Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 / 6464 Poštnina plačana v gotovini TEDNIK NOVI Posamezna štev. 80.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b«s SETTIMANALE ŠT. 856 TRST, ČETRTEK 2. SEPTEMBRA 1971, GORICA LET. XX. Ob smrti ms gr. A. Fogarja V četrtek, 26. avgusta, je v Rimu umrl nadškof msgr. Alojzij Fogar, čigar ime je in bo ostalo za vedno tesno povezano z dogajanjem na Primorskem v času fašistične diktature. Pokojnik je namreč bil od leta 1923 do leta 1936 tržaško-koprski škof in je torej na odgovornem in izpostavljenem mestu doživljal nastanek, vzpon in konsolidacijo črnega totalitarnega režima, ki ga je v naših krajih označevala še genocidna politika do slovenske in hrvaške narodne manjšine. Reči je treba, da so hudi časi, ko je bil zlasti človek na odgovornem mestu postavljen takorekoč vsak dan pred preizkušnjo in pred težke odločitve, našli v škofu Alojziju Fogarju moža, ki ni zgubil razsodnosti in ni iskal nečastnih kompromisov, temveč se je odločal predvsem po vesti in po osebnem prepričanju, do katerega se je bil dokopal v svojih mladih študentovskih letih in kasneje kot katehet ter profesor v tedaj kulturno razvejanem življenju v Gorici. Alojzij Fogar je bil namreč sin premožnih furlanskih posestnikov v Pevmi pri Gorici, kjer se je rodil 21. februarja 1882. Za duhov-ski poklic se je odločil proti očetovi volji, ki je od njega pričakoval drugačnih življenjskih odločitev. Po končam srednji šoli je obiskoval teološko fakulteto v Innsbrucku, kjer je tudi dosegel doktorski naslov. Več let je bil nato katehet na nemški gimnaziji v Gorici, kjer je imel priložnost, da je pobliže spoznal tedanje slovenske dijake in njihove probleme. Pred imenovanjem za tržaško-koprskega škofa pa je bil profesor v goriškem centralnem bogoslovju. Rekli smo že, da je msgr. Alojzij Fogar prevzel novo službeno mesto v času in prostoru, ki sta bila za uveljavljanje fašističnega totalitarnega režima še posebej značilna in pomembna. Režimu je tu šlo tudi za zatrtje Slovencev in Hrvatov, torej za njihovo nasilno asimilacijo, pri čemer se je posluževal vseh sredstev, vseh institucij. Od škofa Fogarja je bilo v Trstu odvisno, ali se bo tudi katoliška Cerkev vključila v ta načrt, ali se bo pustila zavesti od raznih odkritih in prikritih vab, ali se bo torej spremenila v instrument fašistične oblasti za dosego njenih ciljev in namer. Škofov položaj je bil tembolj kočljiv, saj tedaj ni mogel zatrdno računati na svet ali pomoč Vatikana, glede na tedanjo njegovo omahljivo in skrajno taktizirajočo politiko odnosov z vladajoči?n režimom v Italiji. Msgr. Fogar je dolga leta premočrtno vztrajal na svojem mestu, se odločno upiral instrumentalizaciji njegove Cerkve in tako posredno in neposredno čvrsto podpiral naravni odpor Slovencev in Hrvatov proti potujčevanju. Vodstvo svoje škofije pa je zapustil v okoliščinah, ki bi jih bilo treba šele D. L (Dalje na 7. strani) GOSPODARSKA SEDANJOST ||\| BODOČNOST V EVROPI Gospodarski strokovnjaki predvidevajo, da bo v državah Evropske skupnosti do konca leta 1975 približno dva milijona ljudi za pustilo kmečko podeželje in se bo preselilo v mesta ter si tam poiskalo službo. Istočasno bo industrija izgubila prvo mesto kot zapo-slovalka delovne sile. Prvo mesto bodo pre vzele terciarne dejavnosti (trgovine, promet, obrt, svobodni poklici). To se je v nekaterih gospodarsko najnaprednejših državah že zgodilo. Predvidevajo, da bodo terciarne dejavnosti nudile leta 1980 delo več kot polovici vse aktivne delovne sile. Naše desetletje bo torej pomenilo, vsaj v zahodni Evropi (za vzhodno Evropo napovedi niso lahke zaradi močnih posegov državnih načrtovalcev, ki tudi po političnih presojah pospešujejo ali zavirajo gospodarski in socialni razvoj, npr. s hotenim razkrajanjem kmečkega stanu, ker vidijo v .njem neprestano nevarnost konservativizma in težnje k zasebni lastnini) postopen prehod iz industrijske v takoimenovano poindustrijsko dobo, za katero bo značilno prevladovanje servisnih služb (uslug, trgovine), nad drugimi produktivnimi sektorji. Industrijski, izdelovalni sektor bo tako avtomatiziran, da bo potrebno zanj sorazmerno malo delovne sile. Ker pa bodo ljudje vedno več zaslužili, vedno boljše živeli in bodo imeli vedno več prostega časa, bodo potrebovali tudi vedno več uslug terciarnih dejavnosti, npr. trgovine, kulturnih ustanov (gledališč, založb, glasbenih ustanov itd.), turističnih organizacij, hotelov in drugega. Do takšnih zaključkov so prišli strokovnjaki v komisiji Evropske skupnosti, ki je imela nalogo preučiti socialni položaj v Skupnosti in sestaviti poročilo o »socialni strategiji Evropske skupnosti v tem desetletju«. To socialno strategijo naj bi uresničeval »stalni odbor za zaposlitev«, ki bi v določenih presledkih skliceval posvetovanja odgovornih ministrov držav Evropske skupnosti in predstavnike dela, od sindikatov do podjetnikov. Finančna sredstva za tako gospodarsko in socialno usmerjanje naj bi prihajala iz »socialnega sklada«, ki naj bi razpolagal s približno 250 milijoni dolarjev na leto. Ta sklad že obstaja, toda trenutno ima na razpolago samo 50 milijonov dolarjev Zaenkrat je po mnenju omenjene komisije najvažnejše in najnujnejše' izvesti temeljite reforme v poljedelstvu, ki naj bi to gospodarsko panogo čimbolj tehnizirale, jo postavile na noge in modernizirale, s čimer bi bilo sproščene, kot rečeno, dva milijona delovne sile; te ljudi naj bi zaposlili bodisi v industriji bodisi v terciarnih dejavnostih. Seveda pa jih bo treba prej primemo izobraziti. V prihodnjih petih letih bodo ustvarili v Evropski skupnosti dva in pol milijona no- vih delovnih mest v terciarnih dejavnostih in poldrugi milijon v industriji. Največji odtok delovne sile s podeželja predvidevajo za Italijo, kjer je še 20 odst. vse aktivne delovne sile zaposlene v poljedelstvu, kar je v primerjavi z drugimi državami Evropske skupnosti naravnost »neverjetno«. Negativna plat vsega tega razvoja pa bo v tem, da se bo vedno bolj manjšal delež ljudi z neodvisno gospodarsko dejavnostjo (o-■brtnikov, majhnih, samostojnih trgovcev, svobodnih poklicev).Nekateri menijo, da bodo ti poklici sploh izginili spričo razmaha velikih podjetij. Od leta 1958 do danes se je število svobodnih poklicev v gospodarstvu, malih obrtnikov in trgovcev v Evropski skupnosti zmanjišalo od 23 na 17. milijonov. Vendar so pričakovanja, da bo neodvisno delo povsem izginilo, najbrž pretirana in preveč pesimistična, kajti tudi na delovnem sektorju bo vedno potrebna neka mera svobode in zasebne pobude. Verjetno Se bo zgodilo — v najslabšem primeru — tako, da bodo opravljali obrtniki in drugi poleg svoje redne zaposlitve v velikih podjetjih še »zasebno prakso«, kot se to že dogaja v večji ali manjši meri vsepovsod. Tega mnogi ne delajo samo zaradi čimvečjega zaslužka, ampak iz veselja do dela in zlasti do neodvisnega dela ter iz želje po osebnem stiku z drugimi ljudmi, za kar v kolektiviziranem delu velikih podjetij, sredi mogočnih strojev, ni več priložnosti. Dejstvo je (odkrile so ga sociološke raziskave), da ni in ne bo nikoli mogoče popolnoma vnaprej napovedati in uganiti bodočega razvoja, ne v gospodarstvu in ne v politiki kot tudi ne na drugih sektorjih, kajti človeški duh kot nosivec vsega razvoja je poln presenečenj. — o — SLOVENSKA MLADINA NA KOROŠKEM GRE NAPREJ Na Koroškem je konec prejšnjega tedna spet prišlo do novih »napisnih akcij«. Tako postaja vse bolj jasno, da se najbolj osveščen del slovenske mladine na Koroškem dobro zaveda svojih pravic in se ne zadovoljuje Z lepimi frazami in neskončnim odlašanjem rešitve mnogih perečih problemov. Agencija AN S A je v zvezi s tem poročala, da so ponovno premazali nemške krajevne napise pred naslednjimi vasmi: Sveče, Svetna vas, Št. Janž v Rožu, Podjunja vas in Bistrica. V ponedeljek zjutraj pa so v vasi Globasnica našli podrtih pet drogov z avstrijsko in pet drogov s koroško deželno zastavo; prejšnji dan je bila namreč v tem kraju neka slovesnost. Poročajo tudi, da so prijavili sodnim oblastem tri slovenske mladince, ki jih obtožujejo mazanja cestnih tabel in širjenja letakov. RADIO Intervju Ču En Laja za „Vjesnik” ♦ NEDELJA, 5. septembra, ob: 8.00 Koledar. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Glasba za orgle. 10.45 Za dobro voljo. 11.15 L. Lantieri in E. Benedetti: »Naskok na gorske velikane«. Peta oddaja »K 2«. Radijski oder vodi Kopitarjeva. 11.50 Vesele harmonike. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.30 »Argentinska mravlja«. Dramatizirana zgodba, po povesti I. Calvina napisal A. Moriconi, prevedel V. Beličič. Radijski oder, režira Peterlin. 16.15 Jazz.. 16.30 Parada orkestrov. 17.30 Revija zborovskega petja. 18.00 Podobe in glasba. 18.45 Bednarik: »Pratika«. 19.00 Lahka glasba. 19.15 Sedem dni v svetu. 19.30 Motivi iz Filmov. 20.00 Šport. 20.30 Ljudske pesmi v komorni predelavi. 20.45 Ljubezenska lirika. 21.00 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu. 22.10 Sodobna glasba. 22.25 Zabavna glasba. ♦ PONEDELJEK, 6. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc-time - Vaše čtivo - Kam po maturi. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Simfonična dela deželnih skladateljev. 19.10 »Odvetnik za vsakogar«. 19.15 Revija solistov. 19.45 Zbor »Jacopo Tomadini« iz Vidma. 20.00 Športna Tribuna. 20.35 Glasbene razglednice. 21.00 Pripovedniki naše dežele: Neva Godini: »Vaški šport«. 21.10 Nepozabne melodije. 21.45 Slovenski solisti. Tenorist Gašper Dermota, pri klavirju Gita Mally. Eamospevi M. Vilharja. A Lebana, B. Ipavca, D Jenka, H. Volariča in F. Gerbiča ♦ TOREK, 7. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 18.45 »VVallace Collection«. 19.00 Otroci pojo. 19.10 C. Piermani: Kako posluje italijanski parlament. 19.20 Glasbeni best-sellerji. 19.40 Zbor »Kras« iz Dola-Poljan, vodi Komelova. 20.00 Šport. 20.35 Ci-marosa: »Tajna poroka«, komična opera v 2 dej. * SREDA, 8. septembra ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Evropske prestolnice »Madrid*. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst - Slovarček sodobne znanosti - Na počitnice. 18.15 Umetnost. 18.30 Koncertisti naše dežele. Violinista Vattimo in Repini. Violinist Belli. Violončelist Bisiani. Piipolo: Godalni kvartet (1965)». 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Jazz. 19.40 Ljudske pesmi iz vsega sveta. 0.00 Šport. 20.35 Simfonični koncert. Sodelujeta sopr. Carral in pianist Gherbitz. V odmoru (21.15) Za vašo knjižno polico. • ČETRTEK, 9. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Saksofonist Sax z Mitchellovim orkestrom. 12.10 G. Bartolozzi: Otrok v prvih letih svojega razvoja. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce; Disc-time - Kako in zakaj - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 Romantične simfonije. 18.50 Vaughnov orkester. 19.10 V. Beličič: Kraške črtice: ■ Rojstni dan«. 19.20 Izbrali smo za vas. 19.40 Bach: Kantata 106 za zbor in čembalo. Chapman College Madrigal Singers«, vodi Hall. 20.00 Šport. 20.35 L. Suhadolčan: »Dobri divji mož«. Radijska igra. Radijski oder, režira Peterlin. » PETEK, 10. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 slovenske pesmi. 12.10 Izlet za konec tedna. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. 18.15 Umetnost. 18.30 Sodobni ital. skladatelji. 18.50 Al Caiola izvaja Ger-shvvinove motive. 19.10 Zgodovina prometnih sredstev: »Ceste danes«, 19.20 Novosti v naši diskoteki. 19.45 Moški vokalni kvintet, vodi Mamolo. 20.00 Šport. 20.35 Gospodarstvo in delo. 20.50 Koncert operne glasbe. * SOBOTA, 11. septembra, ob: 7.00 Koledar. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Veseli motivi. 12.10 Poklici: »Sodarji«, prip. Re-harjeva. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.55 Avtoradio - oddaja za avtomobiliste. 16.10 Festival ljudsko-zabavne glasbe v Števerjanu. 16.30 Plesna čajanka. 17.20 Za mlade poslušavce: Popevke dneva - Beseda o poeziji -Moj prosti čas. 18.15 Umetnost. 18.30 Duo Palm-Kontarsky. Beethoven: Sonata v f duru, op. 5, št. 1. 18.55 Pojeta Patty Pravo in Battisti. 19.10 Svet v očeh slovenskih popotnikov. B. Pahor »Kairski muzej in citadela«. 19.25 Nekaj jazza. 19.40 Zbor »Glasbene Matice« iz Ljubljane vodi Lavrič. 20.00 Šport. 20.50 J. Alešovec: »Nemški ne znajo«. Burka v enem dejanju. Predstavil, priredil in režiral M. Mahnič. Igra Radijski oder. Predsednik kitajske vlade Cu En Laj se je pred nedavnim pogovarjal z urednico zagrebškega »Vjesnika« predvsem o vprašanjih, ki se nanašajo na napovedane kitajsko-ameriške pogovore. Kitajski premier je izčrpno obrazložil stališča kitajske vlade o političnem položaju in odnosih v Indokini ter na Daljnem vzhodu. Ču En Laj je zlasti poudaril zahtevo, da se mora končati vojna v Indokini, ameriške in' druge čete pa se moraj odtod umakniti. Kitajci napovedujejo, da bodo na pogovorih med ameriškim in kitajskim predsednikom od ZDA zahtevali, naj v Vietnamu in Indokini izpolnijo zahteve narodov, kajti v nasprotnem primeru bo Kitajska podpirala boj teh narodov do končne zmage. Predsednik kitajske vlade je v pogovoru zavrnil pisanje nekaterih evropskih listov, ki menijo, da je ameriško-kitajsko zbližanje nevarnost Evropi. Spomnil se je na dejstvo, da trajajo stiki med Sovjetsko zvezo in ZDA že od Hruščeva dalje. »Kitajska se upira edino temu, da bi velesili imeli prevlado nad svetom in da bi si ga delili. 'Napovedani pogovori med Kitajsko in ZDA so že prej, preden so se začeli, izzvali nezadovoljstvo in nemir, kar je pravzaprav poskus Ameriko spodbuditi, da bi še nadalje obdržala blokado in izolacijo Kitajske, da bi se 'še nadalje omogočilo velesilama dominirati v svetu in si ga deliti,« je poudaril kitajski predsednik. Ču En Laj je izjavil, da Kitajska v mednarodnih odnosih nikoli ne bo ravnala kot velesila, da pa se bo še nadalje zavzemala za osvoboditev vietnamskega in drugih indokitajskih narodov. Prav tako se bo upirala prodiranju 13. septembra bo v Bruslju nov sestanek finančnih ministrov Evropske skupnosti, da bodo sklepali o skupnem odgovoru na razvrednotenje dolarja. V Stockholmu je v teku prizivna sodna obravnava proti »ustašem«, ki so smrtno ranili jugoslovanskega veleposlanika Roloviča. Obtoženci se baje vedejo pred sodiščem predrzno. „Vroča jesen Vse kaže, da nameravajo na Hrvaškem resno obračunati s t. im. »nacionalisti«, ki delujejo predvsem v Matici hrvatski in vodstvu zagrebške študentovske organizacije. To se bo po vsej verjetnosti zgodilo jeseni, ko se bo pričelo novo akademsko leto ter bo večina študentov in profesorjev že v Zagrebu. To domnevo potrjujejo stališča nekaterih krajevnih organizacij Zveze komunistov Hr-vatske in govori vidnejših hrvatskih 'politikov. član predsedstva Jugoslavije Mika Tri-palo je pred kratkim na Hvaru dejal: »Ni treba tajiti, da je od vsega začetka prihajalo do stališč posameznikov, skupin, pa tudi študentskega vodstva, s katerimi se Zveza komunistov Hrvatske ni strinjala. Toda bili smo strpni pri razčiščevanju mnenj in odprti pri dejanju mišljenj. Sedaj so stvari že bolj jasne. Očitno postaja, da imajo nekateri posamezniki v študentskem vodstvu take namere, s katerimi ZK in njen program nimata nikakršne zveze. Ne bomo dovolili, da bi se v Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodi šču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Leglša »Tiska tiskarna Graphls.Trst »japonskega imperializma« na ta konec sveta ter nadzorstvu ZDA in Sovjetske zveze na področju Indijskega oceana. Predsednik kitajske vlade je tudi ugodno oconil uspeh nedavnih pogovorov z jugoslovanskim zunanjim ministrom Tepavcem v Pekingu. Na koncu je izrazil spoštovanje kitajskega ljudstva in vlade jugoslovanskim narodom, ki so se med zadnjo vojno tako junaško bojevali proti fašizmu. LETALSKI PROMET V SLOVENIJI NARAŠČA Letalski promet na edinem slovenskem mednarodnem letališču na Brniku stalno narašča, tako da bo že čez nekaj let postalo pretesno in ga bodo morali čimprej dokončno urediti. Predstavniki letalskih družb (tudi tujih) so s poslovanjem na letališču zelo zadovoljni, saj zamud skoraj ni, prav tako se nikoli ne izgublja prtljaga, kar se pogosto dogaja na ostalih jugoslovanskih letališčih. Nemška letalska družba »Lufthansa« je zelo povečala tovorni promet, ki bo po predvidevanjih za 15-20 odstotkov večji od lanskega. Za to dejavnost so na Brniku izredno ugodni pogoji, saj letališče razpolaga z velikimi skladiščnimi prostori. Pri »Lufthansi« razmišljajo tudi o uvedbi prve redne potniške linije. Predstavniki slovenskega letalskega podjetja »Inex Adria« so nezadovoljni z razvojnimi načrti Slovenije, ki premalo upoštevajo razvoj letalskega prometa. Kljub tej pomanjkljivosti in premajhni podpori tej pomembni gospodarski dejavnosti pa so na brniškem letališču in v podjetju »Inex Adria« z dosedanjimi rezultati zadovoljni. Predstavništva domačih in tujih letalskih družb v Ljubljani (JAT, »Inex Adria«, »Lufthansa«, »Swissair«) poslujejo na več različnih krajih, zato bi bilo nujno zgraditi novo skupno poslopje za vse omenjene družbe. To bi hkrati vzpodbudilo tudi ostale evropske letalske družbe, da bi v slovenskem glavnem mestu odprle svoja predstavništva. “ v Zagrebu? okviru zveze študentov pojavljal drug program, nasproten Zvezi komunistov Hrvat-ske. Pri nas lahko obstaja samo zveza študentov, ki podpira in sprejema program ZKH.« Poslanec v zveznem parlamentu Zdenko Has pa je v nekem govoru obtožil Matico hr-vatsko in vodstvo zagrebških študentov, da so protisocialistično usmerjeni in da s svojim pretiranim poudarjanjem hrvatskega naroda delujejo proti bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov ter pridobitvam revolucije. Poudaril je dejstvo, da so zaradi teh procesov postali glasnejši tudi srbski nacionalisti. V težave prihaja tudi časnik »Hrvatski tjednik«, ki ga izdaja Matica hrvatska v nakladi 60.000 izvodov. Letošnje poletje je javni tožilec prepovedal razpečavanje ene izmed julijskih številk, vendar so jo kolporterji »Hrvatskega tjednika« kljub prepovedi prodajali po zagrebških ulicah. Predstavniki Matice hrvatske v svojem glasilu »Hrvatski tjednik« večkrat zavračajo te obtožbe in poudarjajo, da ostajajo zvesti načelom socializma in samoupravljanja. Veličastni marijanski kongres na Hrvaškem n. Medtem ko so Zagrebčani in skupine Slovencev ter tujcev v soboto zvečer napolnile skoraj vse mestne cerkve, so velike množice kar preplavile bistriško vas in tamkajšnje svetišče, ki je 50- km oddaljeno od hrvatske prestolnice. V nočni procesiji križevega pota na bližnji grič, imenovan Kalvarija, so romarji z glasnimi molitvami, petjem in baklami v rokah izpovedovali zvestobo krščanski veri. Številni duhovniki so imeli vso noč in naslednje jutro prepolno spovedovanja. Opolnoči se je darovala posebna sveta maša v Marijini baziliki. Tisoči so prenočevali kar na prostem. Oblasti so pravilno predvidele prometne težave in zato pravočasno poskrbele za urejeno gibanje romarjev. Prometniki so že več dni pred 15. avgustom objavili stroga navodila: različnim vrstam vozil so odkazali različne dohodne ceste; okrog bistriške vasi so v razdalji enega kilometra določili, da ne sme nihče z vozili v vas; za parkiranje pa so enostavno začasno zasegli razsežne travnike. Za najvažnejšo in najbolj obremenjeno prometno žillo, to je za cesto med Zagrebom in Bistrico je mestna občina poskrbela za številen vozni park, tako da so avtobusi vozili ves dan v obe smeri. Na sam dan Marijinega Vnebovzetja so že zgodaj oživele vse ceste in cestice, ki iz katerekoli smeri vodijo k Mariji v Bistrici. Tisoči in desettisoči romarjev iz bližnjih in daljnih krajev so se podajali na pot z najrazličnejšimi prevoznimi sredstvi, nekateri celo z romantično konjsko vprego. Sonce še ni bilo visoko, ko so se prometne žile spremenile v tekoče trakove, ki brez prestanka u-sipljejo na bistriško polje množice romarjev. Toda razen škofov, policije in sanitetnega osebja se nihče ne sme udobno pripeljati do cilja: vsakdo mora vsaj kilometer poti napraviti peš. Egipt, Sirija in Libija so se združili v konfederacijo. V sredo je bil o tem ljudski referendum v vseh treh državah, da je bil tako potrjen že sprejeti sklep. Gospodarski krogi v Furlaniji se bojijo, da bo zaradi razvrednotenja dolarja hudo prizadet izvoz nekaterih furlanskih industrij v Združene države. Prizadet bi moral biti tudi tržaški pristan zaradi zmanjšanja izvoznega tranzita. Na Severnem Irskem so tudi pretekli teden pokali peklenski stroji in hitrostrelke. Ubitih je bilo več angleških vojakov in civilistov. Na delu je tajna irska vojaška organizacija I.R.A., znana iz osvobodilnih bojev. V Vietnamu so bile v nedeljo volitve v državno zbornico, pri katerih je organizirala vladna stranka velike volivne goljufije. Vlada upa, da bo imela v novem parlamentu en sedež večine. Komunisti pa so motili volitve s krvavim terorjem in z atentati na volivce. Sovjetska zveza je odpovedala vojaške manevre v Bolgariji, baje zaradi nevolje Romunije in da bi pomirila bojazni Jugoslavije. V Pragi so »počastili« tretjo obletnico sovjetske okupacije z aretacijami in zasliševanji »nasprotni-1 kov« in bivših »pomladarjev«. Protestnih akcij ni I bilo, razen polaganja vencev na kraj, kjer se je ^ sežgal Palach. Policija je cvetje odstranila. V Washingtonu so blagoslovili takoimenovano »slovensko kapelo«. Za to priložnost so se podali tja tudi romarji iz Slovenije. V kapeli je podoba Marije z Brezij, sicer pa baje ni najbolj okusno urejena. Zaradi lepote dežele in vedrine neba je romarjem to potovanje prazniško prijetno. Nikakor pa ni lahko vozačem. Pokrajina okrog Bistrice je namreč podobna Slovenskim goricam na Štajerskem ali goriškim Brdom; je torej silno razvejana v gorice in dolinice, ki dovoljujejo le ozke in vijugaste ceste. Na tako cesto udere zdaj veletok prometa s pogostim srečavanjem praznih avtobusov, ki hite v Zagreb iskat novih potnikov. In vendar ni bilo slišati o nikakršni cestni nesreči. Zasluge za red in varnost gredo predvsem prometnikom, a tudi spretnosti in potrpežljivosti vozačev in discipliniranosti pešcev. Neokrnjeno svobodo gibanja je užival pravzaprav samo helikopter, ki je prijetno brenčal nad nami le malo više od streh in dreves, nadziral in urejal promet, dom papeževega legata je bila bistriška okolica popolnoma prekrita s pestro množico ljudstva. Veči- Že dolgo pred slovesno mašo in še pred priho-na romarjev je bila razporejena v organizirane skupine po župnijah ali različnih organizacijah, s krajevnimi napisi, s cerkvenimi in pa tudi necerkvenimi zastavami. Organizatorji so posamezne skupine pravočasno razmestili na vnaprej določena mesta, kjer so seveda morali potrpežljivo čakati. Sveta maša se je pričela ob pol enajstih, potem ko smo v slovesnem sprevodu spremili kardinala legata Šeperja iz cerkvenega poslopja na polje med množico in navzgor k oltarju na veliki tribuni in potem ko je zagrebški administrator nadškof Kuharič pozdravil vse romarje, goste raznih narodnosti, povabljence ločenih krščanskih Cerkva in zastopnike oblasti. Sveto mašo je hkrati s kardinalom darovalo več kot desetorica škofov in štirih kardinalov ter okrog sto duhovnikov ob soudeležbi nad stotisoč vernikov. Bazilika z mogočnim zvonikom in okrog nje v strnjenem loku starodavna cerkvena poslopja, ki so podobna veliki graščini in služijo zdaj za žup- Mladi indijski učenjak R.A. Jairazbhoy piše knjigo, v kateri dokazuje, da nista bila niti Islandec Leif Erikson, miti Krištof Kolumb tista, ki sta prva priplula z vzhodne strani in se izkrcala na ameriški zemlji, ampak da so bili to kapitaini in mornarji egiptovskega faraona Ramzesa III., ki je vladal od leta 1195 do 1164 pred Kristusom. Nekaj Egipčanov, verjetno učenjakov, je vsekakor ostalo v srednji Ameriki in zasejalo tam seme poznejših kultur, od katerih sta najbolj znani ravno poslednji, azteška in inkovska, ki so ju v 16. stoletju uničili španski osvojevalci. Začelo pa se je že davno prej. Prva znana taka kultura je zacvetela med plemenom Olmek na obali Mehiškega zaliva, v letih od 1200 do 1150 pred Kr. Ta se je potem presajala in širila naprej. Indijski učenjak dokazuje pravilnost svoje teorije s številnimi arheološkimi odkritji, ki so bila najdena tako v Egiptu kot na tleh, kjer so cvetele stare ameriške kulture. Znano je npr. iz egipčanskih napisov, da je Ramzes III. dal zgraditi ladjevje, ki naj bi I bilo plulo »do dežel na koncu sveta«, in baje se je hotel tudi sam udeležiti take odprave, verjetno druge, potem ko je že vedel, da je nekje na Zahodu onkraj morja zemlja, ki so ji dali Egipčani ime »Gora Manu, kjer zahaja sonce«. Ni izključeno, da je res odplul in se izkrcal v srednji Ameriki. Nek relief ga pri- nišče in pomožne kapele, so verski manifestaciji dajala mikaven okvir. Na jugovzhodni strani bazilike, na robu vasi so zgradili prav za kongres novo poslopje iz opeke, namenjeno velikim romanjem. Tribuni sta obrnjeni v smer, ki jo od jugovzhoda zapira podolgovat in zelo strm grič, imenovan Kalvarija, redko porasel z drevesi in grmi. Ves ta prostor med Kalvarijo in vasjo se je izkazal kot sijajen amfiteater. Med mašo pa nudi ta amfiteater očarljiv prizor. Razsežnost je tolikšna in lepote toliko, da se mi šele postopno odkriva celotna podoba. Na visokem odru stoji oltarna miza z dolgo vrsto zlatih kelihov, okrog oltarja pa so duhovniki v snežno belih haljah in zlatih štolah, nekateri v višnjevordeči škofovski svili, četvorica celo v kardinalskem škrlatu, zraven njih še temno odeti povabljenci iz unijatskega in pravoslavnega klera. Stanko Žerjal (dalje«) — o — NABREŽINSKI KRAJEVNI ODBOR ZA PROTIFAŠISTIČNO BUDNOST Pred sinočnjim so se v Nabrežini sestali predstavniki kra'jevne sekcije zveze partizanov ANP1 ter strank KPI, SS, PSI in PSDI ter tudi for-mdlno ustanovili krajevni odbor za protifašistično budnost. Odboru 'bodo posamezni predstavniki predsedovali 'izmenično za dobo enega leta. Prvi predsednik je devin^ko-nabrežin-s'ki župan dr. Drago Legiša, podpredsednik poslanec Albin Škerk, tajnik pa Vittorino Caldi. Odbor povezuje stranke, ki se skMcujejo 'na vrednote odporniškega in protifašističnega gibanja. KD pa 'bo z njim sodelovala pri posameznih pobudah. Odbor je sklenil izdati čimprej lepak v 'katerem bo utemel'ji'1 svojo Vlogo in namen. — o — Dne 6. septembra bo v bakovski župni cerkvi maša zadušnica za bazoviške žrtve. Po maši pa bodo slovenske organizacije, med njimi Slov. skupnost, položile vence na spomenik. kazujc na ladji, ko vesla tja. Pa tudi v srednji in južni Ameriki so našli marsikaj, kar potrjuje to teorijo: kipe, ki kažejo egiptovske vplive, enako prevrtane lobanje mumij faraonov v Ramzesovem stoletju, enako kot jo ima prevrtano clmeški bog podzemlja, dalje razne navade indijanskih ljudstev, ki so bila nosilci visokih kultur, podobne ali enake navadam Egipčanov. Jairazbhoyevo teorijo potrjuje tudi religija Inkov in Aztekov, ki so častili boga Sonca, enako kot Egipčani, dalje njihova družbena in državna ureditev. Kot znano, je tudi norveški raziskovalec Thor Heyerdahl prepričan, da so se Egipčani izkrcali na obali srednje Amerike, in možnost plovbe preko oceana s takratnimi egiptovskimi ladjami je dokazal z dvema odpravama, na katerih je preplul ocean z enako ladjo iz papirusa (trsja). Gotovo je tudi, da je predstava o popolni ločenosti in osamljenosti posameznih človeških skupin v davnih časih popolnoma napačna. Ljudje so se vedno selili in na velikanske razdalje. Vedno so se našli posamezniki in skupine, ki so se iz potrebe ali iz skrivnostnega gona po odkrivanju odpravile na velikanska raziskovalna potovanja. O tem pričajo nešteti arheološki in jezikovni dokazi tako v Evropi kot na drugih celinah. Niti Leif Erikson, niti Kolumb, ampak Egipčani Tlsai/fpgii ----------- Zaključen seminar v Sesljanu V Sesljanu se je v torek zvečer končal mladinski seminar, ki sta ga pripravila Skupina 2000 iz Ljubljane in Mladinska skupina iz Trsta. Seminar jie imel naslov »Slovenski krščanski in narodni trenutek« in je trajal pet dni. Udeleženci, ki so prišli iz raznih krajev Slovenije, iz Trsta, Gorice in iz Beneške Slovenije, so imeli zelo intenziven program in razen nekaj popoldanskih ur za kopanje in oddih so porabili ves čas za razgovore, diskusije, kritike in razmišljanja. Jutranja in popoldanska začetna predavanja so služila le za nakazovanje problematike, o kateri je nato stekel pogovor. Najprej so se udeleženci predstavili drug drugemu im tako je marsikdo imel priložnost, da je spregovoril o razmerah v svojem kraju in o problemih, ki jih v vsakdanjem življenju srečuje, ko se hoče zavestno in jasno zavzemati za osnovne vrednote krščanske misli. Pri tem pa se je razvil daljši razgovor o tem, kako se v človeku srečujeta krščanska misel in narodna zavest in kako se medsebojno pogojujeta. Naslednjega dne je stekel razgovor o slovenskem temeljnem položaju, ko se krščanska praksa v vsakdanjem življenju nujno srečuje s političnimi zahtevami in obveznostmi. Sožitje med obema pa ne sme biti le dogovor med institucijami. Kristjan pa ni postavljen pred kakšne posebne izbire za akcijo v Cerkvi im v družbi, ampak se mu odpira le nujnost pričevanja. Vsekakor zanimiv je bil tudi tisti razgovor, ki se je nanašal na človekovo zavest in na njegovo svobodo misli, besede im dejanja v vsakem trenutku njegovega življenja in v vsaki danosti. Njegovo zavest in svobodo vsekakor utrjujeta dobra in objektivna informacija in notranje izgrajevanje. V nedeljo so udeleženci razpravljali o razpotju in o nevarnostih slovenskega kristjana danes, popoldne pa o tem, kako kristjan na izzivanje iz zunanjega sveta in svoje notranje dialektike odgovarja z vsakdanjo življenjsko prakso. Predlogi so se tu v glavnem omejevali na realizacijo prave in doživete občestve-nosti med kristjani. Popoldne se je seminarja udeležil tudi pisatelj Boris Pahor, ki je v diskusiji razvil več misli o stanju slovenske narodne zavesti in o vlogi, ki jo ima mlad človek, ko jo mora zavestno in odgovorno sore- ševati. Tudi v osnovni krščanski misli je za-popadena dolžnost zavzemanja za vrednote naroda. V ponedeljek se je razgovor vrtel o-krog problema manipulacije človeka kot vernika in kot državljana. Manipulacijo lahko omejujemo ali jo onesposobimo s poudarjanjem svobode, svoboda pa se utrjuje z zavestjo im informacijo. Informacija pa se nam kaže kot obveščanje v tisku in kot življenje-prioevanje neke določene prakse. Tej diskusiji sta sledili poročili iz Gorice in Beneške Slovenije o verskem stanju v tistih krajih. Seminarske teme pa so se zaključile z diskusijo o srečanju krščanske in marksistične misli in prakse na Slovenskem. V zaključni diskusiji so udeleženci še enkrat bežno pregledali obravnavane teme in sklenili, da bodo v kratkem objavili nekaj konkretnih predlogov v zvezi z verskimi razTj merami v enotnem slovenskem duhovnem prostoru. SPOMINSKA SLOVESNOST NA ČAST PADLIM ANTIFAŠISTOM V BAZOVICI V nedeljo 5. septembra, ob 16. uri; bo pri spomeniku na bivšem strelišču v Bazovici, spominska slovesnost ob 41. obletnici ustrelitve antifašistov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, s polaganjem vencev, komemorativni-ma govoroma in nastopom bazoviškega pevskega zbora »Lipa«. Istega dne bo ob 10. uri dopoldne polaganje vencev in cvetja na grob žrtev na pokopališču pri Sv. Ani. DVOJEZIČNO OBVESTILO Prejšnji mesec smo poročali, da sta avtobusni podjetji SAP iz Trsta in Slavnik iz Kopra zelo okrepili avtobusne zveze med obema sosednjima mestoma. Avtobus odhaja namreč iz Trsta v Koper in nazaj vsako uro, in to od 6. ure zjutraj do 9. zvečer. Obe podjetji delujeta na tej progi v kooperaciji in sta svoje avtobuse opremili s plakati v slovenskem in italijanskem jeziku, ki opozarjajo potnike na te pomembne izboljša ve, dodan pa je tudi urnik vseh odhodov in prihodov. Poudariti moramo, da je slovenski del plakata napisan v lepem in dobrem jeziku. VABILO Krožek za družbena vprašanja Slovenskega kulturnega kluba prireja v soboto, 4. septembra 1971, SREČANJE O MLADINSKIH VPRAŠANJIH Srečanje bo v Dragi pri Bazovici (Trst«). Začetek ob 9.30. Na sporedu so trije referati o tem, kako mladina spremlja sodobna verska, narodna in socialna vprašanja. Predavali bodo: — Filip Warasch (Koroška«), predsednik mladinskega odseka mednarodne organizacije FUEV, o narodni situaciji danes; ' v — Rino Markič, kaplan iz Beneške Slovenije, o socialnih problemih v Benečiji in zavzetosti mladine za njihovo reševanje; — predstavnik mladine iz Slovenije (Maribor) o problemih današnjega kristjana. Po predavanjih bo sledil razgovor, nato skupno kosilo. Prijave za kosilo in druga pojasnila na naslov: Slovenski kulturni klub, Trst. ul. Donizetti 3—I., ali po telefonu 768189 vsak dan od 16.000 do 19.00. Prireditelji Pojasnilo: Draga je vasica za Bazovico pri Trstu. Do tja je moč priti po asfaltirani cesti: v Bazovici se odcepi proti Pesku, kmalu nato pa se ponovno odcepi na desryo proti Dragi. Od Bazovice do Drage je približno Z km. Iz Trsta v Bazovico vozijo avtobusi vsake pol ure s trga Oberdan. ŽELEZNIŠKA NESREČA V SEŽANI V Sežani je električni vlak, zmam pod imenom »Gomulka« (ker je poljlske izdelave) v torek dopoldne trčil v »Orient Express«, ki j,e daleč preko urnika stal na postaji. Ranjenih je bilo trideset potnikov »Orient Ex-pressa«. Dvanajst so jih odpeljiali-v- b©knš»i— co v Koper, a le trije so težje ranjeni. Poročajo, da niso delovale zavore »Gomulke«. To je bila že 10. železniška nesreča v Jugoslaviji v malo več kot enem mesecu. Prejšnja (v Srbiji) je zahtevala številne smrtne žrtve. Zdi se, da je železniško osebje preobremenjeno, naprave pa preveč zastarele. POPRAVNI IZPITI NA ZNANSTVENEM LICEJU Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« obvešča, da se pričnejo vsi popravni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1970-71 na Znanstvenem liceju, višji gimnaziji in klasičnem liceju 6. septembra 1971 ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ustnih izpitov je objavljen na oglasni deski šole. ŠOLA GLASBENE MATICE — TRST Vpisovanje v šolo Glasbene Matice traja do 14. t. m. od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene Matice v Trstu, ul. R. Manna 29, tel. 29779. Pouk se bo pričel v sredo, 15. t. m. Ravnateljstvo taicilku Ito+ifrOLh^a že sprejema prednaročila za ŠOLSKE KNJIGE ITALIJANSKE za osnovno šolo VSE POTREBNE za nižjo in višjo srednjo šcflo UČENCEM IN DIJAKOM SO TUDI NA VOLJO VSAKOVRSTNE ŠOLSKE POTREBŠČINE, SKRATKA VSE ZA ŠOLO! TRST — UL sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792 mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA L I R 600.000.000 - VPLAČANIH L I R 300.000.000 Tekoči računi — hranilne vloge — krožni čeki varnostne skrinjice — neprekinjena blagajna Dopisniki po vsej Italiji MENJALNICA TUJE VALUTE TRST- ULICA FABIO FILZI ST. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED GLASBENI POUK Glasbena Matica obvešča, da je razpisano vpisovanje v glasbeno šolo od 1. do 14. septembra. Vpisovanje je v prostorih Glasbene Matice v Gorici, ulica Malta 2. Pouk se bo začel v sredo, 15. septembra 1971. PRIJAVE V DIJAŠKI DOM Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici sporoča, da morajo starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke za prihodnje šolsko leto v ta zavod, vložiti prošnjo na tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. To velja za redne in- za zunanje gojence. Potrebna pojasnila se dobijo pri upravi doma, ulica Montesainto 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure. SOLKANSKI BLOK Pomen solkanskega -mejnega bloka narašča zaradi vedno večjega osebnega prometa, kar koristi tudi k odpravi gneče na prehodu pri Rdeči hiši. Dosedaj pa so bile vse naprave na obeh straneh prehoda v zelo preprostem in za delo neprimernem stanju. Zadnje čase so pa prehod lepo uredili tudi za večji promet in z več stezami. Zdaj so se podobnega dela lotili tudi na italijanski strani. Razširili bodo cestišče, uredili tri steze za prehod, kot na oni strani in postavljena bo nad prehodom obširna pločevinasta streha. Kljub izboljšavam pa bo promet še utesnjen, dokler se ne bo kaj zganilo tudi na Ška-brijelski cesti, ki je še vedno pregrajena. POZABLJENI KMEČKI PUNTARJI V-sakemu slovenskemu šolarju 'je znan junaški lik »Matija« Gubca, enega glavnih voditeljev slovensko hrvaškega kmečkega punta leta 1572, pa tudi -njegova žalostna usoda. No glavnem trgu v Zagrebu so ga mučili in baje tudi kronali z razbeljeno železno krono ali z volovskim nagobčnikom iz žice. Ker se bliža 400-letnica tistega upora, 'ki pomeni eno najvejih dajanj -slovenskega in hrvaškega (zagorskega) ljudstva v zgodovini, se več piše tudi o Gubcu. Pri tem pa 'je prišlo na dan, kako malo se v resnici ve o njem in kako slabo je še obdelano to poglavje slovenske zgodovine. Univ. 'prof. Bogo Grafenauer je pred 'kratkim povedal v nekem intervjuju, da so šele zdaj odkrili v nekem arhivu na Madžarskem, da Gubcu sploh ni bilo -ime Matija, ampak Ambrož. Hrvaški komunistični voditelj dr. Vladimir Baka-rič pa se je tudi pred ‘kratkim v nekem -intervjuju pritožil, da na Hrvatskem bojkotirajo Gubčev spomin, zato ker je »sode-1 loval v puntu s Slovenci«. Tembolj bi se spodobilo, da bi vsaj v Sloveniji postavili za 500-letnico upora spomenik Gubcu in tovarišem, ter vsem nekdanjim kmečkim upornikom, ki so -bili v resnici najzaved-nejši bojevniki za socialne in tudi narodnostne pravice Slovencev v tistem času, kar 'je naša zgodovina prezrla, a 'je razvidno iz zgodovinskih dokumentov, če -se jih upošteva in tolmači objektivno, s stališča narodne -in -ne zgolj socialne, razredne zgodovine, kakor da bi bi-li bojevniki za narodno svobodo in enakopravnost samo fevdalci, ne pa kmetje. Tudi -nekdanji tolminski -puntarji bi si zaslužili spomenik vsaj v 'Novi Gorci ali v Tolminu, če ga nimajo v Gorici, kjer so bil njihovi voditelji dbglavijeni -na Travniku. Nesramno fašistično V -nedeljo ponoči, med 28. -in 29. avgustom, stično i-n fašistično mržnjo, ki 'je Italijo že bila dvigati glave in uganjati svoja podla dejanja tudi pri nas. Izbrali so si nalašč prav Sovodnje, ki je še tipična slovenska vas v goriški okolici, da tudi tukaj pdkažejo svojo podlo nacionali-spravila na rob propada. »Neznani« falotje so oskrunili tudi spomenik Pomazali so s črno ba-rvo dvojezični napis pri vhodu v našo občino z gaberske -strani. »Neznani« falotje so osšrunili tudi spomenik padlih vaščanov za svobodo in so počečkali zidove občinske hiše s -svojimi gesl-i. Vse poštene ljudi tudi italijanske narodnosti, 'boli tako početje določenih pobalinov, ki prihajajo, plačani za taka dajanja, tudi k nam. Italijane same je sram, da se še najdejo med njimi taki topoglavci, ki mečejo blato na poštenje italijanskega naroda. Nas Slovence pa navdajajo ogorčenje in tudi razni 'pomisleki, kako je mogoče, da se v -današnjem -času še ka j takega lahko zgodi, kar razburja in žalosti državljane slovenske narodnosti na slovenskih tleh. 'v* ■ i .• v> Pričakujemo, da se bodo vse Oblasti zganile in krivce izsledile ter po zakonu tudi kaznovale. Vsem našim ljudem, ne glede na politično ali strujarsko pripadnost, pa -nalagajo taki pojavi nalogo in -dolžnost, da se ustvari enoten odpor proti fašizmu in strahovanju. To bi nas moralo združiti v skupnost, brez ozkih osebnih ali strujarskih ambicij. JAVNI PROTEST Spričo fašističnega podviga v Sovodnjah, ki je nadvse razburil slovensko in italijansko javnost, je občinski svet v Sovodnjah na izredni -seji soglasno izglasoval ostro obsodbo dejanja z zahtevo, da se krivci tudi primerno kaznujejo. Izjava občinskega sveta se glasi: OBČINSKI SVET v Sovodnjah, zbran na izredni seji 30. avgusta 1971, spričo podlega dejanja, ki so ga v noči med 28. in 29. avgustom izvršili neznanci v Sovodnjah pod okriljem noči, ko so -s črno barvo napisali fašistična gesla na pročelju občinske hiše, oskrunili spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi, ter pomazali slovenski napis na dvojezični tabli ob vhodu v vas, z namenom, da se ustvari ozračje ustrahovanja na Slovenskih področjih v Italiji, ugotavlja, da je to dejanje vzbudilo med prebivalstvom občine val globokega ogorčenja in ostrih -protestov, saj je bilo storjeno v demokratični republiki Italiji, četrt stoletja po osvoboditvi izpod fašizma, ki je v svoji dolgoletni strahovladi -povzročil našemu ljudstvu nepopravljivo škodo in zasekal rane, ki se še niso zacelile. V prepričanju, da tolmači čustva vsega prebivalstva občine in slovenske narodne skupnosti v Italiji sploh, občinski svet v Sovodnjah obsoja nesramno fašistično provokacijo, ki je naperjena proti slovenski skupnosti v Italiji in ki ogroža mirno sožitje obeh tu živečih narodnosti; IZRAŽA svojo globoko ogorčenost in obsodbo tega nezaslišanega vandalskega dejanja, ki žali najsvetejša čustva narodne pripadnosti i-n nacionalne zavesti ter protifašistič- C* 'li 'i It (J početje v Sovodnjah nega jn demokratičnega duha našega ljudstva, ki si je s krvjo in trpljenjem pridobilo to, kar ima in kar mu pripada po naravnih zakonih in po določbah republiške ustave,- POZIVA vse prebivalstvo in vso demokratično javnost, posebno še mladino, na trajno budnost za obvarovanje in utrditev narodnih in demokratičnih svoboščin, pred vsakršnimi reakcionarnimi poskusi preživelih fašističnih sil; . ^ AT E V A od pristojnih oblasti, da krivce čim p rej identificirajo -in -predajo -sodnim obla-stem za zgledno in pravično kazen. ŽUPANOVI POZDRAVI Že drugo leto ima goriški župan lepo navado, da pošlje vsem otrokom, ki bodo obiskovali prvi razred ljudske šole, posebno pozdravno pismo obenem z zdravstvenimi spričevali. K tej plemeniti akciji bi moral dodati še eno važnejšo, in sicer, da bi -vsem znanim slovenskim staršem poslal pozdrave z nasvetom in željo, naj svoje otroke vpišejo v slovenske šole kot zahteva človeški in moralni zakon in kar je tudi v duhu pravega in poštenega sožitja. Takšnih pozdravov bi bili veseli naši starši, otroci in vsa naša javnost. PREJELI SMO POJASNILO SDS IZ GORICE »Novi list« je 12. avgusta 1971 priobčil članek »Osebna ali stvarna politika«, ki zadeva tudi Slovensko demokratsko skupnost v Gorici. Zaradi tega Vas izvršni odbor SDS prosi, da v prihodnji številki Vašega lista priobčite naslednje pojasnilo. 1. Slovenska skupnost v Trstu je s svojim pismom z dne 22. maja 1968 potrdila vodstvu Slovenske demokratske zveze v Gorici, da je njen svet, »na seji dne 13.5.1968 soglasno sprejel naslednji sklep glede mandatne dobe: Mandatna doba tržaškega dejelnega svetovavca naj traja tri leta, goriškega pa dve letu. To pismo je za svet Slovenske skupnosti podpisal g. Dušan Černe, ki je član Vaše politične skupine. 2. Dr. Drago Štoka je 15.IV.1971 poslal vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici pismo, ki se glasi: »V zvezi s predvolilnim sporazumom za deželne volitve med Slovensko skupnostjo iz Trsta in SDZ iz Gorice sporočam, da dajem na razpolago svoje demisije od mesta deželnega svetovalca Furlanije - Julijske krajine«. Tudi to pismo potrjuje obstoj sporazuma! 3. Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici je že dvakrat, in sicer 5. maja in 28. junija t.l., pismeno zahtevalo, naj Slovenska skupnost sporazum izvrši. Do danes pa se to ni še zgodilo! 4. Trditev, da pride prof. Vrabec v poštev za deželni svet pred goriškim svetovavcem, ne drži, ker je bil dogovor sklenjen za celotno listo in torej za vse kandidate na njej. 5. Sporazum ne more nihče spreminjati, niti SLG v Gorici, ker ga je sklenilo vodstvo SDZ v soglasju obeh skupin te organizacije. S spoštovanjem! za Odbor SDS (prof. Slavko Bratina, tajnik*) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ,Zgodovina Langobardov9 Pavla Diakona Vsakdo, kdor se količkaj zanima za rano slo-. vensko zgodovino, pozna Pavla Diakona, in ve, da je njegova v latinščini napisana »Zgodovina Langobardov« tudi eden najboljših virov za najstarejšo Slovenko zgodovino. Slovenci in Langobardi so bili sosedje, preden so se preselili v poznejšo ozi- ■ roma pri Slovencih še današnjo domovino in so J bili sosedje tudi v novih krajih, ki so jih zasedli. Langobardi so bivali precej časa v Panoniji, Slovenci pa na Slovaškem in v Šleziji. Pozneje je potekala meja med Langobardi in Slovenci približno tam, kjer še danes poteka državna meja med Italijo in Slovenijo obiroma Jugoslavijo, ali morda tam, kjer še zdaj poteka etnična in jezikovna meja. Težko bi kaj določenega vedeli o slovenski zgodovini v sedmem in osmem stoletju, če bi ne bilo Pavla Diakona, tega langobardskega meniha, ki je bil sicer vzgojen v latinskem jeziku in v romanski kulturi, a se je vendar smatral za pristnega Langobarda — in ne le to: vroče je ljubil svoj narod in skušal ohraniti vsaj njegovo zgodovino, če že ni mogel naroda samega. Pavel Diakon je namreč živel v drugi polovici osmega stoletja, prav v času, ko je Karel Veliki uničil langobardsko državo v Italiji in s tem tudi langobardsko ljudstvo, ki se je nato kmalu utopilo v tujem morju okrog sebe. Vsi slovenski zgodovinarji morajo vedno spet navajati Pavla Diakona pri svojih zgodovinskih študijah, a doslej vendarle niso imeli pri roki praktične in zanesljive izdaje njegove »Zgodovine Langobardov« v kakem modernem jeziku, razen izvlečkov in nezanesljivih okrajšav. Zdaj pa je izšel pri založbi Rusconi zanesljiv, dober in popoln prevod »Zgodovine Langobardov«, ki bo nepogrešljiv tudi za slovenske zgodovinarje. Delo je dobro prevedel Federico Roncoroni, niso pa zanesljive njegove o- Skupina slovenskih izobražencev-literatov v Argentini je izdala v slovenskem prevodu veliko pesnitev argentinskega pesnika Joseja Hernandeza »Martin Fierro«. To je v resnici roman v verzih, ki nima le pesniške, ampak tudi etnografsko vrednost. Jose Hernandez je v njem prikazal razmere v Argentini in zlasti v njenih pampah pred sto leti, ko so se na njih še spopadali Indijanci in prodirajoči beli naseljenci. Pesnitev ima, kot je povedano v uvodu, celih 7.210 vrstic oziroma stihov. Prevedel jih je s sodelovanjem Danice Kanale Petriček pesnik Tine Debeljak, ki je napisal tudi obširno uvodno študijo, v kateri predstavlja Slovencem pesnitev, Argentincem ipa Slovence in našo zgodovino. Pri izdaji naravnost monumentalne knjige pa so tako ali drugače sodelovali še akademski kipar France Ahčin, ki je napravil reliefne ilustracije in dal knjigi zelo lepo zunanjo obliko, arhitekt Jure Vombergar, ki je napravil risbe folklornih motivov in poskrbel za notranjo razporeditev, Boštjan Petriček, ki je prevedel obširni uvod v kasteljanščino, Vigor Domicelj in Janko Hafner, ki sta poskrbela za plastificiranje ovitka oziroma za fotografije, in Vera Debeljak, ki je imela na skrbi upravo. Izdajo pa sta omogočila s svojim mecenstvom Bojana in Matija Kar-ba. Prevod je posvečen argentinskemu narodu, ki je dal v zadnjem stoletju mnogim Slovencem zavetje in možnosti novega življenja. Iz Debeljakovega uvoda zvemo, da je nastala pesnitev »Martin Fierro« v letih 1872 do 1879. Argentincem pomeni najbolj reprezentativno delo njihove poezije kot Slovencem Pre- pombe pod črto, ker so napravljene po zastareli literaturi. Opaziti je, da Roncoroni pe pozna niti nemške niti slovenske novejše zgodovinske literature o langobardski dobi. Enako nezanesljiva sta oba barvna zemljevida v knjigi, ker kažeta na primer, da je spadala zahodna Istra k langobardskemu kraljestvu, kar ni res, ker je ostala ves čas pod bizantinsko oblastjo, dokler ni prišla pod frankovsko oblast,. Nekaj pripomb bi imeli tudi na račun sicer zanimivega in dobrega uvoda, ki ga je napisal Enzo Fabiani, vendar pa tudi to ni bistve-j no. Bistveno je delo Pavla Diakona samega, ki smo | ga v tej tudi grafično zelo lepi izdaji res lahko veseli. Knjigo krasi veliko dobrih fotografij izdelkov langobardske umetnosti. Želeti je, da bi to važno srednjeveško zgodovinsko delo, nadvse važni vir za slovensko zgodovino, kmalu dobili tudi v slovenščini. V SOBOTO SE ZAČNO ŠTUDIJSKI DNEVI V DRAGI Kakor smo že poročali, 'bodo v soboto in nedeljo študijski dnevi v Dragi pri Bazovici. Slovenska ‘kulturna akdilj-a v Buenos Airesu je itzdalla v knjigi tabor pesmi tz -poljske vojne iin emigracijske lliiirilke med drugo svetovno vojno v prevodu Tineta De-beljalka. Knjigo je lepo opremila ‘iin ilustrirala z 'linorezi znana slovenska slikarka v Argentini Bara Remec. Knjiga i.ma 112 strani in je natisnjena na 'lepem papirju ter dela čast založbi. Prevajalec Tine Debeljak je dodal prevodom daljši esej. V njem prikazuje usodo poljske dr- šernove »Poezije«. Prevod je tekoč in jasen, vendar se zdi tu pa tam nekoliko prehlasten in jezikovno premalo skrben, čemur pa je verjetno krivo tudi dejstvo, da se je prevajavec hotel dosledno držati izvirnega ritma. Vendar čutimo iz njega duha in barvitost originalne pesnitve. Odličen je Debeljakov uvod, v katerem je res temeljito predstavil Argentincem slovenski narod in njegovo zgodovino. Delno tudi na osnovi najnovejših zgodovinskih dogajanj, kot so na primer ugotovitve dr. Felicijana, da se je ameriški predsednik Jefferson pri sestavljanju osnutka za ameriško ustavo navdihoval tudi pri načelu ljudske suverenosti, kot ga je izražalo ustoličevanje slovenskih knezov v Karantaniji, kar je Jefferson posnel po francoskem pravnem zgodovinarju Bodinu. Slovenci smo lahko zadovoljni, da smo dobili v svojem jeziku to reprezentativno delo argentinske literature kot tudi z načinom, kako smo bili ob tej priložnosti predstavljeni argentinski kulturni javnosti. VABILO MLADIM UMETNIKOM Od 14. novembra do 8. decembra bo prirejena v kraju Cittadella (Chiesa del Torresino«) 11, Tribe-neška umetnostna razstava mladih. Na razstavi lahko razstavljajo umetniki, ki niso starejši od 40. leta (na dan odprtja razstave). Vsak lahko pošlje dve deli v barvah ali v črno-beli tehniki in sicer do 17. oktobra na naslov: Segreteria della Mostra, Cen-tro Turistico Giovanile, Borgo Treviso, n. 60 - 35013 Cittadella (PD)». Začno se ob 16. uri s -posebno slovesnim poudarkom. Društvo slovenskih izobražencev, ki je organizator te prireditve, je povabilo 'k začetni slovesnosti predstavnike dežele in vse izvdljene slovenske predstavnike v mestne, pokrajinske in deželne uprave tako na Tržaškem kot na Goriškem, prav tako pa tudi predstavnike slovenskih organizacij na Tržaškem, Goriškem in na Koroškem. V začetku bodo navzoči tudi vsi ugledni predavatelji. Po uvodnem pozdravu predsednika bo zapel moški zbor »Fantje izpod Grmade« nekaj slovenskih pesmi kot uvod v zborovanje. Tej začetni slovesnosti 'bo sledil kratek odmor, nato pa bosta na vrsti predavanji dr. Jožeta Velikonje o zdomski in dr. Draga Štoke o zamejski Sloveniji. Obema predavanjima bo sledila diskusija. V nedeljo bo zjutraj ob 8.30 nedeljska sv. maša, ki jo bo z več duhovniki sodaroval prelat dr. Vilko Fajdiga, prof. teološke fakultete v Ljubljani. Zatem bosta predavala primarij dr. Jurij Zalokar in univ. prof. dr. Rado Kušej, popOldne pa univ. prof. dr. Vladimir Murko iz Ljubljane in dr. Ludovik Vrtačič z Znanstv. Inst. v Švici. Kdor bi želel, lahko naroči v Dragi tudi prenočišče in hrano za čas zborovanja. žave iin poljskega naroda, pa tudi poljskih pesnikov v drugi svetovni vojni-, ko -sta si razdelili poljsko ozemlje Hitlerjeva Nemčilj-a in Sovjetska zveza. Tine Debeljak predstavlja potem posamezne pesnike din označuje n-jihovo poezijo. Sam 'je prišel v letih od 1945 do 1947 v Rimu v -stik z nekaterimi -poljskimi pesniki-begunci-. Prevodom je dodal -nekaj najnujnejših opomb. Prevedenih je bliizu 40 pesmi kaJkilh 30 -pesnikov, od katerih so se nekateri po voljmli vrnili v -domovino, drugi pa oStdli v 'tujimi. Imenujemo naj samo nekaj i-mein: Kazimlie-rz Wie-rzyniski', WIa-diSlaw Broni-ewski, Lech Pi-wowar, Antonii Slo-ni-mSki, Czeisiavv Dobek, Jožef Wiittl'im, Maria Pawlikowska, Se-werin Ehrlich, Mariam Hemar, Jožef Bujnowski in drugi. Njiih-oVe -pesmi po večini niso ‘tožeče in melanholične, ampak bojevite in -pollne zaupanja v bodočnost. Značilna je pesem WTddi-Slawa Bronievvskega, k'i se začenja z verzi: Ko pridrve zažigat ti dom. v katerem živiš —i tvojo Poljsko; ko zažemo pre-d sebe grom; ko zapOde se z železno vojsko in ti začno v polnočni uri s kapiiti razbijati -n-a duri-tedaj iz sanj odpri oči, postavi ;se pred dver-baj-onet n-a cevi Naj teče kri!« Nekaj -pesmi je domOtočnih, nekaj tudi religioznih. Značilna zamlje je tudi nekakšna široka samozavest, skoro retoričnost, kar jih -precej loči od Slovenske vojne poezije,, ki -je 'bol-j intimna lin bolj polna notranje bolečine, a je v njej manj vedrega upanja v bodočnost. Debeljakovi prev-odi so -smiselno jasni-, jezikovno korektni, vendar pa -tu -pa tam premalo izpiljeni. Opravil pa je veliko in resnično zaslužno delo, da nas je seznanil is poljsko poezijo vbjme-ga časa. Knjiga je izšla v 500 mumeriirartilh 'izvodih in od teh jih je prišlo v prodajo -samo -polovica. tl Slovenski prevod velike argentinske pesnitve Zbirka prevodov iz poljske poezije „Žalost zmagoslavja” TEDENSKI PREGLED NAMIZNI TENIS Naši pingponkarji so tudi med poletnimi meseci pridno vadili in nastopali. Tako je Sonja Miličeva uspešno nastopila na evropskem prvenstvu, kjer se je zadovoljivo odrezala, saj je krepko pripomogla, da se je Italija prvič prebila na lestvico najboljših v Evropi, čeprav šele na sedemnajsto mesto: Italija je namreč premagala le Španijo. Med posameznicami je Miličeva, potem ko je gladko odpravila Belgijko Porter, klonila pred poznejšo zmagovalko turnirja Vostovo iz ČSR. Zato lahko označimo te nastope naše reprezentantke za zelo uspešne, saj si je s tem verjetno za dalj časa zagotovila mesto v državni reprezentanci. Med evropskim prvenstvom so ostali atleti Sokola in Krasa, ki se ukvarjajo z namiznim tenisom, trenirali v Mozirju pri Celju, pod kvalitetnim vodstvom bivšega državnega prvaka Edvarda Vec-ka. Po mnenju trenerja Boleta so tako dekleta kot fantje pridobili precej tehničnega znanja in se obenem seznanili z boljšimi slovenskimi pinponkar-ji. Tečaj je organizirala Zveza slovenskih športnih društev. Vsekakor je hvale vredno, da se zveza ukvarja tudi s tistimi vprašanji, ki najbolj zanimajo naša društva. Komaj se je tečaj končal, so naši mladinci in mladinke nastopili na mednarodnem turnirju za II. pokal mesta Kranj, ki ga je organiziral domači Triglav. Naši predstavniki so bili izredno lepo sprejeti, saj so gostitelji prevzeli vse stroške za prenočitev in bivanje; turnir je bil preteklo soboto in nedeljo. Med izredno hudo konkurenco, saj je nastopalo 8 moških in 6 ženskih ekip, ki so zastopale Avstrijo, Madžarsko, Italijo in Jugoslavijo, so se naši tekmovalci kar dobro odrezali. V ženski ekipni konkurenci je Kras s tesnim izidom 5:4 izgubil proti ekipi Diozesan iz Borovelj (Avstrija-). Za tako časten izid ima zasluge zlasti Miličeva, ki je osvojila tri tekme, medtem ko je Kobalova osvojila le eno. Izid je vsekakor zadoščenje za mlade Kraševke, ki so se s kvalitetnejšo ekipo bile povsem enakovredno. Ekipni turnir je osvojila ljubljanska Olimpija, ki je s 5:3 premagala domači Triglav. Nekoliko bolje je šlo mladincem Sokola, ki so klonili pred enim izmed favoritov, t.j. ljubljanski Olimpiji s 5:3. Ukmar je namreč premagal Derganca in Tičarja, Fabjan pa Derganca, ostale tekme pa so naši izgubili z 2:1. Pohvaliti moramo predvsem mladega Radoviča, ki je že po nekaj dneh pokazal, kaj se je naučil v Mozirju. V tej katego- XLVII. V stolnici se 'je takrat, ko sem si ogledoval, njeno notranjost, ravno vadil cerkveni pevski zbor, 'ki je štel morda kakih 70 mladih peVk. Njihovo petje