številka 73. TRS i, v pčtek 13. marca 1303 Te.aj XXXII! izhaja vsaki dan ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj Fouamične številke se prodajajo po 3 nvč., (6 atotink) v mrotrih tobakaraali v Trstu in okolici, Ljubljani, Oonci, Hnrajn Petru, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, AjdovSČini. Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v 6irokosti ene k Ione CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. mili-u Aei, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih ravodov Db 20 8t mm. Za oglase v tekBtu lista do 5 vrst 20 K, vsaka najina vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4§ stot. — Oglase sprejema „Inseratm oddelek uprave Bdinosti". — Plačuje se izključno le upravi Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edii oeti je moč! na ročk i na znaša za vse leto 24 K, pol U ta 12 K, 3 mc3ece 6 K —, u s naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne oaira. laiočilia na aeiBl!s£s4xiu]B .Edinosti1 stane: cslolstso £5*20. polleti Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank v.s .1 pisma se nc sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lihU UREDNIŠTVO: al. Giortfo Galatti 18 (Narodni dom> Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINM. Lastnik konsorcij lista ^Ečinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista .Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galn.ti it IS. - Poštno-hranilnlčni račun št. 8U'6"»2. ——— —=- Tel® fon itav. 1167 ■ — I . WIV|r- V/rCTI .in dr.i Ogrizoviea ter je dal prečitati djpis o BRZO J AVNE VLO I I- sklicanju °abon». V tem je prišel v sabor baron Raueh v Deselnozboreke volitve na Gcriš&em. 8premgtvu ^fa Sekcijskih načelnikov. Na- GORICA 12. Na ožji volitvi v kmetskem stala je v zbornici grobna tiiina. Rauch je volilnem volilnem okraju : Goriška okolica je —— ^cbrint n ^tli™™.! SAhnra. bilo oddanih skupno 2269 g'a*ov. Izvoljen je bil kandidat slovenske ljudske stranke Ivan Berbuč s 1136 glasovi. Kandidtt združene slovenske napredno in agrarne stranke Oblju-bek je ostal s 1133 glasovi v manjšini. TOLMIN 12, Na ožji volitvi v kmetskem volilnem okraju Tolminskem je bil izvoljen s 784 glasovi kandidat slovenske ljudske stranke Kosmač. Kandidat agrarno-napredne stranke Juretič je dobil 618 glasov. Včerajšnje naše poročilo o volilnih izidih nam je popraviti v smislu, da je dobil kandidat Obljubek v Oseku le 17 in ne 27 in v Dolu Otlici 12 in ne 13 glasov. Vrhu tega je dobil Berbuč skupno 4 glasove več nego smo mi včeraj priobčili, vsled česar je znašala večina za BerbuČa v včeraj navedenih občinah M l6V9č&uaTdolllgXbek 14 erouca in n.usmaua »u v v- ' , * ,, . , - "«.; iitv. na Goriškem za sedaj koniane. (Voliti fars « « g„otae htag*rspeSoo M, bo le še enega poslanca na mesto dvakrat izvoljenega Frankota, potem ko se bo isti •dločil za en mandat.) Rezultat goriških volitev za sedaj je torej naslednji: Italijanska stranka ima 15 mandatov, in sicer 9 liberalnih in 6 klerikalnih; slovenska stranka ima 13 poslancev in sicer 7 agrarno-napredne koalicije, 1 neodvisnega in 5 klerikalnih. Za enega slovenskega poslanca se bo vršila nadomestna volite?, ko se dr. Franko, kakor gori omenjeno, odloči za eni ali drugi mandat. Nedvomno je, da dr. Franko obdrži mandat v peti kuriji da ae odreče maudatu v velikem posestvu, katero bo torej Bvoječasno poklicano še enkrat na volišče. Op. uredništva.) Otvoritev hrvatskega sabora. ZAGREB 12. Vlada je izdala izredne odredbe za otvoritev sabor. Pred banovo palačo na trgu sv. Marka je postavljena stot-nija vojakov. V zbornici je nameščeno do 100 orožnikov. Vojaški zdravniki so pripravljeni za slučaj spopada. Vse ulice okolu zbornice bo zaprte z vojaškim kordonom. Za kordonom so ogromne množice ljudstva. Delo v mestu skoraj povsod počiva. Množica je poslance koalicije je njihovem prihodu živahno pozdravljala. Ob 11. uri je starostni predsednik BarČić otvoril sabor. Galerije so skoraj popolnoma prazne. Barčić je imenoval saborakimi deležniki dr. Markoviča, dr. Dušana Popoviča PODLISTEK. 30 KAZAKI. Kavkaska povest. — Grof LEV N. TOLSTOJ. Oleilin je stekel na hišne stopnice in odpahnil duri v vežo. Marjanka, ki je imela na sebi samo rožnato srajco, kakor ka»akinje navadno hodijo doma, je prestrašeno odskočila od vrat, se stisnila k steni in si zakrila spodnji del obraza s Širokim rokavom tatarske srajce. Ko je Olenin širje odprl duri, je zagledal v pol-temi celo visoko in lepo postavo mlade kazakinje. S hitro in poželjivo radovednostjo mladosti je nehote zapazil krepke, deviške oblike, izražajoče se pod tenko, kaiunasto srajco, in krasne črne oči, ki so s* vpirale vanj z otroškim strahom in plašno radovednostjo. „To je ona!" je pomislil Olenin. „A jih bo še veliko takih," mu je takoj zatem šinilo skoz glavo, in odprl je draga vrata v izbo. Stara mati je pred vsem rešiti diference v jezikovnem vprašanju in vprašanju zastave ter ustvariti zakonske določbe, da se po izraženi želji razširi delokrog sabora glede določitve doklad na direktne davke in sicer: al da je sabor opravičen, na predlog hrvatsko-slavonsko dal-matinske deželno vlade s posebnim zakonom nalagati na direktne davke doklade in b) da je ban teh kraljevin pooblaščen sporazumno z ogrskim finančnim ministrom najemati deželna posojila, ki se bodo amortizirala. Ker je vsa ta vprašanja v zmislu § 70 zak. člena I. iz leta 1868 rešiti le potom regnikolarnih deputacij, bo ban glede sklicanja istih stavil tozadevne predloge centralni vladi v Budimpešti. V kolikor bo s tem v točno opisanem obsegu spopolnjen zak. člen J. iz leta 1868, se vendar nikakor ne spremeni njega državnopravna podlaga, izlasti v zakonu jasno in nedvomno izraženo načelo nerazdelnosti dežel in kraljestev krone sv. Štefana, združenih v eno državno ukupnost. Že v reskriptu od 9. maja 190^, s katerim smo sklicali tedanji sabor, smo povdarjali, da treba rešiti mnogo zelo važnih vprašanj, ki bodo odgovarjala potrebam naroda. Poleg drugih zakonskih načrtov predloži vlada reformo volilne pravice. Dolžnost vlade bo tudi, da predloži zakonski načrt glede ustanovitve višega upravnega sodišča. Razvoj narodnega gospodarstva v Hrvatski in Slavoniji zahteva, da se oddelek za notranje stvari razdeli, tako da se stvari narodnogospodarske naravi izroči četrti sek- ciji, ki je bo osnovat?. Dolžnost vlade bo, da predloži saboru tozadevni zakonski načrt. Nadalje predloži vlada zakonski načrt glede reforme avtonomije me3t in občin. Urediti bo treba zakonodajnim potom tudi osebne razmere ljudskih učiteljev. Na polju pravosodja bo tudi treba raznih reform in sicer v prvi vrsti retorme zastara-nega odvetniškega in notarijatskega zakona, nadalje reformo kazenskega zakona in civil-nopravdnega reds. Velike in važne so torej naloge, ki Vas čakajo v tej zakonodajni dobi. Za to vas očetovsko poživljamo, da se podaste na delo brez strasti, da se tako važne naloge rešijo na slavo in sijaj našega prestola in našega ljubljenega hrvatskega naroda. — Čitanje re-skripta s*o poslanci stoje poslušali. Ko je ban končal, so zadoneli klici zw Živio kralj ! St r-čevičanci so vskliknili: Živio hrvatski kraij ! Bau je pozval poslance, naj se 2 njim podajo v cerkev Sv. Marka na službo božjo. Ban se je potem v spremstvu viših županov podal v cerkev, za njimi so šli poslanci. Po službi božji je ban s svojim spremstvom odšel v svojo palačo, dočim so šli poslanci v zbornico. — Na sobotni seji se bo vršila tudi volitev dolegatov za ogrski državni zbor. Jutri bo imel verifikacij ski odsek svojo sejo. Demonstracije. ZAGREB 12. (Ogr. biro.) Predpoludne so v spodnjem mestu ponovno demonstrirali dijaki, ki so imeli ob 10. uri shod. S hrupom so šli po mestu ter so skušali priti v gorenje mesto, kjer se nahaja banova palača in zbornica, policijski in orožniški kordon jih pa ni pustil dalje. Na Jelačičevem trgu se je nabrala velika množica ljudstva ter pričela klicati : Proč z banom, proč zw vlado, proč z Weckerlem, proč s Košutom ! Živela hrvatsko-srbska koalicija I itd. Policija je demonstrante razgnala. Resnih nemirov dopoludne ni bilo. Sklepna seja avstrijske delegacije. DUNAJ 12. Avstrijska delegacija je imela danes svojo sklepno sejo. Potrifianje Častniških plač v ogrski zbornici. BUDIMPEŠTA 12. „Pesti Ujsag" piše: Posl. Ludovik Hollo namerava na jutrejšnji seji poslanske zbornice govoriti o ureditvi častniških plač, nakar mu takoj odgovori ministarski predsednik dr. Weckerle ter pojasni stališče vlade v tem vprašanju. Kralj Alfonz v Barceloni. BARCELONA 12. „E1 Liberal" potrjuje, da je v noči od 10. na 11. t. m. na obali Ma-rezano na osamljenem kraju eksplediral peklenski stroj, ki je bil položen v cev namenjeno za kanalizajo. Cev se ]e razletela prov-zročivši več Škode. Zaukazano je bilo, da se odstranijo vsi sledovi eksplozije, in da se stvar zataji. Oblastni je se nočejo o tem izjaviti in pravijo, da je bila stvar neznatna. BARCELONA 12. Govori se, da se je včeraj zjutraj ob 3 dogodila blizu luke eksplozija, ki je provzročila neznatno škodo. Kralj Alfonz se povrnil v Madrid. MADRID 12. Kralj Alfonz se je ob 10. uri 45 min. predpoludne povrnil semkaj. MADRID 12. S kraljem so dospeli semkaj poleg avstroogrskega poslanika grofa Wel-sersheimba tudi kontreadmiral Ziegler in devet častnikov avstroograke eskadre, ki bodo kraljevi gosti. Kraljica, kraljica-mati in ostali členi kraljevske rodbine, ki so prišli na kolodvor vsprejet kralja, so pozdravili kontread-mirala in druge častnike avstroogrske eskadre ter so se 2 njimi najprisrčneje razgovarjali. Ulitka, takisto v sami srajci je sključena, s hrbtom proti njemu, pometala pod. „Dober dan, majčica! Prišel sem zaradi stanovanja..je pričel. Kazakinja je, ne da bi se zravnala, obrnila k njemu strogi, a še vedno lepi obraz. „Kaj si prišel ? Ali se nam hpčeš smejati 1 Al Jaz se tebi smejam! Crna kuga na-te!" je zavpila in ga gledala po strani izpod namršenih obrvi. Olenin je spočetka mislil, da bo utrujena, hrabra kavkaška četa, katere član je bil, povsod, posebno pa od kazakov, vojnih tovarišev, sprejeta z veselem, in zato gaje osupnil takšen sprejem. Ne da bi se razburjal nad tem, je hotel pojasniti, da hoče plačati za stanovanje, a stara mu ni pustila izgovoriti. „Po kaj si prišel? Kaj te je grdobe treba? Ti s tvojim oskubljenim rilcem! Le čakaj, da pride gospodar, on ti že pokaže tvoj prostor! Ne potrebujem tvojih umazanih denarjev! Kako pak! Kaj takega še ni bilo! S svojim grdim tobakom mi bo zakadil dom, potem pa hoče plačati denarje. Take gnusobe se ni bilo ni- koli! Razstrelili naj bi ti srce v životu!" se je drla in prekinjala Olenina. „Kakor ie videti, ima Vanjuša prav!" |si je mislil Olenin. „Tatarje spodobnejši." In spremljan od zmerjanja matere Ulitke, ie šel iz izbe. V tem trenutku je Marjanka, kakor je bila: v sami srajci, a obraz že gor do oči zavezan z belo ruto, nepričakovano smuknila mimo njega iz veže. Z bosimi nogami brzo bijoč po stopnicah je j stekla dol; potem se je ustavila, se s smejajočimi očmi hlastno ozrla na mladega moža in izginila za vogalom hiše. Trdna, mladostna hoja, plahi pogled svetlih oči izpod bele rute in pravilnost krepke postave lepega dekleta je Olenina zdaj še bolj zadela. „To mora biti ona," je pomislil. In zdaj je mislil Še manje na stanovanje in, vedno se oziraje za Mar-janko, je prišel k Vanjuši. „Da, dekle je tudi tak divjak!" je dejal Vanjuša, ki je imel še vedno svoj križ z vozom, a je bil že malo boljše volje. „Kakor žrebč na stepi! La femme!" je dostavil s povzdignjenim, slovesnim glasom in se zasmej&l. ! " (Da^je.) S kolodvora so se častDiki podali v svoja stanovanja. Zvečer bo v kraljevi palači na čast gostom večerja. Pred večerjo izroči kralj Alfonz avstroogrskim častnikom red za zasluge na polju mornarstva. Angleški kralj v Biarritzu. BIARRITZ 12. Kakor se sliši iz dobro-obveščenega vira, je angleški kr*lj opustil svoj načrt glede križarenja po Sredozemskem morju ter se sredi meseca aprila vrne v London. S potoma se par dni ustavi v Parizu. Romunska narodna banka. BUKAREŠT 12. Narodna banka je znižala diskont na menice od 6 odst. na 5 odsjL .in lombardne obresti od 6 in pol na 3 in ! pol odst. Maroko. 1 TANGER 12. Iz južnih notranjih krajev ! dežele prihajajo pisma, da je bil šerif Big-jSoos, ki vživa velik ugled, proglašen sultanom. — PARIZ 12. General D" Amade je l»rzo-javil, da je prejel od Mulej Hafida in vodi-j teljev njegove mehale pisma, v katerih prosijo j za mir. Rodova Glauis in Tonguii sta formalno nudila, da se podvržeta. Minister Praiek. 1 OLOMUD 12. Danes zjutraj je dospel ; semkaj minister Prašek. ! Enketa za saniranje deželnih financ. DUNAJ 12. Magiatratni asesor dr. Pitacco iz Trsta je govoril o posebnih razmerah Trsta ter naglaSal potrebo saniranja financ, na da bi se oškodovalo avtonomijo. V Trstu izvršuje država itak razsežno praktično kontrolno pravico. V Trstu bi se definitivno saniralo finance le s tem, da bi se izročilo hišni davek. Trst bi soglašal v tem, ako bi vlada prevzela polovico bremen ljudskega šolstva. Dohodek od povišanja davka na žganje bi bilo treba razdeliti po konsumu, vendar z c žirom na posebne finančne razmere po;edinih dežel kakor d. pr. stroškov za bolnišnice in sanitetne stroške v Trstu. Proračunski odsek avstrijske poslanske zbornice. Dunaj 12. Odsek je rešil poglavje : ministerstvo za deželno brambo. Tekom debate je minister za deželno brambo obširmo razpravljal o razmerah deželne brambe in orožništva ter naglašal, da ne bo možno naenkrat izvesti uvedbe dveletnega službovanja, ne da bi se znatno povišalo rekrutnoga kontingenta, kajti za to so neobhodno potrebne gotove priprave, izlasti bo treba intenzivneje izobraževati podčastništvo po poklicu ter dvigniti njega kvaliteto in kvantiteto. Dveletno službovanje ne prinese sicer nikakega zmanjšanja skupnih stroškov, pač pa enakomerno razdelitev istih na veče število vojni dolžnosti podvrženih. Ponesrečena paralela. Nekje smo čitali sentenco, da v človeškem življenju je vsaka premijera prav za prav — repriza. Ta sentenca je modra in resnična. Vsaki dogodek, pa naj se zdi ie tako originalen in nov, je vresnici le posnetek, ali nova izdaja kakega dogodka, ki seje že kedaj pripetil. Na to sentenco smo se spomnili, ko smo čitali v „Slovencu" to-le modrovanje pod naslovom „Z a dr. S u s te r-šičem in dr. Gregorčičem dr. La- „Ze zadnjič smo poročali, da so pogajanja med Slovani in Italijani glede volivne reforme za istrski deželni zbor uspela. Novi volivni zakon, ki bo sprejet na podlagi tega kompromisa, je gotovo za Slovane še vedno krivičen. A bilo je, kakor piše tržaški d ne v nik, nemogoče vsled pritiska razmer za Slovane kaj več doseči. Tudi mi smo tega mnenja. Vendar pa si ne moremo, da ne bi svoji bravcev opozorili na neko dejstvo, katero nam kaže, kako nedosledna je „Edinost". Ko je bila sprejeta volivna reforma za državni zbor, je napadala dr. Susteršiča, da je izdal štajerske in koroške Slovence. No seveda takrat menda ni bilo nobenega „pritiska razmer". Prišla je na vrsto volivna preosnova za goriški deželni zbor. Tudi ta ni pravična za Slovence in zato je tržaški dnevnik v svoji solzarski jezi ljuto napadel dr. Gregorčiča, češ, da je on izdal goriške Slovence. O kakem pritisku razmer tudi tukaj ni bilo govora. In sedaj imamo zagotovljeno volivno preosnovo za istrski deželni zbor, ki je tudi krivična Slovanom. Mi smo mis'iti, da se bodo zdaj gospodje okoli tržaškega dnevnika kar utopili v svojih solzah. Ssj jim je litra vendar najbližja. A zapihala je burja, huda tržaška burja, in posušila vse solze. Miti ena solza ni kanila iz oči teh gospodov, • -.v.. : 7 Stffti.. II »EDINOBT« &t. 73. V Trstu, dne 13. marca 1908 ki se sicer tako radi solzijo. Pač pa so vendar enkrat spoznali, da narodnim voditeljem „vsled pritiska razmer" ni možno vsega doseči. Če bi mi hoteli biti zlobni, bi s prav isto pravico, kakor je tržaški dnevnik napadal dr. Šusteršiča, da je izdal Staierce in Korošce, in dr. Gregorčiča, da je izdal končane, smeli trditi, daje dr, Laginia izdal istrske ne samo Slovence, pač pa tudi Hrvate, Zopet imamo en dokaz, da so razmere veliko močnejše, kakor puhle fraze in solzarska politika tržaškega dnevnika." . Umejemo prizadevanje „Slovenca , da bi dra. Laginjo potisnil v paralelo z drom. Susteršičem in drom. Gregorčičem, ali z drugimi besedami, da bi s svi tlim ščitom značajnosti, rodoljubja in modrosti voditelja istrskih Hrvatov pokril zmote in grehe na Škodo našega naroda, ki sta jih storila dr. Šusteršič in dr. Gregorčič ob volilni reformi za državni, oziroma za deželni zbor goriški. Posku3 te paralele je pa le repriza poskusa, ki ga je uprizorila „Gorica" v obrambo fa-moznega novega volilnega reda za Goriško, ki sta ga dogovorila dr. Pajer in dr. Gregorčič. Ali, kakor je temeljito ponesrečila premijera v „Gorici" tako je ponesrečila tudi repriza v „Slovencu". Pred vsem se moramo zavarovati proti podtikanju kakor da se mi le glede Istre sklicujemo na „pritisk razmer", a ne priznavamo tega glede državnozborske in goriške volilne reforme. Tudi mi znamo računati z razmerami in nismo nikakor proti zdravemu oportunizmu, proti takemu namreč, ki hoče dosezati narodno korist in ki ne pozna ozirov ca nikako strankino korist. Takov oportunizem je na strani dra. Laginje, ni pa bil na strani dra. Susteršiča in dra. Gregorčiča. Glede državnozborske volitve smo lahko povsem kratki. Dr, Šusteršič ni hotel delati na to, da bi se na Koroškem mesta in in-dustrijalni kraji izločili iz Bkupine kmečkih občin in je s tem spravljen v nevarnost edini mandat, ki ga imajo koroški Slovenci. Zahtevo, da bi se tudi na Koroškem mesta izločila iz skupine kmečkih občin, je bilo zastopati tem laglje, ker se je tako faktično zgodilo v drugih provincijah. A zakaj se dr. Šusteršič ni zavzemal za to zahtevo, bi je za koroške Slovence naravnost življenjske važnosti ? Morda iz ozirov na narodno korist ? ! Tega si menda ne bo upal trditi niti „Slovenec" sam. Razlogi, ki so vodili dra. Susteršiča, so na dlani, so — strankarske naravi. Računal je namreč, da bi tako ločitev — ako bi se zavzel zanjo na Koroškem — moral priporočati tudi na Kranjskem, vsled če3ar bi tudi kranjska mesta dobila par svojih mandatov. To pa je šlo v navskrižje z njegovimi strankarskimi interesi na Kranjskem, Hotel je svoji stranki ojačati pozicijo s tem, da jej osigura vse kranjske mandate, kar pa je bilo zopet možno le s tem, da so ostala mesta priklopljena kmečkim občinam, kjer se mestni glasovi utapljajo v morju ti-sočev glasov kmečkih občin. Pri dru. Suster-šiču je torej ozir na strankino korist nad-vladoval ozir na skupno narodno korist. Takov oportunizem odklanjamo mi in ga ne opravičuje niti „pritisk razmer". Jednako je tudi dr. Gregorčič ob sklepanju volilne reforme za Goriško podredil narodno korist svoji strankarski koristi, dočim ima dr. Laginja le korist naroda pred očmi. Razlika med postopanjem dra. Lanje in onim dra. Gregorčiča je ne le velikanska, ampak tudi jasna, eklatantna. Ta razlika nam stopa pred oči, ako si damo odgovora na vprašanje : koliko so goriški Slovenci na boljem po Gregorčičevi reformi in koliko pridobe istrski Hrvatj e in Slovenci po kompromisu?!! Odgovor je kratek: istrski dogovor ne prinaša še popolne pravice, ali je velik korak na bolje; goriški Slovenci pa so tam, kjer so bili pred reform o. V Istri se že numeriino razmerje med poslanci obeh narodnosti nerazmerno zboljša za nas, Še pomembneja pa bo sprememba v položaju naših v meritornem, stvarnem, kvalitativnem pogledu. Italijani v Istri imajo dati iz rok sukno in škarje, ki so ju doslej rabili poljubno, in se bo odslej krojilo le v sporazumljenju po načelu: dam, če mi daš! Istrski kompromis jamči, da ne bodo mogli Italijani ničesar sklepati na škodo Slovanov ne na kulturnem, ne na šolskem, ne na polju deželne kulture, ne v občinskih stvareh. Dočim so doslej Italijani svobodno uveljavljali svojo voljo tako v deželnem zboru kakor v odboru, bo pa odslej Hrvatom in Slovencem dana možnost, da bodo preprečali vsaki sovražen jim sklep! Iz kratka : istrski Hrvatje in Slo venci stopijo iz stanj a popolne obnemoglosti in brezpravnosti v položaj, da bodo mogli izdatno braniti svoje vsestranske koristi. Pa še nekaj, kar je neprecenljive važnosti : narod naš v Istri dobi sredstev in oddihljaja za delo v svojo kulturelno in go-spTfiarsko povzdigo. Rekli smo že, da istrski kompromis ne prinaša še vsega, do česar imamo pravico in kar moramo doseči prej aii slej, ali to je neutajljivo, da vspeh dra. Laginje in tovarišev pomenja velik korak na bolje! Tega pa se pač ne more reči o Gregorčičevi volilni reformi na Goriškem. V čem te je staqje obrnilo na bolje ? V numerič- nem razmerju ne, ker je ostalo pri starem. Na kake kavtele proti majoriziranju od strani Italijanov pa tudi ni mislil dr. Gregorčič. In če bi se zgodilo, kar se je že zgodilo (in kar je imelo toli tragične posledice za pokojnega sicer blagega 'nadškofa Zorna) in kar bi se tudi v bodoče moglo zgoditi pod „pritiskom razmer", da bi prišel namreč v zbornico tudi nadškof, potem bo mogel deželni zbor {ukrepati brez vsacega obzira na zastopnike — večine prebivalstva v deželi in na neizmerno škodo tega poslednjega! Novi volilni red za Goriško ni prinesel torej za Slovence nikakega poboljšanja, marvečpo-slabšanje za njihovo bodoč nfo s t. Ko goriški Slovenci dosežejo svoj veliki cilj, ki ga morajo imeti pred očmi, ko preide namreč mesto Gorica v njihove roke, kar se mora zgoditi, ker celo Furlani sami priznavajo, da Gorica pripada slovenskemu delu dežele, tedaj jim odpade velika pridobitev, ki bi jim bila gotova, da se ni dr. Gregorčič zaplel v Pa-jerjeve mreže in privolil, da se mesto goriško priklopi za deželnozborske volitve furlanskim mestecem. Zastopstvo, ki bi je Gorica morala imeti v deželnem zboru, bi z mestomvred prišlo v slovenske roke. Ta pridobitev je izgubljena za nedogledne čase, ker je dr. Gregorčič ob sklepanju volilne reforme radi svoje in svoje stranke pozicije žrtvoval interes naroda. Ša več! S priklo pijenjem mesta goriškega furlanskim mestecem je dr, Gregorič izdal celo interes svojih istomišlje-nikov v Furlaniji. Da ni bilo tega prikloplje-nja, bi danes — kakor kažejo ravnokar izvršene volitve — klerikalci zastopali furlanska mesta. Tako pa jih zastopajo in jih bodo zastopali italijanski liberalci. Mi vemo tudi, da so bili vodje furlanskih klerikalcev razsrjeni na d.ra Gregorčiča radi volilne reforme. Stvar 6toji torej tako : v Istri velik k )rak naprej po katerem se po; icija Hrvat o ' in Slovencev utrdi, korak iz zanemarjenosti in brezpravnosti nasproti boljši bodočnosti in jednakopravnosti. Na Goriškem pa še celo nazadovanje. Goriška volilna reforma pomenja izdajstvo na škodo pozicije goriških Slovencev. Preko te resnice ne po-morejo „Slovencu" vsi neslani dovtipi na našo adreso, ki pa imajo le ta efekt, da se jim mi — smejemo 1 Z volilno reformo v Istri je dr. Laginja tako vzvišen nad dr.om Susteršičem in drom Gregorčičem, da more le skrajna drznost postavljati prvega v paralelo s tema poslednjima. Dr, Laginja ni šel za dr.om Gregorčičem, marveč je šel svojo pot navegori, ki mu jo je diktiralo čisto rodoljubje, ki ne pozna ne osebne ne — strankarske koristi. Repriza v „Slovencu" je ravno tako ponesrečila avktorjem na škodo kakor premijera v „Gorici. Dr. Laginja ne hodi ne za dr.om Susteršičem in ne za dr.om Gregorčičem, pač bi bilo želeti v pravem interesu naroda slo-vensko-hrvatskega, da bi dr. Šusteršič in dr. Gregorčič hodila po poti za dr.om Laginjo ! ! Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. Zadarski „Narodni List" poroča z Dunaja, da se je te dni v ministerskem predsedstvu vršilo med ministerskim predsednikom baronom Bečkom, voditeljem dalmatinskega namestništva, dvornim svetnikom Tončićem, podpredsednikom zaderskega finančnega ravnateljstva Hočevarjem posvetovanje radi dalmatinskega jezikovnega vprašanja. Vspeh konference še ni znan, toda iz govoric, došlih v javnost, se zamore posneti, da vlada res namerava rešiti to vprašanje. Železnica Donava-Jadransko morje- „Corriere d'Italia" poroča, da je francoska vlada že naznanila velevlastim, da bo pomagala Srbiji izposlovati koncesijo za gradnjo železnice Donava - Jadransko moije. Omenjeni list pravi tudi, da v sindikat te železnice stopi tudi največi italijanski bančni zavod „Banca d' Italia" in še nekoliko drugih italijanskih manjih denarnih zavodov. Sama vlada poživlja omenjene zavode, naj sodelujejo na tem podjetju skupno z francoskimi bankami, češ, da ima Italija gospodarski in politični interes na tem, da se njeni kapitalisti vdeležujejo velikih podjetij na Balkana. Hrvatska. Eksekutivni odbor hrvatsko-srbske koalicije se je konstituiral. Predsednikom je bil izvoljen dr. Vladimir Nikolić Podrinski, zapisnikarjema dr. Surmin in dr. ŠiSič. Frankov odstop. Po Frankovem odstopu je bil izvoljen predsednikom starčevičanske stranke dr. David Starčevi«?, podpredsednikom dr. Mile Star-čevič, tajnikom pa dr. Horvat. Ob enem je dr. Frank izjavil, da izroči uredništvo „Hrv. Prava" Mili Starčeviču in Pavletiču. Frank je baje odstopil radi tega, ker se je bilo bati razdora v stranki sami. Ožje volitve za sabor. Na ožjih volitvah za sabor minolega torka se je Število poslancev srbske samostalne stranke povišalo za štiri. Radikalni Srbi, ki so bili upali dobiti dva mandata, so v vseh 5 volilnih okrajih propadli. Vspeh teh volitev dopolnjuje torej sijaj zmage hrvatsko-srbske koalicije. Le-ta se sestavlja iz: 23 pmvašev, 19 samostalnih Srbov, 9 členov avtonomnega kluba, 4 napredojakov in i brez stranke, skupno torej 56 členov. O gr s ka. Obsodba radi dogodkov v Černovi, Kazenska razprava o znanih krvavih dogodkih v Černovi je končana in v sredo je bila proglašena obsodba. Obsojeni so bili vsi obtoženci, razun desetorice. Ivan Javorka je obsojen na dve leti težke ječe. Sestra znanega slovaškega mučenika župnika Hlinke je obsojena na triletni zapor in je bila takoj odvedena v zapor. Ostali so obsojeni v ječe med enim in dvemi leti. Branitelji obsojenih so vložili utoke radi previsoko, državni pravdnik pa radi preblago odmerjene kazni. Tistim pa, ki so dali — o čemer bomo še govorili — brez vzroka streljati na nedolžne žrtve, se gotovo ne skrivi noben las. To je madjarska justica I Madjari napenjajo žico do skrajnosti, ali pride čas, ko žica poči in potem pride čas temeljitega obračuna za Madjare, saj se že danes zgraža ves civilizo-vani in humani svet nad zločine njihove — justice ! 1 _ Rusija. Pomiloščenje Steselja. Zdravje generala Steselja se je po obsodbi tako poslabšalo, da bi težko preživel desetletni zapor. Zato je prosil carja, naj ga pomilosti, da se zamore zdra?iti. Drobne politične vesti. Sklicanje kranjskega deželnega zbora. „Narodni Listy" javljajo iz zanesljivega vira, da bosta deželna zbora moravski in kranjski sklicana še tekom tega meseca. Z ozirom na to Be sestane državni zbor še le meseca aprila. Cesar na velikih vojaških vaj ah. Velikih jesenskih vojaških vaj v Zapadni Ogrski se cesar udeleži osebno. Za časa vaj bo cesar bival v Vesprimu v škofij Bki palači. „Orient-Rundschau" odvzet poštni debit za Bosno. Bosansko-hercegovska vlada je odvzela poštni debit za Bosno in Hercegovino perijodičnemu listu „Orient-Rundschau", ki izhaja na Dunaju. Druga protupoljska predloga v Pruski. Iz Berolina poročajo, da predloži vlada pruski poslanski zbornici drugi protipoljski zakonski načrt, s katerim se ima preprečavati parceliranje posestev v poljskih pokrajinah. Dnevne vesti. JP. n. gg. odborniki političnega društva „Edinost" se najuljudneje vabijo k odbor ovi seji, ki se vrši v soboto dne 14. t. m. ob 7. uri zvečer v pisarni gg. dr. Gregorin-a in doktorja Slavika. Predsedništvo. Javni shod v GropadL V nedeljo ob 3 uri popoludne se bo vršil v Gropadi v prostorih g. Milkoviča javen shod, na katerem bo poročal g. državni poslanec dr. Rybdr o tamošnjem šolskem vprašanju. Prvi koncert Dimitrija Slavjanskega-Agrenjev bode, kakor že nazuanjeno v petek 20. t. m., drugi pa v nedeljo dne 22. t. m. Za oba koncerta vlada, kakor čujemo veliko zanimanje; ni se temu pač čuditi, saj Slav-janski je nam star znanec. Videli ga bomo te dni žalibog zadnjikrat, ker hoče Slavjanski s tem-le svojim turnejem zaključiti svoje slavno petdesetletno umetniško delovanje. Jutri objavimo bogati v spored obeh koncertov. Ni bilo treba! Gospod Gorenjec, lastnik slovanske knjigarne v ulici Valdirivo, je dal očistiti blato, ki so ga lahonski kulturo-nosci nametali na slovensko tablo nad vratmi knjigarne. Mi pa bi bili lepo pustili blato v dokaz 2000 letne lahonske — bruture ! P. S. Kakor se nam poroča, se lakonski hišni postniki — že ob oddajanju pritličnih prostorov zavarujejo proti eventuelnim slovenskim napisom! Po našem mnenju je to postopanje zelo drzno, a je ob enem tudi — smešno. Slovani bodo s tem le prisiljeni najemati prostore le v hišah Slovanov in — pametnih Neslovanom. Le nadaljujte lahončiči — tudi „Narodni dom" je navstal vsled vašega pritiska! Nova razprodaja našega listajo v ul. Caserma št, 11. NevroSljive poštne pošiljatve. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je do-poslalo seznam tistih priporočenih in navadnih poštnih pošiljatev, ki so bila meseca fe-bru vaija 1908 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so jim odpošiljatelji neznani. Ta seznem bo priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem listu. Znižane voznine za krmo. Minister-sko predsedstvo razglaša : Povodom bede, navstale vsled raznih elementarnih katastrof v minolem letu v več okrajev Kranjske in Istre, so avstrijske državne železnice, in druge v njih obratu nahajajoče se lokalne železnice dovolile olajšave v cenah za prevažanje najvažnejih krmil, ako jih naročajo občine, ki trpe bedo. Potres. Sismografični (potresni) aparati tukajšnjegega pomorska observatorja so včeraj zjutraj zaznamenjali bližnji potres. Začel je ob 10 3o' 14'' ; dosegel je maksimum ob 10 j 31? 31" in končal 11 20' 6", Pošta za avstrijske vojne ladije. Pisemsko pošto za avstrijske vojne ladije se ! bode odpošiljalo od poštnega urada v Trstu 1 v Gibraltar vsak dan od 15, do 21. t. m. ob 5.26 pop. ; potem v Malago vsak dan od 22, do 28. t. m. ob isti uri. Izredni občni zbor Dramatičnega društva v Trstu se vrši nocoj ob 8. uri v dvorani „Trgovsko obrtne zadruge", via S. Francesco št. 2. Na dnevnem redu je proračun za prihodnjo sezono* Ker je zborovanje velike važnosti, naj se ga blago-vole vdeležiti gg. člani polnoštevilno. Tržaška mala kronika. Hijene pogorišča. Predvčerajšnjim zjutraj okolo 10. ure je izbruhnil požar v skladišču pohištva Viktorija Vossila v ul. Cavana. Ogenj je bil kmalu premagan, a večjo škod® je še storila voda, ki je pokvarila vse mobi-lje, tako da je imel gospodar — sicer zavarovan — škodo čez 10000 K. Redarji so pa aretirali nekega Petra 8. iz Sežane, ki je hotel vkrasti nekoliko predmetov, ki so ležali na kupu pred pogoriščem, Tatovi polenovke. Včeraj zjutraj okolo 4. ure je bil aretiran Josip C., iz Pulja, ker je bil ravnokar vkradel dve polenovki na krovu lloydovega parnika Gralatea, ki je zasidran ob Josipinovem pomolu. Pridržali so ga na razpolago sodišču. Koledar [In vreme. — Danes : Evfratija dev. — Jutri: Matilda vdova. — Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 11° Cela. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura m&lo spremenjena. Počasno razjasnenje. Porotno sodišče Radi zločina umora. Ko je zvečer dne 11. septembra 1004, okolo 9 in pol uro šel zidar Fran Decina, doma iz Rovere della Luna (na Trentinskem), po glavni openski cesti, ki vodi skozi vas v Sežano, je bil naenkrat napaden od nekega individua in ranjen z nožem na desni strani vratu. Decina je utegaii le zakričati: „Na pomoč, Jezus Mariia !" in po par korakih sejje zgrudil mrtev na tla. V tem trenotku, ko se je vršil umor, šla sta po tej poti Fran Bratos, oče in sin, ki sta videla, kako je napadalec nekaj časa zalezoval svojo žrtev, se potem nji urno približal od zadej in zadel ji smrtno rano. Ko sta videla, da se je napadenec zgrudil na tla, zdirjala sta za ubijalcem, da ga ulovita ; toda isti je uše!. Med begom je pa zgubil čepico in še malo naprej bodalo, dolg 12 cm, ki je imel krvave sledi. Čepico so spoznali kakor lastnino nekegd delavca, Marka Filipovića ; ali izvedelo se je tudi, da ravno v isti noči, ko se je vršil zločin, je bil Fiiipovič zamenil v šali svojo čepico z ono nekega hrvatskega delavca, ki je stanoval pri Ivanu Ravberju blizu Opčin. Sli so po niega, a isti je bil že izginil koj drugo jutro neznano kam. Dolgo se ni vedelo nič o tem delavou, dokler ni lanskega leta žandarmerija v Kol-britzu na Koroškem poizvedela potom nekega Ant. Peternela, da je isti tačas delal pri gradnji tamošnje železnica. Tako so ga aretirali. Bil je isti današnji obtoženec Ivan Vukelić, 25-leten zidar, doma iz Grmića pri Cerkvenicah na Hrvatskem. Obravnava se je vršila včeraj r red porotniki. Predsedoval je sodni svetnik Clarici, prisednika sta bila svet. Pariaini in taj. Comel; obtožbo je zastopal namest. drž. pravdnik dr. Zumin ; branil je odvetnik Pe-tronio. Obtoženec je tajil, da bi bil on oni ubijalec, in trdil, da on tedaj sploh ni bil na Opčinab. Tedaj da je delal v Bosni, ne da bi znal povedati kje. Predsednik mu je pokazal čepic:), ki se nahaja v sodni shrambi, obtoženec je zanikal., da bi bila ista njegova. Zaslišane priče so bile v protislovju in nihče ni spoznal v obtoženem onega Vukelida iz Opčin, razun Katerine Sosič, ki pravi: „Zdi se mi, da je on" in potem : „Da, da, sam prav gotove". Izvedena zdravnika dr. Xydias in Pasho-vich sta izrekla na podlagi svojega petmesečnega opazovanja, da je obtoženec sicer duševno abnormalen, ne da bi se dalo pa najti v njem znake epilepsije ; nikakor ni bolan na umu. Zdravniška pericija pravi, da je bil nož zaboden s silnim udarcem, prebodel zadnji vratni Členek in prerezal srčno žilo nad desno ključnico. Niti najhitrejša pomoč bi ne bila mogla rešiti umorjenca. Sodni dvor je sestavil dve vprašanji na porotnike, prvo glede umora, drugo glede uboja. Javni obtožitelj je skusil dokazati istovetnost morilca z današnjim obtožencem, do* čim je branitelj svaril porotnike pred sodbo, ki bi se opirala na golem dozdevanju. Porotniki so Be po resumeju predsednika umaknili v posvetovalnico, kjer so ostali čez uro. Prvi porotnik je potem prečital verdikt, s katerim se je prvo vprašanje glede umora zanikalo zdnein3dain drugo vprašanje glede uboja tudi zanikalo s 7 ne in 5 da. Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor oprostil obtoženca. v Trstu, 13. marca 1908 3EDINOST« štev 73 Stran III Obravnava je pričela ob 9. zjutraj in trajala s presledkom 3 ur do 8 in pol zve ier. — Danes nadaljuje obravnava radi zločina umora, ki je bila prekinjena predvčerajšnjim. Naše gledališče. DEBORA. (K uprizoritvi v nedaljo dne 15. t. m.) Glavna figura v igri je D e b o r a, ailada, lepa judinja, ki se je vnela v Btrastni ljubezni za kristjana Jožefa, ki trpi za to svoio ljubezen neizmerne muke, in ki slednjič iz težkega boja 8 seboj samo, boja med liu-frezoijo in sovraštvom, blagoslovom in prokletstvom, izide zmagoslavno — plemenita, vzvišena junakinja. Vloga Debore je silno avaležna; do mogočnih dramatičnih momentov se popenja, krasni efekte si daj o doseči ž njo. Mila, nežna v ljubezni — divja, strašna v sovražtvu; uboga, trpeča ženska na eni strani, ponosna, mirna heroinja na drugi — tako stoji pred nami Debora v odsevu idealne luči, s katero jo je obsvetlil pesnik. V dno duše pretrese gledalca njena 3trašna kletev, ki jo izreče nad Jožefom : Potikaj se po zemlji, kakor mi, Naj svet te zaničuje, kakor nas. Prokleta zemlja, ktero boš oral. Z nevero naj poplača ti nevero! Prokletstvo ! v tretji rod prokletstvo! Kakor govoril rod je moj na gori Ebal, Izrekam trikrat: Amen, amen, amen! Na koncu igre pa se vzdignejo njene roke v blagoslov njega, ki ga je nekoč proklela, izginil je iz njenega srca ves srd in r se sovraštvo... Le do ljudi ljubezni večna iskra Mrli še v pepelišči mojih prs. . Igralka takega zanosa, temperamenta in take silne izrazitosti kakor jo ima Danilova, more res napraviti iz Debore nekaj sijajnega, in ne prišteva ona Debore zaman med svoje najlepše kreacije. V Ljubljani je dosegla v tej vlogi svoječasno prave triumfe. (Dalje jutri,) Društvene vesti. Tržaška podružnica „Slovenskega plan. društvavabi vse svoje cenj. člane in njih obitelji na celodnevni izlet, ki ga priredi v nedeljo dne 15. marca v Oglej. Vspored : odhod iz Trsta ob 5.47 uri zjutraj z južno železnico do Villa Vicentina, potem peš skozi Monastero v Oglej. Obisk muzeja itd. Povrat zvečer (reditelj zleta Dr. M. Pretnar). V slučaju neugodnega vremena se izlet preloži na prihodnjo nedeljo dne 22. marca. Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu poživlja pevce ca postvetovanje, ki se bo vršilo danes v petek 13, t. m, ob 8 in pol uri zvečer v lastnih prostorih. Pevski zbor se preseli z daem 15. t. m. v Prelogovo hišo blizo cerkve, kjer je bil poprej redarstveni komisarijat. Pevske vaje se bodo vršile ob sredah in petkah od S. do 10. ure zvečer. Vsprejemajo se tudi nove moči. Kdor želi pristopiti, naj se zglasi ob pevski vaji. Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju bo imelo danes Bvoj IV. redni občni zbor ob 7 in pol uri zvečer v restavraciji ,.Zum grunen Tor", VII. Lerchenfelder-strasse 14. Barov!. Zavodu sv. Nikolaja eo v mesecu rebruvarju dopoalali sledeči č. gg. in korporacije : Njega Jasnost princ Hchenlohe. c. kr. namestnik K 100% Pus. v Laškem občina Selce pri Škofji Loki, občina Zagorje ob Savi po 20 K, Zapanstvu: sv. Peter na Krasu, Avče, Osek, Honej, Šempas pri Gorici po 10 K, Schweiger Fr., dekan Leskove Zupan župnik v Dolini, Ulčnik župnik Dolič (Štajersko), J. Kalan, župnik po ured. ,,Zarje" po 10 K, Pirh Josipina, Filer Vac-*av žup. Dole pri Liti]i po 5 K, Kušar župnik Mengeš 7 K, Istinič podpornina, Janšek Ed. župnik bv, Marjeta, Preskar župnik Kapele 3w K, Hiti župnik Ilnica, Župančič J, žup. Žužemberk, Debevc J, žup. Budanje po '2 K, Poljak M. žup. Ajdovec 1 K. Odbor se ne more dostojno zahvaliti blogim dobrotnikom, ki so zopet pomagali zavodu, da si je spet opomogel. Posebno zahvalo izreka njega Jasnosti princu Hohen-lohe, ki jo naklonil zavodu izdatno svoto in pokazal s tem, kako ceni človekoljubne namene te naprave. Izgled g. namestnika naj pridobi zavodu med našim občinstvom tiste naklonjenosti, ki jo je isti v resnici vreden ! Odbor. .Na praznovanju 10 letnice poroke Andreja Grgič a (županov) v Bazovici se ]e nabralo v ožjem krogu za ustanovljajočo se ijud. knjižnico K 5.60, za kar se akad. dr. „Balkan- nsjtopleje zahvaljuje", Književnost in umetnost 157, odborova seja „Matice Slovenske4 dne 2. sušca 1908, Predsednik javi, da ie Matica dobila pravdo z g. prof. Jesenkom o naknadnem povračilu realiziranih kuponov nekaterih delnic „Nar. tiskarne", a da je g. prof. Jesenko vložil priziv. — Sprejet je bil predlog gospodarskega odseka, da se naj fre v preišnji dobi nastali in letos narasli defieit pokrije s posojilom iz knjižice ljubljanske mestne hranilnice; to posojilo se z obrestmi vred amortizuje vsako leto iz tekočih prejemkov. V isto vrsto se hrvatskim členom člena-rina poviša na 3 K. Obaeg knjig za 1, 1908 se spravi v sklad z gmotnimi sredstvi, njih število ostane isto, le Letopis bo začasno opustiti. -— G. E. Kristana drama „Kato Vrauković" se vsprejme, istotako g. V1, Nazora istiska priča „Veli Jože" ter g. prof. Š a n 11 n a ilustracije za ta spis. N a-čeloma se vsprejmejo v knjižni program glavna dela Shakespearjeva. pred vsem g. O. Zupančiča prevod „Sen presne noči", nadalje Dostojevskega „Spomini iz mrtvaške hiše" v prevedu g. TI. Levstika, Za prihodnja leta pride v pošte v monografija iz Vrhov-čevih spisov, na pr. po francoski dobi, izdanje starejših pesnikov kakor Svetličiča, Ledinskega, Trstenjaka. Vesti iz Goriške. Gledališka predstava v „Trgovskem domu" v Gorici. Jutri zvečer priredi „Nar. Prosveta" z gostovanjem tržaškega slovenskega gledališča in gospe Danilove iz Ljubljane veliko gledališko predstavo. Uprizorita Be : Iv. Turge njeva drama v dveh dejanjih „Tuji kruh" in A. Cehova groteska „Medved". V obeh igrah nastopi gospa Danilova v glavni ženski vlogi. Sodelujejo prve moči tržaškega slovenskega gledališča. Režijo vodi režiser Vero v š e k, ki bo igral glavno vlogo v rTu-jem kruhu", starega Kuzovkina, ki spada med njegove parade-vloge. S „Tujim kruhom" je doseglo tržaško slovensko gledališče na svojem odru velik umetniški uspeh. Celo laški in nemški listi so prinesli ob tej priliki laskave ocene in na-glašali, da je drama bila podana v pristnem ruskem duhu. Predstava začne točno ob 8, uri. Cene prostorov so iste kakor na zadnjem gostovanju tržaškega gledališča. Gledališki listi (programi) se bodo delili m predstavi brezplačno. x Irredente pa le ni! Videmska fi!i-jalka irredentističnega draštva „Trento-Trieste" izdala je nastopni oklic in je poplavila ž njim vas Furlanijo: „Pred 36 leti je umrl Giuseppe Mazzini. Nad grobom njega, ki je s svojim žarečim umom prerodil narod, se klanjajo tilniki vseh, ki so jim v neumornem in gorečem delovanju sveti spomini na minole dogodke. Spominjajmo se, Ja, kaker udje ene družine nimajo veselja pri domači mizi. ako je le en člen odsoten, katerega so jej je iztrgalo iz naročja, tako se tudi vi ne morete radovati in mirno počivati, dokler je le še ena ped zemlje, v kateri doni vas jezik-, odtrgana iz materinega objema. Spominjajmo so i u. delajmo! Obramba laške narodnosti dandanes ni več s krvjo namočena, a mora biti trajna in neumorna ! Podpirajmo naše brate, boreče se zanjo! x Javna ura na Kornu je že več mesecev vsa razbita. Razni listi so ponovno po živali magistrat, naj jo popravi ali pa odstrani, ker v takem pokvarjenem stanju dela le sramoto mestu, V torek zvečer je poročal dr. Bramo v seji, da so stroški za nje popravo proračunjeni na 120 kron ter da nje razsvetljava s plinom stane mesto na leto 60 kron. Dr. Pinaucig je menil, da tista ura ne dela lepe figure, ker je neestetična, Ciani pa, da jo finančni odsek mislil na odpravo ure, ker so streski za nje vedno popravljanje veliki ; dr. Bader je nasprotoval temu, ker je ura potrebna za potnike na državno postajo ; župan je pripomnil, da je ura razpostavljena otročaiem in drugim, mestu nenaklonjenim po-(jedincem, na kar je pripomnil dr, Pinaucig, da je ta ura tarča za male in velike pračarje, da je nepotrebna in prava izzivalnica. Razpravljalo se je o tej nesrečni uri še dalje, dokler ui izgubil župan potrpljenje in stavil na glasovanje predlog za nje popravo in vzdržavanj«1, ki jo bil % sprejet. — Ta razprava za trošek nekaj borcih kron, je vele-karakteristična za naše mestno gospodarstvo. Radi par krjinc se slavni mestni očetje prepirajo celo uro, ko pa gre za tisočake iu tisočake, jim zadostuje par minut, da jih do-voljujo brez najmanjšega pregovora. Iz Sežane, Prosimo, da blagovolite praviti sledeče tiskovne pomote, ki so se uri nile v zadnji objavi darov za zabavni več^r sv. Cirila in Metodija v Sežani ; namreč : V „Edinosti" je bilo objavljeno : gdč. Cazatura 80 št., mora se pa glasiti, da je gospica pre-plačala 3.40 K. Obitelj Mahorčič je darovala 4 K in ne 2 K, kot je bilo objavljeno, 2 K je daroval g. kapelan K r i ž m a n in ne Ku^man. Dvorana za sodbene dražbe ulica Sanita 23-35 pritličje. Te dni bo od 9. ure zjutraj oziroma od 3. ure popoludne dražba sledečih predmetov: Vsakovrstno pohištvo za prenočišča kakor n. pr. ogledala, divani, etageres, ure, več okroglih miz, stolić iz indijskega trsta, ledenice, postrežne mize, več postelj, žimnice, vzmeti, umivalniki, nočne mizice, chiffoniers z enim zapiralom, obešala, več izbranih slik, omare a predali, velike omare, trumeau, naslonjači, pečna okrilja, stekla, porcelani itd. itd. - Velika vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - g Peter ieraj TRST, ulica Vincenzo Bellini šiv. 13 ter vogal ulice sv Katarina. Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične in kožne bolezni ima svoj ambulatorii v Trstu, v ulici San Nicol6 štev. 9 (nad Jadransko Banko) Sprejema ođ IS. do 1. Id ocx\\\\\\\\ vw Nova prodajalnica :: z veliko Izbero hišnih In s kuhinjskih predmetov po naj zmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica delle Poste štev. 3. Denarna posojila •tvu, zamorijo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit pod ogodniml povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajeje po želji strank proti primarnim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na JOSIPA ZIDARI«* ulio* deli* C&serma it. 14, I. nadat •d 9.—12. predpol. In od 3.—6. popoludns. Tovarniškega uradnika veščega slovenskega, laškega in nemškega jezika, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo pod „T. n." na Upravništvo Edinosti". ^v/^ »K^ V^V/^ VSVT^ ^ .^S Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške poulards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile št. 15. Rodoljubi! Širite „Edinost"! Proda se hiša jako pripravna za trgovino v Grahovem ob novi železnici, pet minut od postaje. Hiša je enonadstropua z vrtom, pripravna posebno za obrtnike ali trgovce. Prodajalni pogoji zelo ugodni. Nataneneja pojasnila daje lastnik .\v. FRANC CROBATH trgovec v Kranju. -- Siladišoe izptovljeiifiiM in izdelanih losov za žensfce oblele A. Fonda, Trst 3i — ulica Barriera vecchia 31 SLOVENCI ne zamudite obiskati skladišče, kjer najdete blago Prilika! T Milil Minil oblim in Manili M. FARCHI, Trst Ul« Giacinto Gallina Št. 8 Prej v nI. delle Legna) prodaja oblek, površnikov, paleto! in hlač HPT* Najflneje blago. m Cene čudovito nizke ! Pozor no naslov I ■ • • • Parobrodna Severno-nemški Lloyd- Bremen (flOnDDEUTSCHElR IiLAOVD ~ BREMEN) :: Redne parobrodne črte Iz Bremena v Noe* York, Baltlmore, aalveston, Buenos Alr| kakor tudi po pristaniščih južne Azl _ Avstralije itd. itd.-- Parobrodi nemškega severnega Lloyda: 178 velikanskih brzih pamikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15 000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika painika za vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih ; li velikih najmodernijih parnikov v delu; 156 manjših parobrodor. r Vsega sknpaj 395 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljeni z modernim komfortom, —— BRZI PARNIKI ki preplovejo ooean v 5-6 dneh. 470 agencij v prvih svetovnihist praniščih. Cene nizke, hrana dobra. Za informacije in pojasnila obrniti se na Glavni zastopnik o Trsta Piazza Giusepplna I. F. STUMPE TELEFON štev. 20-68. Ft-nn T ^EDINOST« štv V Trsi dne 13. muren 100S x Mestni pometači goriški so navadno J da so prve uc -panja boljše laker zadnje; roit m d< lu rareaDani in umazani ter dokler človek nrrr.o spi, so v?g ure ernko ta svojtm delu Vai razcapani in umazani opravljajo svojo službo več ko površno. Pri vsem pa jim ne more zt meriti nikdo, ker ti reveži ro ti.ko sla^o plačam, da ne morejo ne ž veti, ne umreti, tem manje ae oblačiti imajo namreč le K 1'43 na dan ali K 43 mesečro. Mestni prosijo in nadlegujejo že dolgo, naj se jim zuša mezda, a bilo je vEe njih trkanje vedno brezvpešno. Sedaj ko so dobro b rs ki rali za liberalne kandidate v mestu in so ti tudi izvoljeni, uslišali so mestni debre. rt o MALI OGLASI, i Pffirlu QP 6e kako prodajal-j rruud OC nico jeKtvin. Naslov: Marija Diedo ulica Seite Fontane št. 33, blizu liocola. 368 : : 31 eha nična (lelalu ica : : ovtorizovana za napeljavo vode in plina GUIDO SAMBO ZasropniK: odlikovane tcTsrse aramoionov Tfcdor Piclier GRAMOFONI od 50 K naprej z dobrim glasom in specijelne plošče na izbero. Skladišče* gramofonov, atllk, aparatov za Aucrjevo luo, mrežio ln oovi. Popravljanje koles, graiaofonov, luotoror na plin ali benzin, električnih zroscer in rsako mehanično delo. iajCOtu IU ........_______________ _.. ncT i r ,4i> _--- g Trst, piazza San franceseo č'/issisi 8. s očetje četudi z ugovori, njih prošnje in jimjHarmOllij TJrhč, prodi, ae takoj. FoTzvedb^vj is300003anBeeaKIC30000^i povišfcli zaslužek mesečnih 10 krcn. ----- — - Prodajo se na tedenske ali mesečne obroke obleke in površnike za ror DelAlnioa pasov, kitnih nih nooovlc, obvoz, r«*-0^^'™. gelj In bidet Irloatorjl od b^ ' 2» na».r/i-Toplomeri za »ročioo K 2. * ~ Orevijarnica Tvrdka z lesom . X\\\\MVV////// X. Baldiiielli EIVIILIO SEGRE' Eleganca, trpežnost, ekonomija. Trstu je odprla sledeče podružnice: Riva Pescatori štev. 8 (vogal ulice Annunziata) in Ulica Scorzeria štev. 14 (vogal ulice Parini) kjer se dobi bogata izbera korošfe egfa lesa po konkuroučiiih conali Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. Sprejme se naročila za nepremočljive poatole. P pravljanja po zmernih cenah. Prodaja najboljših voščil ?a Čevlje. Trst, ulica Crosada štev. 5, Trat (Vogal ulice Punta ■ 11 Andrej Guiič Trst, ulica Farneto stev. 12 vogal ulice Gel&i Skladišče pohištva in tapetari] lastnega izdelka. SPECIJALITETA: Popolne soba svetle aii temne, posamezni komadi vsake vrste z zalogo stolic. obešal in divanov vsake vrste in velikosti! Preskrbi se popolno opravo za prenočišča po jako zmernih cenah in s skrbno Tožnjo. J« HHJHH I t*» l.miwn I I -T-l >t J."i 1 t »A I !M Hotel Balkan 70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene smerne. Počkaj & Kogl. Hotel Balkan