	Najemna pogodba mora biti sklenjena v roku 15 dni od prejema sklepa sveta krajevne skupnosti Korte v svojstvu Komisije za oddajo poslovnih prostorov, o oddaji poslovnega prostora najboljšemu ponudniku.
-	V primeru, da najemnik pogodbe ne sklene v določenem roku, varščina zapade v korist krajevne skupnosti Korte.
-	Najemniku, ki na javni dražbi uspe, se vplačana varščina upošteva pri obračunu najemnine.
-	Udeležencem, ki na javnem razpisu niso uspeli se vplačana varščina vrne v roku 14 dni od izvedbe javnega razpisa.
-	Pisne ponudbe pošljite v zaprti kuverti z oznako "JAVNI RAZPIS" na naslov Krajevna skupnost Korte, Korte 44,6310 Izola, skupaj s potrdilom o vplačani varščini.
-	Vse dodatne informacije dobijo interesenti na Krajevni skupnosti Korte tel. 68-000. Ogled poslovnega prostora je možen po dogovoru. Udeleženci bodo o izbiri oobveščeni v 15 dneh po preteku javnega
razpisa.
Predsednik komisije Denis Grbec
Drevored 1 .maja 4a

Mi poskrbimo za naše stranke!
ROKOMET
Slovan
(16:16)
Delmar 29:29
V prazni dvorani na Kodeljevem sta se moštvi Slovana in Delmarja za konec državnega rokometnega prvenstva še četr-rtič razšli neodločeno. Obe ekipi sta se izognili nazadovanju v nižjo ligo ter si v dokaj mirnem srečanju izrekli nasvidenje v naslednji sezoni.
Izolani po razigra vanju v play -outu sicer niso izpadli, namera, da se bodo play -outu izognili jim pa žal ni uspela.
Vsekakor je javnost z doseženimi rezlutati lahko zadovoljna, po drugi strani pa bi bil morebiten neuspeh ob vseh angažiranih sredstvih prava tragedija.
Sledijo Mandračeve ocene vseh akterjev izolske rokometne prve lige.
Joško Matijaševič, kapetan: "slovenski rekorder" v izključitvah, nepopustljiv borec, ki bi bil lahko zgled marsikateremu rokometašu. V obrambi nepogrešljiv, na koncu pa uspešen tudi v napadu. Njegova rokometna pot se verjetno zaključuje, osmica (8) pa glede na dolgoletno kariero ni pretirana ocena.
Mitja Valenčič: Strah in trepet strelcev. V obdobju Valenčiča žoga ne gre in gre v gol. Ko gre Valenčiču gre tudi ekipi. Ocena: 9 Peter Mičovič: Alfa in omega izolskega rokometa. Igralec, ki bi si ga želela vsaka sredina; hiter, močan, zagrizen, vse vidi, njegov odnos do rokometa in sploh do športa je lahko zgled žal premnogim športnikom brez pravega športnega duha. Pravi športnik - s srcem in z glavo. Ocena: 9 Jernej Kovač: Pivot, ki je imel s Sašom Babičem dokaj produktivno obdobje, nato se je nekoliko izgubil. Z glavo ni 100 % v rokometu. Ocena: 7 Goran Popovič: Boljšega igralca trener Perič skorajda ni mogel najti. Pravi profesionalec in igralec kakršnega v Izoli še ni bilo. Ocena: 9 Goran Čebular: Na desnem krilu sicer ni blestel, je pa na nekaj tekmah pokazal, da je sposoben več. Ocena: 7 Milan Vunjak: Za desnega beka se je vedno zdelo, kot da ne igra 100 %. Drugače pa je natačen in močen strelec, dober tudi v obrambi. Ocena: 7,5 Saša Babič: Igral le pol sezone. Izreden strelec počasnih nog in težkega karakterja, ki je igro ekipe dostikrat "dušil" predolgo. Ocena: 7,5 Zoran Tomič: Tako kot za Babiča, tudi
KAPUČINO
ERIK ODHAJA
za Tomiča lahko rečemo da je dober strelec, le hitrejših nog in bolj bistre glave. Kljub nekoliko slabši telesni pripravljenosti si zasluži osmico (8)
Matej Pegan: Enako kot Čebular je pokazal, da zna igrati. Za "eksplozijo" jima je verjetno manjkala minutaža, zaupanje in samozaupanje. Ocena: 7 Dežjot: V napadu praktično ni igral, zato pa je bil mnogokrat nepogrešljiv v obrambi. Ocena -7
Tomaž Ropotar: Zelo samosvoj igralec, ki bi z ustrezno motivacijo in pripravo lahko postal joker. Verjetno je priložnost izgubljena. Ocena: 6 Trener Perič: Ambiciozen in strog trener, ki je verjetno tudi najbolj zaslužen za obstanek v ligi, saj je ekipo izjemno dobro telesno pripravil. Ob ustreznih delovnih pogojih je sposoben ekipo popeljati daleč proti vrhu lestvice. Ocena: 8 Uprava RK: Preveč rezultatsko zagledana in ambiciozna. V klubu ni uspela ustvariti kolektivnega in zmagovalnega vzdušja. Tudi nastop do javnosti je ohol in za njih nepomemben. Ocena: 6 Delmar kot sponzor. Izredno razumen in potrpežljiv sponzor. Mogoče malo premalo prisoten v delu kluba. Ostre besede
poleg denarja ne bi škodile. Ocena 8,5
Ribari: Izredni navijači, ko je šlo rokometašem, ko jim ni šlo - nekoliko manj. Brez njih, bi tekme bile povsem pogrebne. Nekajkratno neprimirno navijanje ni bilo najbolj umestno. Ocena: 7,5
Ostala publika: Velika žalost. Dlje od posameznih komentarjev ni šlo. Večkrat bi lahko bili do rokometašev bolj kritični, ko so si to zaslužili. To velja tudi za zgoraj omenjene Ribare. Ocena 5,5.
Na poti proti željenmu vrhu bo nedvomno potrebna še nadaljna profesinalizacija kluba, kar pa ne pomeni samo ureditev finančno finačnih zadev. Tudi poznavanje športne psihologije in sociologije športa ima v pravem profesioinalnem klubu velik pomen.
VESLANJE
Samo šport
Del članstva VK Argo je na podlagi drugega odstavka 18. člena sklicala izredno skupščino kluba. Na skupščini so bili poleg več kot stotih članov kluba prisotni še občinski svetniki ga. Morato, g. Goljevšček in g. Siljan ter predstavnik občine g. Miran Žlogar in predstavnik Centra za šport g. Lucijan Kozlovič.
Izredna skupščina je razrešila dosedanj Izvršni odbor z Zorkom Tulom na čelu ter izvolila novega, ki mu predseduje Bogdan Gustinčič. Podpredsednik je postal Bojan Zadel, sekretar pa Dušan Vivoda.
Na izredni skupščini so sprejeli tudi nov statut, saj je bil prejšnji v nasprotju z Zakonom o društvih in sploh ni bil potrjen s strani Upravne enote Izola. Takoj po koncu zasedanja se je že sestalo novo vodstvo in sprejelo okvirni načrt za nadaljne delo kluba. Klub bo deloval samo športno v interesu športa. Politika naj bi ostajala pred vrati.
ERIK GRE V KOPER!
V torek, 15.4. je okoli 13. ure v uredništvo Mandrača prikapljala vest o tiskovni konferneci, ki naj bi jo ob 14.00 imel najuspešnejši izolski veslač Erik Tul skupaj z njegovim trenerjem Vladom Krulčičem v SGTŠ. Mandrač na tiskovno konferenco uradno ni bil vabljen, oziroma vabila ni prejel. Vseeno smo se tiskovne konference udeležili. Na njej so bili prisotni: Erik ,Tul in Vlado Krulčič. Prisotni so bili še
novinar Primorskih novic, novinar Radia Koper in Radia Morje, dopisnica Dnevnika ter novinar Mandrača. Ob vseh naštetih je bil prisoten še predsednik Centra za šport Izola in nekdanji veslač sedaj pa trener v VK Argo Igor Božeglav. Na zahtevo Krulčiča se je moral Igor Božeglav umakniti z tiskovne konference, v nasprotnem se leta ne bi sploh zgodila. Po odhodu Božeglava se je konferenca začela. Trener Krulčič in Erik Tul sta povedala, da so za njiju razmere v klubu nemogoče in Eriku ne omogočajo izpolnjevanje zastavljenih načrtov. Tu se je konferenca končala, ker je na tiskovno konferenco prišel Egidio Krajcar, član VK Argo. Krulčič je tudi od njega zahteval da se odstrani v nasprotnem bo konferenca prekinjena. G. Krajcar je povedal, da so tiskovne konference javne, na njih pa lahko prisostvuje vsakdo ter da se zato ne bo umaknil.
Tiskovna konferenca se je tako končala, saj je Vlado Krulčič in Erik Tul nista želela nadaljevati v prisotnosti g. Krajcarja. Neuradno pa smo izvedeli, da je Erik Tul želel javno sporočiti odločitev, da bo s tekmovalno kariero nadaljeval v Kopru.
NAMIZNI TENIS
V	petek, soboto in nedeljo je v Ljubljani potekalo Mednarodno prvenstvo Slovenije za mladinke in mladince v namiznem tenisu na katerem je sodelovalo 11 držav. V ekipnem delu je za reprezentanco nastopila Kristina Rahotin in sicer za drugo ekipo, ki se je uvrstila na peto do osmo mesto. Za uvrstitev med štiri najboljše ekipe so Slovenke tesno izgubile z Madžarkami. V tem dvoboju je Kristina Rahotin prispevala posamezno zmago ter zmago v paru s Saško Sivec iz Vrtojbe.
V	igri parov sta Kristina Rahotin in Martina Safran iz ljubljanske Ilirije z 1: 2 izgubile v četrtfinalu proti najboljšemu hrvaškemu paru.
Na prvenstvu je nastopila tudi Erika Jauševac, ki se je uvrstila med 32 najboljših, v boju za uvrstitev med 16 najboljših pa je izgubila z nizozemsko reprezentantko, selektor državne reprezentance je na turnir poklical tudi ta hip najboljšo mlajšo pionirko Jano Ludvik, ki je sicer igrala zelo dobro, vendar kašnega pomebnega uspeha na tako močnem turnirju še ne more doseči.
Na moški del turnirja je bil pozvan tudi Iztok Jerman, izpadel je v prvem krogu, odigral pa je tako kot v tem trenutku zna.
TRGOVINA GARFIELD
Mužčeva 3 (poleg tržnice), IZOLA, tel.: 066/ 65 296
POGLED 5 STRANI
Piše: Žare
So Izolani postali prijatelji s Slovanovci ?
Od štirih prvenstvenih tekem - štirikrat neodločeno. Škoda edino, ker tako res ne vem kdo je boljši.
je pa res, da je bil Del-mar v play - outu najuspešnejša ekipa.
Tako je prva epizoda v prvi ligi končana. Sledi polaganje računov, ne prav vseh, saj so misli Delmarja že v drugi epizodi I. lige.
Šušlja se marsikaj, vendar bo najbrž več ali manj ostalo isto. Režiserji bodo ostali isti, nekaj igralcev pa bo treba nadomestiti, predvsem tiste na desni strani (levičarji I)
Če naj bi trener Perič ostal, se vsekakor ne bo zadovoljil še z enim play-ou-tom. jole Matjaševič verjetno končuje uspešno igranje, svojo vlogo pa je nejverjetneje odigral tudi Tomič. Vse je usmerjeno v formiranje res močne in konkurenčne ekipe.
Tudi pri dekletih se marsikaj šušlja, toda že obstoječi kader bo težko obdržati. Želje so eno, kruta resničnost (denar) pa je tista, ki diktira kako in kaj. Toda športniki so vsi več ali manj veliki optimisti. Lepo bi bilo, če bi jim kdo od časa do časa kaj pomagal. Od obljub in trepljanja se žal ne da niti živeti, kaj šele voditi in obvladovati klub s sto člani. So pa pred vrati volitve in mogoče se bo kdo spomnil tudi športnikov, pa čeprav samo z obljubami.
Izola kot največji cirkus na svetu je dobro prestala moški prvoligaški krst. Postati prijatelj z "janezi" pa lahko samo koristi, namreč "oni" marsikdaj odločajo o marsičem.
NOGOMET
Pišejo: Ribari	^ $ i v <,,
za	_/■'
RIBARI IN KAPUČINO
Čeprav Ribari nismo sledili samo enemu športu (rokometu), smo prav rokometu največ pomagali. Državno prvenstvo se je ravno zaključilo in to po našem mnenju pozitivno. Cilj- obstanek med najboljšimi je bil dosežen. Lahko bi bili v play-offu ali pa...
Strokovno analizo prepuščamo klubu in jim želimo še veliko uspehov.
Ribari smo z Upravo kluba dokaj dobro sodelovali in upamo da se bo tako nadaljevalo.
Razočarani pa smo bili po zadnji tekmi z Lisco ker ni celotna ekipa vrgla dresov zvestim navijačem, kar so nekateri igralcem zamerili.
Kaj pa Ribari ? Mit o Ribarih iz Izole se bo nadaljeval tako ali drugače. Vendar s težko muko, kajti mladi bi potrebovali svoje lastne prostore, kar si je društvo tudi zadalo za cilj. Morda je zdaj čas, ko se bodo kandidati za župana spoprijeli med seboj in se bo spet našel nekdo, ki bo mladini spet kaj obljubil... N E POTREBUJEMO OBLjUB temveč DEJSTVA II!
Društvo Ribari ima voljo, program in cilje.
No, o razširjenih analizah ter nadaljnem, delu društva se bomo pogovorili na naslednjem upravnem odboru. In to kmalu.
Pozdrav, Ribari
Avtoplus Korte : Kolpa 2:1 (2:1)
Kortežani nadaljujejo z dobrimi in uspešnimi igrami ter so na dobri poti, da hitro dosežejo zastavljen cilj - obstanek v ligi. Tekma s Kolpo je bila odločena že v prvem delu prvega polčasa, ko so domači igralci hitro dosegli dva zadetka - enega z enajstmetrovke. Gostje so z zadetkom, tudi z enajstih metrov, sicer zapretili tik pred koncem prvega polčasa, a v drugem polčasu niso bili niti malo enakovredni razigranim Kortežanom. Domači igralci so imeli v drugem polčasu vseskozi pobudo ter tudi nekaj lepih priložnosti, ki pa jih žal niso znali izkoristiti. Nekajkrat pa se je tudi izakazal gostujoči vratar.
Ob koncu tekma je kakih 200 gledalcev z aplavzom nagradilo domače nogometaše za borbenost in lepo igro.
ODBOJKA
ŽOK Radio Morje je z zmago proti OK HIT Gorica s 3:2 na najboljši možen način zaključil prvo tekmovalno sezono v 3. ženski odbojkarski ligi. Izolske odbojkarice so na koncu osvojile peto mesto s šestimi zmagami. Teh šest zmag pa pove še več, če upoštevamo dejstvo, da je povprečna starost ekipe 15 let. S svojo nadarjenost so izolske odbojkarice pokazale tudi v ligi za deklice letnik 1982, kjer so dekleta med mnogimi uglednimi klubi osvojila 4. mesto. Dobra igra in rezultati niso ostali neopaženi niti v državnem merilu, tako da sta Marjanovič Danuška in Merkandel Mateja prejeli vabilo v pionirsko reprezentanco Slovenije.
Prva tekmovlna sezona ŽOK Radio Morje je bila za predsednika Nikolo Magliča in Upravni odbor naporna in finačno kar zahtevna. Uspešno so jo pripeljali h koncu le s pomočjo staršev deklet in nekaterih ljubiteljev - sponzorjev odbojke.
Trener Jovičič Goran pa je za naslednjo sezono že pripravil zelo obsežen in ambiciozen načrt, v klubu pa pričakujejo dobre ženske odbojkarske tekme in še boljše rezultate.
KDO IMA NAJLEPŠO(E)
Turistični krožek "PODMLADEK" iz Srednje gostinske in turistične Izola vas obvešča, da bo v času od 10.05. 1997 do 20.05.1997 izpeljal ocenjevalno akcijo. Ocenjevali bomo:
1.	Najlepše urejene hiše in vrtove
2.	Zgradbe z najlepšimi cvetlicami
3.	Najbolj zanemarjene hiše in okolico
Ocenjena bo urejenost dostopa in čistoča, izvirnost oblikovanja vrtov in skladnost z okolico, harmonijo cvetlic, grmičevja, dreves, trate, ocvetličena okna in balkone,...
Nagrade:
Pod točko 1. in 2. - večerja za dve osebi v restavraciji "Riviera"
Pod točko 3. pa nova sirkova metla, skupaj z našimi željami, da se bo videz do naslednjega leta vsestransko izboljšal.
<§>©<§><3><0><§)<§><§>©<S><0><§><0><S><S><§><0>
^3? OTROŠKA PRIREDITEV f?"
OTROČE ZA OTROKE
& /JV &
/Tvorni norček Ferdinand
ČETRTEK 24.04.1997
(3 OD IS URE RAT.JEC3 \r jpc RUDA IZOLA
© VSTOPNINA: ZA OTROKE "IGRAČA"
(§) STARŠI NIMAJO VSTOPA BREZ SPREMSTVA OTROK (S)
MINI TRŽNICA — SAMO ZA OTROKF,
2 f il PLAČILNO SREDSTVO ZASTAVICE P > ZASTAVICE OTROCI DOBIJO IMA PRIREDITVI PRI VHODU
066 63 936 W
m ——i •' -—- - - - ™-TTTTffln—■
wMmmmmsmmmmmBmm*Fč+4 m mmmmmr
DEBATNI MATCH RACE
Zavod za odprto družbo Slovenija in Debatni center Ljubljana pripravljata v petek, 18.aprila in v soboto, 19. aprila na Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli drugo slovensko srednješolsko debatno srečanje.
Program debata Zavoda za odprto družbo Slovenija je novost. V enajstih srednjih šolah po vsej Sloveniji so v šolskem letu 1996/97 že začeli delovati debatni krožki. Dijaki in dijakinje slovenskih srednjih šol so se prvič pomerili v debatiranju letos marca v Ljubljani, kjer so predstavili svoje argumente na trditev Biti drugačen, drugačna je osnovna človekova pravica.
Srečanje se je izkazalo za izjemno uspešno in je potrdilo, da sodelovanje v debatnih krožkih razvija pri srednješolski mladini kritično mišljenje, natančno izražanje, dobro poznavanje področja, o katerem razpravljajo, retorične sposobnosti in nenazadnje strpnost in spoštovanje do idej drugače mislečih.
Tokrat bodo dijakinje in dijaki iz 11 slovenskih srednjih šol predstavili vsoje argumente na trditev Lahko droge bi morale biti legalizirane, ki so plod intenzivnega prebiranja literature o tej temi. Debate so seveda odprte za širšo javnost, zato so na ogled vabljeni vsi, tako mlajši kot starejši Izolani, saj bodo pri ogledu debat zagotovo našli kaj uporabnega tudi za lastno rabo.
Srečanje bo potekalo v prostorih SGTŠ po naslednjem urniku:
Petek, 18. aprila ob 16.uri pozdrav in navodila, ob 17.uri PRVI KROG, ob 20.uri DRUGI KROG
Sobota, 19.aprila ob 10.uri TRETJI KROG, ob 12.uri ČETRTI KROG, ob 15.uri PETI KROG ob 17.30 razglasitev rezultatov
POLICIJSKA POSTAJA IZOLA vabi občane na
DAN ODPRTIH VRAT POLICIJSKE POSTAJE IZOLA
ki bo v petek, 18.4.1997 od 11.00 do 16.00 ure
Pridite in oglejte si delo na policijski postaji Izola.
Veseli bomo vašega obiska.
Komandir PP Izola Maks Turščak
Domača gostilna
Porton
KOMPLEKSPARANGAL vabi
mmmmmmmmsaa
Restavracija
0RKA•PARANGAL
Domače medne jedi, ribje specialitete in Istrska kuhinja
Dnevno sveže ribje in mesne specialitete Vsak petek odojek ali janček na žaru
PREDSTAVE V IZOLI od 17. do 24. aprila
ob 21.00
v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola
četrtek, 17. april ob 9.00
v Kulturnem domu Izola Lutkovno gledališče Maribor lutkovna predstava "URE KRALJA MINA" Vstopnina:200 Sit
od 16.00 do 19.00
v plesni dvorani Kulturnega doma Izola: SEMINAR za igralce in plesalce OZAVESČANJE SKOZI
KONCERT
znane glasbene skupine
sobota, 19. april
od 11.00 do 13.00 v Kulturnem domu Izola SEMINAR za igralce in režiserje - Branka Bezeljak "ANALIZA BESEDILA V GLEDALIŠKI PREDSTAVI Teo Tavželj "SCENOGRAFIJA"
GIB, ki ga bo vodila Ineke KNEEPSKENS (Holandija)
ob 18.00
v Kulturnem domu Izola Lutkovno gledališče Maribor lutkovna predstava ŽOGICA MAROGICA Režija: Tine Varl Vstopnina:400 sit
ob 19.00
v Galeriji ALGA v Izoli RAZSTAVA
otvoritev razstave LUTKA, avtorice Brede Varl iz Maribora
ob 17.00
na Manziolijevem trgu v Izoli Ulični teater za otroke: JOLI IN MOLI: Čudežna hišica
ob 20.00
v Kulturnem domu Izola Sipario aperto (Trsta)komedija:
ROBE DE L'ALTRO MONDO
Režija: Silvio Petan Vstopnina:500 Sit
nedelja, 20. april
ob 18.00
petek, 18. april
od 16.00 do 18.00
m klubskem prostoru Kulturnega doma Izola SEMINAR za lutkarje, učitelje, vzgojiteljice in mentorje KAKO JE LUTKA PRIŠLA DO NAS?, ki ga bo vodila Breda Varl
ob 20.00
v klubskem prostoru Kulturnega doma - razstava:
Lutkovno	gledališče
Maribor se predstavlja in razgovor z direktorjem
na kmetiji Gocan v Kortah "Gledališče na podeželju" PRIZORI IZ ŽIVLJENJA Nastop skupine iz Kolonkovca pri Trstu
ponedeljek, 21. aprila ob 10.00
v Kulturnem domu Izola Mala gledališka šola STEPS KRALJ V ČASOPISU Režija: Zvonka Radojevič
torek, 22. april ob 10.00
Tinetom Varlom
v Kult. domu Izola GLEDALIŠČE V ŠOLI
Dramska skupina OŠ Vojka Šmuc Samo Simčič:
O PTIČKI,
KI JE
UKRADLA
JABOLKO
Režija: Nadja Bizjak Prost vstop
ob 17.00 v Kulturnem domu Izola
Baletna šola Piran:
DEKLICA Z VŽIGALICAMI,
Baletna šola Pirouette Izola:
MAVRIČNI PLES Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana:
PO SLEDEH Vstopnina:400 Sit
ob 17.00
v Matični knjižnici Izola URA PRAVLJIC- Ela Peroci HIŠICA IZ KOCK -pripoveduje Aljoša Križ
ob 17.00
na ploščadi pred knjižnico -Slovenski dnevi knjige
SEJEM RABLJENIH KNJIG
ob 20.00
v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola FILMI dr. Boža Škerlja
sreda, 23. april ob 10.00
v Kulturnem domu Izola Gledališka šola STEPS Izola premiera gledališke predstave "ČAROVNICE"
Režija: Patricija Galbiati Vstopnina:300 Sit
ob 17.00
v klubskem prostoru Kulturnega doma Izola
Ob UNESCO-vem svetovnem dnevu knjige pripravlja Matična knjižnica Izola
SREČANJE Z.. Andrej Rozman Roza in Zvonko Čoh. Prost vstop •
ob 17.00
na ploščadi pred knjižnico -Slovenski dnevi knjige
SEJEM RABLJENIH KNJIG
FOTOGRAFIJE:
Gledališka šola STEPS Izola na enem od nastopov
ZIJAH	SOKOLOVIČ
odkriva skrivnosti igre udeležencem seminarja o igralcih
SKD Tabor Opčine je s predstavo HRUP ZA ODROM zabaval številno občinstvo.
Zdenko Bobek in Denis Hairshow sta izvedla FOTO HAIR SHOVV.
KOLEDAR PRIREDITEV april 97
KULTURNI DOM IZOLA
RAZSTAVE
GALERIJA ALGA IZOLA
Na ogled so skice kostumov
Mateje BENEDETTI
in fotografije
Katje GORJUP
Galerija je odprta vsak dan, razen nedelje, od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00.
V soboto je galerija odprta samo v dopoldanskem času.
< j
INSUIA
CAI.EHIJA • CAU.EHIA
Še danes in jutri so na ogled grafike priznanega ex. jugoslovanskega, zdaj pariškega umetnika in profesorja na umetniški akademiji
Vladimirja Veličkoviča
v petek, 18. aprila ob 20.00 otvoritev razstave kamnitih skulptur
Matejke BELLE
iz Koprive na Krasu.
MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Prijazno vabimo na prireditve ob
SLOVENSKIH DNEVIH KNJIGE
v torek, 22. aprila ob 13.00 uri Domen Šetar (IZUM) prestavlja računalniška sistema
COBISS - OPAC in INTERNET.
ob 17.00 uri bo pravljico Ele Peroci
HIŠICA IZ KOCK
pripovedovala Aljoša Križ.
v sredo, 23. aprila ob 17.00 Srečanje z ustvarjalcema:
ANDREJEM ROZMANOM -ROZO (gled. Ane Monroe) in
ZVONKOM ČOHOM
v četrtek, 24. aprila ob 17.00
YUMI NOSAKA PEJANOVIČ
pripoveduje o Japonski z diapozitivi in izdelovanjem origamov.
BIG
BAND
orcnestra
IN
METKA STOK
Portorož- Portorose 19.IV. 1997 ob / alle 20 30
Koncert bo v počastitev 30 letnice glasbene aktivnosti pevke METKE STOK in ob petletnici delovanja 3 BIG BAND ORCHESTRA iz Izole.
KINO ODEON, Izola Torek, 22 4. ob 20. 00
Film FLIRT, svojeglavega ameriškega režiserja Hala Hartleya govori o najrazličnejših ljubeznih ki so si med seboj tako podobne, pa čeprav se dogajajo na trehrazličnih koncih sveta, v Tokiu, New Yorku in Berlinu.
Režiser filmov Neverjetna resničnost in Amaterje tudi FLIRT posnel s standardno igralsko ekipo, z Martinom Donovanom v glavni vlogi.
FILMSKEGA V AVDITORIJU NI VEČ V Avditoriju so se odločili, da v četrtkih ne bodo več predvajali filmov iz cikla Filmskega gledališča.
KABINET NAJDENIH PREDMETOV
Galerija Loža Koper otvoritev: petek, 18. aprila 1997
Razstava KABINET NAJDENIH PREDMETOV bo nekonvencionalna. Namesto, da bi se umetniki na njej predstavljali s svojimi umetninami, bodo tokrat za spremembo v galeriji razstavljeni njihovi izbrani predmeti. Avtorica razstave Nadja Zgonik je povabila najpomembnejše slovenske umetnike iz vseh generacij, da se izmed predmetov, ki sestavljajo tkivo njihovega življenskega vsakdana odločijo za tistega, ki se jim zdi, da jih lahko najpopolneje predstavi po umetniški in po človeški plati.
Na razstavi bodo s svojimi izbranimi predmeti predstavljeni:
Mirsad Begič, Janez Bernik, Bogdan Borčič, Sandi Červek, Srečo Dragan, Milan Erič, Dušan Fišer, Jelka Flis, Gustav Gnamuš, Milan Golob, Bojan Gorenec, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, Rihard Jakopič, Andrej Jemec, Janez Jordan (nekdanji član VSSD), Bogoslav Kulaš, Sergej Kapus, Božidar Kemperle, Dušan Kirbiš, Damijan Kracina, Marko Kovačič, Zmago Lenardič, Gani Llaloshi, Robert Lozar, Živko Ira Marušič, Veno Pilon, Silvester Plotajs Sicoe, Tadej Pogačar, Marjetica Potrč, Marij Pregelj, Franc Purg, Majda Skrinar, Jože Slak Džoka, Zoru Stančič, Gabrijel Stupica, Dušan Tršar, Petra Varl Simončič, Matej Andraž Vogrinčič, Borut Vogelnik (član skupine lrwin), Žarko Vrezec, Huh\uin Wang, Zdenka Žido, Dragan Živadinov.
Fassino a Lubiana
E ormai una verita universaie quella secondo cui la posizione di una minoranza, indipen-dentemente dagli strumenti giuridici di tutela di cui dispone, e oggettivamente condizionata daH'andamento, in positivo o in negativo, che registrano i rapporti tra Paesi vidni.
Non diciamo niente di nuovo, quindi, se affermiamo che a Lubiana, ma anche a Capodistria, /so/a e Pirano, si e tirato un sospiro di sollievo aiie notizie che i/ governo dei premier Prodi stia superando con successo ia burrasca provocata dai voto suita spedizione in Aibania. Ouesto, non perche daiia spedizione aibanese - pur meritoria - noi ci si possa attendere quaicosa di concreto, quanto invece perche nessun aitro governo itaiiano fino ra si e dimostrato tanto ricettivo e disponibite ai migiioramento dei rapporti biiateraii con ia Slovenia. E, questo, certamente rientra nei campo dei nostri interessi esistenziaii. Zo/onta de/governo Prodi, che ha trovato conferma anche neiia nuova visita iampo compiuta a Lubiana dai sottosegretario agii esteri itaiiano, Piero Fassino.
Una visita, tutto sommato, annunciata, come annunciati praticamente anche i possibi/i risuitati.
in primo iuogo un accordo sul/a posizione detle rispettive minoranze. Come ebbe a dire nei corso di una conferenza stampa, buona notizie per ia iegge di tuteia deiia comunita slovena in itaiia, che ha gia iniziato i/ suo iter pariamentare. E accordo anche per quanto riguarda ia comunita itaiiana. in particoiare per quanto riguarda ia prešerna detfUnione itaiiana anche in Slovenia. LVnione dovrebbe acquisire un ruoio di coiiegamento tra ia comunita itaiiana e ia nazione madre e queiio di coordinamento per ie attivita deiia minoranza presente in Slovenia e in Croazia. Senza che ia sua funzione rappresenti una sovrapposizione o una sostituzione di queiia per iegge assicurata aiie Comunita autogestite.
Certo, un accordo non significa che possa diventare operante immediatamente. Ma e indubbio che ora ia ricerca deiie soluzioni e piu faciie.
S. S.
In margine all’ultima puntata
DEL CONSIGLIO COMUNALE DI ISOLA!
A proposito di ...ismi
C’e nella nostra esperienza di vita nelFambito di un contesto statale e in una determinata area geopolitica un passato che e diventato "memoria pubblica" e un aitro passato - anche recente - che invece ha prodotto una "memoria inconciliata". Lo ribadisce un giovane studioso storico riferendosi proprio alle vicende di queste nostre
zone di confine.
La responsabilita di cio - sempre secondo lui - cade sulla politica, perche e la politica che ha gestito e continua a gestire queste memorie.
Se i politici hanno fatto un danno - e ne hanno compiuti tanti -tocca agli esperti, storici e sociologi, nonche di tante altre categorie -rimettere le cose a pošto, riscrivere una storia nella quale trovino pošto tutte le memorie. In tal modo si potra costruire lo "Stato dei cittadini", rimettere cioe assieme democrazia, responsabilita, diritti, nazione e, per quanto obsoleto possa risultare il concetto, anche amor di patria. Tenendo conto del principio che lo Stato e la patria di tutti i suoi cittadini e che non tutti i cittadini sono uguali e che, quindi, rispondono a diverse esigenze materiali e culturali. L’altro concetto importante per una qualsiasi entita o comunita organizzata, dal Comune allo Stato, e quello deiia cultura, intesa nella sua accezione antropologica, cioe come una delle componenti essenziali di ogni sistema sociale. Di quell’
insieme di apprendimenti e di conoscenze, di quell’apparato, cioe, mediante il quale questa comunita realizza la collaborazione e organizza le proprie attivita per far fronte e cercar di soddisfare i problemi comunitari e individuali. A gestire tutti questi concetti e sempre la politica. Che li trasforma da teorici in pratici, da empirici in norme di vita e di comportamento. Usando e, a volte, abusando dell’opinione pubblica.
Oltre al danno inevitabile che ne puo scaturire, pero, il problema sa diventare serio quando, per influire sulPopinione pubblica, il politico si improvvisa esperto. O, peggio, quando 1’esperto di settore si proclama esperto di tutti i settori e si improvvisa politico.
E in quel momento che la "memoria pubblica" - quindi accettata, riconosciuta e codificata rischia di trasformarsi in "memoria inconciliata". Attraverso un processo di sopraffazione e di mistificazione.
La presenza di una comunita nazionale itaiiana nei territorio
istriano e, in particoiare, nei Comune di Isola, e - čredo -memoria pubblica. Storicamente verificata e registrata. Come non čredo esistano dubbi sulla presenza nei nostro Comune di una comunita itaiiana minoritaria, conseguenza e risultato di una verita storica. Restringere oggi questa comunita e tutto il suo retaggio storico, culturale, tradizionale, etnografico e umano entro le ristrette mura del centro storico di Isola e certamente un tentativo di trasformare quella che abbiamo definito "memoria pubblica" in "memoria inconciliata". E potrebbe anche trattarsi di un tentativo con possibilita di riuscita. Gli esempi
-	piccoli e grandi - nei passato sono tanti. In tutto il mondo. Dai cambiamenti di toponimi e cognomi operati dai vari "ismi", fino alla creazione di ghetti razziali. Neanche tanto tempo fa.
Ma, come si sa, le bugie hanno nei tempo le gambe corte e, prima o poi, la memoria pubblica torna a galla.
Perche questo discorso? Perche quando in Consiglio comunale qualcuno chiede se la circoscrizione di una scuola minoritaria deve essere limitata entro i confini delFarea definita ufficialmente bilingue, escludendo quei potenziali alunni che abitano dalfaltra parte deiia strada o deiia contrada, ci vengono in mente proprio i vari "ismi". E - per dirla nuovamente con le parole di un aitro studioso
-	e vero che non tutti gli ismi sono uguali, ma - perdio - quanto si assomigliano!
Silvano Sau
Comune di Isola
Influenza astra/e
Panoramica deil’uitima puntata dei Consiglio comunale di Isola	Foto: C. Chicco
ignoriamo iinfiuenza che ia “Hate-Bopp" puo avere su/le merit/ umane. Pero, giudicando dai comportamento dei consig/ieri iso/ani da quando /'astro e apparso nei nostro cieio, quaiche potere deve proprio averio. Ne sono testimonianza ie vicissitudini deiia ventunesima seduta dei Consiglio dei Comune di Isola. Interrotta una prima volta causa i vogatori dell"’Argo-Galeb”; bloccata una seconda volta causa Paddestramento dei cani; ha rischiato una terza bocciatura causa ia stazione di servizio “Jagodje-Nord". La terza tornata di detta seduta, in un primo momento interrotta, e proseguita in modo non troppo decoroso. A dir ii vero, assomigiiava piu a una piatea circense che a un organismo /egislativo comunale. Fortuna vuoie che ia cometa stia per abbandonarci. Se dovesse rimanere ancora per quaiche tempo neiia nostra ce/este immensita, potremmo sin d’ora iniziare a recitare tutti in coro: “Dio dacci ia nostra Celestina E quanto prima..
Gianfranco Siijan
Gemellaggio riuscito tra scuole
Venerdi 11 aprile u.s. sedici alunni della settima classe della Scuola elementare Dante Alighieri sono stati in visita alla Scuola Media statale di Cisterna di Coseano, in provincia di Udine. E questo il primo atto del gemellaggio che vuole fare conoscere realta diverse a giovani di stati differenti inseriti in una comune patria europea. L’iniziativa e partita dalla scuola friulana che ha trovato nel nostro Istituto un interlocutore per avviare comuni dialoghi di reciproca conoscenza e comprensione. Gli attori principali sono stati gli alunni delle classi II A e II B della scuola di Cisterna e gli scolari della settima classe della nostra scuola. I contatti tra ragazzi sono iniziati alcuni masi fa quando hanno cominciato a scambiarsi la corrispondenza. Venerdi scorso, invece, le conoscenze dirette con scambio di doni e un fitto programma di visite guidate. Gli alunni friulani hanno fatto conoscere a fondo il proprio ambiente cosi come 1’hanno studiato durante lo svolgimento dei programmi scolastici. Hanno presentato ai nostri ragazzi la scuola, il paese e un’azienda agricola che alleva bovini. Un programma forse troppo fitto per lasciare tempo ad una socializzazione piu libera e spontanea, per permettere ai giovani di stringere amicizie. I ragazzi isolani hanno potuto pero prendere contatto con un ambiente geografico, storico e umano totalmente diverso da quello della nostra cittadina. Tra 1’altro hanno potuto partecipare in prima persona ad un minimercato librario organizzato negli ambienti scolastici.
“I ragazzi si sono dimostrati abbastanza soddisfatti della visita, ci informa la loro capoclasse, professoressa Lorenza Bessi Micalizzi, e ho notato che cercavano di fare amicizia, anche se, per la differente eta delFentrata a scuola, i ragazzi friulani sono piu giovani dei nostri. Abbiamo avuto un’accoglienza molto cordiale e gli ospitanti erano simpatici.”
La restituzione della visita avverra il 21 aprile e i seri alunni della settima stanno preparando un programma, che comprende la presentazione del territorio e altre attivita teše soprattutto a far stare assieme e a divertire i giovani delle due regioni contermini.
Marino Maurel
I nostri allunni alla scuola di Cisterna Foto: E. Chicco
La nuova scuola elementare di Isola Foto: C. Chicco
Non c’e piu religione
Durante le ultime festivita pasquali abbiamo notato a Isola un gran numero di ospiti, soprattutto tedescofoni. Molti pure quelli dell’area friutano-veneta. II tutto, naturalmente, per la gioia degli albergatori e dei gestori dei locali pubblici. Non per coloro che gestiscono botteghe di souvenirs. Purtroppo, questi ultimi a Isola nemmeno esistono. Pero, passate te feste... gabbato to Santo. E, s/, ce ne slamo accorti subito. / prezzi nei locali pubblici, infatti, sono scattati verso l’alto con ta precisione di un orologio svizzero. Sara per Tintroduzione deli o ra legale? Avremo ta risposta 1’ultima domenica di ottobre con H ripristino dell'ora so/are.
Gianfranco Si/Jan
Attivita comunitaria
ORARIO D’APERTURA DELLA SEDE
Sala di lettura e bar sociale - Da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30.
Biblioteca - II lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19.
MANIFESTAZIONI
Sabato 19 aprile, ore 20.00, Časa di cultura di Isola.
La Compagnia teatrale “Sipario Aperto" di Trieste presenta la commedia comico brillantissima “Robe de l’altro mondo” delfautore e regista Silvio Petean.
...tutti in agitazione perche il Sindaco deve partire per 1’Argentina... ma quali strani ed imprevedibili sviluppi avra il fatal?...Una girandola di colpi di scena e ...l’immancabile lieto fine.
La manifestazione rientra nel progetto “Maratona di Teatro e Danza” organizzato dall’Unione delle organizzazioni culturali di Isola che si protrarra dali’ 11 al 30 aprile. Prevendita big/ietti p res s o la Segreteria della Comunita ai prezzi di SIT 300 (študenti e pensionati) e 500.
Martedi 22 aprile, ore 18.00, Palazzo Besenghi di Isola. Conferenza del professor A /ban o Bi d asi o Degli Imberti sul tema “Maturazione e invecchiamento dei vini”. La
conferenza rientra nella collaborazione con 1’Universita Popolare di Trieste. Ingresso libero.
Venerdi 25 aprile, ore 18.00, Palazzo Besenghi di Isola. Terza edizione della Serafa del vino nostrano con premiazione dei vini giudicati migliori dalfapposita giuria di esperti. Si invitano pertanto tutti i produttori di vini interessati alla collaborazione a prenotare la loro partecipazione alla serata presso la Segreteria della Comunita. Ingresso libero.
Sabato 26 aprile, ore 17.00, Palazzo Besenghi di Isola. Tradizionale Torneo di Briscola con ricchi premi. Si invitano gli interessati a prenotare la partecipazione presso la Segreteria o il Bar sociale della Comunita.
AVVISI
L 'Associazione COMUNITA DEGU /TAL/AN/ “Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola in vita tutti coloro che non Pabbiano ancora fatto a regolare /7 loro status di socio della Comunita presso la Segreteria di Palazzo Besenghi.
11 Mandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola Rcdattorc responsahilc:
Andrea Šumenjak
Rcdazione: C. Chicco, M. Maurel.
C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan,
A. Šumenjak
Indirizzo: via S. Gregorčič 76,
6310 Isola, Slovcnia
tel.,fax: (+386 66) 65031, 65853
Županov pa le niste pozabili, če so bili dobri ali pa slabi. Precej dopisnic ste poslali, zanimivo, da je samo na eni dopisnici prišla napoved za novega župana.
No, sreča je iz kupa dopisnic povlekla dopisnico Etien Tomažič iz ulice Osvobodilne fronte. Etien, v uredništvu Mandrača te čakata dve vstopnici za obisk prireditev gledališkega maratona, ki trenutno poteka v Izoli. Podarja pa jih izolska ZKO.
Tudi tokratna Gojkarca je gledališko obarvana. Ce pogledamo v zgodovino, ugotovimo, da je v Izoli vedno delovalo vsaj eno amatersko gledališče. Nikjer niso ohranjena imena vseh entuziastov, ki so svoja najboljša leta podarili svojim someščanom. Vsaj pet jih poiščite v križanki, imena napisana na kuponu pa pošljite na zdaj že znan
naslov TEDNIK MANDRAC,
Veliki trg 1, najkasneje do torka 22.4. 1997
VODORAVNO
1. IAG - izolsko amatersko gledališče, ime Homovec 7. čaščenje stana
16.	etolski kralj v Kalidonu, iz eusino
17.	reka v Južni Ameriki
18.	ameriška pevka Baez
19.	slovenska pistaljica Zofka
20.	rdečkast kalcdeon
21.	naslov
23.	Černeha Andrej
24.	olika, lepo vedenje
26.	reka v Angliji
27.	spretna prevara (zlasti pri kartah) 29. hrvaški Petrol
31. slov. slikar, Matija
33.	Glavina Oliver
34.	odprt železniški vagon
36.	Mateja Vardič
37.	Siljan Anica
38.	reka v S Italiji 41. velemesto v Italiji 43. češka pritrdilnica
45. rimska naselbina na kraju Trojan
48.	pogost pridevek k arabskim imenom
49.	izraelska prerokinja 51. čopasti močvirski ptič 53. mesto v Italiji
13.	oznaka, znamenje, simbol
14.	ime ladje na progi Trst - Izola
15.	čebela nam daje
22. plačilo za stanovanje 25. IAG-ime Šviligoj
28.	IAG - ime Kosmina
29.	Ingrid Lovišček
30.	IAG - ime Radojevič 32. Mahne Andraž
35.	IAG - ime Šav
36.	Maja Novak
37.	gipsar, mavčar
39.	filmska igralka - Rina, Ida
40.	Dassena Nello
42. rimska boginja zarje 44. enemu in drugemu
46.	letopis
47.	abortus
50. češko ime, slov. ekonomist Šik 52. reška knjižna založba
55.	bivši slovenski smučar Petrovič 58. Ippolito Nievo
60.	Novačan Anton
MALE ŽIVALI IN60 0NG0	KUPON št. 25
	
s coM 1^	
	
	
54. nemški pisatelj MAI - Maj
56.	pozitivna elektroda
57.	italijanski modni kreator 59. francosko mesto
61.	Onansisov vzdevek
62.	kubanski politik Raul
63.	starinar, trgovec s starinami
64.	oče
NAVPIČNO
1.	IAG - ime Sosič
2.	velemesto v Braziliji
3.	egiptovsko mesto, iz nanara
4.	reka v Angliji
5.	Kobal Umbert
6.	velika filmska nagrada USA
7.	IAG - ime Tič
8.	Verdijeva opera
9.	Tauber Otto, esejist
10.	kmetijski strokovnjak
11.	Turk Robert
12.	središče Moldavije
O čem se je govorilo zadnje dni ?
O cirkusu ? No, ja...
O veslačih ? Ma...
O rokometaših ? Nekaj že...
O bližajočih se volitvah ? Kakšno smo že udarili čez kandidate.
... Tem za pogovor je bilo dosti, gostilne so bile temu primerno polne, nesreče so bile v korelaciji s polnostjo gostiln...Edino lopovi so izstopali iz skupne druščine.
Ključavničar v marketu
Mladina se dandanes po svoje zabava. Pa so mulci pred marketom sedeli in preganjali dolgčas. V dolgačsu pa se porodijo vsakovrstne ideje. Tako je bilo tudi tokrat. Mladci so tako dobro zamašili ključavnico na vhodnih vratih marketa, da so naslednje jutro morali trgovci poklicati ključavničarja, da so odprli vrata trgovine.
Hiša brez polken
Občan Livad naproša neznanca, ki je odnesel polkna iz ograjenega prostora za smeti, da jih spet vrne na prejšnje mesto. Tam jih je namreč postavil z namenom, da jih prebarva, nikakor pa jih ni mislil odvreči.
Rokometni spor
Tudi šport ni več tisto kar je bil. Celjan se je v gostišču jasna spravil nad rokometno ekipo Lisce iz Sevnice. Povedal jim je, da ni ekipe na tem svetu, ki bi bila boljša od
laških pivovarjev. To jim je ponovil večkrat, da bodo bolje razumeli. Potem jim je še malo zagrozil, pa malo jih je žalil in zaje.... K sreči so nato kmalu prišli dečki in Celjanu prijazno ponudili prenočišče, ki ga ni mogel zavrniti.
Romantika v Arrigoniju
V parku Arrigoni je prišlo do pretepa. Dečki, ki so odhiteli na kraj so ugotovili, da so se med sabo sprli trije pripadniki moške vrste zaradi ene pripadnice ženske vrste.
Prejšnji teden so bili zelo dejavni goljufi, tatovi, lopovi...Tako so na banki ob štetju dnevnega izkupička odkrili ponarejen bankovec za 10 dolarjev, v Jagodju je neznanec izpred stanovanjske hiše odnesel šest opažev za fasado, v Ljubljanski ulici je izginilo žensko kolo znamke Lion, violičaste barve. V free shopu so zabeležili tatvino štirih sončnih očal Ray Ban. Dečki so zabelečili še tri prometne nesreče, ena se je končala s hujšimi poškodbami voznice.
IBIZA	------
SVETOVNI PRVAK* V RALLY-u 1996
IBIZA že od 15.922 DEM
(E//EREBB
-
fotooptika RIO Ljubljanska 24 IZOLA tel.: 066/ 61 403, fax: 066/ 67 044
PRIDE VSA) MINISTER?! BREZ POVEZAV Z VOLITVAMI
foto ATRFOTO
Gledališko plesni maraton se je prevesil v drugo polovico in kljub nedeljenim pohvalam vseh sodelujočih in obiskovalcev (ki v precejšnjem številu prihajajo iz sosednjih krajev) ni prebudil zaspane Izole in njenih upraviteljev. V soboto menda prihaja minister Jožef Skoljč in ni vrag, da ne bo kdo opazil, kaj se dogaja na njegovem "vrtu".
Hišne pršice, ki se nahajajo v jogiju so eden najhujših povzročiteljev alergij!	
POTEMA • sistem in postopek za čiščenje jogijev	(. Cena čiščenja: 1.980,00 SIT/kos (jogi - enojni)	\			Strokovni čistilni servis
Za dodatne informacije pokličite 23-390	1	
Začel se je predvolilni boj in v mesto je prispel cirkus. Mnogi so namigovali, da je njegov prihod zelo simboličen in to pojasnjevali z neverjetnimi obljubami, ki jih je že in jih še bo slišati v naslednjih dneh iz ust tistih, ki kandidirajo za novega izolskega župana. Padale so celo primerjave v stilu, da bo moral biti novi župan pravi vrvohodec, da bo moral kroptiti divje leve, ki so se lotili Izole, nekateri pa so celo namigovali na klovne. Vsi pa so spregledali, da je naša Izola cirkus tudi takrat, ko cirkusa sploh ni, le da je bil ta, ki se je namestil pred ladjedelnico cenejši od občinskega.
NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE
UREDNIŠTVO MANDRAČA
Tel.: 600-010, Fax.: 600-015
e-mail: MANDRAC@EUNET.SI