ISSN 0350-5561
9 , IUJJU
za konec tedna
Sončno in vroče bo. V soboto bo zapihal jugozahodni veter.
cg
|r>> o
59 let
številka 30
četrtek, 26. julija 2012
1,80 EVR
IIAIMO
VELENJE
Kredite bo odplačeval TEŠ in ne država
Milena Krstič - Planine
Prve pogodbe podpisane
Šaleška dolina - V okviru kohezijskega projekta Odvajanje in čiščenje odpadnih voda v Šaleški dolini so sredi julija podpisali prvi pogodbi. Storitev obveščanja javnosti o poteku operacije bo opravljal ERICo iz Velenja, storitev inženirja in nadzornika pa družba Projekt iz Nove Gorice.
Podpisa pogodb sta se ob prisotnosti predstavnikov Komunalnega podjetja Velenje, ki koordinira operacijo, udeležila župana občin investitork, Mestne občine Velenje Bojan Kontič in Občine Šoštanj Darko Menih. Več o obeh koehzijskih projektih - tudi celoviti oskrbi s pitno vodo v Šaleški dolini - pa na notranjih straneh.
■ mkp
Šaleška dolina sije v sredo oddahnila. Poslanci državnega zbora so na izredni seji sprejeli zakon o državnem poroštvu za najem 440 milijonov kredita pri EIB za projekt blok 6.
A so se na sprejetje zakona že naslednji dan odzvali v koaliciji okoljevarstvenih organizacij in posameznikov pod imenom Ustavimo TEŠ 6 in začeli zbirati podpise za referendum proti poroštvenem zakonu. Včeraj so, če so zbrali »prvih« 2.500podpisov, te morali predložiti predsedniku državnega zbora, ki bi na tej osnovi lahko »razpisal« zbiranje 40.000podpisov za razpis referenduma. Ali so jih ali ne, do zaključka redakcije nismo uspeli zvedeti. Da je referendum legitimna pravica, se v TEŠ-u zavedajo. A opozarjajo, da pri bloku 6 ne gre za davkoplačevalski denar, kot nekateri nasprotniki projekta nenehno poudarjajo in zavajajo javnost, ampak za projekt, kije v celoti financiran z lastnimi sredstvi in posojili mednarodnih bank: EIB 550 milijonov evrov in EBRD 200 milijonov evrov. Kredit bo odplačeval TEŠ.
Zato znova - kolikič že? - pojasnilo, da ne TEŠ in ne HSE nista javni družbi in se ne financirata iz proračuna Republike Slovenije. To pomeni, da za izgradnjo nadomestnega bloka 6, ki bo zagotovil od ene tretjine do polovice električne energije za celo Slovenijo ter ji tako zagotavljal energetsko neodvisnost na okoljsko, ekonomsko in tehnološko optimalen način, ne bo namenjen davkoplačevalski denar.
Do trošenja tega denarja - več milijonov evrov - pa bi zagotovo prišlo, če bo referendum.
Zakon o državnem poroštvu sprejet!
Ljubljana, Šoštanj, 18. julija - Zakon o poroštvu države za najetje posojila Evropske investicijske banke v višini 440 milijonov evrov so v sredo poslanci in poslanke državnega zbora sprejeli z 29 glasovi za in 20 proti, a s pogoji za sklenitev poroštva. Med pogoji je, da se cena projekta ne sme povišati nad 1,3 milijarde evrov.
Nadaljevanje na strani 3
Študentsko	Do	Avstralija
delo	kvalitetne	v njenem
postalo	vode še 39	srcu .
predrago?	domačij	
13
8

Hi
--■-j---' -■ j- ,. ti
jtž J*-
. > j Al
Kulturno-ustvarjalno poletje
Velenje, 24. julija - Letos poleti se nihče ne more pritoževati, da v mestu nima kaj početi. Posebno dobro je poskrbljeno za otroke, tako predšolske kot tiste, ki obiskujejo prvo triado devetletke.
Vsak dan se lahko z animatoiji ustvarjalno družijo na mestnem otroškem igrišču, pa v Vili Mojca. Do petka so lahko popoldne ustvarjali in »športali« tudi na kotalkališču, kjer so začasno, do 13. avgusta, prekinili aktivnosti. Čisto vsak torek pa otroška ustvarjalnost zaživi na travniku pri Domu kulture. Tako dopoldne kot popoldne. Ta teden so pod vodstvom akademskega slikarja Mitje Koniča ustvarjali akvarele, prejšnji teden so izdelovali izvirne igrače ... V soboto pa bodo dopoldne spet lahko uživali v lutkarijah, na istem travniku.
■ bš
■
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
"»HAS
26. julija 2012
lokalne novice
Priprave na 45. MOS
Celje - Priprave na mednarodni obrtni sejem v Celju so v polnem teku. Letošnji, 45., bo med 12. in 18. septembrom. Obogatili ga bodo z novo vsebinsko razporeditvijo, napovedujejo pa tudi večjo mednarodno zastopanost.
■	mkp
Dva dni brez tople vode
Velenje, Šoštanj - V Komunalnem podjetju Velenje začenjajo jutri, v petek, redni letni remont energetskega sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Uporabniki v mestni občini Velenje in občini Šoštanj ne bodo imeli tople vode od 6. ure v petek do 18. ure v nedeljo.
■	mkp
Esotech šteje šestdeset let
Velenje - Za družbo Esotech je letošnje leto jubilejno. Obeležujejo šestdesetletnico. Za ustanovno leto štejejo leto 1952, ko je bilo ustanovljeno podjetje ESO, katerega naslednik danes so. V Esotechu je zaposlenih 195 ljudi, njihovi prihodki presegajo 20 milijonov evrov letno.
■ mkp
Blagoslov prenovljene Križanove kapele
Vinska Gora, 29. julija - To nedeljo ob 16. uri bodo v zaselku Lipje odprli in blagoslovili povsem prenovljeno Križanovo kapelo. Zob časa jo je namreč tako načel, da so se krajani zaselka Lipje odločili, da zberejo prispevke in skupaj z lastnikom poskrbijo za prenovo. Tudi zato, ker stoji ob cesti, ki pelje proti Grilovi domačiji, mimo nje teče vedno bolje obiskana kolesarska pot. Ob prenovi kapelice so krajani upali, da bodo ob rušenju stare kapele našli kakšno obeležje, ki bi izdalo starost kapele. Žal ga niso, zagotovo pa je bila stara okoli 200 let. Sedaj je povsem nova, blagoslovil pa jo bo domači župnik Tone Krašovec. V kulturnem programu bo nastopila vokalno-instrumen-talna skupina ljudskih pevk Jesensko cvetje. Kapelico bodo odprli in blagoslovili v vsakem vremenu.
■ bš
Podzemni del muzeja premogovništva bo ponovno odprt jeseni
Velenje - Podzemni del Muzeja premogovništva Slovenije bo po januarskem požaru za obiskovalce ponovno odprt jeseni. Na ogled bodo postavljene nove scene, oprema in lutke, zato bo ponovni obisk zelo zanimiv tudi za tiste, ki so ga v preteklosti že obiskali. V okviru Evropske prestolnice kulture letos v muzeju poteka več projektov -prihodnja sta Laibach Kunst in Li-gijev oder.
Zunanji del Muzeja premogovništva Slovenije je na ogled od aprila, medtem ko bo podzemni del za obiskovalce ponovno odprt jeseni. Ogled podzemnega dela Muzeja bo razdeljen na tri tematske dele -na obredni, zgodovinski in novejši del. Jašek Škale bo predstavljal posebno točko, s katero se bodo obiskovalci srečali kar dvakrat. Vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel je povedal: »Obredni del bo sestavljen iz prostora za fotografiranje, scene, v kateri nas bo pozdravila maskota Ligi, Ligijeve-ga salona in kapelice sv. Barbare. V zgodovinskem delu bodo prikazane scene, ki bodo prenesene iz starega dela muzeja. Avdiovizualne scene bodo podprte z novejšimi tehnologijami. Novejši del bo ohranil večino postavitev, dodane bodo nove, nameščena bo tudi nova jamska jedilnica.« V načrtu so tri nove scene; ena pomembnejših bo predstavitev Velenjske odkopne metode, ki bo nazorno prikazovala pridobivanje premoga v aktivnem delu premo-
govnika danes. Izgradnja novega jamskega objekta bo omogočila dostop tudi težje gibljivim osebam in invalidom.
Zunanji del zaradi nove zasnove omogoča ogled premogovniške dejavnosti tudi za tiste, ki si zaradi različnih vzrokov ne morejo ogle-
ranja jamskega prostora z jeklenim ločnim podporjem, razvoj premogovništva skozi izdelavo in obstoj jaškov ter prikaz premogovniškega voznega parka.
V Razstavišču Barbara so celo leto postavljene priložnostne razstave. Do 31. avgusta je na ogled raz-
di razstava Ane Ojsteršek na temo rudarski portret.
6. septembra bodo v Muzeju premogovništva Slovenije odprli razstavo velikih slik Laibach, ki upodabljajo podobe črnega križa in indu-strijsko-rudarskega rdečega revirja v Zasavju. 4. oktobra pa bo na Li-
dati podzemnega dela muzeja, saj dopolnjuje njegovo zgodbo. Dodatno so v muzejskem parku na ogled prikaz starega načina lesene podgra-dnje in mejnikov v razvoju premogovniške dejavnosti v Šaleški dolini v primerjavi s svetovnimi dosežki in dogodki, prikaz tehnologije podpi-
stava fotografij krajev in zaselkov v Šaleški dolini, ki jih zdaj zaradi odkopavanja premoga ni več, z naslovom Izgubljeni kraji v novi luči. Razstava je del projektov Evropske prestolnice kulture in jo delno sofinancira Mestna občina Velenje. Do navedenega datuma je na ogled tu-
gijevem odru moč prisluhnili glasbi skupine Laibach. Tudi ta dva projekta sta del Evropske prestolnice kulture - Maribor 2012.
■
Občina in društvo upokojencev bosta sodelovala
Nazarje, 18. julija - Županja občine Majda Podkrižnik in predsednica Društva upokojencev Nazarje Vera Pečnik sta podpisali sporazum, ki predstavlja okvir za krepitev sodelovanja med lokalno skupnostjo in nevladnimi organizacijami na njenem območju. Po besedah županje Občina podpira več kot 25 društev v kraju. Izpostavila je pomen aktivnih prostovoljnih društev, ki imajo oporo v svoji lokalni skupnosti in nadgradnjo v Stičišču NVO, ki društva strokovno povezuje in jim nudi ustrezno podporo. »Tudi vnaprej upamo na konstruktivno sodelovanje tako z upokojenci kot z ostalimi društvi in Stičiščem NVO,« je dodala.
Vera Pečnik pa je ob podpisu povedala: »Sodelovanje z Občino je zelo dobro, prepričana pa sem, da ostaja veliko stvari, ki bi jih še lahko naredili.« Izpostavila je dejstvo, da »tretje obdobje našega življenja lahko preživiš aktivno, posebej če imaš mlado županjo, ki ti pri tem pomaga«. Občina jim je namreč dala prostor, računalniško izobrazbo in nesebično pomoč.
Vera Pečnik in Majda Podkrižnik
Poslanci jeseni na popravni izpit
Zbližanje ali le iskanje časa - Vsi ne morejo računati na dopust - »Morja« tudi v notranjosti - Evropa na Kozjanskem
Vreme se spreminja, razmere v našem političnem vrhu so pa še kar naprej vroče. Poskus, da bi»pozlatili« našo ustavo, se poziciji še ni posrečil, prav tako Slovenija še ni dobila krovnega državnega holdinga. Razdvojen in nastrojen politični vrh je dosegel vsaj to, da so nekatere stvari malo bolj mirno prediskutirali in odločanje o teh projektih, zelo pomembnih za Slovenijo, preložili na jesen. Morda bo tetka jesen obrodila kakšno dobro zamisel in bomo stvari rešili v dobro vseh nas; ne le peščice politikov, ki menijo, da lahko počnejo z državo vse, kar si zamislijo.
Seveda so tudi ob taki odločitvi nekateri skeptični. Menijo, da so si»odločujoči« vzeli le nekaj časa, že zdaj pa vedo, kako se bodo odločili tudi po poletnih počitnicah. Taki, ki verjamejo, da je tudi v glavah najvišjih strankarskih predstavnikov vsaj malo soli in resnične volje, da delajo za dobro vse Slovenije, vseeno menijo, da je že na tem pogovoru prišlo do nekakšnega zbližanja, in če niso spet držali fig v žepih, lahko sredi septembra res upamo na kakšno ugodno rešitev.
Žal pa to ne velja povsem za nekatera podjetja, tudi na našem širšem območju, ki se komaj prebijajo iz krize v krizo, nikakor pa iz nje ne morejo zlesti. V Saši so stvari še kar ugodne, najhuje je zdaj na osrednjem celjskem območju. Zadnji čas je v središču pozornosti polzelski Garant, nekoč znani izdelovalec pohištva, kjer so zdaj so delavci močno zaskrbljeni za svojo usodo. Od marca ne dobijo plač, poslušajo pa obljube, da bo zdaj zdaj bolje. Rešitve še tudi ni za celjskega gradbinca CMC in njegove hčerinske firme. Zaradi tega so zaskrbljeni tudi v več občinah, kjer je ta družba prevzela gradnje, največ vrtcev. V samem Celju pa uresničujejo evropski projekt obnove mestnega jedra. Le sami se ne morejo prenoviti, da bi lahko poslovali trdno.
Delavci v takih podjetjih seveda v teh poletnih mesecih težko načrtujejo kaj prida počitnice. Taki, ki na delo čakajo doma, morda še bolj vneto obdelujejo njive in vrtičke, da si pridelajo kaj za v usta... če le imajo kaj zemlje. Za vsaj malo počitniškega veselja pa se ozirajo po kra-
jih v bližini, saj na morje ne morejo računati. Še sreča, da imamo nekaj »morij« tudi kar na našem območju samem. Nekateri tako imenujejo šaleška jezera, pravo ime Kozjansko morje seje prijelo Slivniškega jezera pri Šentjurju, da je kot pravo malo morje nekateri imenujejo tudi Šmartinsko jezero pri Celju. Nastanki teh so seveda različni. Za šaleška je, jasno, »zaslužno« rudarjenje, za ostala dva pa pregrada na Hudinji in Voglajni. Da bi preprečili poplave, pa tudi da bi dobili industrijsko vodo, kije je nekoč naša industrija veliko potrebovala. Zaradi enakega namena, pa še za zagotavljanje pitne vode, in to predvsem za Hrvaško, so zgradili tudi jez na Sotli. Vendar je tamkajšnje Vonarsko jezero že veliko let suho. A bi tudi to radi kmalu izrabili za turistične namene, kot ostala na našem območju. Ne le za kopanje (zaenkrat na lastno odgovornost), tudi za druge dejavnosti.
O turizmu, zelenem turizmu, so pred dnevi govorili tudi v središču Kozjanskega parka. In to na evropski in sploh mednarodni ravni. Tu je bil slovesen zaključek evropskega praznovanja dveh desetletij delovanja 20. obletnice direktive o habitatih, kije tudi osnova za območja Natura 2000. In v Podsredo je prišel tudi edini komisar iz Slovenije Janez Potočnik, evropski komisar za okolje. Ob drugih gostih sta se mu pridružila še slovenski in hrvaški okoljski minister (naš tudi za kmetijstvo). Poudarili so veliko možnosti, kijih dajejo tudi varovana okolja, kakršnih je kar nekaj tudi pri nas. In to za tako imenovani zeleni oziroma eko turizem, kjer si morajo seči v roke narava in ljudje. Tam živeči in obiskovalci.
■ k
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (8,5 % DDV 0,14 €, cena izvoda brez DDV 1,66 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

V SREDISCU
Zakon o državnem poroštvu sprejet!
Državni zbor je v sredo na izredni seji sprejel zakon o poroštvu za TEŠ 6 - Posojilo bi lahko začeli črpati do tri mesece po sprejemu zakona - V Šaleški dolini odločitev pozdravljajo
Milena Krstič - Planine
Nadaljevanje s 1. strani Pred sklenitvijo pogodbe o poroštvu bodo morali predstavniki TEŠ in države podpisati pogodbo, s katero bodo določili okvire izvedbe projekta skladno s pogoji vlade (glede investicijske cene, pogodbe s Premogovnikom za premog po najvišji ceni, roka za dokončanje projekta, donosnosti in izpustov ogljikovega dioksida).
Mag. Tot: »Kredit bi lahko začeli črpati do tri mesece po sprejemu zakona«
Poslanci Pozitivne Slovenije so, razen enega - Jožeta Kavtičnika iz Velenja, glasovanje obstruirali.
Mag. Simon Tot: »Počitnic še ne
bo.«
»Osnovni pogoj, ki pa se ga mi že ves čas zavedamo, je, da naložba ne sme presegati 1,3 milijarde evrov. Gre za stalno nalogo, ki jo je treba izvesti. Kar pa se tiče izdelave noveliranega investicijskega programa 5, ki ga mora potrditi neodvisen in strokovno usposobljen recenzent, pa lahko povem, da smo se tega že lotili. V najkrajšem možnem času pričakujem interno revizijo, za tem zunanjo, tako da bomo v najkrajšem možnem času skušali uresničiti zahteve, ki so bile postavljene pred nas,« pravi direktor TEŠ mag. Simon Tot.
Na vprašanje, kdaj bodo lahko začeli črpati kredit, pa odgovarja: »Črpanje kredita zahteva določene postopke. Pričakujemo, da bi v treh mesecih že lahko dobili sprostitev teh sredstev. Naš interes pa je, da se
Blok 6 bo letno proizvedel 3500 gigavatnih ur električne energije. Poskusno obratovanje je predvideno do novembra 2014. Obratoval bo 40 let.
Menih: »V Šoštanju smo si oddahnili«
Oddahnili so si tudi v Šoštanju, ali, kot je rekel župan Darko Menih, »Sreda je polepšala ozračje.« To, da bo država dala poroštvo, pa so ves čas verjeli: »Čeprav so se vmes dogajali številni zapleti, odlašanja,
to zgodi čim prej.« Določene aktivnosti so potrebne tudi na finančnem ministrstvu in ministrstvu za infrastrukturo, kjer morajo podpisati dodatno pogodbo, sledijo potrebni koraki pri bankah. »A smo optimisti. Banke že obveščamo. Sprejetje zakona tudi zanje predstavlja olajšanje.« Dodal je, da sprejetje zakona pomeni za vse, ki so vanj vključeni, velik korak, hkrati pa tudi zavezo za naprej.«
Meh: »Vodstvo investicije bo imelo zdaj mir«
Srečko Meh, poslanec Socialnih demokratov, ki je zakon vložil v državnozborsko proceduro, je po sprejetju preprosto rekel: »Zdaj bo vodstvo investicije imelo mir, da bo lahko delalo. Zaključena je faza, v kateri je ves čas viselo v zraku vprašanje, ali bo zakon sprejet ali ne. Zadovoljen sem. Dobili smo dovolj podpore. Vsem se je treba zahvaliti zanjo, vladi, ministrom, poslancem, ki so naredili vse, da lahko mirno delamo naprej.« Vse drugo, je rekel, je povedal že prej.
Skupščina TEŠ je razvojni načrt s šestim blokom potrdila leta 2004.
zahteve po novih in novih dokazilih ... , je naposled zmagal razum.« Ponovil je, da bi se morala vsa Slovenija zavedati dejstva, da v Šoštanju proizvedejo tretjino energije, ki jo potrebuje Slovenija. »Blok 6 je strateški objekt, v katerega smo vseskozi verjeli in ga podpirali. Zdaj, ko je prižgana zelena
L
If

Srečko Meh: »Zadovoljen sem. Vse drugo sem povedal že prej«.
Podpisi za referendum proti poroštvu
Koalicija okoljevarstvenih organizacij in posameznikov Ustavimo TEŠ 6 je zbirala podpise za referendum proti zakonu o poroštvu. Do včeraj (sreda, 25. julija) bi morali zbrati 2.500 podpisov. Rok za vložitev podpisov v državni zbor je potekel ob 16. uri.
■ mkp
Dr. Žerdin: »Ves čas verjamem, da je ekonomsko in ekološko utemeljen.«
Odločitev pozdravlja tudi podžupan Mestne občine Velenje dr. Franc Žerdin, ki je, kot je rekel, z velikim zadovoljstvom na eni strani in nestrpnostjo na drugi spremljal raz-
Darko Menih: »Sreda je v Šoštanju polepšala ozračje.«
luč za nadaljevanje, z optimizmom zremo v prihodnost.«
Dr. Franc Žerdin: »Razpravo in glasovanje sem spremljal v neposrednem televizijskem prenosu.«
pravo in glasovanje v neposrednem televizijskem prenosu. »Kot velikokrat doslej lahko še enkrat ponovim, da je blok 6 strateško izjemno pomemben objekt za Slovenijo in zagotovo tudi za Šaleško dolino. Ves čas, odkar spremljam rast objekta in dogajanje ob tem, verjamem, da je ekonomsko utemeljen, ekološko ustrezen objekt, zgrajen pa po tehnično najnovejših spoznanjih in znanju.«
Dogajanje pred sprejetjem zakona pa jemlje kot sestavni del vsega, kar se ob tako pomembnih naložbah, kot je ta, odvija. »Ob njej se srečuje veliko interesnih skupin z različnimi pomisleki, tudi potvorje-nimi in takimi, ki sodijo na rob zdravega razuma. Prepričan pa sem, da bomo tisti, ki smo blok 6 ves čas zagovarjali, na koncu poplačani s tem, da bo deloval tako, kot predvidevamo.«
■
V Velenju vse manj CO
2
Evropska komisija potrdila skladnost občinskega energetskega akcijskega načrta, ki določa ukrepe za zmanjšanje emisij za 20 %
Velenje, 19. julij 2012 - Mestna občina Velenje je od Evropske komisije prejela sporočilo, da je občinski trajnostni energetski akcijski načrt (ang. Sustainable Energy Action Plan - SEAP) potrjen. To pomeni, da je uspešno prestal pregled doslednosti in ustreznosti vseh v dokumentu navedenih podatkov, ki ga je opravilo Evropsko raziskovalno središče.
SEAP, ki določa operativne ukrepe za zmanjšanje emisij ter terminski in finančni načrt za njihovo izvedbo, so svetnice in svetniki Mestne ob-
čine Velenje sprejeli junija lani. SEAP je za MO Velenje, ki je trajnostni energetski akcijski načrt sprejela kot prva občina v Sloveniji, pripravil Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA).
Mestna občina Velenje mora Evropski komisiji vsaki dve leti poročati o izvajanju energetskega akcijskega načrta. Tako se preverja skladnost vmesnih rezultatov s predvidenimi cilji ter uspešnost izvedenih ukrepov z vidika zmanjšanja emisij CO2.
Do 18. julija 2012 se je Konvenciji županov, v okviru katere lokalne skupnosti pripravljajo trajnostne energetske akcijske načrte, pridružilo že 4.137 občin, ki imajo skupaj 165.495.629 prebivalcev. Te številke se še vedno iz dneva v dan večajo. Narašča tudi število slovenskih pridruženih občin - doslej jih je konvencijo podpisalo dvanajst.
MO Velenje se je evropskemu gibanju Konvencija županov na pobudo Evropske komisije pridružila leta 2010. V gibanju sodelujejo lokalne in regionalne skupnosti, ki so se prostovoljno zavezale povečanju energetske učinkovitosti ter rabi obnovljivih virov energije. Konvencija županov zavezuje župane in druge nosilce lokalnih in regionalnih oblasti, da v obdobju do leta 2020 na svojem območju zmanjšajo emisije CO2 za 20 %.
Razpis za oddajo seminarskih prostorov
Velenje, 23.junija - V prenovljenih prostorih Mladinskega centra Velenje na Efenkovi 61 imajo tri seminarske dvorane, ki so najbolje zasedene ob koncu tedna, ko v njih delujejo različna društva in organizacije. Urnik je takrat poln od jutra do poznih večernih ur. Med tednom sejemske dvorane uporabljajo v sklopu Mladinskega hotela, sploh za različna srečanja in seminarje, kjer kombinirajo namestitev v hotelu in ponudbo seminarskih dvoran. Poleg tega v njih med letom popoldne poteka mladim namenjen program dnevnega centra. Po počitnicah bodo pripravili nove razporede uporabe sejemskih prostorov. Do 15. septembra bodo namreč v mladinskem centru Velenje še sprejemali vloge zainteresiranih društev in organizacij, ki bi želela v prihodnje uporabljati njihove seminarske prostore, ki so tudi odlično multimedijsko opremljeni. Posebna komisija bo do 1. oktobra odločila, kdo bo lahko dobil njihove prostore v najem v sezoni 2012/2013.
■ bš
■
DOGODKI
"»HAS
26. julija 2012
HTZ Velenje sklenil nov posel
Za žalsko podjetje bo izdeloval zaščitna delovna oblačila
Velenje - Podjetje HTZ Velenje se s svojimi programi vse bolj uspešno uveljavlja na trgu. Eden zadnjih pridobljenih poslov je podpis ane-
ksa h kvotni pogodbi s podjetjem Novem Car v Ložnici pri Žalcu za izdelavo zaščitnih delovnih oblačil in arhiviranje poslovne dokumentacije.
Podjetje Novem Car je del globalnega koncer-na Novem Car Interior Design GmbH Vorbach, ki ima svoje proizvodne lokacije po celem svetu in je dobavitelj za najprestižnejše blagovne znamke avtomobilske industrije. Koncern zadnja leta zaznamujeta intenziven tehnološki razvoj in rast. Žalsko podjetje zaradi velikega števila zaposlenih potrebuje velik delež invalidskih kvot, zato
so se odločili za podpis aneksa h kvotni pogodbi z največjim slovenskim invalidskim podjetjem HTZ Velenje.
Velenjsko podjetje bo za njih izdelovalo zaščitna delovna oblačila, zaupali so jim še arhiviranje poslovne dokumentacije, predvsem finančne, za obdobje desetih let. Pogovori potekajo tudi za arhiviranje kadrovske in tehnične dokumentacije.
Na Selu športno igrišče
in pravo krozišče
Letos pripravljajo gradbeno dokumentacijo, v letih 2013 in 2014 pa naj bi projekte tudi dokončali
Velenje, 23. julija - Po vselitvi družin v nove bloke na Selu si v Krajevni skupnosti Konovo prizadevajo, da bi jim skupaj z Mestno občino Velenje zagotovili čim boljše pogoje za življenje. Zato že nekaj časa načrtujejo preureditev športnih igrišč na mestu sedanjih, tam, kjer je nekoč stal tudi lokal Saloon. Tone Brodnik iz MO Velenje pravi, da pri načrtovanju novega igrišča dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo, sploh s predsednikom Karlijem Stropnikom.
»Igrišče naj bi bilo sodobno, poleg tega, kar ponuja že danes, bo dobilo tudi igrišče za odbojko na pesku in še marsikaj, kar bodo s pridom uporabljali tam živeči. Ker denarja v proračunu ni, bomo letos pripra-
vili vse potrebne načrte in gradbeno dokumentacijo,« nam pojasni Tone Brodnik. Dela pa bodo verjetno stekla v letu 2013, še izvemo.
Ko so gradili novo naselje blokov
na Selu, so predvideli tudi postavitev stalnega krožišča pri Skalci, kjer je danes montažno. »Imeli smo dober namen, da bi krožišče uredili ob vselitvi v nove bloke. Žal smo uspe-
li s finančnimi sredstvi, ki so bila na voljo, samo za en meter razširiti dovozno cesto in urediti kolesarske steze ter pešpot. Predračun za novo krožišče je približno 200 tisoč evrov, česar nismo zmogli financirati. Upamo, da bomo to investicijo lahko izvedli v letih 2013-2014.« Občina projektno dokumentacijo že ima, sedaj morajo za izgradnjo zagotoviti sredstva v proračunu.
■ bš
Načrti za izgradnjo pravega krožišča na Selu so izdelani, do gradnje naj bi prišlo prihodnje
leto.
Na Selu je z novim naseljem tudi več prebivalcev, ki bodo prosti čas zagotovo z veseljem preživljali na športnih igriščih, ko
bodo ta posodobljena.
Celjska bolnišnica v rdečih številkah
V prvi polovici leta imajo 860 tisoč evrov izgube - Z vrsto ukrepov se trudijo omiliti primanjkljaj
Celje, 17. julija - V Splošni bolnišnici Celje imajo v prvem polletju letos izgubo v višini 860 tisoč evrov. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije jim je po povedanem na torkovi novinarski konferenci letos izplačal za skoraj 2 milijona evrov manj kot lani v enakem času.
Čeprav je višina dolga velika, se v celjski bolnišnici trudijo omiliti izgubo z vrsto ukrepov; že izvedeni rezi pri stroških dela sicer še niso pokazali učinkov, uspešno pa obvladujejo stroške zdravil. Posegli so tudi v stroške drugega zdravstvenega materiala, a žal za zdaj še neuspešno. Zaustavili so tudi nekaj naložb, ki so jih načrtovali, že začete pa bodo vendarle končali. Tako bodo končali ureditev operacijskih dvoran septičnega oddelka operacijskega bloka in nabavili opremo zanje, nakupili bodo opremo za ureditev operacijskega bloka za urologijo in posodobili centralno sterilizacijo. Naložbe, katerih vrednost je ocenjena na 1,8 milijona evrov, naj bi bile dokončane do konca leta.
Z vsemi racionalizacijskimi ukrepi v poslovanju in investicijah je vodstvo celjske bolnišnice maja letos pripravilo uravnotežen finančni načrt za leto 2012, prejšnji mesec ga je potrdil še svet zavoda. So pa v prvi polovici leta ustvarili za 3,8 odstotka manj prihodkov, tudi zaradi 1,8 milijona evrov manj prejetih sredstev od Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Če se bo stanje nadaljevalo, bo bolnišnica v celotnem letošnjem letu prejela tri milijone manj, leta 2014 pa štiri milijone evrov manj kot leta 2011.
■ bš
Na dializo se še vedno vozijo
Napovedi o oddelku v Velenju so po štirih letih še vedno le ideja
Velenje - Želja, da bi v velenjskem zdravstvenem domu v sodelovanju z Splošno bolnišnico Slovenj Gradec uredili dializni oddelek in s tem olajšali potovanje bolnikov na dializo v Celje in Slovenj Gradec, je stara že več let.
Razen podpisa pisma o nameri med Zdravstvenim domom Velenje in Splošno bolnišnico Slovenj Gradec o tem, da bo slednja v Velenju izvajala dializni program, pa se doslej nič ni premaknilo. Pa je od marca 2008, ko je bilo pismo podpisano, minilo že več kot štiri leta.
Zastoj je povzročil denar, ki ga (tudi) v zdravstvu primanjkuje, pojasnjuje direktor zdravstvenega doma Jože Zupančič.
S postavitvijo oddelka v Velenju bi olajšali življenje tukajšnjih bolnikov, ki se zdaj na dialize vozijo v Slovenj Gradec in Celje, kar zanje predstavlja veliko obremenitev. Takšnih je v Velenju blizu 30.
Da pa je bil namen dober in želja po uresničitvi zamisli velika, kaže dobrodelni koncert Bolero, ki ga je pred štirimi leti pripravila Knjižnica Velenje, enota Prireditve. Z njim so v Velenju (tudi s pomočjo donatoijev) zbrali 8.000 evrov za ta oddelek. Kje je ta denar danes? »Še vedno na posebnem računu in čaka na uresničitev zamisli,« zagotavlja direktor velenjskega zdravstvenega doma.
■ mkp
Nov svet delavcev
Velenje, 19. julija - Letos je potekel mandat članom sveta delavcev v velenjskem premogovniku. Izvolili so nove člane, ti pa so za predsednika na konstitutivni seji izvolili Bojana Brcarja (na sliki) iz strokovnih služb.
■
■
117,1 MHl^—
rfflPwPJ nlnP0
Radio Velenje
26. julija 2012	«»HlAS	V SREDIŠČU
- 5
V ognju dva pomembna kohezijska projekta
Šaleška dolina bo z njima celovito rešila vodooskrbo in kanalizacijo - Prve pogodbe že podpisane - Projekta vredna 45 milijonov evrov
Milena Krstič - Planinc
Šaleška dolina - Poletje bo vroče. V Šaleški dolini sta v ognju dva pomembna kohezijska projekta, oba zaključeni, med seboj ločeni celoti: Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini ter Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški dolini.
Z obema projektoma so se v Komunalnem podjetju Velenje začeli ukvarjati že konec leta 2005. Oba sta se v letu 2006 uvrstila v Nacionalni program. Od takrat do danes so pripravljali prijavo, dokumentacijo in urejali vse potrebno, da so danes tik pred podpisom izvajalskih pogodb. »Ocenjujemo, da bomo v mesecu ali dveh zaključili postopek javnega naročanja, z izvajalci podpisali pogodbe in pričeli gradnjo,« pravi pooblaščeni predstavnik naročnika in koordinator celotne operacije, vodja službe za investicijski inženiring mag. Branko Naveršnik iz Komunalnega podjetja Velenje.
Finančno zahtevna projekta
Zanju približno 80 odstotkov sredstev prispevata Kohezijski sklad in proračun Republike Slovenije, 20 odstotkov pa lokalne skupnosti. Celovita oskrba s pitno vodo je projekt, vreden preko 42 milijonov evrov, odvajanje in čiščenje odpadne vode dobre 3 milijone evrov.
»Velik delež denarja prihaja iz evropskih kohezijskih sredstev, za prvega 24, za drugega 1,5 milijona evrov,« razlaga mag. Na-veršnik.
Oboje je Šaleška dolina dolžna zgraditi. Za celovito oskrbo s pitno vodo je obstoječe vodooskrbno omrežje v precej slabem stanju, ponekod ga sploh ni. »S tem projektom bomo pridobili preko 42 kilometrov novega vodovodnega omrežja, tri čistilne naprave s tako imenovano ultrafiltracijo in daljinski nadzor nad vodovodnim omrežjem. To je pomembno, ker bo daljinski nadzor uravnaval distribucijo in predstavljal zametek daljinskega odčitavanja vodovodnih števcev, največji poudarek pa bo na zmanjševanju vodnih izgub.«
Oba projekta morata biti gotova do leta 2014.
Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini
Vsebuje več podprojektov, tri sklope gradnje. Eno je gradnja treh čistilnih naprav z najsodobnejšo metodo filtriranja (ultrafiltracijo), ki z zelo naravnim sistemom čiščenja očisti vodo do te mere, da je 100-od-stotna za uporabo.
Čistilno napravo na Grmovem vrhu bodo obnovili. Zgrajena je bila v osemdesetih letih, ima zastarelo tehnologijo in je na spodnji meji obratovalne sposobnosti. To čistilno napravo, ki je namenjena čiščenju našega največjega vira, Ljubija, je potrebo obnoviti in nadgraditi.
Druga, ta bo nova, manjša čistilna naprava, je t. i. čistilna naprava Čujež, kjer se bo čistila voda iz Hude luknje, tretja, prav tako nova, pa čistilna naprava Mazej nad Topolšico, kjer se bo čistila voda iz tamkajšnjih virov.
Vse tri čistilne naprave bodo med seboj povezane s cevovodi, ob izpadu ene bodo lahko nadomeščale druga drugo.
Cevovodi - ponekod še azbest
V Šaleški dolini je 43,5 kilometra cevovodov. »Dotok iz smeri Hude luknje do Velenja obnavljamo v celoti. V njem so še vedno azbestne cevi, ki jih zaradi pomanjkanja denarnih sredstev še nismo izločili, čeprav bi jih že morali. Zdaj jih bomo v celoti. Vgradili bomo nov, kakovosten material.« Sicer
pa bo cevovodno omrežje v celoti zgrajeno iz kakovostnih materialov z življenjsko dobo okoli 50 let.
Drug zelo pomemben odsek, ki ga bodo gradili, je obnova oziroma dogradnja vodo-oskrbnega sistema na Konovem. »Konovo ima zaradi hitre gradnje v določenem obdobju, izredno slabe tlake. Predvidena je širitev obstoječega rezervoarja, nova celica in povezovalni vodovod do rezervoarja.«
Področje Cirkovc je, kar se vodooskrbe tiče, vseskozi v izredno slabem stanju. »Tudi ob letošnji suši aprila in maja smo morali vodo prebivalcem zagotavljati s cisternami. Vodnih virov tam preprosto ni oziroma so, a so neustrezni in nekakovostni. Ob vsakem malo večjem sušnem obdobju jih zmanjka.« Cirkovce bodo priključili na centralni sistem.
Naslednji pomemben povezovalni vodovod je tako imenovana Severna veja, od Lajš preko Raven, Gaberk do Škal. »S tem bomo zaključili prstan okoli Šaleške doline. Imeli bomo vodovodno zaprt sistem. Do uporabnikov bomo lahko distribuirali vodo iz tistega vodnega vira, ki bo v danem trenutku najcenejši in najugodnejši. To je velika pridobitev.« Sočasno se bodo lahko na Severno vejo neposredno priključili zaselki dela Ravn, Gaberke, Velunja, Plešivec in Škale.
Projekt vodovodnega sistema Ravne
Krajevna skupnost Ravne v občini Šoštanj je ta trenutek najbolj »podhranjena« krajevna skupnost v Šaleški dolini. Slabo je opremljena tako s kanalizacijo kot vodooskrbo. Ravne so zelo razvejane, zato je težko koncentrirano graditi. »Z zelo dobro študijo smo uspeli dokazati, da je vodoo-skrba v Ravnah nujna, in projekt uvrstili v kohezijsko financiranje.«
Ravne bodo dobile centralni sistem. »Žal ne bomo mogli v celoti zgraditi sekundarnega omrežja, ker ta ni sofinanciran iz kohezijskega vira, ampak bo to morala zgraditi Občina Šoštanj iz svojega proračuna, podobno kot na območju Velenja, kjer bo Mestna občina morala zgraditi del sekundarnega omrežja v Cirkovcah in Hrastovcu.
Zelo pomemben povezovalni vod je iz zajetja Ljubije do čistilne naprave Grmov
vrh. Cevovod je star dobrih 30 let. »Med obratovalnim časom je prišlo velikokrat do nezgod, plazenja, poplav. Cevovod je bil večkrat poškodovan, pretrgan.«
Priključila se bo občina Šmartno ob Paki
Najbolj pomemben kohezijski projekt -nedvomno - je projekt priključitve občine Šmartno ob Paki na vodoo-skrbni sistem Šaleške diolini.
»V Šmartnem ob Paki imajo velike težave z vodooskrbo. Napajajo se iz vrtin podtalnice, ki je onesnažena, polna pesticidov, v sušnih obdobjih ima vonjave, je zmanjka ... Zdaj se bodo lahko povezali na centralni sistem, kjer se bo v obstoječih treh čistilnih napravah voda prečistila. Osebno sem prepričan, da je to za občino Šmartno ob Pa-ki eden največjih prispevkov h kvalitetni pitni vodi. Obstoječe vrtine bodo lahko ukinili,« pravi Branko Naveršnik.
Kdaj se začne?
Tri pogodbe pa se nanašajo na gradnjo. »To smo razdelili na gradnjo čistilnih naprav, na gradnjo cevovodov in gradnjo daljinskega nadzora. Slednje je oddano. 10. avgusta z izvajalcem svečano podpišemo pogodbo.«
Načeloma je izbran tudi izvajalec za gradnjo čistilnih naprav in tudi pri tem pričakujejo, da bo v kratkem prišlo do podpisa pogodbe.
Zaradi cevovodov pritožbe
Nekoliko se zatika pri izbiri izvajalcev za gradnjo cevovodov. »Glede na obsežnost razpisne dokumentacije, ki je je bilo preko 1000 strani, preko 1000 strani popisov za izvedbe del, se določeni izvajalci ne strinjajo z izborom in so na državno revizijsko
■	•	• • vlv v	•
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Projekt vključuje le dve občini, mestno občino Velenje in občino Šoštanj, čeprav je bil na začetku zastavljen širše. »V dokumentacijo smo vključili tudi Šmartno ob Paki, ki je, kar se kanalizacije tiče, najslabše opremljena, nanjo pa smo navezali tudi del Braslovč,« razlaga. Pred leti so v Šmartnem
ob Paki zgradili novo čistilno napravo, ki pa je premalo izkoriščena, saj ima premalo obremenitev. »Premajhna obremenitev pa zato, ker je zgrajenih premalo kanalizacijskih sistemov. S projektom smo želeli čistilno napravo normalno obremeniti, »pobrati« vse odpadne vode in pripadajoči del kanalizacijskega sistema iz občine Bra-slovče, ki na to čistilno napravo gravitira. Izdelali smo vso projektno dokumentacijo, pridobili pravico gradnje, vendar je žal v letu 2010 prišlo do pomanjkanja denarja v državnem proračunu, zato smo morali ti dve občini izločiti.«
S tem je bila občinama morda narejena krivica, zagotovo pa precejšnja škoda. »Kljub temu da nimata evropskega financiranja, si morata kanalizacijo zgraditi. Še vedno pa intenzivno iščemo ustrezne vire, da bi lahko zgradili vsaj del kanalizacijskih sistemov.«
Podpisani že dve pogodbi
V zvezi s kohezijskim projektom »kanalizacija« sta dve pogodbi že podpisani, in sicer za stike z javnostjo in strokovni nadzor. »Trenutno smo v zaključni fazi izbire izvajalca za gradnje. Ocenjujemo, da dodatnih pritožb ne bo, izvajalec je izbran, teče še pritožbeni rok. Prihodnji teden (ta teden op.) bo odločba pravnomočna, v avgustu pričakujemo podpis pogodbe, dela pa naj bi se začela septembra.«
Projekt »kanalizacije« sicer ni tako velik kot projekt »vodooskrbe«, je pa vseeno pomemben. Sestavljen je iz osmih podprojektov, štirih v mestni občini Velenje in štirih v občini Šoštanj. »So relativno majhni, izvajalec bo moral velikokrat prestavljati opremo in vse drugo. Rok izgradnje je leto 2014, ocenjujemo pa, da bo gradnja končana že prej.« Uporabniki si bodo morali hišni priključek do sistema zgraditi sami. »Evropska sredstva so javna sredstva in ni možnosti, da bi zasebne hišne priključke gradili iz teh virov.«
Na sistem centralne čistilne naprave odpadnih voda bo priključenih 616 novih uporabnikov, s čimer bodo v mestni občini Velenje in občini Šoštanj prešli na izredno bogato opremljenost uporabnikov tudi s kanalizacijskim sistemom.
Kje
kanalizacija?
V Mestni občini Velenje v Zgornjem Ša-leku, Paki - levi breg, Straži in Podkraju -Ring. V Šoštanju pa ob Koroški cesti, v Metlečah, Podhra-stniku in v Spodnjem Floijanu. »Tudi iz teh dveh občin so nekateri projekti izpadli. Recimo Bevče, Vinska Gora, Ravne, ker niso gravitirali v smernice državnega načrta. Zato bo treba te kanalizacije zgraditi iz drugih virov.«
Gradnja bo potekala etapno. Ob podpisu pogodbe z izvajalcem bo narejena zelo natančna časovnica.
»V letu 2011 smo že imeli pripravljeno razpisno dokumentacijo za oddajo del in jo v prvih dneh dostavili v dokončni vpogled takratnemu ministrstvu za okolje in prostor. Potem smo čakali, da so jo pregledali. Konec lanskega oziroma v začetku letošnjega leta smo objavili razpisni tender.«
Celotna gradnja bo sestavljena iz petih ločenih razpisnih pogodb. Ena pogodba, ki je že podpisana, izvajalec izbran, je za strokovni nadzor, izbran pa je tudi izvajalec za stike z javnostjo. »Projekt moramo po evropski direktivah ustrezno predstaviti javnosti.«
Mag. Branko Naveršnik, koordinator celotne operacije: »Fizično se lahko začne
septembra.«
komisijo vložili svoje pripombe. Ta bo odločila v mesecu ali dveh. Po vsej verjetnosti se bo to zgodilo v avgustu, v skrajnem primeru v začetku septembra, ko naj bi se podpisale tudi zadnje pogodbe za izvedbo tega projekta.« Tako računajo, da bi se tudi izvedba teh del lahko začela septembra.
DOMA IN NA TUJEM

26. julija 2012
M,
Od srede do torka - svet in domovina
Sreda, 18. julija
Novica dneva je bila, da so poslanci z 29 glasovi za in 20 proti podprli državno poroštvo za projekt Teš 6. Poleg tega so ustavili postopek za spremembo ustave in s tem ohranili državni svet. Koalicija namreč ni zbrala potrebne dvotretjinske podpore za spremembe.
TEŠ 6 ima poroštvo države.
Vlada je socialnim partnerjem v zameno za odpoved referendumu ponudila nova dopolnila k predlogu zakona o holdingu, a jih z njimi ni prepričala. Odvrnili so namreč, da se preveč hiti.
Državni svet je z 19 glasovi za in osmimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o kmetijskih zemljiščih.
Vodja evropskih socialistov Hannes Swoboda je razburil z izjavo, da bi morala Evropska komisija zaradi nujnih zakonodajnih postopkov ob Romuniji pogledati tudi »druge države, kot je Slovenija«.
V Siriji se je na srečanju ministrov s predstavniki službe državne varnosti razstrelil neki samomorilski napadalec, pri čemer sta bila ubita obrambni minister in svak predsednika Asada.
Na letališču v Bolgariji je na avtobusu, na katerem so bili turisti iz Izraela, odjeknila eksplozija. Podtaknjena bomba je ubila 7 ljudi, več kot 30 pa je ranjenih. Netanjahu je za dejanje obtožil Iran.
Četrtek, 19. julija
Doma je bilo spet vroče. Karel Erjavec je tako dejal, da verjame, da bo premier Janša na vnos fiskalnega pravila v ustavo vezal zaupnico. In nekateri so že namigovali, da bo sedanjega premierja nadomestil Igor Šoltes.
Šele v poznih večernih urah -po sestanku vodij parlamentarnih strank - je vendarle postalo jasno: DZ bo o predlogu zakona o Sloven-
dov preprečili sprejem resolucije, ki je Siriji in predvsem režimu Bašaija Al Asada grozila s sankcijami.
Petek, 20. julija
Ustavno sodišče je zavrglo pobudi Franca Jurija in Francija Keka za oceno ustavnosti zakona, ki predvideva skrajšanje časa za prejemanje poslanskega nadomestila.
Na Zpiz-u so sporočili, da bodo spoštovali odločitev ustavnega sodišča in upokojencem, ki so se jim pokojnine po varčevalnem zakonu znižale, do sredine septembra izdali odločbe.
Slovenijo je obiskal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun in se s političnim vrhom pogovarjal o razmerah v Siriji, na Zahodnem Balkanu in vlogi Slovenije v ZN.
O vnosu zlatega fiskalnega pravila v ustavo in nekaterih drugih pomembnih temah znova po počitnicah.
skem državnem holdingu in vnosu fiskalnega pravila v slovensko zakonodajo razpravljal septembra. Do takrat naj bi skušale parlamentarne stranke uskladiti tudi novo rešitev za sanacijo bančnih bilanc v obliki posebne agencije ali sklada.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture je na sodišče vložil kolektivni delovni spor zaradi letošnjega regresa.
Varuhinja človekovih pravic je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti 143. člena zakona za uravnoteženje javnih financ, ki se nanaša na znižanje pokojnin.
Sirska vojska je proti upornikom sprožila ofenzivo s tanki, topništvom in helikopterji.
Rusija in Kitajska sta z vetom v Varnostnem svetu Združenih naro-
Na Norveškem so se spominjali lanskoletne grozote.
Damski del obiska je potekal v Lipici, gostila ga je Urška Bačovnik - Janša.
Poslanci so razrešili člana uprave AUKN-ja Goloba in Grašiča. Namesto njiju so kot člana uprave potrdili Ješovnika, drugega kandidata vlade Türka pa ne.
V ameriškem mestu Denver je zamaskirani 24-letni nekdanji študent medicine streljal na obiskovalce polnočne premiere najnovejšega filma Batman in ubil 12 ljudi, okoli 50 jih je ranil.
Finančni ministri držav v evrskem območju so na telefonski konferenci potrdili program do 100 milijard evrov pomoči za Španijo za ureditev razmer v bančnem sektorju. Delež Slovenije v prvem obroku je 175 milijonov evrov poroštev.
Sobota, 21. julija
Zajel nas je dež. Pa ne le nas. Več delov avstrijske Štajerske so zaradi obilnih padavin in neurij prizadele poplave, medtem ko je reka Mura prestopala bregove in odnesla tudi eno življenje.
Kazenska ovadba, ki jo je zoper Janšo zaradi posredovanja osebnih podatkov pri objavi obtožnega predloga zadeve Patria na Facebooku vložila informacijska pooblaščenka, je bila zavržena.
Erjavec je še naprej razmišljal o padcu vlade. Dejal je, da bi bilo v tem primeru prav, da priložnost dobi levosredinska koalicija.
Policisti so v stanovanju Jamesa Holmesa, ki je dan pred tem na premieri filma Batman ubil 12 ljudi, sprožili nadzorovano eksplozijo, saj je bilo polno razstreliva in prepredeno s pastmi.
Nedelja, 22. julija
Prah je znova dvigoval Karel Erjavec. Tokrat predvsem na Hrvaškem, in sicer z izjavo, da obstaja »realna možnost«, da Slovenija ne bo ratificirala pristopne pogodbe med Hrvaško in EU, če Zagreb vprašanja LB ne bo hotel urejati v okviru pogajanj o nasledstvu.
Na Norveškem so se spominjali tragedije pred letom dni, ko je 33-le-tni desničarski skrajnež Anders Behring Breivik ubil 77 ljudi. Norveški premier Jens Stoltenberg je v Oslu položil venec.
V ZDA so se medtem ukvarjali z morilcem iz kina, ki so ga poimenovali Jocker. FBI je onesposobil vse raztrelivne naprave v stanovanju in potrdil, da je James Holmes pokol načrtoval več mesecev.
Prebivalci kitajske prestolnice so imeli drugačne težave: soočali so se z obilnimi nalivi, ki so zahtevali že 37 smrtnih žrtev.
Ponedeljek, 23. julija
Kot že dan pred tem, je težave povzročala burja, največ na obali. Na Hrvaškem zaradi vetra niso pluli trajekti proti otokom Rab, Pag in Cres, zaprte pa so bile tudi številne ceste. V bližini kraja Novi Vino-dolski pa je izbruhnil požar. Burja je dim razpihala tudi na magistralno cesto, zaradi dima pa so morali evakuirati tudi avtokamp v Selcah.
Domači mediji so pisali, da naj bi bil premier Janez Janša nezadovoljen z delom notranjega ministra Vinka Gorenaka in ministra za pravosodje Senka Pličaniča. A onadva o tem nista vedela nič.
Arabska liga je na izrednem sestanku o Siriji dosegla dogovor o »varnem izhodu« sirskega predsednika Bašarja Al Asada iz države, a le, če bo ta odstopil.
Karel Erjavec je bil odločen tudi v Bruslju.
Slovenski zunanji minister Karel Erjavec je bil vztrajen. Tudi v Bruslju je ponovil, da je rešitev vprašanja Ljubljanske banke pogoj za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu.
Kongregacija za škofe v Rimu naj bi Urana pozvala k čim prejšnjemu umiku iz Slovenije.
Znova je bilo krvavo v Iraku. V nizu bombnih in strelnih napadov, katerih tarča so bili pripadniki varnostnih sil, je umrlo 89 ljudi, 144 je bilo ranjenih.
Torek, 24. julija
Doma je odjeknila vest, ki jo je pri zadnji nedeljski maši oznanil župnik Vlado Bizant: da mora nekdanji ljubljanski nadškof Alojz Uran po navodilih Kongregacije za škofe v Rimu čim prej zapustiti Slovenijo.
V OECD so našo državo opozorili, da zakon o državnem holdingu pušča odprta vrata vmešavanju politike ter nekatere nepregledne in nedomišljene rešitve.
Pa niso bili edini, ki so imeli dela s Slovenijo. Britanski Financial Times je v prispevku o trenutnih razmerah zapisal, da bi naša država lahko kmalu zaprosila za pomoč.
Bonitetna agencija Moody's je znižala napovedi za oceno dolgoročnega dolga Nemčije, Nizozemske in Luksemburga.
Okoli 350 hrvaških gasilcev in sto vojakov se je še naprej borilo z ognjenimi zublji na območju Cri-kvenice. V glavnem so bili uspešni.
Svet je bil pretresen nad dejanji 24-letnega Jamesa Holmesa.
V Bolgariji so se trudili odkriti identiteto samomorilskega napadalca, pri čemer dokazov o vpletenosti Hezbolaha niso našli.
Na Hrvaškem je gorelo
žabja
perspektiva
Morske zvezde
in zastave
Kaja Avberšek
Zaprtih oči (da mi ne odplakne leč) plavam kravl po zelo slani in malone pretopli črnogorski izpostavi Jadranskega morja. Nese me samo, po nevidnem loku, nekam proti odprtem, proti daleč. V ušesih mi nežno poklja, brbota in šumlja. Kadar imam levo ali desno uho nad vodo, poslušam, o čem razpravljajo leni galebi ali kaj so sanjali dišeči borovci. Ko sta moji ušesi izmenično potopljeni, poslušam, kaj čvekajo svetlikajoči se planktončki in nad čim se pritožujejo rdeče morske zvezde. (Tistih z dna morja menda ne bodo prepovedali?! Ali pa se bo vendarle našel kakšnen utrgan podvodni zvezdolovec in jih, recimo, zaplinil ali, verjetno učinkoviteje, njihove želodce nabutal s karbidom?) Izmed nebroja podatkov, ki sem ji jih v gimnazijskih letih tlačila v glavo pri predmetu biologija, se mi je za veke vekov v spomin vtisnil sklop tistih, ki govorijo o prehranjevanju in prebavljanju morskih zvezd. Nekako takole: morska zvezda je lačna in se odpravi na lov. Ko zazna plen (po vsej verjetnosti ga ne zagleda niti ne zavoha), se mu s svojimi petimi (lahko tudi štirimi ali šestimi, pa recimo, da nam v tem primeru številka pet najbolj ustreza) gibčnimi kraki približa in čezenj z vso močjo zaluča svoj želodec. Plen nima časa niti, da bi ga postalo strah, kaj šele, da bi se uprl. Je že razstavljen na osnovne delce, spremenjen v integralni del morske zvezde, ki počasi zloži izvržen želodec nazaj v svoje zvezdnato telo. Si predstavljata, spoštovana bralka in bralec (upam, da vsaj malo pomorjansko razpoložena), kako hecno bi bilo, da bi ljudje hodili po svetu in metali želodce po raznih šniclih in čevapih in kar na licu mesta, vsem na očeh, zunajtelesno prebavljali? Ah, ko pa zadnje čase jemo predvsem, da se naslajamo nad oblikami, vonji in okusi. Kje so časi lakote ... danes je vendarle težje biti lačen kot sit... ne, ne, za nas bi bila dandanes bolj primerna, recimo, nosna prebava. S tem, ko bi vonjali, bi se že najedli, in konec bi bilo težav s holesterolom, špehom, celulitom in kontinenti po oceanih plavajoče plastične embalaže! (Da ne bo pomote, ko pišem o lakoti, si kot primer opazovanja jemljem povprečnega podalpskega Slovenca. Še kako se zavedam šal tipa "Zakaj imajo afriški otroci napihnjen trebušček? Lačen si ful drugačen! Ha ha ha..." Groza. Raje imam tiste o Črnogorcih, recimo "Katera žival je reinkarnirani Črnogorec? Zmija! Ona leži i ide!") Kravl zamenjam za plavanje prsno (t. i. žabico, tisti med plavalnimi slogi, zaradi katerega najbolj trpijo kolena in za katerega zmotno mislimo, da je najlažji). V napol lebdečem, napol premikajočem se stanju se mi utrinja neskončno zaporedje opažanj, ki se razvijajo v serpentinaste misli. Ujamem tole: na črnogorski zastavi je okronani dvoglavi orel z levom v srcu. Uf toliko bojevitosti in ponosa, da kar poka! Kako lepa je bila nekoč šele naša zastava! Rdeča bela plava, z zvezdico - pentagramom, ki po staroslavnem mitološkem izročilu pomeni izvor svetlobe in upanje, da je črno noč človeške duše mogoče razsvetliti. Brez dvoma, japonska zastava je še vedno najboljša na svetu: rdeče žareče sonce na čistini belini, krog, kozmična popolnost. Slovenske zastave ne bom razčlenjevala, saj vemo, da je sfaljena, pa če je še tako energetsko uravnovešena. V času med osamosvojitvijo in danes smo skozi okno že vrgli denar za neuspeli poskus preoblikovanja simbolov slovenstva. Naenkrat me prebliskne genialno: vem, kakšno zastavo bi morali imeti. Belo, celo belo, čisto kot solza, zastavo predaje in slovesa, ah, ne bodimo patetični, zastavo, kamor se lahko naseli karkoli, kar komurkoli pade na pamet. Tako bi se poleg zastave prodajal neke vrste kit, ki bi se ga lahko kupilo v kompletu ali posamično: nalepke in našitki zastavic drugih držav, logotipi podjetij, izvezeni portreti vseh mogočih VIP-jev, estradnih zvezd, naftnih mogotcev in politikov, bleščice, živalice s premikajočimi se očmi... v zastavo bi se lahko všilpravi pravcavi gobelin, tudi mreže z motivi bi bile na voljo, kot tudi cela barvna lestvica vodoodpornih flumastrov za tekstil, saj pri nas obstajajo tudi kreativci, ki se najbrž ne bi zadovoljili z vnaprej pripravljenim motivom na nalepki ali našitku in bi želeli na plano izliti nekaj svoje umetniške duše. Zastava, kot ti srce poželi, določen bi bil samo format in bela osnova. Vesoljni svet bi nas prepoznal in veliki umetniki in kritični misleci bi govorili "Oh, kako konceptualno! Kakšna neverjetna mera samoironije in distance do lastnega dreka! Koliko humorja, kako inteligentno! Umetnost! Poziti-va! Ludizem! Za grozečim zidom mavrica!..." In podobne visokoleteč-nosti. Saj smo se prodali, saj nismo sposobni imeti samostojne države, pokažimo vsaj, da vemo. Ha!
Dovolj žabjega sloga, sedaj plavam hrbtno. Le kdaj seje zgodilo, da so ženske po plažah nehale uporabljati topless? Sta zaznala to plažno spre-membo?Ko sem bila otrok, so vse mamine kolegice sončile svoja oprsja in nihče se ni čudil. Danes sem brez modrca jaz, daleč naokoli pa... dobrodošli v novodobnem srednjem veku. Zakrij se, kdor se more. Pristanem ob skali in se še enkrat vržem na glavo. Da z veliko mislijo zaključim plažno reportažo: Jugoslavija bi bila najlepša država na svetu! Pa lepe počitnice vama želim ...
P.S.: Če v kratkem pride do natečaja za preoblikovanje državnih simbolov, mi, prosim, ne ukradita zastavne ideje. Če pa že, me o tem obvestita.
AKTUALNO
Energetski portal bo zaživel 27. septembra
Ta dan bo v Velenju tudi mednarodna konferenca na temo učinkovite rabe energije - Portal bo prinašal preverjene informacije
Bojana Špegel
Velenje, 23. julija - Štirje partnerji - Šolski center Velenje (ŠCV), Šale ško-savinjska gospodarska zbornica (SŠGZ) ter celjski podjetji Utrip in Mik - skupaj pripravljajo spletni portal, ki bo prinašal sveže in preverjene informacije o energetski učinkoviti obnovi javnih stavb. Če bomo namreč v Sloveniji do leta 2050 želeli izpolniti direktivo Evropske unije, bi morali vsako leto obnoviti vsaj 3 % javnih stavb, do leta 2050 pa 80 %. Ob tem mnogi investitorji naletijo na težave pri iskanju pravilnih informacij in dobrih poslovnih partnerjev, vse to pa naj bi prinašal spletni portal, imenovan TIM OVE URE, ki bo uradno zaživel 27. septembra. Takrat bodo v Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) v Velenju pripravili celodnevno mednarodno konferenco, posvečeno prav energetsko učinkoviti obnovi stavb. Na njej bodo eminentni predavatelji predstavili tudi dobre prakse iz Evrope, saj jih v Sloveniji menda še ni prav veliko.
Projekt Trajnostna informacijska mreža obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije - partnerji ga krajše imenujejo TIM OVE URE, so v ponedeljek predstavili na novinarski konferenci. Franci Kotnik, direktor SŠGZ, nam je povedal: »Ko smo dobili povabilo ŠCV, da bi sodelovali pri tem proje
nova delovna mesta, ki so pogoj za spodbujanje povpraševanja na slovenskem trgu.
Da se bo lažje odločiti
Prav na velenjskem Šolskem centru je torej zrasla ideja, da vsem, ki se bodo obnove javnih stavb lote
stavitev spletnega portala in foruma, spletnih aplikacij infoenerget-skih točk, objava kvalitetnih aktualnih digitaliziranih gradiv in e-gradiv s področja obnove stavb. Sedaj se namreč velikokrat pojavljajo tudi nasprotujoče si in netočne informacije. Na spletni strani se bodo lahko predstavili tudi dobavitelji in
administrativne ovire prehude,« je še dodal Fendre.
Obnova stavb ŠCV se že začenja
Podjetje Eutrip iz Celja bo še v tem mesecu začelo energetsko obnovo stavb ŠCV. Ta je namreč na razpisu pridobil 2 milijona evrov
evrov za energetske sanacije javnih stavb v lokalnih skupnostih, zato bo zaživel pravi čas. Tako bodo dostopne preverjene informacije, da bodo občine lažje izbrale izvajalce del in opreme.«
Predstavnik podjetja Mik Emil Sirovina pa je poudaril, da danes pri obnovah hiš in javnih stavb vse
Sodelujoči na novinarski konferenci vidijo številne prednosti v spletnem portalu, ki bo predvsem načrtovalcem obnove stavb dal številne preverjene
koristne nasvete in napotke.
ktu, nismo niti za trenutek oklevali. Ocenjujemo, da gre za izjemno priložnost ne samo v Sloveniji, ampak v širšem evropskem prostoru. Energetska obnova stavb je lahko izjemno pomembna odskočna deska, stimulacija za naša gradbena podjetja, ki se soočajo z veliko krizo. Sem lahko prištejemo tudi druge dejavnosti, od inštalacij, informatike ... Menimo, da bi lahko kratkoročno ravno v tem začeli odpirati
vali v prihodnje (in teh bo moralo biti vedno več), pomagajo preko spletnega portala, prvega tovrstnega v Sloveniji in širše. Ta bo dajal številne pravilne odgovore na problematiko in težave, ki so se v tem času pojavile pri energetskih sanacijah zgradb. Cveto Fendre nam je povedal: »Želimo spoznati najširšo javnost, zato bodo v tej mreži lahko sodelovali vsi. Osrednji namen projekta TIM OVE URE je vzpo-
proizvajalci energije, distributerji, proizvajalci opreme za energetsko sanacijo, vzdrževalna dejavnost, lokalne energetske agencije. Na prvem mestu pa bo javnost.« Povedal je še, da smo v Evropi trenutno na repu po do sedaj že energijsko obnovljenih javnih stavbah. Le Romunija in Bolgarija sta za nami. »Do leta 2020 moramo stanje popraviti za 20 %, a se bojim, da nam ne bo uspelo. V Sloveniji pa so zaenkrat
nepovratnih sredstev za energijsko učinkovitejšo obnovo zgradb centra, dela pa je najlažje izvajati med počitnicami. Predstavnik podjetja Primož Praper nam je povedal: »V naši družbi imamo že veliko izkušenj z energetsko sanacijo stavb. Težav na tem področju ni malo, ta spletni portal bo odgovor na vprašanja, ki se pogosto porajajo. Slovenija naj bi še to poletje objavila razpis v vrednosti 60 milijonov
premalo upoštevajo prezračevanje. Stavbno pohištvo, ki ga omogoča, je v prvi fazi res dražje, a so učinki dobri. V Skadinaviji so že pred leti po obnovi oken v stavbah ugotavljali, da je bolniška odsotnost porasla, ker je zaradi pomanjkanja prezračevanja število okužb v prostorih naraščalo. Zato je treba pri načrtovanju obnove upoštevati tudi ta dognanja.

Študentsko delo postalo predrago?
Višja obdavčitev študentskega dela naj bi najbolj udarila delodajalce, vendar sprememba vpliva tudi na zmanjšanje povpraševanja, zato jo bodo močno občutili tudi mladi, ki iščejo delo
Bojana Špegel
Velenje, 23. julija - Ponudba študentskega dela, s katerim večina dijakov in študentov želi zaslužiti kakšen evro, nekateri pa brez tega sploh ne bodo mogli študirati, po zadnjih podatkih upada. Od 1. junija je namreč študentsko delo dražje za 11 odstotkov, obdavčitev je po novem 25-odstotna. Mnoga podjetja zato študentov in dijakov niti ne iščejo več, ponekod pa se že dogaja, da jim nižajo urne postavke. Zanimalo nas je, kako je po spremembi zakonodaje v obeh velenjskih študentskih servisih, izpostavi Študentskega servisa Maribor in Mladinskem servisu.
Če pogledamo ponudbo del v času poletnih počitnic samo na dveh velenjskih študentskih servisih, se novost, ki jo je prinesel intervencijski zakon o varčevalnih ukrepih, že rahlo pozna, na obeh servisih pa prave učinke višje obdavčitve študentskega dela šele pričakujejo. Dejstvo je, da v Šaleški dolini delno poletno ponudbo in vključenost mladih v delo rešujeta Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj, ki sta tudi letos vanj vključili veliko mladih. Pa
čeprav v Šoštanju delajo le en teden, da bi lahko delo omogočili čim več mladim, v Velenju pa dva. Če pa dijaki in študenti delo iščejo v redni dnevni ponudbi študentskih servisov, je še najlažje dobiti delo v strežbi. Letos namreč tudi večja podjetja v Šaleški dolini počitniškega dela skorajda nimajo niti za otroke svojih zaposlenih, kar je bila praksa minulih let.
Kaj (še) prinašajo spremembe?
Študentom nova ureditev formalno ne prinaša sprememb. A dejstvo je, da na obeh velenjskih študentskih servisih opažajo, da se urne postavke ne zvišujejo, ponekod se za malenkost že znižujejo. Urne postavke zakonsko niso določene, v povprečju pa so študenti in dijaki na velenjskih servisih plačani od 3,5 do 4 evre na uro. Za manj tudi težko dobijo zainteresirane za delo, kar vedo tudi delodajalci. Manj je tudi ponudbe res dobro plačanih del, kamor sodijo težka fizična in strokovna dela, ki zahtevajo posebne spretnosti in znanja.
Bojana Pocajt, ki vodi velenjsko izpostavo Študentskega servisa Maribor, nam je
o tem, kako se nov zakon pozna pri njihovem poslovanju, povedala, da se bodo pravi učinki šele pokazali. V juniju so namreč dobivali nazaj napotnice za delo, ki je bilo opravljeno v maju, še po starem zakonu. Sedaj dobivajo napotnice za delo v
Bojana Pocajt
juliju. Pravi učinek pa bo viden šele konec poletja. Tudi pri samem zaslužku servisa od vsake napotnice letos še ne bo velikih sprememb. Pocajtova nam pojasni: »Po novem gre kar 63 % iz koncesijskih dajatev od vsake napotnice v proračunski sklad ministrstva za delo, tudi za sofinanciranje štipendij, 14 % dobi študentska organizacija, 19,9 % pa študentski servis. Po 1. januarju 2013 pa se bo odstotek, ki gre v proračunski sklad ministrstva, povišal na 67 %, za študentske organizacije bo ostalo 16,5 %, enako pa tudi za študentske servise.«
Izvedeli smo še, da pričakujejo, da se bo pri zaslužku servisa to, da upada povpraševanje po študentskem delu, že kmalu poznalo. »Letos poleti bo v delo preko obeh šaleških občin vključenih manj mladih, saj imajo v proračunih določena sredstva za počitniško delo, višja obdavčitev pa pomeni, da so lahko vključili manj mladih. Sicer še dnevno dobivamo ponudbe za delo, a je povpraševanje poleti največje, zato ponavadi takoj »izgine«. Težko pa rečem, kaj bo v prihodnjih poletnih dneh, ni recepta, saj velikokrat ponudbe dobimo tudi zaradi bolniških izostankov in poletnih dopustov redno zaposlenih.«
Več slepih napotnic
Na Mladinskem Servisu Velenje nam direktorica Stojana Mirst prav tako pove, da je prezgodaj, da bi lahko sodili, kakšni bodo učinki višje obdavčitve študentskega dela. »Pričakujemo upad prometa, mo-
ram pa reči, da se delodajalci trudijo, da bi mladim omogočili vsaj podoben obseg počitniškega dela kot lani. Opažamo že, da so se ponekod urne postavke že znižale. To smo že zaznali v javni upravi, kjer verjetno to počnejo prav zato, da bi lahko počitniško delo nudili več mladim.« Sicer pa imajo tudi na Mladinskem servisu dnevno kakšno novo povpraševanje po delu, interes za delo pa je seveda večji kot ponudba. Zanimivo je, da najdlje v knjigi povpraševanja ostajajo prav strežbe. Še vedno lahko ponudijo tudi dobro plačana dela, a redkeje kot nekoč.
Izvemo še, da so tako mladi kot delodajalci dobro seznanjeni z novostmi, ki jih je prinesel intervencijski zakon. »So pa na nekaterih servisih opazili povečano število slepih napotnic, zato se je iz Združenja študentskih servisov pojavila pobuda, da bi inšpektorji za delo to bolj kontrolirali.« Slepe napotnice namreč delodajalci dvignejo le zato, da so kriti ob inšpekciji, delavca pa plačajo »na roko«. Na študentskem servisu pa potem take izdane napotnice ne dobijo vrnjene, a jo morajo še vedno voditi. Nekateri jih sicer vrnejo, na njih pa je znesek zelo majhen, nelogičen. Ker preostanek verjetno študentu tudi plačajo »na roko«. To naj bi po novem preprečeval tudi Zakon o delu na črno.
■
Se bodo študentski servisi zapirali?
Po novem je tudi porazdelitev sredstev iz koncesijskih dajatev precej spremenjena. Največji del bo namenjen štipendiranju: od prihodnjega leta kar petkrat več kot zdaj. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) bo dobila manj, s tem pa
tudi študentski klubi. Manj denarja bo tudi za študentske servise. Pripadlo jim bo 3,8 odstotka, in ne več 4,5, a šele od leta 2013 naprej. Letos spremembe še ni, saj imajo z ministrstvom sklenjene letne koncesijske pogodbe. Zaradi tega bodo morali Študentski servisi znižati stroške. Mnogi napovedujejo, da bo zaradi tega manj študentskih servisov.
Najbolj prizadeti delodajalci?
Zvišanje dajatve za študentsko delo je formalno najbolj prizadelo delodajalce. Pri 100 evrov neto zaslužka študenta mora po novem podjetje namesto 114 (plus DDV) izplačati 125 evrov (plus DDV). Tako je obdavčitev skorajda izenačen z delom po avtorski pogodbi, res pa je, da lahko po tovrstni pogodbi delodajalci sklepajo le dela, ki jih je po zakonu mogoče opredeliti kot avtorska. In teh ni prav veliko. Zato tovrstno delo kljub
krepkemu povišanju ostaja za mnoge delodajalce še ugodno. Da bi z ukrepom spodbudili redno zaposlovanje, je težko reči, sploh ker se v teh turbulentnih gospodarskih časih za zaposlovanje, četudi le za določen čas, delodajalci zelo težko odločajo. Se pa že dogaja, da v javnem sektorju pozivajo mlade po končanem študiju, da pri njih opravijo prostovoljno (torej neplačano) pripravništvo. Sicer pa poznavalci trga dela ocenjujejo, da se bo obseg študentskega dela zmanjšal za 25 odstotkov na letni ravni.
"^ilAS	26. julija 2012
NAŠI KRAJI IN LJUDJE 8 -
Do kvalitetne vode še 39 domačij
V Vinski Gori nadaljujejo četrto fazo gradnje vodovoda - Obenem bodo preplastili skoraj dva kilometra cest v zaselku Prelska - Meje, še dobrih 700 metrov pa v naselju pod cerkvijo
Bojana Špegel
Velenje , 23. julija - Letošnji velenjski proračun je kljub krizi naravnan investicijsko. Poletni meseci bodo zato marsikje »delavni«. Gradbišča so tako v mestu kot primestju, največja investicija pa je trenutno 350 tisoč evrov vredna gradnja vodovoda v Vinski Gori, kjer nadaljujejo četrto fazo. Obenem bodo na novo preplastili ceste, kjer potekajo vodi, sami pa smo se prepričali, da so mnoge od njih danes bolj podobne kolovozom; so ozke, marsikje še pokrite z makadamom.
»Kljub finančnemu krču se v MO Velenje tudi letos trudimo, da posodabljamo infrastrukturo. Koncesio-nar za vzdrževanje in urejanje cest, podjetje PUP, se trudi, da kljub finančnim težavam v teh dneh obnavlja približno 2 kilometra dolgo cesto Sopota-Plešivec. V Vinski Gori sta dve večji gradbišči; posodabljajo cesto »Usar« v dolžini približno 750 metrov, še večje gradbišče pa je v zaselku Prelska - Meje. Tu bodo posodobili več cestnih odsekov, v skupni dolžini skoraj 2 kilometra. A ceste posodabljajo šele po tem, ko položijo vodovodne napeljave. To območje namreč doslej ni ime-
Jože Ograjenšek: »To področje Prelske je bilo dolgo od vseh pozabljeno.«
lo javnega vodovoda. Izvajalca, Komunalno podjetje Velenje in PUP, delata dobro, lahko jih pohvalim. Kot kaže, bodo investicijo končali predčasno, tudi domačini so zadovoljni z njimi,« nam je povedal Tone Brodnik, vodja urada za komunalne zadeve na MO Velenje.
V teh dneh so že lahko izvedli tlačni preizkus in dezinfekcijo na delu, kjer so sekundarni vodovod
že položili. »Investicija je vredna kar 350 tisoč evrov in je trenutno največja investicija v velenjski občini. Moram pa povedati, da smo dela načrtovali skrbno in jih pripravljali skupaj z vodstvom krajevne skupnosti. Predsednik Jože Ograjenšek je odigral veliko vlogo; na
sestankih s krajani smo jim jasno povedal, da občina ne bo vlagala finančnih sredstev v gradnjo vodovoda, če se potem ne bodo priključili nanj. V zaselku Prelska - Meje so vsi tam živeči navdušeno podprli investicijo in prispevali svoj delež. Pri odstopnih izjavah za zemljišča,
po katerih teče trasa, nismo imeli niti ene težave. To je res vzorčni primer sodelovanja krajanov in občine,« je še poudaril naš sogovornik. Investicijo izvajajo skozi najemnino vodooskrbe s KP Velenje, vsi, ki se bodo priključili na javni vodovod, bodo prispevali 1750 evrov, ostalo pa bo šlo iz proračuna MO Velenje.
Nič več pozabljeni kraji
Da to, da gradnja dobro poteka in da so ob njej sosedi zelo složni, drži, nam je ob ogledu trase novega vodovoda v zaselku Prelska - Meje potrdil tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Vinska Gora Jože
Ograjenšek. »Lahko rečem, da so se krajanom zaselka Prelska - Meje uresničile sanje. Krajani so navdušeni, pomagajo, kjer le lahko. Nobenih težav pri gradnji vodovoda, širitvah in obnovi cest nimamo. Krajani so pripravljeni udarniško delati, odstopiti zemljo. To je bil dolgo pozabljen košček velenjske občine, sedaj bo res drugače,« je povedal.
Gre za naselje, ki meji na Dobrno; zaselek Prelska se sicer prične 500 metrov od centra Vinske Gore na stari cesti proti Dobrni. Na koncu odseka, kjer tečejo dela, je obora jelenov, ki jo mnogi poznajo. Prelska - Meje je na severni strani zaselka Prelska, teren je razgiban, zato projekt ni enostaven. »Na tem območju smo doslej vsi imeli svoja zajetja vode. V času suše vode ni bilo, če je prišlo do večjih neurij, pa je bila kalna. Zato bomo vode resnično veseli. Na nov vodovod se bo priključilo 33 hiš, v nižjem predelu zaselka pa še 6. Tam sicer vodo že imajo, a je nagajal pritisk. Celotna dolžina vodovoda je 1880 metrov, na delu trase vodovoda pa bo posodobljen kilometer in 800 metrov ceste,« doda Ograjenšek. Med cestnimi odseki, ki bodo obnovljeni, je nekaj zadnjih odsekov makadamskih cest v Vinski Gori, med vožnjo po njih pa sem ugotavljala, da so tudi zelo ozki. Do konca septembra bo zgodba na njih povsem drugačna, saj bodo širše, pokrival pa jih bo nov asfalt. Dela so začeli maja, končana pa bodo zagotovo v septembru, saj izvajalec dela končuje pred planom.
■
Vodo »vlečejo« predvsem po cestah, ki jih bodo do konca septembra tudi razširili in
preplastili z novim asfaltom.
Šaleško bodo »krpali« še po levi
Temeljita obnova Šaleške ceste bo morala še počakati - Država naj bi to poletje poskrbela še za posodobitev najbolj dotrajanih delov na levi strani vozišča
Velenje, 23. julija - Kot je znano, je Šaleška štiripasovnica najbolj obremenjena cesta v mestu. Za njeno urejenost skrbi država, ta pa je za letos načrtovala popolno rekonstrukcijo ceste, ki je bila že tako dotrajana, da ni bila več varna. Žal zaradi pomanjkanja sredstev v državnem proračunu do temeljite prenove ni prišlo. Spomladi je Direkcija za ceste RS financirala izrez najbolj uničenih delov ceste in novo prepla-stitev, sploh ob novem Mercator Centru. Takrat so napovedali, da bodo poleti začasno posodobili še
nekaj kritičnih odsekov na tej cesti.
Nas je zanimalo, ali to še drži. Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti na velenjski občini, nam je povedal: »Dve za letos načrtovani večji obnovi sta odpadli zaradi rebalansa državnega proračuna; to je temeljita obnova Šaleške ceste in ureditev krožišča pri Obir-cu v naselju Črnova. Obljubljeno je, da naj bi to križišče semaforizirali in posodobili v letu 2013.« Takšne naj bi bile informacije iz pristojnega ministrstva, kjer pravijo tudi, da naj bi letos v začasno prenovo Šaleške
ceste vložili še blizu 50 tisoč evrov. »Spomladi so obnovili predvsem cestišče na desni strani, sedaj naj bi še najbolj uničene dele cestišča na levi. Dela naj bi začeli v drugi polovici avgusta, najpozneje pa v začetku septembra. Upam, da bodo besedo držali,« doda Brodnik. In pojasni, da temeljita obnova Šaleške ceste ni preteklost. »Od križišča pri Mer-cator Centru do križišča za Gorico naj bi cesto temeljito prenovili v prihodnosti. Vse je odvisno od sredstev v državnem proračunu, projekti pa so že pripravljeni. Kdaj bo pri-
šlo do tega, pa je nemogoče napovedati,« je še dodal naš sogovornik.
■ bš
Največje udore cestišča na Šaleški cesti naj bi v drugi polovici poletja izrezali in obnovili še po levi strani vozišča.
Morje, sonce, plaža ...
... Besede, ki dišijo po poletju, uživanju na sončku in zabavah. Julij je skorajda pri svojem koncu, zato so nekateri naši občani že izkoristili nekaj dni dopusta, eni ga še bodo, tretji ostajajo doma. Kaj pa tisti, ki smo jih srečali na velenjskih ulicah?
Miha Zager: »Dneve v juliju in avgustu preživljam večinoma v senci, v centru mesta ali skate parku. No, ta je na soncu, pa nič za to. Pravkar pa sem se vrnil iz Ribnega, kjer je bilo milo rečeno božansko! Naslednje dni odhajam še na hrvaško obalo, na otok Krk, kjer je prav tako čudovito. A najpomembnejši del poletja zame vseeno ostaja Ribno.«
Tilen Sredenšek: »Zaključek tretjega letnika srednje šole je bil uspešen, zato lahko zdaj uživam in si med poletjem kaj privoščim. Te dni delam, tu in tam grem na kolo, igram harmoniko, upam pa tudi na kakšno morje. Če ne prej, pa pred začetkom četrtega letnika odhajam s sošolci na maturantski izlet, na Krf. Že zdaj se ga zelo veselim.«
Damir Pan: »Letošnje poletje bom večinoma preživel na rehabilitaciji, saj sem bil na operaciji križa. Na dopust se tako odpravljam jeseni. Letos na Zelenortske otoke. Vedno pa ostajajo neizpolnjene lokacije. Moja je Južna Amerika in najverjetneje se bom tja odpravil naslednje leto.«
Erna Ljolic: »Trenutno, ko je bolj kislo vreme, smo večino časa doma. Konec tedna pa, če se bo otoplilo, gremo na morje - V Makarsko. Tam je preprosto najboljše. Želim pa si še na otok Pag, kjer je lepo in imajo široko ponudbo tako za mlade kot nekoliko starejše turiste.«
■ vg
Brezčasna glasba skupine Pepel in kri
Generacijsko mešana publika je na Velenjskem gradu prepevala skupaj s člani skupine, ki nikoli ni razpadla, zamenjala pa je veliko članov
Velenje, 19. julija - Skladba, ki jo (tudi) danes poznajo vse generacije, je zagotovo zimezelena Dan ljubezni. Že daljnega leta 1975 jo je skupina Pepel in kri predstavila na festivalu v Opatiji, istega leta pa z njo
Zimzelen popestril projekt I EPK I
LJUDJE
Današnja zasedba skupine Pepel in kri. Še vedno radi nastopajo, dobro pa jih sprejemajo tako njihovi vrstniki kot mladi.
takratno domovino Jugoslavijo zastopala na Evrosongu v Stockholmu. Zanimivo je, da skupina, ki je istega leta nastala po razpadu skupine Bele vrane, nikoli ni razpadla. Kot tudi nikoli ni imela stalne zasedbe, saj so se člani nenehno menjavali. Petčlanska zasedba, v kateri je tudi ustanovni član Tadej Hrušovar, poleg njega
pa v njej najdlje, že tri desetletja, prepeva Meta Močnik, je v četrtek zvečer napolnila atrij Velenjskega gradu. Organizator Festival Velenje je vabili na nostalgičen večer. In tak je tudi bil.
Tik pred koncertom, na katerem so člani zasedbe Pepel in kri ob glasbeni matrici v živo večglasno odpeli največje hite skupine,
smo poklepetali z Meto Močnik. Priznala je, da se tudi sama ob koncertih skupine vedno znova počuti nostalgično. »Vedno pojemo naše stare hite, a je še vedno zelo lepo,« je začela in priznala, da si koncerta brez skladbe Dan ljubezni ne zna predstavljati. »Tudi če je mi ne bi uvrstili na program, ne bi šlo brez nje,« je prepričana.
Meta je v skupino prišla po odhodu Ditke Haberl leta 1982. Vojko Sfiligoj je sedaj že 15 let član skupine, na odru pa se jim občasno pridruži tudi Edvin Fliser. »Osnova zasedbe je sedaj že nekaj let podobna. Nazadnje smo snemali za različne festivale, pa vendar vemo, da kaj veliko novega ne moremo ustvariti. Na koncertih od nas pričakujejo stare hite, obiskovalci vedno pojejo z nami. Mlajši nas sprejemajo enako dobro kot starejši, to je res neverjetno, » je dodala naša sogovornica. In priznala, da gredo še vedno z veseljem na oder. Recept, da so njihove številne skladbe postale zimzelene, je po njenem v dobri melodiji in odličnih besedilih. »Večino jih je napisal Dušan Velka-vrh. Zame je to poezija, besede, ki ostanejo.« Danes skupina Pepel in kri na nastopih obuja nostalgične občutke generacije, ki je odraščala skupaj z njo. Mladi pa jo čutijo zato, ker je zaradi lepih melodij in kakovostnih besedil brezčasna.
■ bš
Zadovoljni, ker so prispevali kamenček v mozaik prireditev.
Izvirna zasaditev cvetja
Velenje, 18. julija - Velenje je eno od šestih slovenskih mest projekta Evropska prestolnica kulture, v okviru katerega se bo v letu 2012 zvrstilo 24 prireditev. Dogajanje so z izvirno zasaditvijo cvetja popestrili tudi zaposleni in stanovalci v PV Centru starejših Zimzelen iz Topolšice.
Pobuda o sodelovanju PV Cen-
Ribno pri Bledu, 20. julija - S svojim drugim obiskom Slovenije je pretekli teden generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Moon začel enotedensko turnejo po državah nekdanje Jugoslavije. Spremljala ga je njegova žena Ban Soon Taek, za katero so v Sloveniji pripravili pester damski program, gostila pa jo je premierjeva žena Urška Bačovnik Janša.
Dami sta se najprej odpravili v Kobilarno Lipica, kjer sta si ogle-
tra starejših Zimzelen pri postavitvi večmedijske razstave z naslovom SUSTainART (v prostem prevodu trajnostna uporabna umetnost) je prišla iz Visoke šole za varstvo okolja Velenje. Šola je v sodelova-
dali predstavo klasične šole jahanja. Po obisku Lipice pa sta okoli poldneva obiskali Kajuhov tabor v Ribnem pri Bledu, kjer sta si ogledali taborjenje šoštanjskih tabornikov. Ob tej res posebni priložnosti smo se taborniki rodu Pusti grad Šoštanj posebej potrudili in prestižnima gostjama pripravili posebno slovesnost z dvigom zastave in kratek taborniški kulturni program. Gostji je pozdravil in sprejel starešina Šaleške zveze tabornikov - re-
nju z Galerijo Velenje zasnovala multidisciplinarno vsebino, katere cilja sta bila predstaviti okoljske tehnologije na bolj privlačen, didaktičen in izkustven način ter v obliki večmedijske razstave javnosti pri-
gionalne skavtske zveze Anton De Costa, ki jima je izročil simbolična taborniška darila.
Ban Sun Taek se je izkazala za izjemno prijazno in vedoželjno gospo, saj je ob obisku izkazala veliko zanimanje za taborniški način življenja. Ob odhodu eminentnih gostij je bilo vseh 150 taborečih zagotovo bogatejših za neprecenljivo izkušnjo. Dogodek nam bo nedvomno za vedno ostal v spominu.
■ Tomaž Sinigajda
bližati uspešne domače naravovarstvene in okoljevarstvene tehnološke rešitve.
Postavitev je imela več prizorišč, del eksponatov pa je bil postavljen v zunanje okolje. Izvirna zasaditev
cvetja zaposlenih in stanovalcev PV Zimzelen v prazne pločevinke je bila razstavljena na zidu pri velenjski galeriji. Odprtja razstave so se poleg dveh zaposlenih udeležili tudi stanovalci PV Zimzelen, ki so bi-
A J
li zadovoljni, da so prispevali droben kamenček v mozaik prireditev Evropske prestolnice kulture.
■
Visok obisk v Kajuhovem taboru
Na taborjenju rodu Pusti grad Šoštanj so gostili ženo generalnega sekretarja združenih narodov Ban Soon Taek in premierjevo ženo Urško Bačovnik Janša
Urška Bačovnik Janša je bila tudi sama tabornica, Kajuhov tabor ji je domač. Skupaj s šoštanjskimi taborniki je taborniško življenje predstavila visoki gostji Ban Soon Teak.
KULTURA

26. julija 2012
Vstopite v svet umetnosti ...
Do jutri še na ogled dela Janeza Repnika - Avgusta nova razstava v okviru EPK
Vesna Glinšek
»Mestna galerija Šoštanj, ki je bila ustanovljena leta 1998, se vse od ustanovitve trudi, da bi prebivalcem približala likovni svet oziroma svet likovnih umetnikov. Ravno zato se tisti, ki prirejamo razstave, trudimo, da ponudimo našim prebivalcem in prebivalcem, ki prihajajo k nam iz vse Slovenije, pester izbor umetnosti,« o galeriji na kratko pove strokovna sodelavka Zavoda za kulturo Šoštanj Milojka Komprej. Veliko umetnikov je vsa ta leta že razstavljajo pri njih: akademski slikarji, kiparji, v svoje prostore pa redno vabijo tudi umetnike domačega kraja. »Posebej veseli smo, če k nam pridejo ljudje, ki lahko obiskovalcem pokažejo kaj posebnega; tudi zato smo letos v naših prostorih gostili etnološko razstavo loških kruhkov ...« dodaja Milojka. Kakšni pa so odzivi ljudi? Prihajajo v galerijo? »Seveda. Pohvalimo se lahko s krogom stalnih obiskovalcev. Je pa tako, da različne razstave k nam privabijo različne ljubitelje umetnikov in umetnosti. Sicer pa se čedalje več ljudi ustavlja v naših prostorih, dobri odzivi so tudi z bližnjih osnovnih šol. Zelo pomembno se mi namreč zdi, da mlade navdušimo za obiske takih ustanov. Da se otrokom obisk galerije ne zdi kot nek svet, v katerega ne smejo vstopiti oziroma ni za njih, ampak je ravno obisk galerije s sošolci ali starši lahko privlačen dogodek.«
Kriza pa je očitno zarezala tudi v takšne ustanove, saj so se morali v Šoštanju ta mesec prav zaradi varčevalnih ukrepov odreči eni od predvidenih razstav. Upajo, da jo bodo lahko na ogled postavili prihodnje leto. A galerija te dni ni prazna. »Nekoliko daljši termin razstave smo ponudili Janezu Repniku z Mute, svojevrstnemu ustvarjalcu, sedmemu otroku znanega Antona Repnika, ki pa s svojim slikanjem ne sledi očetovi poti, ampak je v teh letih ustvarjanja izdelal svojevrsten likovni izraz, za katerega je bil že velikokrat nagrajen,« pojasni Komprejeva in k povedanemu doda: »Janez Repnik je izrazit sli-
Milojka Komprej ob eni od Repnikovih slik
kar socialne tematike - na slikah predstavlja različne socialne motive, njegov poudarek je na obrazni mimiki, na dlaneh, ki so nenavadno velike in poudarjene, tematika pa
je včasih nekoliko temačna.« Ta razstava slik bo na ogled še danes in jutri, devetega avgusta pa bodo odprli novo, ki so jo poimenovali Zaprti prostori. Postavili jo bodo v
okviru projekta Evropska prestolnica kulture 2012, eden od razsta-vljalcev pa je tudi Šoštanjčan Aleksander Kavčnik.
■
Mestno galerijo Šoštanj najdete v centru mesta
Glasbeni pogovor dveh harf
Velenje, 26. julija - Drevi ob 20.30 se bo v atriju Velenjskega gradu začel koncert klasične glasbe, na katerem se bo v duetu predstavila mlada domačinka Tina Žerdin, ki uspešno gradi glasbeno kariero harfistke. Nastopila bo skupaj z Grad-čanko Christine Leibbrand-Kügerl.
Tina Žerdin je pričela glasbeno pot kot nadarjena pianistka in solopevka na velenjski glasbeni šoli. Na Univerzi za glasbo na Dunaju je v razredu za harfo pri profesorici Adelheid Blo-vsky-Miller opravila magistrski študij ter se intenzivno izobraževala pri številnih priznanih tujih profesorjih. Že od časa študija na Dunaju se veliko koncertno udejstvuje ter nastopa kot solistka z domačimi in tujimi orkestri in komornimi zasedbami. Je solo harfistka v več simfoničnih zasedbah. V tujini je kot prva harfistka igrala tudi pod dirigentskimi vodstvi Gergievega, Bouleza, Kuhna . Posebno mesto v njenem glasbenem
Današnji večer na Velenjskem gradu bosta z zvoki harfe glasbeno obarvali Tina
Žerdin in Christine Leibbrand-Kügerl.
ustvarjanju zavzema glasbeno izročilo skladatelja Richarda Wagnerja in študijsko preučevanje njegovega odnosa do harfe. Je avtorica posnetkov solistične in komorne literature na Radiu Slovenija, avstrijski ORF ter na številnih zgoščenkah.
Christine Leibbrand-Kügerl je magistrirala na Univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorici Adelheid Blovsky-Miller ter opravila tudi diplomo iz koncertne smeri študija harfe. Udeležila
se je mnogih mojstrskih tečajev. V okviru svoje pedagoške dejavnosti je ustanovila oddelke za harfo na glasbenih šolah na avstrijskem Štajerskem in v Spodnji Avstriji. Ob svoji veliki ljubezni do poučevanja harfe tudi redno koncertira. Je članica različnih komornih zasedb ali orkestrska glasbenica v priznanih avstrijskih in nemških orkestrih.
Senčna zavetja
Urban Novak
V teh poletnih dneh, ko je neizprosni vročinski val za nami, se radi zadržujemo v senci in iščemo ohladitve. Odrasli se redko znamo postaviti v kožo svojih najmlajših, ki so precej bolj omejeni v iskanju svoje sence, vendar precej bolj inovativni. Njihova je zanimiva oblika prostora, ki je danes dosegla neverjetne oblike. O čem govorim? O vrtnih hišicah, po možnosti takšnih nekje nad tlemi, med zelenimi drevesnimi krošnjami.
Skoraj vsak med nami sije v otroštvu želel imeti ali pa vsaj sanjal o podobni hišici, če ni imel celo sreče in je stala na domačem vrtu. Ta majhen, a neustavljivo privlačen kotiček, ki je običajno rezerviran za najmlajše, je pustil nepozabne spomine v glavah kasneje odraslih. Majhno zavetje med drevesnimi vejami, do kamor je bilo treba splezati, je pomenilo prvo intimo, prvo lastnino in prvo svobodo. Pa seveda tudi test lastnih sposobnosti in poguma. Dolgo časa so bile drevesne hiške le primat otrok. Vendar postaja gradnja drevesnih hišic vedno bolj tudi stvar odraslih. Gradnja teh je malce bolj zahtevna, saj morajo konec koncev gostiti vsaj enega če ne celo več odraslih ljudi. To pomeni, da je hišica že v osnovi večjih dimenzij in da je predvsem tudi drugače ali bolje opremljena. Torej je zanjo potrebno malo več znanja in spretnosti. Vendar je pot domišljije pri oblikovanju drevesnih hišic neomejena. Hišice, kijih gradijo odrasli, niso namenjene igri, ampak postanejo pravzaprav sodobna pribežališča, majhne zanimive zgodbe, ki krasijo sive vsakdane. Njihova gradnja je pravzaprav relativno enostavna. Potrebna je prava dobra zamisel, zavita v zanimivo obliko. In seveda primerno drevo. Potem pa le še nekaj materiala in iznajdljivosti - in rezultat je tu. Zanimiv prostor visoko v drevesni krošnji z lepim razgledom.
Čajna hišica na Japonskem
Restavracija na Novi Zelandiji
Vikend v Ameriki
Vendar pa obstajajo drevesne hišice, pravzaprav hiše, neprimerno večjih dimenzij. So prave male vile, vsajene med drevesne veje. Življenje v drevesu ima namreč poseben čar. Je nenavaden način bivanja, ki poleg lepih razgledov nudi tudi relativno varnost. Je oblika bivanja, ki nas loči od preostalih ljudi, ki se stiskajo po stanovanjih in hišah. Mogoče je pri nas ni zaslediti, vendar vsaj v svetu ni tako zelo nepriljubljena. Predvsem pri tem prednjačijo kraji, kjer je veliko padavin, močvirij, nevarnih plazilcev, itd. Kraji, ki poznajo tradicijo bivanja v drevesih, kraji, ki se običajno nahajajo v azijskem območju. V zahodnem svetu boste povečini našli drevesne hišice kot vikende ali kot sobe za počitek na domačem vrtu. Kljub enostavnosti njihove gradnje je pametno delo premišljeno opraviti, če ne želite, da hišica pade na tla. Domislite se zanimive oblike, zamislite si njeno izdelavo, najdite primerno drevo, nakupite potrebno opremo in veselo na delo. Z malo spretnosti bo drevesna hišica kmalu nudila zavetišče. Ce ste bolj podjetne sorte in si želite pravo pravcato hišo, pa je zanjo najprej potrebno najti ustrezno drevo. Kar je vsaj pri nas lahko precej velika težava. Vsekakor gradnje takšnega prostora ne boste obžalovali. Ce ne drugače, pa zaradi tega, ker boste imeli lep razgled, poleti dobro senco z dobrim prepihom in predvsem zelo malo sosedov.
Postanite naroč
/M
M
r r \
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
■
107,8 MHz
tAonjsna IDO cÄSÖPDSDOI MOZAIK
Glasbene novičke
Čas za kisle kumarice
Ja, res je prišel. Prav v teh dneh tisti, ki prisegamo na domače, vlagamo. Moj recept? Vanje vedno dam veliko pisanega popra, ša-lotko, svež koper, pa tudi zelene grozdne jagode. Tako me je naučila mama. Bojda prav zaradi grozdja kumarice ostanejo čvrste. Naše so, pa tudi kisle so veliko bolj kot tiste na trgovskih policah, ker imamo take pač najraje. In zato ohranjam družinsko tradicijo in vlagam, kar moja generacija ravno ne počne več pogosto.
Moj recept sem delila z vami zato, ker je tudi v dolini nastopil novinarski čas »kislih kumaric«. Tako je vsako leto, ko gre največ ljudi na dopust. Takrat se tudi število dogodkov strmo zmanjša, če že imaš kakšno idejo za novinarski prispevek, pa je želeni sogovornik pogosto na dopustu. To, da je Gorenje začelo kolektivni dopust, se ne pozna le po praznih parkirnih mestih in praznem mestu, kot že nekaj let doslej se je vreme takoj spremenilo. Ja, ohladilo nas je, kar nam je vsem godilo, priznajte. Tisti naši
sodelavci, ki so junija in julija, ko je najbolj žgalo, že dopustovali, pravijo, da jim tako vroče že dolgo ni bilo. Tudi novinarka Tatjana Podgoršek, ki se je včeraj že vrnila v službo, je okusila, kaj je to pasja vročina. Na Cipru je bilo očitno še huje kot pri nas, vsaj po njeni kartici sodeč.
V teh dneh pričakujemo vsaj še eno - kamorkoli gre, nam vedno piše Mitja Čretnik, ki tudi letos prisega na Nerezine. Nas prav zanima, kaj bo tokrat napisal -
nikoli ni dolg, je pa ponavadi izviren. Drugi pišemo manj. Bolj sms-e in e-sporočila. Škoda, a ne? Čeprav se dopustniških kartic vedno razveselimo, jih sami ne znamo več poslati. Ste tudi vi takšni? Še imate čas, da to spremenite, pri nas je takih, ki šele odhajajo na dopust, še kar nekaj. Od danes namreč v poletju in morju uživa tudi novinarka Milena Krstič Pla-ninc, odhaja oblikovalka Janja Košuta Špegel, nove moči si nabira tajnica Nadja Blatnik. Tisti, ki ostajamo, pa se bomo ubadali s kumaricami. Tako in drugače.
■ bš
Tatjanin pozdrav s Cipra je prispel tik preden se je (po
treh tednih) vrnila v službo.
... na kratko...
S.W.A.G s prvim singlom
S.W.A.G., dekliška skupina, ki je nastala na X-kampu oddaje X Factor, se predstavlja s prvim samostojnim singlom Naše sanje. Besedilo sta napisali dve članici skupine, Maja in Sara, glasbo podpisujeta Miha Koretič in Jure Havliček, slednji pa je odgovoren tudi za aranžma in produkcijo.
Tayin De Facto
Za slovenski trg je Taya letos pripravila pesem z naslovom De Facto, ki je bolj lahkotnih ritmov, besedilo pa je bolj provokativno, kot smo pri Tayi vajeni. Zaznamovala ga je mlada tekstopiska Mateja Vovk, Taya pa je besedilo priredila in za pesem napisala vokalno linijo. Avtor glasbe je Irman Abdič, s katerim je Taya že sodelovala.
Osvežilna cola zasedbe Mambo Kings
Od njihovega zadnjega singla Naj bo september ali maj je minilo kar nekaj časa in tako so izkoristili priložnost ob obuditvi festivala MMS ter za pomoč pri pripravi skladbe poprosili avtorja Dareta Kauriča (glasba, aranžma) in Matjaža Zupana (besedilo), ki sta ustvarila poletno obarvano, skladbo. Aleša, Vaska in Rusa čaka v tem poletju še kopica nastopov, v septembru pa se bodo pridružili sobor-cem, skupini Kingston, na njihovem tradicionalnem absolventskem izletu na Zakintos.
Kom3dija
Po video uspešnici Kaj te brig', trash spotu, ki so ga posneli v zapuščenem vojnem objektu in posebej za to priložnost pripravili simpatično-neumno koreografijo, skupina Kom3dija objavlja novi single z albuma Ja kažem mir! Gre za skladbo Instant love shop, ki govori o ljubezni na drugačen način, kot smo ga navajeni v poplavi vseh poletnih skladb.
Nastja in Ta dan
Nastja Gabor je mlada pevka iz Dravograda, ki smo jo lahko videli v letošnji oddaji Misija Evrovizija, te dni pa je izdala nov singel Ta dan.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	Pitbull - Echa Pa'lla
2.	S.W.A.G. - Naše sanje
3.	Celine Dion - Parler a mon pere
ECHA PA'LLA
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Veseli Dolenjci - Kaj mi bo taka pomlad
2.	Ansambel Obvoz - Porno polka
3.	Veseli Svatje - Pod mojim oknom
4.	Veseli Ptujčani - Jesen bo prišla
5.	Slovenskih 6 - Kdor nima časa, ima dost denarja
6.	Vesele Štajerke - Nikoli več
7.	Veseli Gorenjci - Zakaj
8.	Veseli Begunjčani - Abraham pršu je h nama
9.	Ansambel Orion - Katarinčice
10.	Ansambel Vrh - Nova obzorja
... več na www.radiovelenje.com
> \\ fk :
Videospot, zgoščenka, koncerti ...
Navdušena nad izjemno popularnostjo svojega aktualnega singla Ita-liana se je Severina odločila posneti tudi videospot, v katerem bodo sodelovali njeni oboževalci. Nekaj kadrov za nov video izdelek so že posneli v Zagrebu na zaprti avtocesti proti Veliki Gorici ter na trgu bana Josipa Jelačiča. Medtem pa je Seve-rina za svoje oboževalce pripravila
munski glasbeni prvaki zasedali kar vsepovprek. Med njimi Tudi Sasha Lopez s hiti All My People ter Weekend. Letošnje leto bo, kot kaže, ponovno v znamenju Sashe Lopeza in nove uspešnice Everybody Feels Allright, pri kateri sta se mu pridružila še Ale Blake in Broono.
Poglejte jim v oči
Še vedno ostajamo pri Romunih, ki v zadnjih letih osvajajo svetovne glasbene in diskotečne podije. Deepside Deejays, dobitniki letošnje prestižne nagrade za najboljšo plesno zasedbo na romunskem izboru Romanian Dance Awards,
DIY pristop, punk uporništvo in brtipopovsko prijaznost. The Vaccines imajo vse to, kar so že dokazali s prvencem What Did You Expect from The Vaccines? in kar bodo, sodeč po skladbi No Hope, le še nadgradili na prihajajoči plošči. Po njihovih besedah se bodo tokrat nekoliko bolj osebno trudili združiti pop in rock'n'roll svet, saj sta bila oba glasbena pojma v preteklosti razvrednotena.
Melodrom na Marsu
Mars festival bo letos potekal v Mariboru v okviru Maribor 2012 -Evropska prestolnica kulture, v sre-
tudi posebno presenečenje - kom-pilacijski album Severina - Top 10, ki ga je zbral SeveFanClub. Hkrati se pevka vrača tudi na koncertne odre. Po desetmesečni pavzi od zadnjega koncerta v Vinkovcih se-prembra lani bo prvi veliki koncert potekal 27. julija v popularnem Lighthouse Music Clubu v Vodnjanu.
Sasha Lopez ponovno osvaja
Vrhove evropskih in svetovnih glasbenih lestvic so lansko leto ro-
ponovno presenečajo z novo uspešnico Look Into My Eyes, ki vas ne bo pustila ravnodušne.
Brez upanja
Britanska indie zasedba, ki je odrsko kilometrino nabirala z Arctic Monkeys, Arcade Fire in kultnimi The Stone Roses, s svoje prihajajoče druge plošče The Vaccines Come of Age predstavlja nov singel No Hope. Gre še za eno zasedbo, ki združuje glasbene žanre zadnjih dvajsetih let - novovalovske ideje,
do, 5. septembra. Na odru na Trgu Leona Štuklja bodo nastopili islandci Sigur Ros ter slovenski Melodrom. Zasedba se namreč to poletje po krajšem premoru vrača na koncertne odre v spremenjeni in razširjeni zasebi: Blaž Celarec na bobnih in Sašo Vollmeier na klaviaturah. Na svojih koncertih z razširjeno zasedbo predstavljajo tako starejši repertoar (September, Counting Days, Marching On a Globe, Zasebne sobe... ) kot nove, še neobjavljene in nepredstavljene skladbe.
»'»H: as
26. julija 2012
Čveku res ničesar ne uide. Tudi do letališča Marco Polo v Benetkah se je peljal in tam v objektiv ujel svetovnega prvaka v kick boksu in taekwandoju Mitjo Potočnika (ki se je mimogrede junija končno vdal in vstopil v zakonski stan) skupaj z njegovimi potepuhi. Kam so se odpravili? Daleč, čez lužo. En mesec bodo raziskovali jugozahodni del Amerike.
^ Slavko Pocajt in Vojko Miklavžina sta navdušena škalsko-hrastovška lovca. Prvi je skrben gospodar koče na Ljubeli. Odkar je v pokoju, pa je odkril še eno ljubezen - postal je vnet čebelar. Drugi pa je blagajnik družine. Čvek pa je vseeno radoveden: »Le kaj ju je pičilo?«
^ Športno društvo Škale-Hrastovec je gotovo eno najstarejših v dolini, če imamo v mislih tovrstna društva po krajevnih skupnostih. Eden najstarejših njihovih članov je gotovo Škalčan Fric Šumah, rudarski upokojenec, ki v naročju drži najmlajša člana in pravi: »Naše društvo je zelo raznoliko. Verjamemo, da bo uspešno delovalo tudi, ko bomo mi 'stari' omagali. Vemo, da na mladih svet stoji, zato jim je treba čim prej 'vtepsti' v glavo, da ima telesna dejavnost ugoden učinek na zdravje posameznika ne glede na leta.«
Muzej vampirjev
V Bolgariji so odkrili okostje človeka, pokopanega tako, da je imel prsi prebodene z železno palico. Ker velja, da so v srednjem veku tako pokopavali tiste, ki naj bi bili vampirji, so se Bolgari odločili, da odkritje razstavijo v Nacionalnem zgodovinskem muzeju v Sofiji. Okostji dveh ljudi, ki so jima po smrti z železno palico prebodli prsni koš v bližini srca, sodita v 12. ali 13. sto-
je otok izvil izpod turškega imperija in se priključil Grčiji. Prebivalci ob tem razmišljajo, da bi pripravili referendum, saj so prepričani, da je Grčija nanje pozabila. »Vlada je na
I " J
-j v-
ii/
ft
■ :■ f ••■/ I M \ - m i i i ': i L to.ii Mi i>. a ti
letje, pripadali pa naj bi zakoncema. Po besedah direktorja muzeja Božidarja Dimitrova naj bi bil domnevni vampir poznan kot »Ukrivljeni«, saj je imel telesno hibo, bil pa je legendarni pirat. »Na območju Bolgarije je znanih več kot 100 grobov, v katerih naj bi bili pokopani domnevni vampirji,« je še povedal Dimitrtov.
Grški otok bi bil rad avstrijski
Morda je tako zaradi zadnje čase slabega slovesa Grčije, a je vendar precej žalostno, da so se prebivalci grškega otoka Ikarija odločili, da bi se odcepili od države in se priključili Avstriji. Te dni se je namreč iztekla 100-letna pogodba, s katero se
nas pozabila že pred leti. Če nam ne bodo zagotovili nobenih novih cest ali bolnišnice, se lahko odločimo za odcepitev od Aten. Da bi ostali samostojni, je za nas težavno. Lahko pa zahtevamo priključitev h kakšni drugi državi. Zagotovo ne k Turčiji, raje k Avstriji,« so povedali prebivalci.
Aretirani kanibali
Oblasti na Papui Novi Gvineji so aretirale 29 domnevnih pripadnikov kanibalskega kulta, ki naj bi umorili sedem ljudi in jih v celoti pojedli. Od njihovih specialitet je znano le, da naj naj bi skuhali juho iz penisov in spekli možgane. Priprti naj bi bili člani skupine, ki šteje kakšnih tisoč članov, žrtve pa so
izbirali po povezavi s črno magijo. Predstavnik lokalne policije je povedal, da aretirani verjamejo, da niso storili nič napačnega. »Vse skupaj tudi priznavajo,« je dejal policijski predstavnik. Pripadniki kulta naj bi verjeli, da bodo z zaužitjem možganov svojih žrtev sami dobili njihovo duhovno moč in postali neuničljivi.
Preveč ga je v hlačah
Moški so ponavadi ponosni, če jih je v hlačah več kot soseda, a tisti, ki jih je v hlačah preveč, lahko naletijo tudi na neprijetnosti. Letališkim varnostnikom se na primer prav lahko zdi sumljivo, da takšni moški v hlačah tihotapijo kaj nedovoljenega. To je v San Franciscu doživel 41-letni Jonah Falcon, ki se ponaša s 24 centimetrov dolgim penisom v mlahavem stanju, v erekciji pa njegov korenjak meri 33 centimetrov. Ko je tako želel na letalo proti New Yorku, ga je na letališču v San Franciscu ustavil varnostnik in ga vprašal, kaj ima v hlačah. Od-
govoril je, da nič drugega kot svoj spolni organ, a je seveda sledilo tipanje. Po pregledu so ga varnostniki le spustili naprej. Falcon je povedal, da se mu kaj takšnega ni zgodilo prvič ter da ga podobni in-
cidenti ne skrbijo, varnostnikom pa je z veseljem pripravljen pokazati, da stvar, ki jo ima v hlačah, ni eksplozivna.
Nove prepovedi za mlade samske ženske
V vasi Asara na severu Indije imajo za neporočene ženske, mlajše od 40 let, nove prepovedi: ne smejo se več poročiti iz ljubezni, obiskati tr-
žnice brez spremstva ali uporabljati mobilnih telefonov. Vaški svet je prepovedi uvedel, da bi naivne mlade moške in ženske zaščitil pred negativnimi vplivi. Tako trdijo, da bo prepoved obiska tržnice ženske
zaščitila pred »obcestnimi Romei«, prepoved uporabe mobitelov pa naj bi uvedli zaradi pritožb o nadlegovanju po telefonu. Ukrepe so po pričakovanjih že kritizirale aktivistke za pravice žensk. »Zakaj omejitve veljajo samo za ženske? Zakaj vaški svet ne prepove obiska tržnice tudi moškim?« je dejala predsednica organizacije All India Muslim Personal Law Board Shaista Amber in dejala, da bo varnost žensk zagotovljena tudi, če bodo s tržnice odstranjeni moški.
flmiBM
»
Spet oblaki
Komaj je nad Šoštanjem le zasvetila zelena luč za poroštvo za blok 6, že so se spet nad njim začeli zgrinjati temni oblaki. In to v obliki pogoste slovenske »folklore« - referenduma.
Čiščenje
HTZ je naredil kakovostne naprave za čiščenje vode. Dobro bi bilo, če bi zasnoval še take za čiščenje mnogih vodenih razprav v parlamentu. In še kakih drugih, telesih.
Mladi uspešni, potem pa ...
Mladi so bili na maturi spet zelo uspešni. Le kje se potem zalomi, da mnogi kasneje niso več tako uspešni tudi, ko odrastejo. Se prehitro družijo z nekaterimi odraslimi?!
Osovraženo?
Le kdo pravi, da je vse, kar je občinsko, osovraženo. Kot kažejo rezultati razpisov, so občinska stanovanja še vedno zelo priljubljena.
Moč sonca
Dobili smo nov dokaz, da ima sonce res pravo moč. Obnovo prvega dela Sončnega parka je izvajalec opravil pred rokom.
Razprodaje
Poletne razprodaje so pri nas zelo dobrodošle. Manj so dobrodošle razprodaje človeških vrednot. Žal te potekajo stalno, ne le poleti.
Zanimanje za čiščenje
Med mladimi je veliko zanimanje za čiščenje Velenja in Šoštanja. Ne le zaradi želje po bolj čistem okolju, tudi zato, da njihovi žepi ne bi bili čisto prazni.
Dajanje in pitje
Čeprav so v naši dolini krvodajalske akcije tradicionalno zelo uspešne, v Sloveniji krvi primanjkuje. Seveda, ko pa je marsikje manj takih, ki kri dajejo, kot takih, ki nam kri pijejo.
Urška prva dama
Naša Urška Janša je končno postala prva dama. Uradno je v tem položaju gostila šele ženo generalnega sekretarja ZN. Nekateri so celo po mislili, da bo to tudi njeno zadnje tako spremstvo. Zaradi nedavne Janševi »grožnje« o vezavi odločanja o zakonih in zaupnici vladi, seveda.

SREČANJE
13
Avstralija v njenem srcu
Helena Menih iz Topolšice je svetovljanka - Nekaj dni po diplomi na koprski Fakulteti za humanistične študije je sedla v letalo, pristala v Quenslandu v Avstraliji, vpisala podiplomski študij, zdaj pa pripravlja doktorat
Milena Krstič - Planine
Iz Topolšice se je pripeljala v Šoštanj. Nekaj dni pred tem se je iz Avstralije vrnila v Topolšico. Nič ni povedala, da pride. Pa je načrtovala že od januarja. Iznenada se je pojavila v domači dnevni sobi, pred mamo in očetom, ki sta jo pričakovala šele decembra. Doma, v Sloveniji, bo do 17. avgusta. Nazadnje je bila tukaj pred letom in pol. »Veliko se je v tem času zgodilo. Mama je izgubila mamo ... Ta čas želim preživeti s svojimi. Noči prespati doma. Biti z našimi. To so trenutki za zalogo. Za totem, ko bom spet daleč stran.«
Zmenjeni sva bili, da se dobiva v kavarni. Naročila je črni čaj z mlekom. Ne vem, če ji je za kakšen trenutek z obraza izginil nasmeh. Z njim že navzven - in navsezgodaj
-	pokaže veselje do življenja. Tega zajema z veliko žlico. Tako hoče. Ve - iz lastnih izkušenj, da ni nič, kar si zares želiš, nedosegljivo. Da se najde pot.
Helena Menih - o njej je govora
-	jo je. Pred štirimi leti je napolnila kovčke, vzela denar, ki ga je zaslužila sama, povedala, da gre, in se podala v svet. »Avstralija me je vedno zanimala kot eksotična dežela. Še posebej koralni greben. Zaradi potapljanja.« Že v Kopru je bila neodvisna, samostojna. Med študijem je štiri leta delala v slaščičarni, v kuhinji. Poleti je imela dve službi, poleg slaščičarne tudi trafiko. »Zaslužek sem vlagala v sklade. Vedela sem, da bom enkrat šla in da to ne bo majhen zalogaj. Ko je prišel čas, da grem, sem dvignila vse prihranke. Še pravi čas. Kmalu za tem so skladi, delnice, začeli padati. Tako je bil prvi mošnjiček moj. Zaslužen. Potem, za šolnino, pa je bilo treba prositi doma. Mojima je bilo težko. To vem, čeprav nista tarnala. Ni šlo za majhen denar. Plačala sem prvi del šolnine, pa v Avstraliji začela delati v kavarni in dajati na stran za naslednjo šolnino. Tako je bilo, dokler nisem po enem letu dobila štipendije.«
Njena odločitev, da gre, je bila hitra. Za njene tudi adrenalinska. Zagovor diplomske naloge, končala je študij antropologije na Fakulteti za humanistične študije v
Kopru, je imela na ponedeljek, v torek je prejela diplomo, v sredo dvignila vizo za Avstralijo, v četrtek je že bila na letalu, v petek pa v Brisebaneu vpisala magisterij na Griffit University - Shool of Criminology and Criminal Justice, ga v začetku leta 2010 končala, zdaj pa že pripravlja doktorat in predava študentom.
»Združiti želim element antropologije
in kriminalogije. Osredotočila sem se na ženske in kriminal. Doktorska disertacija ima naslov An Enthnographic Study of Homeless Women in Brisbane. Gre za etnografsko študijo brezdomnih žensk v mestu, kjer živim. Delam na terenu, po parkih, agencijah, servisih ... , kjer opazujem brezdomne ljudi in sem v stiku z brezdomnimi ženskami, jih intervjuvam. Pripovedujejo mi svoje življenjske zgodbe, njihovo pot v brezdomnost, kaj se jim dogaja ... Zelo neverjetne zgodbe.«
Staršema je njena odločitev, da gre, težko 'padla'. »Ni jima bilo všeč. Seveda ju bom razumela šele, ko bom imela sama otroka na drugi strani sveta ... Nista vedela, kaj se z mano dogaja, kje sem, s kom sem ... Ati (šoštanjski župan Darko Menih, op. avt.) še vedno vztraja, da pridem domov. Mama (Marjana Menih, dolgoletna pedagoginja, učiteljica angleščine na šoštanjski osnovni šoli, op. avt.) me spodbuja.« V sti-
kih so preko skypa. Vidijo in slišijo se vsaj enkrat na teden. »Takrat se pogovarjamo tudi po celo uro ali še dlje. Malo je včasih čudno, ker je deveturna časovna razlika.«
Šla je sama. So bili prvi trenutki težki? »Bom rekla, da ne, ker je bilo vse novo. Ker sem hotela vse izkusiti. Na začetku je bilo tudi tako, da nisem vedela ne to, kako bo z internetom, kako bo z denarjem ... Mojim sem rekla, da se morda prvi mesec ne bomo slišali, da pa jim vsekakor nekako sporočim, da je vse v redu.« Tudi prvih stikov s povsem novimi ljudmi ji ni bilo težko navezati. »Antropologi to delajo, ne? Proučujejo nove kulture, nove družbe ... Nekako moraš navezati stik, če to proučuješ. Lažje je, če študiraš. Ko prideš v razred, dobiš sošolce, jih spoznavaš, se z njimi družiš. Če imaš veliko interesov, če si širok, ni težav.« Prijatelje je imela iz celega sveta. Še zdaj jih ima. »Iz Južne Afrike, Amerike, Indonezije, Indije. Na začetku je bilo pa ... Padla sem v krog študentske izmenjave. Ti študentje so bili tam samo za semester, potem so oni odšli, sama pa sem morala iskati nove prijatelje. Smo pa še vedno v stiku.« Med tistimi, ki delajo na fakulteti, prevladujejo domačini. »Prvi božič, ki sem ga preživela tam - leta 2008, sem preživela s tamkajšnjo družino. Bilo je super. Še vedno smo v tisku in so moja avstralska družina.«
»Življenje v Avstraliji je popolnoma drugačno kot tukaj. Drugačni so ljudje, kultura, organiziranost življenja ... Za mlade je več priložnosti ...«, pripoveduje. »Če si mlad in ambiciozen, je tam precej lažje.« Heleni so se odprla vrata na
fakulteti, kjer je zaposlena in prejema štipendijo. Nekaj njenih kolegov, ki so ostali v Kopru, na fakulteti nikakor niso mogli dobiti primernega statusa. »Če so ga že, so ga hitro izgubili ali pa bili zelo slabo plačani. V Avstraliji pa tudi z devet ur dela na teden dobiš toliko, da lahko živiš.« Mladim svetuje, da če je le možno, naj gredo. »Tudi če ne bodo ostali. Že zato, da izkusijo kul-
turo. Avstralija je multikulturna. Veliko jih je iz Azije, Indije, s celega sveta ... Hrana je drugačna, podnebje, živalski svet ...« Rada ima adrenalin. »To pa, to. Opravila sem že nekaj potopov.«
Šolnina pa je draga. »Ko sem prišla, sem delala, pomagali so mi tudi starši. Precejšen zalogaj je bil to zanje. Po enem letu sem dobila službo na fakulteti, leto za tem še štipendijo, tako da je zdaj lažje.«
Kako je iz Avstralije videti Topolšica? »Ko sem se peljala z Brnika domov, sem razmišljala, kako čudno je vse skupaj. Ko sem v Avstraliji, se počutim doma, in ko sem tukaj, se počutim doma. A trenutno je tam moje življenje, čeprav mi je Topolšica pri srcu, pri srcu so mi tukajšnji ljudje.« Koliko pa Avstralci poznajo Slovenijo? »Vedno, ko povem, od kod sem, vprašam - pa veste, kje je to? Nekateri priznajo, da ne vedo. Nekateri pa so tukaj že bili.«
Kot že rečeno, dela doktorat, ima službo. »Z mentorico se dogovarjava, da bom po končani disertacji dobila položaj. Če jo dobim, ostanem vsaj nekaj časa. Potem pa bomo še videli ...«.
Ko se vrne, gre naprej. Fakulteta jo pošilja na mednarodno konferenco. Lani je bila v Washingtonu, letos je bila že v Sidneyju, novembra gre v Chicago, potem Oakland. »Spodbujajo mlade upe, še posebej v akademskem svetu. »Čaka pa me še ves svet. Ne vem, kje še bom. Zaenkrat pa mi je v Avstraliji všeč. Izpolnjuje mi sanje.«

Nova moč v Mladinskem centru
V Mladinskem centru Velenje sta novi EVS prostovoljki, ki sta nad Slovenijo, svojim delom in mladimi domačini navdušeni
Študentka ekonomije Nalan Turhan iz Turčije in diplomantka psihologije Paula Ramos Valios iz Španije to poletje preživljata v družbi velenjskih otrok in mladine. Sta namreč prostovoljki, ki preko Evropske prostovoljne službe (EVS) iz programa Mladi v akciji delujeta v velenjskem mladinskem centru. Dni preživljata na kotalka-lišču, kjer z domačimi mladinskimi delavci animirata otroke, pomagali sta na poletni šoli angleščine, ki je potekala v mladinskem centru, sodelujeta pri pripravi in izvedbi popoldanskega programa za mlade v mladinskem centru in eMCe placu, aktivno pa se pripravljata tudi na 15. Festival mladih kultur
Kunigunda, ki bo konec avgusta.
Obe sta navdušeni nad Velenjem, mladinskim centrom in mladimi, s katerimi se družita tudi v prostem času. EVS izkušnja pa še posebno veliko pomeni Pauli, ki doma že več let deluje kot prostovoljska v otroškem poletnem taboru, kot psihologinjo pa jo je zanimalo tudi delo s starejšo mladino. »Zdaj prvič delam z mladostniki in lahko primerjam svoje teoretično znanje s praktičnim delom. Pravzaprav se ves čas učim. Ne le novega jezika in o drugi kulturi, ampak tudi o sebi,« razlaga Paula, ki razmišlja celo o tem, da bi po izteku EVS-a ostala v Sloveniji in tukaj iskala službo.
Nekoliko težje je Nalan, ki ji
angleščina ne gre prav dobro, a je v zadnjem mesecu zelo napredovala. »Mislim, da je že zato EVS zelo dober zame,« pravi. Kot prostovoljka sicer dela prvič, a ji je zelo všeč. »Želela sem nekaj časa preživeti v tujini in zdelo se mi je, da je EVS odlična priložnost za iskanje novih možnosti v življenju. Prepričana sem, da bi vsakemu bilo všeč,« je še dodala. Vsak prostovoljec iz tujine pa je tudi velika pridobitev za lokalno okolje, saj s svojim delovanjem vnaša raznolikost in strpnost med mlade, prispeva sveže ideje v organizaciji, v kateri deluje, ter predstavlja in širi svojo kulturo.
■ Tina Felicijan
Paula in Nalan sta se odlično vključili v lokalno okolje. Poleg dela z otroki in mladostniki se ukvarjata tudi z multimedijo in ves čas svojega obiska zbirata material za zaključni izdelek v
obliki kratkega filma.
REPORTAŽA	"»HlAS	26. julija 2012
14-
Odkrito o minevanju, smrti, žalovanju ...
Tema, ki je še vedno tabu, bi morala biti pogosteje ubesedena - Zgodbe in razmišljanja velenjskih gostov Uršule Menih Dokl tudi v knjigi Minljivost trka na vrata vseh - 100 znanih Slovencev o minljivosti
Velenje, 16. julija - Zgornji del Galerije Velenje, kjer je bil prejšnji ponedeljek zvečer pogovor o minljivosti, je bil poln do zadnjega kotička. S spoštljivo tišino smo srkali besede sogovornikov Uršule Menih Dokl, ta pa jih je spretno vodila skozi sklope vprašanj o dojemanju minevanja, občutenjih ob smrti bližnjih, žalovanju. Članica velenjskega območnega odbora Društva Hospic je gostila mladega župnika Janeza Turineka, doma iz Skornega nad Šoštanjem, predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca in zdravnico Urško Bačovnik Janša. Številni obiskovalci prireditve so si bili edini, da je bila tema težka, a da so se sogovorniki zelo odprli in s svojimi iskrenimi izpovedmi na trenutke tudi ganili.
O arhitekturi življenja
Janez Turinek ne službuje v Šaleški dolini, a je z njo še vedno tesno povezan. Pri svojem duhovniškem poklicu se pogosto srečuje tako z rojstvom kot smrtjo, minljivostjo. Kako to dojema, je ponazoril z besedami: »Arhitekt nam gradi hišo po načrtu, mi jo opremimo in v njej živimo. Dom začne nastajati z vselitvijo, ta ponavadi prinese srečo. Arhitekt našega zemeljskega življenja pa je predvidel začetek že pred našim rojstvom, še preden smo bili stkani v materinem telesu obstaja načrt za naše življenje. Če imamo srečo, smo prejeli očetov blagoslov, smo sprejeti. Mnogi pa to iščejo, saj človek, ki se čuti sprejetega na tem svetu, lažje zaključi tuzemeljsko življenje. Tudi konec je Bog predvidel za nas, sreča pa je, da ne vemo ne ure, ne dneva. Če bi vedeli, bi nas bilo strah. Ko nekdo umre, je tistim, ki ostanemo, hudo, ker smo nekaj izgubili. Danes, ko imam z minljivostjo že veliko izkušenj, tudi osebnih, včasih rečem, da sem vesel, ker imam na drugem svetu same prave adute.« Povedal je, da je vesel, da Hospic tako uspešno deluje in da pomagajo tudi svojcem, da sprejmejo odhod njim ljube osebe.
»Pomembne so vrednote, misel«
Mnoge je s svojo iskrenostjo in življenjsko zgodbo ganil Fra-njo Bobinac. Z občinstvom je delil občutke ob prezgodnji smrti
takrat 51-letnega očeta. Z njo se je soočil tik pred diplomo, pri 23 letih. Povedal je, da se je to zgodilo ravno v času, ko sta začela postajati najboljša prijatelja. Zato sam te napake ni hotel ponoviti
in s sinom sta najboljša prijatelja vse življenje. Povedal je, da se vabilu na večer ni mogel odreči, in priznal, da tudi njemu ni lahko govoriti o smrti in minljivosti. Po koncu pogovora nam je povedal: »Mislim, da ni nikomur
lahko govoriti o tem, zato se mi zdi poslanstvo, ki ga opravlja in neguje Hospic, še bolj vrhunsko. Minevanje in smrt človek doživlja drugače, ko je najstnik, in drugače, ko je v srednjih letih. Sedaj sem
statistično v zadnji tretjini življenja, zato se je tudi moj odnos do minevanja in smrti spremenil. Človek je v tem obdobju lahko vesel, da je že kaj naredil, da je ustvaril dobro misel, opravil dobro delo, postavil dobre temelje. V času
hlastanja za materialnimi dobrinami ne smemo pozabiti, da je vse materialno minljivo, ostajajo pa vrednote, misel!« Povedal je še, da danes, ko kdo od njegovih prijateljev izgubi drago osebo, ne
čaka. Takoj pokliče, ga obišče, deli z njim bolečino ob odhodu. Strah, kako se obnašati v takih trenutkih, je namreč še vedno zelo velik.
Pomaga ji vera
Zdravnica Urška Bačovnik Janša je sedem let družinska zdravnica. V pogovoru je povedala, da k sreči še ni izgubila nikogar od svojih bližnjih, s smrtjo pa se pogosto srečuje pri svojem delu. Na minevanje drugače gleda, odkar je mama - in ravno v ponedeljek se ji je iztekel porodniški dopust. Vrača se v službo v Celje. »Smrt sprejemam kot nov začetek. Hva-labogu imam vero, kar mi pri delu zelo zelo pomaga. Kot družinska zdravnica se skoraj vsakodnevno srečujem s smrtjo, s slovesom od tega življenja. Lažje mi je stati ob strani bolniku in svojcem, lažje je tudi meni, ker verujem. Medicinska fakulteta zdravnikov ne pripravi na smrt, zato je v začetku zelo težko. Vsak posameznik se mora sam izobraziti, da zna spremljati ljudi ob umiranju, da zna voditi protibolečinsko terapijo, svetovati
svojcem, jih pomiriti. Velikokrat moramo dati pogum, da se odločijo, da njihov svojec umre doma, ker je to najlepše. Ob svojem delu sem spoznala delo Hospica, ki je čudovito. Ob prvem srečanju s
prostovoljko društva sem doživela, da je družino umirajočega tako dobro pripravila na odhod, da je žena držala moža za roko, hči pa je v času zadnjih trenutkov življenja igrala violino. Zame je bila to krasna izkušnja. To smrt sem doživela kot slovesen odhod.« Povedala je, da se velikokrat zjoče ob svojem delu, najtežje pa ji je, ko umre mlad človek.
Spreminjanje kulture minljivosti
Uršulo Menih Dokl je izkušena voditeljica pogovorov, a tokrat je priznala, da naloga voditeljice ni bila lahka. Po končanem pogovoru jo čaka še zapis zgodb, kar tudi ne bo lahko. Nam pa je povedala: »Pogovor je dokazal, da ljudje različno dojemajo minljivost in smrt, tudi v različnih življenjskih obdobjih različno. Vesela sem, da se je čutilo, da so obiskovalci srkali besede mojih gostov. Nenazadnje so to ljudje, ki imajo ugled v slovenskem prostoru, danes pa so odkrito z nami delili tudi osebne izkušnje. S tem tudi nam, navadnim ljudem, odpirajo novo polje, da o minljivosti lažje spregovorimo. Tako spreminjamo tudi kulturo poslavljanja, odnosa do smrti, ki je v Sloveniji še vedno zelo konzervativen, hermetičen, odrivamo jo stran. In to ni le slovenski pojav.«
Ob koncu pogovora je vsem gostom šopek rož izročila predsednica velenjskega Hospica Tatjana Šuha, tudi sama prostovoljka v tej nevladni organizaciji, ki skrbi za celostno oskrbo hudo bolnih in njihovih svojcev. Če ste pogovor zamudili, ste ga vsaj delček danes podoživeli z našo pomočjo. Še več pa boste izvedeli, ko bo izšla knjižica Minljivost trka na vrata vseh - 100 znanih Slovencev o minljivosti. Izšla bo oktobra ob svetovnem dnevu Hospica in pali-ativne oskrbe.
■ bš
Čeprav je bila tema »težka«, so v pogovoru uživali številni obiskovalci.
Na potovanje po svetu kar v copatih
Potopisna predavanja za stanovalce Zimzelena
Topolšica - Poletje je čas počitnic in potovanj, na katera pa mnogi ljudje iz različnih razlogov ne morejo. Med temi so večinoma tudi stanovalci PV Centra starejših Zimzelen, a bodo v juliju in avgustu kljub temu imeli priložnost spoznati veliko sveta.
Po različnih državah na vseh kontinentih, razen Avstralije, jih bo popeljala Andreja Šifer, prof., ki je v preteklih letih vse predstavljene države tudi sama obiskala. Na treh predavanjih so stanovalci ob diapozitivih in s številnimi zanimivimi podatki že spoznali Kenijo,
Čile in Bolivijo ter Indijo. Ponujena predavanja v poletnih mesecih so z veseljem sprejeli in vedno jih prisluhne okoli 30.
Predavanja so sicer del projekta podjetja Invel Programi splošnega neformalnega izobraževanja odraslih od 2012 do 2014, katerega namen je zviševanje splošne izobraženosti in razvoj ključnih kompe-tenc odraslega prebivalstva. V dveh letih bodo izvedli štirinajst različnih programov splošnega neformalnega izobraževanja odraslih na območju Savinjske regije.
Andreja Šifer bo na desetih potopisnih predavanjih stanovalce popeljala v tuje dežele.
POVEČAJTE
SI DOBIČEK
z oglaševanjem v naših medijih!
03 89817 50

VI PIŠETE
15
Letni kino dobil dnevno sobo
•	g • v v
in razstavisce
Ob Škalskem jezeru sedaj še več možnosti za različne dejavnosti v enem najlepših kotičkov mesta - Mladi domačini, ki so prostor uredili, pokazali veliko ustvarjalnosti in energije
Velenje, 19. julija - V četrtek popoldne se je v vročem popoldnevu, a v prijetno hladnem letnem kinu ob Škalskem jezeru, zbralo veliko mladih, ki najpogosteje obiskujejo dogodke v tem lepem kotičku mesta. Prišli so pogledat, kaj so v desetih dneh tam postorili člani društva Velenjski raziskovalni studio. Videno jih je navdušilo, pa ne le njih, tudi malo starejše obiskovalce, ki verjetno ne bodo tako pogosto med koristniki novih pridobitev. Na prvi pogled novosti ne boste opazili, morda le razstavišče, ki so ga uredili ob ograji, zanj pa so uporabili kar odslužene lesene okvirje oken, ki so jih, tako kot večino drugega materiala, našli na velenjskem Dinosu. Če pa se boste sprehodili ob robu kina, boste zagotovo našli tako spalnico kot dnevno sobo v naravi, pa še marsikaj.
Po prenovljenih in na novo urejenih kotičkih letnega kina nas je popeljala Ana Godec iz raziskovalnega studia. Nekoč so se imenovali Venera, saj so prve urbane akcije izvajali v Mariboru, kjer so se Velenjčani družili med študijem. Soustvarjali so tamkajšnji art camp, po vrnitvi domov pa so želeli kaj podobnega izvesti še v Velenju. »Za nas je ta letni kino eden najlepših kotičkov v mestu, ki nam je bil tudi inspiracija. Zdelo se nam je, da ni dovolj izkoriščen. Zato smo ga v desetih dneh preuredili tako, da se nič ne tepe z naravo, ampak se lepo vključi v ta čudovit naravni prostor. Bilo nas je deset, med nami so krajinski arhitekti, gradbinci, oblikovalci, tudi slikarka Alja Krofl, ki živi v Mariboru, se nam je pridružila.
Največji nov prostor je nekakšna dnevna soba, ki bo služila tudi kot učilnica v naravi. Streljaj stran sta še dve počivalnici, nekakšni spalnici v naravi.
Inspiracija in osnova za gradnjo so bile lesene palete, koluti, ki se uporabljajo za navoj električnih kablov, in drug odpadni material. Iz njih smo izdelali mize in naslanjače, tudi ležalnike. Leseni okvirji za okna pa so bili inspiracija za galerijo. Iz njih smo ustvarili novo, drugačno mestno galerijo,« nam je pripovedovala Ana, medtem ko smo si skupaj ogledovali nove kotičke. Izvedeli smo še, da je projekt podprla MO Velenje, mladi pa bi ga radi še nadgradili.
Prostor za počitek in ustvarjanje
Nove pridobitve v letnem kinu je namenu predal Drago Mar-tinšek, vodja urada za družbene dejavnosti na MO Velenje. »To je zelo lepa dopolnitev siceršnjemu dogajanju v letnem kinu. Tej lokaciji
Razstavisce v naravi
V novem razstavišču v letnem kinu so v četrtek odprli razstavo treh avtorjev; poleg bratov Kazia se prvič s svojimi fotografijami javno predstavlja tudi vodja raziskovalnega studia Ana Godec. Mi smo poklepetali še z bratoma.
Dalibor Kazia je Velenjčan, ki je študiral v Splitu. Kako je prišlo do tega? »Starši so Dalmatinci, zaljubil sem se v Splitčanko, morje me je vedno privlačilo, zato sem se odločil za študij na Akademiji likovnih umetnosti v Splitu. Po mnogih letih sem se sedaj vrnil v Velenje, kjer sem odraščal. Po diplomi iz dizajna vizualnih komunikacij sem namreč deloval le v Splitu kot oblikovalec, grafik in ilustrator. Ta razstava mi je pomembna, ker se z njo prvič predstavljam doma,« nam je povedal. Pred kratkim je režiral in animiral tudi videospot za skladbo skupine Cover Lover. Na razstavi prikazuje nekaj svojih ilustracij in dizajnov, ki so precej družbenokritični.
Njegov mlajši brat Davor Kazia je gradbeni inženir, ki dela v Ljubljani, v Velenje pa se vedno rad vrača. »Pomagal sem pri urejanju tega razstavišča, kjer so želeli, da je videti naravno, da je zanimivo in da ga uredimo s čim manj stroški. Ker sicer delam predvsem z računalnikom, klikam z miško, mi je bilo najbolj všeč to, da smo tukaj delali fizično. Prav 'pasalo' je!« Davor se na razstavi predstavlja s svojimi fotografijami. Izbral je tiste, ki prikazuje njegove zanimive trenutke v življenju.
Kot prvi se v galeriji letnega kina predstavljajo Dalibor in Davor Kazia ter Ana Godec.
Nove pridobitve je namenu predal Drago Martinšek, direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik pa ima že nove programske zamisli, ki jih odpirajo prav novi prostori v letnem kinu.
je treba dati še nove vsebine, te pa bodo lahko uresničili prav s takimi projekti. Sedaj se bomo lahko v vročih dneh v letnem kinu tudi odpočili,« je povedal takoj zatem, ko je z velikimi kleščami prerezal otvoritveni trak v prostor nad stopnicami, kjer je urejena nekakšna dnevna soba v naravi. »To je lahko tudi učilnica v naravi, zato jo bomo jeseni ponudili tudi velenjskim šolam, ki bi lahko tukaj pripravile kakšen dan pouka. Upam,
da bodo našo ponudbo sprejeli, » je ob tem dodal nad pridobitvami prav tako navdušen direktor direktor Mladinskega centra Velenje Marko Pritržnik. In še, da bodo v teh poletnih dneh vsak četrtek zvečer poskrbeli za mladinske filmske projekcije, v času festivala Kunigunda pa še za koncertne dogodke in še kaj.
■ bš
Brez odra ni mogla, a oder jo bo pogrešal...
Cveti Koprivnikar v slovo
Ne daj, o bog, da bi umrla mlada. (Ciganska poezija 1995)
Joj, kako smo bili mladi! Cveto sem spoznal nekega poletnega avgustovskega popoldneva, ko smo se pred Kulturnim domom zbrali za naše »umetniško ustvarjanje« pri Mladinskem odru. Potem smo postali »klapa«: Cveta, Marta, Pavla, Marija, Maca, Fric, Smreko, če naštejem samo tiste, ki smo se največ družili.
V gledališču nas je skupaj držal Lukmanov Milan, pod režijskim vodstvom Rudija Hrovata pa je kar »špricalo » iz nas in naše umetniške ustvarjalnosti in zagnanosti. Špricarji ali pa pozimi zakuhano vino pa je bila obvezna nadaljevanka po vaji v naši »bazi« v bifeju Paka (današnja Kulturnica), pri naši natakarici Ančki, ob poslušanju Pat Boona, Coni Francis in obvezni Cvetini Ave Mariji, ki je bila v juke boxu pod številko A 42. »Jutri že? A ti si rekel, da pojdeš šele prihodnji teden,» je govorila kot Manica v naslovni ženski vlogi v Desetem bratu. »Ne, jutri pojdem
- moram. Kmalu se vrnem in potem ... Mani-ca,« sem ji odgovoril kot Lovro Kvas. Tudi v Celjskih grofih je zelo občuteno odigrala vlogo Veronike Deseniške, kjer je nam, soigralcem in gledalcem, v prizoru zaslišanja zastajal dih. Potem so se vrstile njene vloge, če naštejem samo nekatere: Polonca v Rokovnjačih, Monte-gova v Romeu in Juliji, Ruth v Grozdni jagodi v soncu...
Režiserje vedel, kaj bo Cveta dala v svojo vlogo, soigralci pa smo vedeli, da se lahko zanesemo nanjo ali celo, da nas bo reševala iz kakšnih kočljivih situacij na odru.
Z leti smo si vsak zase začeli spletati družinska gnezda. Predvsem ženski del gledališča se je posvetil materinskemu poslanstvu. Tudi Cveta, ki je topel dom ustvarila z možem Silvom, je rodila sina Gašperja in kmalu še Urbana. Cim sta malo odrasla, se je že vrnila v gledališče, saj je dejala, da brez odra ne more. Še danes pa jo vidim, s kakšnim veseljem in ponosom nas je presenetila z novico: »Mi bomo pa zibali«. Še tisti večer smo po vaji zapili še nerojeno dete, Katarino ...
Seveda se je kmalu zopet vrnila in bila spet eden od stebrov velenjskega gledališča.
Zopet je navduševala s svojo igro v predstavah Kralj na Betajnovi, Kurbe, Osem žensk. Sama je rekla, da ji je bila dvojna vloga rudarjeve žene in natakarice v Knapovski večerji ena od najljubših, saj je v njih pokazala tudi, kakšna je »ta prava knapovska in velenjska govorica«. Cveta je bila predana odru s srcem, dušo in fizično, saj je zanjo vaja bila »zakon«, čeprav je skrbela tudi za bolno mamo in kasneje z velikim veseljem za svoja vnuka Bora in Vala ter vnukinjo Kim. S svojo prizadevnostjo, natančnostjo in disciplino je bila za nekatere že kar »tečna«, vendar je ravno s tem, čeprav kot amaterska igralka, izkazala svojo profesionalnost, ki sem jo kot režiser in soigralec cenil in spoštoval. S svojim odnosom do gledališča je bila tudi kažipot mlajšim igralkam in igralcem.
Lani novembra je odigrala zadnjo premiero
kot Majda v komediji Enkrat na teden. Tudi,
ko je izvedela za bolezen, je sama poiskala
zamenjavo, da smo lahko odigrali novoletno
predstavo.To je bila Cveta.
Eh, bog je zatisnil ušesa ... Cveta je umrla
mlada.
■ Karli Čretnik
ŠALEŠKI
ŠTIIENTSKI
Kili
www.ssk-klub.si Poletje s ŠŠK-jem
Tudi letošnje poletje nikakor ne bo minilo brez sproščujočega druženja v naravi. Spet vas vabimo na naše tradicionalno taborjenje v Ribno, ki ga tudi letos moramo doživeti skupaj. Šaleški taborniki nas bodo sprejeli na idilični jasi blizu Bleda, kjer bomo preživeli pet čudovitih dni. Študentska izmena v Ribnem bo letos potekala od 8. do 12. avgusta. Namenjena je vsem, ki si želite preživeti nekaj prijetnih in aktivnih dni v neokrnjeni naravi ter se sprostiti ob pristnih zabavah s kitaro v Saloonu. Celotni petdnevni aranžma z stane 70 evrov za člane in 90 za vse ostale, ŠŠK pa vam en dan bivanja podari. Sicer taborjenje na dan stane 22 evrov za člane in 27 evrov za nečlane. Cena vključuje spanje v že postavljenih šotorih, tri samopostrežne obroke na dan, športne aktivnosti, kot so lokostrelstvo, alka, uporaba zračne puške, kolesa, kajaki, kanuji, nogomet, odbojka, paintball, ročni nogomet in kmečki biljard, ob večerih pa zabavo v Saloonu s kitaro. Vse podrobnejše informacije najdete tudi na naši spletni strani www.ssk-
-klub.si in pri Žanu (031 602 036) in Matiji (031 660 155). Tisti, ki bi pred nepozabnim tednom v Ribnem radi še kaj zaslužili, pa bodite pozorni na naš razpis za delo administratorja v ŠŠK-ju. Zaradi potrebe pomoči pri organizaciji pri sistematizaciji našega dela, urejanja zapisnikov, pri delu v času uradnih ur in podobnih administrativnih opravkov iščemo dve osebi. Delo zajema pošiljanje elektronskih in SMS sporočil, sprejemanje in pošiljanje pošte, dodajanje novic na spletno stran, urejanje Facebook profila, pisanje zapisnikov, urejanje baze, skrb za uradne ure ŠŠK-ja in druga administrativna dela. Od kandidatov pričakujemo točnost, zanesljivost, pridnost, marljivost in samoiniciativnost. Pogoj za delo sta polnoletnost in status študenta za prihajajoče študijsko leto 2012/13. Delo se opravlja konec tedna, od četrtka do nedelje, med 17.00 in 19.00 in med tednom (približno pet ur). Vsi, ki si želite tesneje sodelovati s ŠŠK-jem, pošljite prijavo na elektronski naslov zan.delopst@mail.com do vključno torka, 31. julija. Veselimo se vas!
Na www.ssk-klub.si pa preverite tudi, kje vse lahko v času, ko študentska prehrana nisubvencionirana, jeste ugodneje. S ŠŠK-jem seveda. Dober tek in se vidimo ta vikend v eMCe placu!
■ tf
16
SPORT IN REKREACIJA
naHl AS
26. julija 2012
Tekma, ki jo je treba čim prej pozabiti
Zmaji potopili rudarje ob jezeru - Bodo v soboto v lokalnem derbiju z vodilnimi Celjani rudarji popravili bled vtis s tekme z Olimpijo?
Nedeljska tekma 2. kroga med domačim Rudarjem in Olimpijo je bila prava poslastica za tiste, ki se navdušujejo nad najbolj pomembno postransko stvarjo na svetu in jim je vseeno, kdo je zmagovalec.
Videli so kar pet zadetkov ali petardo, kot pravimo v nogometnem jeziku. Gostje so imeli najstrožjo kazen, dvakrat zadeli okvir vrat, domači enkrat, poleg tega pa so videli tudi eno izključitev.
Povsem drugače pa so po končani nedeljski tekmi seveda razmišljali Rudarjevi navdušenci. Pet žog je iz svoje mreže pobiral domači vratar Matjaž Rozman in seveda so razočarani odhajali domov. Razočarani so bili tudi igralci, ki so po dobri igri v uvodnem krogu v Murski Soboti proti Muri zelo samozavestno pričakovali Ljubljančane. Toda doživeli so pravi potop. Ljubljančani, pri katerih sta vidno vlogo igrala tudi nekdanja Rudarjeva igralca Damjan Trifkovic in Nik Omladič, so zmagali kar s 5 : 0. Velenjčan je bil dvakratni podajalec pri gostujočih zadetkih, Šmarčan pa je priigral enajstmetrovko za peti gol. Z visoko zmago so se nogometaši Olimpije vsaj delno oddolžili svojim navijačem za poraz v uvodnem krogu v Stožicah z Domžalami, takšnega Rudarjevega poloma pa po točki v Murski Soboti ni nihče pričakoval.
Rudarjev trener Milan Djuri-čic je v prvo enajsterico postavil kar sedem novih igralcev. Zaradi
poškodb pa še vedno niso mogli	tako poslal žogo v prečko. Že po	zaustavil Andraža Šporarja, poka-
igrati kapetan Rusmin Dedič,	dobrih desetih minutah igre pa je	zal na belo točko, domačemu bra-
Aleš Jeseničnik in Jaka Bizjak.	domači vratar prvič pobiral žogo	nilcu pa rumeni karton. Igrati ne
Začetek je bil zelo živahen, saj	iz svoje mreže. Odločilni trenu-	bo smel na eni tekmi. Ker je bil to
so oboji želeli čim prej zadeti. Po nekaj minutah igre je Antonio Mlinar Delamea zadel preč-
tek tekme se je gotovo zgodil po dobre pol ure igre, ko je domače moštvo ostalo z igralcem. Sodnik
njegov drugi, je moral z igrišča. Zaradi nešportnega nasprotovanja sodnikovi odločitvi je porumenel
ko, nekaj minut za tem se mu je je ocenil, da je Dragoslav Stakic tudi vratar Rozman. Sodnikovo 'oddolžil' Denis Klinar, ki je prav s prekrškom za najstrožjo kazen odločitev so gledalci pospremili
z močnimi žvižgi. Njihovi pravici pa je bilo zadoščeno, ko je Dalibor Radujko poslal žogo v desno vra-tnico namesto v mrežo.
Takoj na začetku drugega polčasa je domači trener Milan Dju-ričič poslal na igrišče dve sveži moči, napadalca Leona Črnčiča in Elvisa Bratanovica. S tem je dokaj oslabil obrambno vrsto, ki je že do tedaj težko zaustavljala hitre napade razigranih Ljubljančanov. Domači so zaigrali bolj napadalno, toda gostje so v dveh hitrih napadih v razmiku dveh minut povečali vodstvo na 3 : 0 in tekma je bila odločena. Edino pravo priložnost so imeli domači nogometaši Rudarja v zadnjih minutah tekme. Črnčič, ki je pred tem zakrivil enajstmetrovko nad Omladičem, je podal globinsko žogo do Podlogarja. Ta je z njo ušel v kazenski prostor gostujočemu branilcu. Pred sabo je imel le še vratarja Elvisa Džafica. Ta ga je čakal na petmetrski črti, mu s tem zmanjšal kot in domači napadalec je približno z 12 m poslal žogo mimo leve vratnice in ostalo je pri petardi.
Zmanjkal mesec dni priprav
Ob hitro prejetem golu in izključenem igralcu je trener Milan Dju-ričič kot razlog za bledo predstavo omenil tudi naslednje: »Eni igralci zaradi poškodb še niso dovolj pripravljeni za resne prvenstvene
Nedeljski Rudarjev poraz z Olimpijo ni bil najvišji doslej. Še veliko hujšega so doživeli jeseni leta 1993, ko so Ljubljančani za Bežigradom zmagali kar z 9:1. Edini gol je tedaj za rudarje dosegel Željko Spasojevič.
obračune, drugi nimajo dovolj izkušenj niti dovolj moči, da vzdržijo vso tekmo. Nismo še dovolj uigrani. Glede na to, da je prišlo veliko novih igralcev, nam manjka še mesec dni priprav.« Ob tem si je trener kar sam postavil tudi vprašanje: »Kdo bo čakal?« Morda pa se navijači vendarle lahko tolažijo z mislijo: Kdor čaka, dočaka.
V soboto z vodilnim Celjem
Pred rudarji je sedaj lokalni derbi v Celju pri moštvu, ki pod vodstvom novega trenerja Marjana Pušnika vsaj za zdaj blesti. Po prvih dveh krogih so edini s polno bero točk in s tem zasluženo na vrhu lestvice. Rudar pa s točko na zadnjem mestu pred novincem Aluminijem, ki pa mora odigrati še prvenstveno tekmo prvega kroga s Koprom.
Bo trenerju Milanu Djuričiču in njegovemu pomočniku Andreju Goršku do tega obračuna uspelo povrniti samozavest 'potolčenim' nogometašem?
■ S. Vovk
Za
rokometaše
Gorenja
včeraj
konec
počitnic
Rokometaši, aktualni državni prvaki, so se včeraj zbrali po počitnicah. Pred njimi je zelo zahtevna sezona: v prvenstvu bodo skušali obraniti naslov prvaka, čim bolje igrati tudi v domačem pokalnem prvenstvu, v ligi prvakov, najmočnejšem evropskem tekmovanju pa skupaj s Celjani čim bolje zastopati slovenski rokomet. Zato bodo priprave, kot poudarja trener Branko Tamše, tudi temu primerno zahtevne.
Najprej bo na vrsti testiranje, nakar bodo odšli na desetdnevne višinske priprave na Golte in odigrali tudi prvi prijateljski tekmi. Najprej se bodo pomerili s Sevnico, nato z romunsko Constanto. Tekmi bosta v Mozirju. Po povratku v dolino naj bi dve prijateljski tekmi odigrali v velenjski Rdeči dvorani, in to s Krškim ter z avstrijskim Ber-nbachom, nato pa bodo odpotovali v Poreč in Brežice, kjer se bodo udeležile dveh turnirjev. Prvenstvo se bo začelo v začetku septembra.
■
Tudi 'rudarke' zavzeto vadijo
Na novo tekmovalno se že nekaj dni pripravljajo tudi nogometašice Rudarja Škale. Vadijo zelo marljivo, saj do nove tekmovalne sezone ni več veliko časa. Odprle jo bodo19. avgusta, ko se bodo v pokalni tekmi v gosteh sestale z ekipo Velesova, teden dni pozneje pa bodo v uvodni prvenstveni tekmi gostovale v Jevnici.
Trener Dušan Uršič ima na volje skorajda vse nogometašice, ki so igrale v prejšnji sezoni. Odšla je le Urška
Žganec, ki bo igrala v Itailija, bliže odhodu kot obstanku v Velenju pa je menda tudi Madžarka Nagy Barbara Krisztina.
'Rudarke' v prejšnji sezoni s 3. mestom niso bile najbolj zadovoljne. Ob 30-letnici kluba so si na tiho žele naslov. Ta cilj pa prav gotovo ostaja za novo sezono.
■ vos
Velenjski atleti -mlajši člani odlični na PS
V soboto, 21. 7., in nedeljo, 2. 7., je bilo na Ptuju prvenstvo Slovenije (PS) za mlajše člane in članice (U-23). Velenjski atleti so dosegali odlične rezultate, po najvišjih mestih pa so posegali naslednji: Peter Hribaršek; 400 m ovire, 1. mesto s časom 56,10, 200 m 2. mesto s časom 22,6; Nac Visočnik: skok v višino
2. mesto, 170 cm; met kopja 3. mesto, 42,69, in 110 m ovire 3. mesto, 17,18; Nejc Plevnik: 400 m ovire 3. mesto, 1:00,55; štafeta 4 x 400 m: 3. mesto s časom 3:57,66, v postavi: Plevnik, Kramer, Visočnik in Hri-baršek.
■
V	spomina na Matjaža Cvikla
V	spomin na svojega odličnega nekdanjega nogometaša Matjaža Cvikla bo NK Rudar jutri, v petek, organiziral 6. turnir, na katerem bodo zaigrali dve veteranski in tri mladinska moštva.
Urnik - 15.00: Rudar (veterani) - Rudar Trbovlje (veterani); 16.30: Maribor - Šampion Celje; 17.30 slovesna otvoritev turnirja; 17.40 Šampion - Rudar; 18.50 Rudar - Maribor; 19.50: Razglasitev rezultatov in podelitev nagrad.
Posamezne tekme bodo trajale 2-krat po 30 minut: igrali bodo na travnatem igrišču ob Škalskem jezeru (pri kozolcu), če bo dež, pa na igrišču z umetno travo.	■ S. Vovk
Tako so igrali
Rudar Olimpija 0:5 (0:1)
Sodniki: Slavko Vinčič (Maribor) 6,5, Bojan Ul (Šentilj), Bojan Šinkovec (Maribor), Alen Borošak (Spodnji Duplek). Delegat: Alojz Kovačič (Maribor).
Strelci: 0:1 Andraž Šporar (11), 0:2 Davor Škerjanc (52.), 0:3 Andrej Lovrečič (54), 0:4 William Fraklin Vincence (60), 0:5 Boban Jovic (86, 11 m)
Rudar: Rozman 6, Jahic 5,5, Stakic 5,5, Bubalovic 5,5 (od 65. Berko 5,5), Čonka 6 (od 46. Črnčic ), Rošer 5,5, Rotman 5,5, Bakaric 5,5, Klinar 6, Stjepanovic 5,5 (od 46. Bratano-vic), Podlogar 5,5.. Trener: Milan Djuričic. Olimpija: Džafic 7, Jovic 7, Zarifo-vic, Vincente 7 (od 65. Omladič), Trifkovic 7,5, Škerjanc, Šporar 8 (do 73. Nikezic), Fink 7, Delamea 7, Raduško 7, Lovrečič 7 (od 75. Božič).
Trener: Ermin Šiljak Rumeni kartoni: Stakic (4), Jovic (24), Stakic (37), Rozman (37), Jahic (50), Škerjanc (56), Delamea (56)
Rdeči karton karton: Stakic (37-drugi rumeni)
Drugi izidi: Maribor - Koper 0:0, Gorica - Mura 0:5, Domžale - Celje 0:1 (0:0), Aluminij 1:0 (1:0), Gorica - Mura 3:1 ( (2:0). Vrstni red po 2. krogu: 1. Celje 6 (2:0), 2. Maribor 4 (3:1), 3. Olimpija 3 (6:2), 4. Gorica 3 (4:4), 5. Domžale 3 (2:2), 6. Triglav 3 (1:1), 7. Koper (tekma manj) 1 : 0:0), 8. Mura 1 (2:4), 9. Rudar 1 (1:6), 10. Aluminij (tekma manj) 0 (0:1). Pari prihodnjega kroga: 3. krog, 28. 6.: Rudar, Luka Koper - Triglav, Aluminij - Domžale, Mura - Maribor; nedelja: Olimpija - Gorica
nikoli sami
107,8;
Moško-ženska naveza v dirkalniku
Matej Grudnik zadnje leto s sovoznico - Pred kratkim menjal avtomobil - Septembra v Italiji računa na zmago
ŠPORT IN REKREACIJA
-17
Maja in Matej - zmagovalca mariborske preizkušnje
Vesna Glinšek
»Pazi, ovinek na levo! Pojdi desno! Ful gas!« Se sliši komu znano? Nekaj podobnega naj bi slišali voznik relija od svojih sovoznikov. Pa ni tako enostavno. Biti sovoznik je veliko večja odgovornost, kot si marsikdo sploh predstavlja. Biti sovoznica pa mogoče še težje? »Ne, zakaj? Kot ženska sovoznica se niti slučajno ne počutim zapostavljene pri predstavnikih močnejšega spola,« pravi Maja Kugonič, Primorka, poročena v Lokovico in zadnje leto članica ekipe Mateja Grudnika, znanega velenjskega dirkača. S tem Maja tudi ruši stereotipe, da ženske nimajo znanja o avtomobilih. Sama ga ima gotovo več kot marsikateri moški. Več o navezi Grudnik-Kugo-nič smo zapisali spodaj.
Ostaja na Renaultu
Matej, zakaj menjava dirkalnika?
»Moj prejšnji avtomobil Clio RS Gr. N je bil že nekoliko v letih in zastarel, zato je bila odločitev za
izdelavo novega, bolj aktualnega in hitrejšega, logična. Ker sem tako poklicno kot ljubiteljsko vezan na Renault, seveda ostajam pri tej znamki. Zdaj dirkam z novim Twin-gom RS R2 EVO. Menjava je bila definitivno dobra izbira, kar se je že pokazalo na prvi dirki v Mariboru. Avto ima večje zmogljivosti, zato mi za menjavo niti slučajno ni žal.« Poleg tebe po novem sedi ženska sovoznica Maja Kugonič, kar najbrž ni pogosta praksa? »Načeloma res ne, jih pa je dandanes že nekaj. Tudi v slovenskem državnem prvenstvu jih lahko najdemo. Maja je sicer pri drugih voznikih nastopala že prejšnja leta, tako da ima za sabo že nekaj izkušenj. Zato moram priznati, da je prava profesionalka in v svojem poklicu zelo dobra. Od vseh sovo-znikov, ki sem jih imel, je ona defi-nitivno najboljša.« Na kateri progi se sam najbolje znajdeš?
Najbrž drži, da ima domač teren svoj čar ... Ne vem, ali je to samo občutek ali je pač preprosto tako,
da so mi prav domače proge najbolj všeč. Tudi poznam jih najbolje .«
Kje je naslednja preizkušnja?
»V tem trenutku imamo nekaj malega premora, naslednja dirka pa bo v sosednji Italiji septembra. To bo še ena od dirk, ki štejejo za slovensko državno prvenstvo. Kot vedno, si tudi tokrat želim biti najhitrejši in najboljši, zato bova z Majo štartala na zmago. Glede na to, da sva trenutno druga v skupnem seštevku in da sta do konca samo še dve dirki, morava napasti na vso moč in osvojiti naslov državnega prvaka tudi v letošnjem letu.«
Sovoznikov glas vodi varno do cilja
Kaj žensko vleče v dirkalne vode?
»Najbolj me potegne vsa dinamika. Od nekdaj mi je avtomobilizem všeč, ko si del tega, pa je vse skupaj še toliko boljše. Ne bom sicer trdila, da je reli varna disciplina, je pa vseeno varneje dirkati na zaprti in urejeni progi kot na cesti, kjer lahko
ogroziš tako sebe kot tudi druge.« Bila si že v vlogi voznice in sovoz-nice. Na katerem sedežu se bolje počutiš?
»Res je. Pred leti sem tudi sama dirkala. Spomnim se prve gorske dirke v Ilirski Bistrici, kjer sem doživela vse: sonce, dež, mokro in suho cesto. To je bila zame zanimiva izkušnja in mislim, da sem se dobro odrezala. Sicer pa se počutim fantastično na obeh sedežih, vozniškem in sovozniškem. Če bi mi finančna sredstva dopuščala, bi raje vozila, hkrati pa se zavedam, da svoje sovozniško delo dobro
opravljam in mi tudi to daje veliko zadovoljstva. Moja osnovna naloga namreč ni tako preprosta kot se zdi na prvi pogled. Skozi vso dirko si suženj časa, vse je treba natančno izračunati in voditi voznika preko hitrostne preizkušnje. Najmanjša napaka lahko pomeni veliko poškodbo.« Si ženska, ki zna tudi kaj 'pošra-ufati'...
»Seveda. Tudi 'šraufati' je treba. Odkar dirkam, sem pravzaprav postala kar specialist za menjavo gum. Veliko smo jih že uničili . Pa ne samo to. Tudi roko je treba
kdaj pa kdaj vtakniti med cevke ali motor. A če so roke umazane, ni zame to nič takega. To je še najmanj od vsega, kar se ti lahko zgodi na dirki. No, moram pa priznati nekaj - kljub temu da veliko vem o avtomobilih, je vseeno lepše, če se najde kakšen kavalir in on 'pošra-ufa' avto.«
Kje šepreživiš svoj čas?
»Sem človek, ki je obseden s športom. Pred leti sem tekmovala v plavanju, med drugim pa obožujem hribe, obožujem gore .«
■
Miklavžinovi na svetovno
Puma team Velenje Slovenija, ki v Šaleški dolini deluje od leta 2010, združuje ljubitelje nordijske hoje. Ker je v Sloveniji ta disciplina še nekoliko v povojih, tekmujejo predvsem v sosednji Avstriji. »Najbolj sta pomembni zadnji dve tekmi, na katerih smo se vsi odlično odrezali. V Marija Rainu sem bila tretja na 4,3 km, Mladen Miklavžina pa šesti. Na naslednji tekmi, ki je sledila v Frohnleitnu, smo bili še boljši,« je povedala tekmovalka Marija Miklavžina. V kategoriji do 50 let je zmagala njihova predsednica Katarina Miklavžina, v kategoriji nad 50
let pa je bila Marija druga, Majda Fece 13., Mladen Miklavžina pa deseti. »Se pa tudi v Sloveniji ta šport že razvija. Letos je bila prva tekma za pokal Slovenije v Čatežu in tam smo bili vsi na najvišji stopnički v svojih kategorijah, zato smo postali absolutni zmagovalci. Druga tekma sledi v septembru,« je še dodala Miklavžinova, ki ji nordijska hoja v življenju ogromno pomeni: »To je zame druženje, postavim si lahko nove cilje ... Veseli me, da tudi v tem obdobju, ko nisem več rosno mlada, lahko tekmujem. Hkrati na vsakem treningu, na vsaki tekmi, vedno
znova vidim kaj novega, drugačnega. Promoviramo Velenje in Slovenijo. Veliko je gibanja, zdravega načina življenja . Vse našteto me enostavno izpopolnjuje.« Zagnanost se očitno res obrestuje, kajti tako Katarina kot Marija sta že izpolnili normo za svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Avstriji.
■ Vg
Marija Miklavžina na tretjem mestu (desno)
Kjer se Velebit dotika morja
Naše potepanje po Narodnem parku Paklenica smo vzeli zares. »Tu se Velebit dotika morja,« romantično oglašajo naši južni sosedje. Zelo lepo vreme je bilo treba izkoristiti in navsezgodaj smo že hiteli po kanjonu Velike Paklenice. Pogledovali smo proti mogočnemu ostenju Aniča kuka, ki se dviga neposredno nad njim. Ob poti stoji tabla z vrisanimi plezalnimi smermi, kjer ne manjka slovenskih. Med njimi so ljubljanska, tržiška, domžalska in celo šaleška! Človek se kar domače počuti.
Spotoma smo si ogledovali zanimive informacijske table in se dvigali po Klancu vse do močnega izvira pitne vode ter se odžejali. Izkazalo se je, da je ravno smerna tabla za naš ciljni vrh odstranjena. Vrnili
smo se do izhodišča, ki se nahaja malo pred izvirom vode. Nad nami na skalovju ob poti nas je opazoval gams, ki se je umaknil v grmičevje šele, ko smo prispeli do njegove bližine. Navajen je vsakršnih obiskovalcev, zato se mu ni nikamor mudilo.
Dvigajoč po strmi poti se je prebujalo tudi sonce, ki je zlatilo vrhove in nas opominjalo, da nam je čas zaradi njega odmerjen. Prišli smo do razcepa poti, ki v levo vodi v smeri Jurlin, mi pa smo šli desno po sprva ravni poti, ki je vijugala med zanimivim rastjem. Ob poti se je nahajal mali naravni vodnjak, ki kljub vročini (še) ni presahnil.
Sčasoma so nam postale pohodne palice odveč in namesto njih smo uporabljali roke. Skale so zelo
Vrh Anica kuka z razgledom na morje
dobre za prijem, le paziti moraš, da se na njihovi ostrini ne porežeš. Plezalne rokavice pridejo še kako prav! Kmalu je bil naš trud poplačan s prekrasnim razgledom - proti jugu na sinje modro morje z oto-
kom Pagom v ozadju, na severu pa s prostranostmi Velebita.
Naužili smo se lepot in dobrot iz nahrbtnikov, si z višine ogledali bodoče cilje in se po slabih treh urah skupne hoje vrnili po isti poti.
V senci mogočnih sten kanjona Velike Paklenice so »rožljali« alpinisti in se v hladu dreves preizkušali v svojih veščinah.
Bili smo zadovoljni, da smo na blažji način vseeno dosegli mar-
kantni Aniča kuk s 712 m n. v. z več kot tristo metri navpične stene. »Nagrada« nas je čakala ob kopanju na bližnji plaži.
■ Marija Lesjak
18
MODROBELA KRONIKA

26. julija 2012
V zadnjem tednu številne nesreče kolesarjev
Otroka padla s kolesom - Trčila kolesarka in kolesar - Po nepravilni strani
Velenje, 19. julija - V četrtek sta v Velenju s kolesom padla dva otroka. Eden od njiju je vozil kolo po Kopališki cesti proti bazenu, drugi pa je stal na dodatnih stopalkah zadnjega dela kolesa. Eden je pri padcu utrpel odrgnine po rokah in ni iskal zdravniške pomoči. Drugega poškodovanega otroka pa so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel hujše poškodbe. Policisti bodo napisali poročilo in posebni plačilni nalog staršem oziroma skrbnikom.
Velenje, 19. julija - Istega večera se je v Velenju pri padcu poškodoval še en kolesar. Tudi ta je bil prepeljan v celjsko bolnišnico.
Velenje, 20. julija - V petek popoldan sta na kolesarski stezi na območju TRC Jezero v nepreglednem ovinku trčila kolesarka in neznani kolesar. Kolesarko so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpela lahko telesno poškodbo. Neznani kolesar je s kraja nesreče odpeljal. Če ima kdo o pobeglem kolesarju kakšen podatek, ga policisti prosijo, da jih pokliče na telefon 03 898 61 00.
Velenje, 21. julija - V soboto se je kolesar ponesrečil na Kidričevi cesti. Vozil je po nepravilni strani in trčil v avto.
Zadel v ogledalo
Velenje, 19. julija - V četrtek se je nesreča pripetila na vinskogorskem klancu. Voznik osebnega avtomobila je trčil v vzvratno ogledalo avtomobila, ki je pripeljal nasproti. Ogledalo je padlo na vetrobransko steklo vozila voznice, ki je vozila za povzročiteljem. Temu so policisti izdali poseben plačilni nalog.
Trčenje pri tunelu
Velenje, 19. julija - V četrtek v večernih urah sta bili v prometni nesreči, ki se je pripetila pri tunelu na Šaleški cesti, udeleženi dve vozili, udeleženec nesreče in dve sopotnici pa so se v njej telesno poškodovali. Z reševalnim vozilom so bili prepeljani v slovenjgraško bolnišnico.
Nesreča se je zgodila zaradi izsi-
ljevanja prednosti. Povzročitelj prometne nesreče je vozil pod vplivom alkohola. Naprava za merjenje alkohola v izdihanem zraku je pokazala kar 0,52 mg/l.
Delovna nesreča na Menini planini
Mozirje, 19. julija - V četrtek malo po 15. uri se je na Menini planini na območju Mozirja, kilometer stran od planinske koče, zgodila nesreča pri požiganju odpadnega vejevja po poseki lesa.
V skupini prostovoljcev je 62-letnemu moškemu iz Gornjega Grada med hojo zdrsnilo na kamnu, zaradi česar je izgubil ravnotežje in padel s hrbtom nazaj ter pri tem z glavo udaril v večjo skalo.
S helikopterjem Slovenske vojske so poškodovanega prepeljali v Uni-
verzitetni klinični center Ljubljana, kjer je zaradi hudih poškodb glave ostal na zdravljenju.
Izsilil prednost
Velenje, 20. julija - V petek dopoldne je počilo na glavni cesti Velenje-Slovenj Gradec v Paki pri Velenju. Povzročitelj prometne nesreče ni upošteval pravil in s tem izsilil prednost voznici.
Trčil v garaži
Velenje, 20. julija - V petek v večernih urah je v podzemnih garažah Nakupovalnega centra neznani voznik zaradi nepravilnega premika trčil v tam parkiran avto in odpeljal. Policisti za pobeglim voznikom poizvedujejo.
Vinjen v enosmerno
Velenje, 20. julija - V petek ponoči je voznik osebnega avtomobila, bil je vinjen, kot se je izkazalo kasneje, zapeljal v enosmerno ulico v Starem Velenju. Policisti so ga ustavili, rezultat alkotesta, ki so ga opravili, pa je pokazal 0,73 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Odrejeno mu je bilo pridržanje, sledi obdolžilni predlog, zaradi prekrškov pa je prejel tudi plačilni nalog.
Poškodovala si je roko
Velenje, 20. julija - V petek si je v Gorenju delavka poškodovala roko. Med odvozom praznih kovinskih palet z delovne linije so se te nagnile in delavki stisnile roko. Utrpela je lažje telesne poškodbe, z reševalnim vozilom so jo prepeljali v bolnišnico.
Neznanec ga je pretepel
Velenje, 21. julija - V noči na soboto je zdravniško pomoč iskal
Iz policijske
Iz lokala v pridržanje
Velenje, 19. julija - V četrtek v večernih urah natakarica v lokalu v Škalah ni hotela postreči alkoholne pijače gostu, ki je kazal očitne znake, da je te v njem že preveč. To ga je tako razburilo, da je začel razbijati po lokalu. Tudi ko so policisti zahtevali, da preneha, se ni vdal. Zaradi tega so odredili pridržanje. Velenje, 23. julija - Nekaj podobnega, le da je tokrat šlo za gostjo, se je v lokalu v Velenju zgodilo v ponedeljek zvečer. Kršiteljica se je pod vplivom alkohola nesramno vedla do gostov in policistov. Ti so odredili pridržanje, zaradi kršitev javnega reda in miru pa napisali tudi plačilni nalog.
Streljal z zračno puško
Velenje, 20. julija - V petek popoldan
je Velenjčan streljal z zračno puško. Policisti bodo zoper njega napisali odločbo o prekršku zaradi kršitev Zakona o orožju.
Sami znanci
Velenje, 22. julija - V nedeljo so se velenjski policisti srečevali s svojimi starimi znanci. Popoldan v lokalu v Velenju zaradi nedostojnega obnašanja starega znanca policije. Napisali so plačilni nalog. V večernih urah pa so šli v stanovanjski blok na Vojkovo, kjer je njihova stara znanka udarila žensko. Kršiteljica bo prejela plačilni nalog.
S puško proti trgovini
Velenje, 23. julija - V ponedeljek dopoldan so poklicali policiste in povedali, da gre proti nakupovalnemu centru
moški s puško v roki. Policisti, ki so se srečali z njim, so izvedeli, da jo je nesel na servis. Zaradi prekrška bo moral plačati plačilni nalog.
Pes poškodoval psa
Velenje, 23. julija - V Velenju je v ponedeljek pes znanega lastnika poškodoval drugega psa. Ko bodo policisti o dogodku zbrali vsa pojasnila, bodo ustrezno ukrepali.
Vsem zagotovili varnost
Velenje, 23. julija - V ponedeljek je po Partizanski cesti kolovratil vinjen moški in ogrožal promet. Policisti so mu napisali plačilni nalog, poskrbeli pa tudi, da se je umaknil z vozišča. S tem so zagotovili varnost tako njemu kot ostalim udeležencem v prometu.
moški, ki naj bi ga pretepel neznanec. Ta se je približal oškodovancu, ki je potiskal kolo, in ga porinil, da je padel. Nato je vzel njegovo kolo in se z njim odpeljal.
Trk treh avtomobilov
Velenje, 21. julija - V soboto popoldne se je v prometni nesreči treh osebnih avtomobilov na cesti Lokovica-Šmartno ob Paki huje poškodoval udeleženec nesreče, ko je zaradi neprilagojene hitrosti prišlo do naleta treh vozil pri naselju Gorenje. Ponesrečenca so iz vozila rešili gasilci, reševalci pa prepeljali v celjsko bolnišnico.
Kmalu za tem se je pri naselju Gorenje zgodila še ena nesreča. V njej sta bili udeleženi dve vozili. Udeleženko nesreče in sopotnika so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico.
Iz dvigala so jih rešili gasilci
Velenje, 22. julija - V nedeljo, dobrih dvajset minut pred 20.uro, je v pokvarjenem dvigalu na Šaleški cesti ostalo šest oseb. Iz dvigala so jih rešili gasilci.
Našli mino
Šmartno ob Paki, 23. julija -
V ponedeljek proti večeru so v Šmartnem ob Paki na njivi našli neeksplodirano eksplozivno telo, minometno mino. Pirotehniki so jo že odstranili.
Zagorelo na šoli v Šoštanju
Šoštanj, 24. julija - Nekaj pred 11. uro je zagorel razsmernik sončne elektrarne na osnovni šoli na Koroški cesti v Šoštanju. Posredovali so gasilci tamkajšnji gasilci in požar pogasili. Vzrok požara in višino gmotne škode še ugotavljajo.
Mož ji je grozil
Velenje, 23. julija - V ponedeljek v večernih urah je policiste poklicala občanka in povedala, da ji grozi mož. Kršitelju bodo policisti napisali poseben plačilni nalog.
En pijan pridržan
Velenjski policisti so v zadnjem tednu zaradi alkoholiziranosti pridržali enega voznika, in sicer v petek.
Vredno pohvale
V četrtek, 19. julija, je Velenjčan na Policijsko postajo prinesel registrsko tablico vozila, registriranega na Hrvaškem. Lastnik jo lahko v teh dneh še prevzame na Policijski postaji Velenje, potem pa jo bodo poslali pristojnim institucijam.
Matjaž Železnik
e-pošta: matjazjre]ezrok@siaLiiet
tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60
gsm: 041 714 240
-^v/^^Uglaševanje in popravilo klavir) ev na terenu
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN.
Salek 20,Velenje,teL 03 8970300
6SM:070849569, deL čas 8.-16, sob. 8.-13. ure
Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov.
Okenske police iz treh vrst granita že od 11,99 eur/m! Večje količine polic vam tudi pripeljemo.
AKCIJA! Na ugodne cene nagrobnikov še dodatni 15% popust!
www.kamnoM3tvo-poito8cai3l
AVTO MURSIC d.o.o. Zarova cesta 7 3320 Velenje
-SERVIS IN PRODAJA
- REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO - VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZI LA
Tel. 03 898 54 80
Pečica na kolesih ali ohlajena potniška kabina
V	vročih poletnih dneh se v avtomobilskem svetu poleg cestnoprometnih informacij o stanju na najboljfrekventnih prometnicah ter novih modelih avtomobilov največ pozornosti posveča delu opreme, kije včasih pomenil luksuz premožnejših ter boljših avtomobilskih znamk, danes pa je obvezna oprema slehernega avta. V mislih imam klimatsko napravo. Ali si lahko predstavljate novi model avtomobila brez klimatske naprave? Ce so
slednje nekoč veljale kot dodatni in del le za doplačilo, so se v zadnjem desetletju tako uveljavile, da si danes novega avtomobila brez nje ne znamo predstavljati. No, danes smo še bolj razvajeni kot nekoč, proizvajalci avtomobilov pa so ugotovili, da klimatska naprava ustvarja bolj prijetno ozračje v potniški kabini in s tem tudi zadovoljstvo tako voznika kot potnikov, kar na koncu vpliva na zadovoljstvo z avtomobilom in znamko, s tem pa tudi na obseg prodaje novih vozil.
V	poletnem času, ko smo tako mi kot naši jekleni konjički izpostavljeni sončnim žarkom, ni pomembna le delovna temperatura motorja, ampak tudi temperature v potniški kabini. Ne zgolj zaradi prijetnega občutka ali prestiža, ampak tudi zaradi varnosti. V raziskavah, ki so jih izvedli v številnih državah, so ugotovili, da ima primerna - normalna temperatura v potniški kabini - precejšen vpliv tudi na varnost voznika oziroma vpliva na varnost v cestnem prometu. Primerna temperatura in ozračje v potniški kabini ugodno vplivata na zbranost in voznikove psiho-fizične sposobnosti za vožnjo ter zmanjšujeta okoliščine - možnosti za napake voznika in povzročitev prometne nezgode. Temperatura v notranjosti avtomobila naj ne bi bila primerna niti za segrevanje ali rahlo pečenje zlato rumenega krompirčka in piščančjih beder niti za hlajenje osvežilnih pijač in hrambo sladoleda.
Pri uporabi klimatske naprave ekstremi niso ne dobri ne zaželeni. Strokovnjaki priporočajo upoštevanje splošnih pravil, ki se nanašajo na racionalno a učinkovito uporabo klimatskih naprav, ki si jih velja zapomniti in upoštevati, in sicer:
•	če seje parkiran avto segrel, ga pred vožnjo prezračimo in s tem zmanjšamo temperaturo tako, da vklopimo ventilator (prezračevalni sistem) za minuto ali dve in pri tem še odpremo stranska stekla (vrata), s čimer najhitreje spravimo močno segret zrak iz potniške kabine;
•	nato vsa stekla oziroma vrata popolnoma zapremo in nastavimo klimo na zaprt krog delovanja - znotraj potniške kabine (t. i. »reaklaža zraka«), s čimer izključimo dotok vročega zraka iz zunanjosti. Tako bo krožil le zrak znotraj kabine, ki bo tako najhitreje ohlajen, najhitreje pa bo dosežena tudi želena oziroma nastavljena temperatura v vozilu;
•	notranjosti ne ohlajamo na preveč nizko temperaturo. Optimalna temperaturna razlika med zunanjostjo in potniško kabino naj ne bi presegala 7 stopinj Celzija. Tako bomo zmanjšali tveganje, da se prehladimo, hkrati pa bomo zmanjšali obremenitev organizma zaradi prevelikih temperaturnih razlik;
•	ohlajen zrak mora krožiti tako, da ne ohlaja nas oziroma drugih oseb, ampak potniško kabino. Zato prezračevalne šobe vedno obrnemo stran od glave in drugih delov telesa, saj neposredno izpostavljanje hladnemu zraku lahko vodi do podhladitve in posledičnega prehlada ali revmatičnih težav;
•	moč delovanja ventilatorja nastavimo na najmanjšo še učinkovito stopnjo. V kolikor imamo vgrajeno avtomatsko klimatsko napravo, izberemo avtomatsko nastavitev, ko elektronika ob pomoči različnih instrumentov smer pretoka zraka in hitrost ventilatorja samodejno prilagaja nastavljeni temperaturi in zunanjim vremenskim razmeram.
Ob pravilni uporabi klimatske naprave strokovnjaki opozarjajo tudi na pomen rednega vzdrževanja, saj je tudi klimatska naprava le eden od mehanskih delov v avtomobilu, ki ima veliko število sestavnih delov. Zato je njeno vzdrževanje dokaj specifično, saj je treba nekatere dele vzdrževati redno in pogosto, nekatere le periodično (na nekaj let ali določeno število prevoženih kilometrov), nekatere dele pa šele takrat, ko je njihovo funkcioniranje slabše. Eno od splošnih pravil je, da klimatsko napravo servisiramo, če prevozimo 30.000 km na leto. V tem primeru zamenjamo filter kabinskega zraka in očistimo pretočne kanale. Vzdrževanje in ukrepi pa so odvisni tudi od konfiguracije terena, kjer se vozimo, in »obremenjenosti« klimatske naprave. Filtri zraka so zaradi gostote prometa in onesnaženega ozračja dokaj obremenjeni in se ponavadi v enem letu zamašijo in navlažijo, da se zmanjša kvaliteta in pretok zraka. Ce filtra ne zamenjamo, se zaradi vlage in spremembe temperature v prezračevalnih kanalih začnejo tvoriti glivice, ki oddajajo tudi značilen (neprijeten) vonj. Klimatska naprava je uporabna predvsem v poletnem času, a nič manj pomembna ni v niti v jesensko-zimskem obdobju, ko so temperature nižje in je veliko več dežja in vlage. Zato je pomembno, da njeno uporabnost in učinkovitost zagotavljamo z rednim vzdrževanjem in racionalno uporabo čez celo leto.
■ Adil Huselja
UTRIP
19
Nagradna križanka »Simobil Velenje«
V času poletnih
razprodaj posebna ponudba telefonov!
> Paketi ZATE s
prenosom minut v naslednji mesec
> Novi paket SENIOR ZATE
posebej za upokojence
> ORTO SMART -
paket za mlade, ki ima vse!
Center Si.mobil Velenje
NC, Kidričeva 2b, Velenje, 040 411 022 Insi d.o.o., Velenje
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 6. avgusta 2012 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Simobil Velenje«. Izžrebali bomo 3 lepe praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdila za dvig nagrade priporočeno po pošti.
simobil.si
Zgodilo se je ...
od 27. julija do 2. avgusta
-	28. julija 1987 je bil za sekretarja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice izvoljen Božo Lednik;
-	28. julija 1995 je na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu na Madžarskem takrat še članica velenjskega atletskega kluba Jolanda Steblovnik (danes Batagelj) v teku na 1500 metrov z novim mladinskim državnim rekordom osvojila tretje mesto;
-	29. julija 1976 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda nesreča, ki je zahtevala štiri življenja; jalovina, zmes blata in zdrobljenega laporja je vdrla skozi strop in 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so bili rudarji;
-	leta 1893 je bil 31. julija v Velenju rojen Gustav Šilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik; vsem Slovencem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebivalcem, je Gustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladinsko povest Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor; Šilih je bil tudi avtor številnih del, ki sodijo med najvidnejše dosežke slovenske pedagogike; objavil je deset knjig, nad 60 obsežnejših in okrog 300 krajših razprav in člankov, bil pa je tudi urednik Roditeljskega lista in Pedagoškega zbornika;
-	31. julija 1956 so Velenjčani začeli s prostovoljnim delom urejati pomožno športno igrišče, igrišča za odbojko, košarko
Zlet tabornikov v Velenju (arhiv Muzeja Velenje)
in mali nogomet nad stadionom ob jezeru, otroško igrišče v novem Velenju ter pri urejanju naselja Jezero in poti okoli nekdanjega Turističnega jezera;
- 1. avgusta 1969 so svečano odprli novo cesto med Velenjem in Šentiljem, ki je bila
v okviru akcije »Mesto -vasi« narejena z udarniškim delom;
-	leta 1993 so 1. avgusta pričeli za asfaltiranje pripravljati 1200 metrov dolg odsek magistralne ceste med Zavo-dnjami in Črno na Koroškem;
-	v dneh od 1. do 10. avgusta
1997 je ob Velenjskem jezeru potekal zlet tabornikov Slovenije z mednarodno udeležbo na temo Energija; na zletu, ki ga je odprl takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli 800 tabornikov iz 6 evropskih držav;
-	2. avgusta 2000 je v Šoštanju umrl Viktor Kojc (rojen 13. 3. 1925 v Šoštanju), ki je šele po svoji smrti postal častni občan mesta, ki mu je v njegovem življenju pomenilo skorajda vse.
■ Pripravlja: Damijan Kljajič
i TIK
ICNIK
in prejmite do 8 številk zastonj!
Izkoristite naročniške ugodnosti: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
In kje se naročite? Po telefonu 03 89817 50 ali e-mailu press@nascas.si
jü
oroskon
Oven od 21. marca do 20. aprila
V teh dneh boste več brali in več sanjarili. Misli vam bodo tudi zato bežale k nekomu, ki se vam zdi nedosegljiv, a vas neverjetno privlači. Pa ni tako brezupno kot se vam zdi, saj se vse prevečkrat podcenjujete. Ne bodite nestrpni. Tudi pri reševanju težav, ki so se nabirale kar nekaj časa, velja isto pravilo. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Malo manj sreče vas čaka na poslovnem področju. Tokrat ne boste krivi sami. Časi so pač kruti. Če hočete malo pozabiti na vsakdanjik, potrebujete več zabave. Ni je težko najti, le iz hiše je treba! Vi pa o tem le razmišljate, storite pa bolj malo.
Bik od 21. aprila do 21. maja
V
Najprej boste glasni, potem boste previdno utihnili. Zato, ker boste želeli, da bi bilo po vaše. In kot je že v vaši naravi, pri tem tudi vztrajali. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste v teh dneh zapičili v glavo. Tudi partner ne bo prav dolgo vztrajal, čeprav bo tudi on prepričan, da nimate prav. Potem pa se zna zgoditi, da vam bo nekdo, ki ga zelo cenite, odprl oči. Ker vam bodo zvezde v naslednjih dneh naklonjene, se bo zaplet rešil tako, da boste na koncu zelo zadovoljni. Ste že razmislili o spremembi prehrane? Poletje je kot nalašč, da prečistite telo. Da je utrujeno vam sporoča z malimi signali, ki jih ne smete zanemarjati!
Dvojčka od 22. maja do 21. junija
Preostanek poletja žal za vas ne bo veliko dišal po brezskrbnih dnevih, ki so sinonim za poletje. Življenje se vam bo rahlo postavilo na glavo, saj boste imeli krepko več dela kot nekaj preteklih tednov. Ne bo vam všeč, a kaj veliko ne boste mogli spremeniti. Čuvajte energijo, ki ste jo nabrali v minulih dneh, ker bo hitro kopnela. Razgibano pa bo tudi ljubezenskem področju. Uspelo vam bo vse, kar ste si želeli. Brez truda. Enostavno bo čas zato pravi, pa splet okoliščin vam bo tudi šel na roke. Izkoristite ta čas, saj ne bo trajal večno. Kmalu boste spoznali, da ste iskreno ljubezen že močno pogrešali. S tem bo prišel tudi strah. Pred izgubo tega, kar imate.
Rak od 22. junija do 22. julija
Tolažili se boste. In to zelo uspešno. Drži, vedno in tudi v tem primeru je tako, bi lahko bilo še huje. Konec koncev je tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki vam bo še pred jesenjo močno spremenila življenje. Dela boste imeli vse do konca poletja veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje spet bežale k sprostitvi. Privoščite si jo vsaj ob koncu tedna, če še niste na dopustu. Čas si morate enostavno vzeti, saj gre za vas in nikogar drugega!
Lev od 23. julija do 23. avgusta
V naslednjih dneh vam bo zelo lepo. Obkroženi boste z ljudmi, ki jih imate najraje na svetu in to vam bo ogromno pomenilo. V samoti sicer včasih celo preveč uživate, v naslednjih dneh pa ne boste. Radi se boste družili z ljudmi, saj vedno bolj delate v direndaju. No, še lepše vam bo, če boste lahko čim več časa preživeli v naravi. Tako v lepem kot slabem vremenu, saj vas tudi poletne nevihte ne bodo prav dosti motile. Vročina pa tudi ne. Počutje bo tudi zato odlično, zdravje prav tako. To se bo poznalo tudi na vaši kreativnosti. Zvezde pa vas v teh dneh opozarjajo, da nikar ne zapravljajte preveč. Kot kaže, vas še v avgustu čakajo nepredvideni stroški.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra
Če boste zmogli vsaj malo samokritike, si boste morali priznati, da ste zato, kar se vam dogaja zadnje dni , krivi tudi sami. Najlažje je pač okriviti vse okoli sebe, kajne? Do težav z domačimi prihaja predvsem zaradi vaše nestrpnosti, ki jo težko brzdate, saj bi radi vse uredili iz danes na jutri. Bližnjic v vašem primeru ni videti. Prej kot se boste sprijaznili s tem, bolje bo. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku, ki je pač normalen, bo šlo vse lažje. Prepirljivost vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Zato se izogibajte vsem, ki bodo podobno nastrojeni kot vi, pa bo življenje takoj boljše. Ljubezen? Zanjo ste žal slepi. Odprite oči, ni treba pogledati daleč od sebe.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra
Spremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo tudi v naslednjih dneh dogajalo prav slednje. Spremembe ne bodo majhne, ker pa bodo pozitivne, vas ne bodo spravljale v slabo voljo. Pravzaprav boste iz dneva v dan bolj srečni. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. Le preveč naenkrat ne boste smeli hoteti. Počasi se še vedno daleč pride, sploh na poslovnem področju.
Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembra
Poletje vas ne bo več naprej razvajalo. Dogodki si bodo sledili hitreje kot bi vi želeli. Divje bo, kot že dolgo ne. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka. Enostavno je v vašem življenju prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo dobre strani imele tudi slabe in obratno. Želeli si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. Vse bolj počasi. In da bi končno spet imeli več časa za tiste, ki jih imate iskreno radi. Le še nekaj dni, pa se bo tudi to uresničilo.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Že v prvi polovici avgusta se bo vaše življenje čisto umirilo. Za vaš okus preveč. Žal pa bo s seboj to, kar se vam bo dogajalo v zadnjih dneh julija, povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih tednih načrtno zatiskali oči. Povezano bo z vašim ljubezenskim življenjem. Sedaj boste vsak dan bolj prepričani, da ne bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite. Iskreno se vprašajte, ali ste še srečni, ali ste pripravljeni nadaljevati vaši ljubezensko zgodbo. Tokrat nikar ne podležete lepim pogledom in obljubam, ki se nikoli ne izpolnijo. Odgovore, kako naprej, pa morate poiskati čisto sami.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra
Ni kaj, avgust bo letos vam zelo naklonjen mesec. Vsako leto znova se ga razveselite, saj se začnete zavedati, da je treba izkoristiti vsak poletni dan posebej. Če se bo le dalo, boste v zadnjih julijskih in prvih avgustovskih dneh še užili nekaj prostih, umirjenih dni v naravi. Pretiravali pa ne boste. Raje boste začeli delati načrte za naslednje mesece, vse tja do novega leta. Pri tem boste zelo skrivnostni, načrtov ne boste razlagali niti najbližjim. Zakaj, veste zaenkrat samo vi. In prav je tako. Sorodniki vam v naslednjih dneh pripravljajo prijetno presenečenje. Pokažite jim, kaj vam pomenijo, ker to tudi pričakujejo. Kar se zdravja tiče, pa ne boste imeli pripomb. Le pri športu bodite pazljivi, da se ne boste precenili. Zmernost naj bo vaša zapoved.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja
Začela vas bo glodati slaba vest, saj ste si postavili nekaj zelo zahtevnih ciljev, ki pa jih tudi zato, ker vas poletje vse preveč vabi, ne boste uresničevali čisto po načrtih. Ne skrbite, prav v teh dneh se vam bo odprlo in tisto, kar ste prej delali nekaj dni, boste postorili v nekaj urah. Ko bo steklo, bo tudi teklo, zato boste zadovoljni in srečni, kar se vam bo poznalo že na daleč. Tudi partner bo opazil spremembo. Finančno ste se precej izčrpali, izdatkov pa bo tudi v teh dneh veliko. Zato pazljivo zapravljajte tam, kjer vam res ni treba. Zdravje ne bo trdno, največji sovražnik bo občasna jeza, ki se je zadnje čase težko otresate.
Ribi od 19. februarja do 20. marca
Po tem, ko ste preživeli nekaj razburljivih, razigranih dni, si boste spet zaželeli več miru in tišine. Najbolj boste uživali v dvoje, zato si boste zato vzeli dovolj časa, odkrili pa boste tudi novo plat vašega partnerja, ki vam bo izjemno draga. Prijatelji vam bodo kar malo zamerili, ker si ne boste vzeli časa zanje. Vi pa njim, ker vas ne bodo znali pustiti na miru. Ponovno se boste morali zakopati v neko delo, ki vam ne diši najbolj. Dejstvo pa je, da toliko kot boste pri tem dali, toliko boste dobite nazaj. In niti drobtinice več. Zdravje bo odlično, denarnica pa še nekaj dni pretanka za vse vaše želje. Sploh, ker bo letošnji avgust še poln stroškov, kar dobro veste.
20
TV SPORED

26. julija 2012
Četrtek,	1 Petek, 1	Sobota,		Nedelja,		Ponedeljek,		Torek,		Sreda,
26. julija	■ 27. julija ■	28. julija	1	29. julija	1	30. julija	1	31. julija	1	1. avgusta
tvsloT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT TVSLOT
06.45 07.15 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.30 08.40 08.50 09.05 09.15
09.50 10.30 10.50 11.00 11.20 11.50 12.10 13.00 13.30
14.20 15.00 15.10 15.45 15.55 16.05 17.00 17.20
17.45 17.55 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 20.00 21.40 22.00 22.50 23.25 00.15 00.45 01.10 01.30
Poletna scena Odmevi
Pikijeve dogodivščine, ris. Karli, ris. Pokec, ris. Rega gre, ris. Toni in Boni, ris. Okec, ris.
Svetovalka Hana, ris. Gozdna druščina, ris. Vlakci, ris. Ribič Pepe
Pozabljene knjige naših babic: Muca copatarica Male sive celice, kviz Taborniki in skavti Lov na tuno, mlad, nanizanka Potplatopis, nan. Pustolovščine, 4/24 Črno beli časi Prava ideja!, posl. odd. Dnevnik, vreme, šport Zahodna civilizacija - se ji bliža konec?, 4/6
Slovenski utrinki, odd.madža. tv
Poročila
Mostovi
Krtji sestrici, ris. Olivija, ris.
Studio Kriškraš, lutke Poročila, vreme, šport Slovenski vodni krog: Tržiška Bistrica
Eko utrinki: Zelene občine Mi se mamo radi, 9/13 Minute za jezik Pujsa Pepa, ris. Svetovalka Hana, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Kjer je denar. koprod, film Maribor 2012, EPK Odmevi, šport, vreme Poletna scena Sveto in svet, ponov. Dnevnik, pon. Slovenska kronika Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal
06.45 Poletna scena 07.15 Odmevi
08.00 Pikijeve dogodivščine, ris.
08.05 Karli, ris.
08.10 Pokec, ris.
08.15 Žanov svet:barve , ris.
08.25 Toni in Boni, ris.
08.30 Okec, ris.
08.40 Svetovalka Hana, ris.
08.50 Gozdna druščina, ris.
09.05 Vlakci, ris.
09.15 Ribič Pepe
09.35 Martina in ptičje strašilo:
Trma . 09.40 Nočko: Železni Janez 09.55 An ban pet podgan:
Presenečenje 10.25 Taborniki in skavti 10.45 Pustolovščine, 11/24 11.10 (Ne)pomembne stvari: moz.
odd. 9/12 12.00 Sveto in svet, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Skrivnosti Yukatana: dok.film 14.30 Maribor 2012, EPK 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Marči Hlaček, ris. nan. 16.15 Vremenske uganke, stepsko
pod dok. nan. 16.25 Vlomilci, niz. otr. nad. 2/12 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba, potr. odd. 17.45 Mi se mamo radi, 10/13 18.15 Pesem iz oblakov, igrani film 18.30 Ozi Bu, ris. 18.35 Bali, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Steverjan 2012, 2. del 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Poletna scena 23.25 Polnočni klub: (Poletna) branja
00.35 Posebna ponudba, potr. odd. 01.00 Dnevnik, ponov. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal
Ö 02.15 Infokanal
TVSLOr
07.00 Infokanal
07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 11.55 Igralci brez maske: Miranda
Caharija 13.35 Igralci tudi pojejo 13.50 Muzikajeto: Kuba 15.00 EP v nogometu, Portugalska
Spanija posn. 17.35 Prašna dežela dok.serija 18.05 Mostovi -hidak 18.40 Bilo je 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 SNG, opera in balet Ljubljana, ponov.
22.05 Tahan, deček z bombo indijski. film
23.00 Sodobna družina I., 14/24 23.25 Zabavni infokanall
pop
06.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.40	Tv prodaja
08.55	Nal in Lili, ris. ser.
09.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Mia in jaz, otr. ser.
09.40	Avatar, ris. ser.
10.05	Glumpki, ris. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Brezno ljubezni, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Moč usode, nad.
13.00	24 ur ob enih
13.30	Beverly Hills 90210, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Moč usode, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Moč usode, nad.
17.45	Zmagoslavje ljubezni, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec
18.50	Misli zdravo
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Brodolomka ljubezni, am. film
21.30	Detektiv na Floridi,nan
22.20	24ur zvečer
22.40	Misli zdravo
22.45	Zvit in prebrisan, nan.
23.35	Enajsta ura, nan.
00.25	Beverly Hills 90210, nan.
01.15	24ur, pon.
02.15	Nočna panorama
07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 12.25 Bilo je, dok. film 13.35 Energija prihodnosti 13.25 Slovenski magazin 14.30 Prislhnimo tišini 15.00 Alpe-Donava-Jadran 15.30 Migaj raje z nami 16.00 EP v nogometu Nemčija Italija,
posnetek 17.55 EP v nogometu Spanija Italija
posnetek. 20.00 Olimpijske igre odd.HD 22.00 OI otvoritev oddaja iz Londona 00.20 Zabavni infokanal
pop
06.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.35	Misli zdravo
08.40	Tv prodaja
08.55	Nal in Lili, ris. ser.
09.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Mia in jaz, otr. ser.
09.40	Zadnji gospodar vetra, ris. ser.
10.05	Glumpki, ris. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Brezno ljubezni, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Moč usode, nad.
13.00	24 ur ob enih
13.30	Beverly Hills 90210, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Moč usode, nad.
17.00	24 ur popoldne
17.10 Moč usode, nad.
17.45
ljubezni, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Gladiator, am. film
22.00	24 ur zvečer
22.20	Gladiator, nad. film
23.00	Eurojackpot
23.05	Gladiator nad., am. film
23.20	Čudno obnašanje am.film
01.00	Beverly Hills 90210, nan.
01.50	24ur, ponov.
02.50	Nočna panorama
©
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Čas za nas, tabornike! 15 let
rodu Lilijski grič, Pesje 11.10 Strokovnjak svetuje: Internet in
otroci- razlog za skrb? 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Prodajno TV okno 12.50 Videospot dneva 12.55 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Mojca in medvedek Jaka: Kdo
dela bee eee? 19.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje, ponovitev Dom za varstvo odraslih Velenje 22.10 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo, ponovitev - ans. Zupan, ans. Ta pravi faloti 23.25 Prodajno TV okno 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Mojca in medvedek Jaka: Bila
je huda mravljica 11.05 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo - ans. Zupan, ans. Ta pravi faloti 12.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.45 Videospot dneva 12.50 Prodajno TV okno 13.05 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Miš maš, otroška oddaja -ljudski običaji na OS Gustava Siliha Velenje 19.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Ujemi sanje, glasbena oddaja 22.40 Popotniške razglednice:
Neverjetna Indija 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
06.10	Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke
07.25	Radovedni Taček
07.40	Trije prašički, otr. gled.
predstava
08.40	Studio Kriškraš
09.25	Krtek, ris. nan.
09.50	Male sive celice, kviz
10.25	Bojana išče brata, dok. film
10.55	Vremenske uganke
11.00	Pustolovščine, 12/24
11.35	Kino Kekec: Otročički, franc. film
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.20	Tednik
14.25	Slov. magazin
14.55	O živalih in ljudeh
15.20	Na vrtu
15.50	Ljudje podeželja: Mladi grški
kmetje, dok. ser.
16.00	Eyrovo jezero, dok. odd.
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Kulturni vrhovi, 4/4
17.45	Komisar Rex, 4/11
18.30	Ozare
18.35	Pim in Pom, ris.
18.40	Olivija, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Simfonična ekstaza, posn.
koncerta
21.15	Kuhinjaz dušo, nem. film
22.50	Poročila, šport, vreme
23.25	Poletna scena
00.10	Oglaševalci (I.), 5/13
00.55	Eyrovo jezero, dok. odd.
01.50	Ozare
01.55	Dnevnik, ponov.
02.45	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.10	Infokanal
TV SLO T
06.45	Skozi čas
06.55	Poletna scena
07.25	Posebna ponudba
08.00	Olompijske igre otvoritev
11.00	Olimpijske igre studio
11.15	OI Kolesastvo cestna dirka M.
11.30	OI Veslanje, plavanje
12.00	OI Strelstvo
12.30	OI Tenis, judo, odbojka
13.55	Formula 1
20.00	Londonski vrtiljak
20.30	Plavanje, polfinale in finale
22.10	Rokomet, Norveška-Francija Ž
00.05	Brane Rončel izza odra
02.05	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	Liza in Pavel, ris. ser.
07.05	Medvedek Benjamin, ris. ser.
07.20	Dibo, ris. ser.
07.35	Lov na piškotke, ris. ser.
07.40	Waybuloo, ris. ser.
08.00	Mumu, ris. ser.
08.05	Moji žepni ljubljenčki, ris. ser.
08.20	Mia in jaz, ris. ser.
08.45	Hitri prstki, izob. odd.
09.15	Ben 10, ris. ser.
09.40	Jekleni mojstri, ris. ser.
10.00	TV Čira čara, zab. odd.
10.25	Radovedni George, ris. ser.
10.50	Castle, nan.
11.40	Razočarane gospodinje, dok. ser.
12.35	Tagged, The Jonathan
Wamback Story, kan. film
14.20	Dvoboj kuharskih mojstrov, res. ser.
15.15	Petrovi stilski nasveti, res. ser.
16.10	Otrok z Marsa, am. film
17.55	Minuta do zmage
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Spider-man 3, am. film
22.20	Poslednja nočam. film
01.05	Ubijalske čebele, kanad. film
02.55	24ur, ponov.
03.55	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja -ljudski običaji na OS Gustava Siliha Velenje 09.40 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 10.10 Vabimo k ogledu 10.15 Modri Jan: Poglejmo v vesolje 10.25 Ustvarjalne iskrice (8): Ptičja hišica
10.50 Ujemi sanje, glasbena oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Nanovo: Več znaš, več veljaš 19.10 Zogarija (6), otroška športna
oddaja 19.35 Vabimo k ogledu 19.40 Videospot dneva 19.45 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna 20.20 Vabimo k ogledu 20.25 Videospot dneva 20.30 Iz našega arhiva: 50 let
ansambla Štirje kovači, 1. del 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Petar Grašo in Globus Band 23.25 Mura Raba TV 23.50 Prodajno TV okno 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
15
22.25 22.00 22.15
07.00	Živ žav, ris.
07.05	Pokec, ris.
07.10	Kanopki, ris.
07.15	Aleks v žival. kralj., ris.
07.20	Franček, ris.
07.30	Svetovalka Hana, ris.
07.40	Teo, ris.
07.45	Žanov svet, ris.
07.55	Puhasti dar, ris.
08.00	Olivija fotografira naravo, ris.
08.20	Pri slonovih, ris.
08.35	Biba se giba, ris.
08.55	Okec, skoraj stotkov čevelj
09.05	Bali, ris.
09.20	Toni in Boni, ris.
09.25	Mojster Miha, ris.
10.10	Bacek Jon, ris.
10.20	Dedek v mojem žepu, 33/66
10.35	Dedek v mojem žepu, 36/66
11.00	Na obisku tv Koper
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.25	Bilo je
13.55	Formula 1 pren iz Budimpešte
16.25	Prvi in drugi
17.00	Poročila, vreme, šport
17.15	Igralci brez maske - Franc Markovič gralci tudi pojejo
18.30	Žanov svet, ris.
18.40	Okec, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Umori na podeželju, 7/8
21.30	Igralec o igri: Radko Polič, dok. film
Na vrtičku, dok. odd. Ljudje podeželja, 8/20 Poročila, šport, vreme
22.40	Poletna scena
23.15	Stebri zemlje, 2/8
00.05	Slovenski magazin
00.35	Igralci brez maske - Miranda Caharija
01.30	Igralci tudi pojejo, ponov.
01.45	Dnevnik, ponov.
02.10	Zrcalo tedna
02.35	Dnevnik Slovencev v Italiji
03.05	Infokanal
TV SLO T
07.20	Skozi čas
07.45	Poletna scena
08.20	Globus
08.55	Slovenski magazin
09.29	Prašna dežela, dok.odd 09.50	To so naša mesta
10.30	Migaj raje z nami. 11.00	OI studio
11.15	Judo, plavanje, tenis,
kolesarstvo, kajak, kanu
15.30	Košarka ZDA-Francija
17.15	Rokomet Španija-Srbija
18.45	Skoki v vodo
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Londonski vrtiljak
20.30	Plavanje, polfinale in finale
22.20	Odbojka, Italija - Poljska
23.00	Vaterpolo, črne gora-ZDA
23.50	Košarka
00.35	Zabavni infokanal
POP
06.30	Tv prodaja
07.00	Liza in Pavel, ris. ser.
07.05	Medvedek Benjamin, ris. ser.
07.20	Dibo, ris. ser.
07.35	Lov na piškotke, ris. ser.
07.40	Waybullo, ris. ser.
08.00	Drobižki, ris. ser.
08.05	Moji žepni ljubljenčki,ris. ser.
08.20	Mia in jaz, ris. ser.
08.45	Hitri prstki, izob. ser.
09.15	Ben 10, ris. ser.
09.40	Jekleni mojstri, ris. ser.
10.05	Altair v Zvezdolandiji, ris. ser.
10.20	Tv Čira čara, zab. odd.
10.45	Radovedni George, ris. ser.
11.00	Castle, nan.
11.15	Razočarane gospodinje, nan.
12.10	Zajeti talki kan. film
13.55	Živali na delu, dok.odd
14.30	Kuharski mojstrer, res. ser.
15.25	Petrovi stilski nasveti, res. ser.
16.20	Beethoven 2, am. film
17.55	Minuta do zmage
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Jaz, ti in nadloga Dupree, am. film
22.20	Gorile v megli, am. film
00.25	Nevarno sonce amer. film
02.35	24ur, ponovitev
03.35	Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja -ljudski običaji na OŠ Gustava Šiliha Velenje 09.40 Ustvarjalne iskrice (9): Darilo za
mamico 10.05 2039. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Skrbimo za zdravje: O srčnem popuščanju - prim. Janez Poles, dr. med., spec. interne medicine 11.30 Vabimo k ogledu 11.35 Naj viža, - ans. Zupan, ans. Ta
pravi faloti 12.50 Jesen življenja, ponovitev. Dom
za varstvo odraslih Velenje 13.25 Kuhinjica, tedenski izbor 14.20 Videostrani, obvestila 18.25 Prodajno TV okno 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Mojca in medvedek Jaka: Kdo
dela bee bee 19.45 Ustvarjalne iskrice (10): Pomlad
se prebuja 20.10 Vabimo k ogledu 20.15 Pop corn, glasbena oddaja, ponovitev - Vlado Pilja, Damir Kovačič
21.15 Iz našega arhiva: 50 let
ansambla Štirje kovači, 1. del 22.25 Jutranji pogovori 23.55 Prodajno TV okno 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
06.50	Poletna scena
07.25	Utrip
07.40	Zrcalo tedna
08.00	Pikijeve dogodivščine, ris.
08.05	Karli, ris.
08.10	Pokec, ris.
08.15	Žanov svet, ris.
08.25	Toni in Boni, ris.
08.30	Okec, ris.
08.40	Svetovalka Hana, ris.
08.50	Gozdna druščina, ris.
09.05	Vlakci, ris.
09.15	Ribič Pepe
09.30	Mihec in Maja, ponov.
09.40	Iz popotne torbe: Cigani
10.00	Ajkec pri restavratorjih, 5/10
10.20	Tomažev svet, 12/12
10.30	Dedek v mojem žepu, 34/66
10.40	Dedek v mojem žepu 35/66
10.55	Taborniki in skavti, nan.
11.10	Sprehodi v naravo, poučna odd.
11.25	Pustolovščine, 13/24
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Polnočni klub: Moški v kuhinji
14.40	Utrip
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Bali, ris.
15.55	Žametek, ris.
16.10	Bacek Jon, ris.
16.15	Ali me poznaš, nan.
16.25	Ribič Pepe
17.00	Poročila, vreme, šport
17.20	Duhovni utrip
17.35	Rjavi medved, dok. odd.
18.05	Mi se mamo radi, 11/13
18.35	Šampion Jon, ris.
18.40	Gozdna druščina, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.25	Umetni raj
23.55	Knjiga mene briga
00.20	Slovenska jazz scena
01.20	Duhovni utrip
01.35	Dnevnik, ponov.
02.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.55	Infokanal
06.45 07.15 08.00 08.05 08.10 08.15 08.25 08.30 08.40 08.50 09.05 09.15 09.35 10.15 10.25 10.40 10.55 11.25 11.35 11.40 11.45 12.20 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 15.45 15.55 16.00 16.05 16.30
16.35 17.00 17.20 17.35 17.50 18.15 18.25 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 20.50 22.00 22.50 23.25 23.55 01.20 01.40 02.05 02.30 02.50 Infokanal
Poletna scena Odmevi
Pikijeve dogodivščine, ris. Karli, ris. Pokec, ris. Žanov svet, ris. Toni in Boni, ris. Okec, ris.
Svetovalka Hana, ris. Gozdna druščina, ris. Vlakci, ris. Ribič Pepe
Studio Kriškraš, otr. odd. Ali me poznaš, nan. Gremo na vlak, muzikal Sneženi mož, odd. za gluhe film Ciak Junior, kr. film Taborniki in skavti Oddaja za otroke in mlade Vremenske uganke Pustolovščine 14/24 Umetni raj, pon. Dnevnik, vreme, šport Studio city Obzorja duha Poročila Mostovi
Aleks v vodi, ris. Metka in Zverinko Zver, ris. Toni in Boni, ris. Teo, ris. Bine, ris.
Nenavadne in prismuknjene živali, dok. ser. Krila upanja, dok. film Poročila, vreme, šport Ugriznimo znanost Ljudje podeželja, 8/20 Mi se mamo radi, 12/13 Minute za jezik Pujsa Pepa, ris. Okec, ris. Žanov svet, ris. Vreme
Dnevnik, vreme, šport Zahodna civilizacija, 5/6 La Reunion, ev.otok sožitja, pon. Odmevi, šport, vreme Poletna scena Globus
Mala selivka, dok. odd. Ugriznimo znanost Dnevnik, ponov. Slovenska kronika pon. Dnevnik Slovencev v Italiji
TV SLO T TV SLO T
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
09.20	Števerjan 2012
12.00	OI studio
12.15	OI judo, plavanje, tenis, kajak kanu.
17.30	Gimnastika, finale ekipno m
20.10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
20.20	Londonski vrtiljak.
20.30	Plavanje, polfinale, finale
22.15	Rokomet, Švedska -Norveška
23.45	Skoki v vodo -stolp m
00.35	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
12.00	Olimpijske igre Studio
12.15	Judo, plavanje, veslanje, tenis
14.30	Kajak, kanu na divjih vodah
15.00	Judo finale m ž
17.20	Rokomet Srbija-Hrvaška
17.30	Gimnastika finale m
20.10	Žrebanje Astro
20.20	Londonski vrtiljak
20.30	Plavanje, polfinala in finala
21.55	Košarka Francija-Argentina
22.45	Posnetki odbojke in rokometa
skoki vodo
01.20	Zabavni infokanal
06.40	Poletna scena
07.15	Odmevi
08.00	Pikijeve dogodivščine, ris.
08.05	Karli, ris.
08.10	Pokec, ris.
08.15	Žanov svet, ris.
08.25	Toni in Boni, ris.
08.30	Okec, ris.
08.40	Svetovalka Hana, ris.
08.50	Gozdna druščina, ris.
09.05	Vlakci, ris.
09.15	Ribič Pepe
09.35	Bine, lutk. nan.
09.55	Legenda o revnem študentu,
ponov.
10.20	Zlatko Zakladko
10.30	Taborniki in skavti, nan.
10.45	Otoška podnebja, dok. nan.
10.50	Nenavadne in prismuknjene
živali, dok. ser.
11.00	Pustolovščine, 15/24
11.25	Afna Friki, 6/11
12.00	La Reunion, evr.otok sožitja.
13.00	Poročila, vreme, šport
13.30	Tednik
14.25	Globus
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Roli Poli Oli, ris.
15.55	Polžjegrajske zgodbe, ris.
16.05	Male sive celice,kviz
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Prašna dežela?, 1/2
18.00	Mi se mamo radi, 13/13
18.35	Kanopki, ris.
18.40	Ava, Riko, Teo, ris.
18.45	Aleks v čudežnem vrtu, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Spremenljivi časi,. film tedna
21.30	Od elektičarja z ljubeznijo, igr. film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Poletna scena
23.25	Prava ideja, poslov. odd.
00.05	Glasbeni večer
00.50	Dnevnik, ponov.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.35	Infokanal
TV SLO T
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
10.30	Olimpijske igre, studio
10.35	Judo
10.40	Veslanje
11.00	Plavanje, tenis, kolesarstvo
14.30	Kajak-kanu na divjih vodah,
polfinale, finale
15.00	Judo, kolesarstvo, kronometer,
namizni tenis
17.30	Gimnastika, mnogoboboj
19.50	Žrebanje Lota
20.00	Londonski vrtiljak
20.30	Plavanje, polfinala, finala
22.10	Odbojka ZDA-Kitajska
23.00	Rokomet, Španija-Danska
23.40	Skoki v vodo - deska
00.50	zabavni infokanal
pop pop pop
Tv prodaja...... Ofi.25 Tvnrodaia	06.25 Tv prodaja. , .
06.25	Tv
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.35	Misli zdravo
08.40	Tv prodaja
08.55	Nal in Lili, ris. ser.
09.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Mia in jaz, otr. ser.
09.40	Zadnji gospodar vetra, ris. ser.
10.05	Glumpki, ris. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Brezno ljubezni, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Moč usode, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Beverly Hills 90210, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Moč usode, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Moč usode, nad.
17.45	Zmagoslavje ljubezni, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Alvin in veverički, am.sinh film
21.50	24ur zvečer
22.10	Na trdih tleh, nan.
23.00	Zvit in prebrisan, nan.
23.50	Enajsta ura, nan.
00.40	Beverly Hills 90210, nan.
01.30	24ur, ponov.
02.30	Nočna panorama
.25	Tv prodaja
06.55	Zmagoslavje ljubezni, nad.
07.45	Zakon brez ljubezni, nad.
08.40	Tv prodaja
08.55	Nal in Lili, ris. ser.
09.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Mia in jaz, ris. ser.
09.40	Avatar, ris. ser.
10.05	Glumpki, ris. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Brezno ljubezni, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Moč usode, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Beverly Hills 90210, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Moč usode, nad. 24ur popoldne
.25 Tv prodaja 6.55 Zmagoslavje ljubezni, nad. 07.45 Zakon brez ljubezni, nad.
08.35 08.40 Tv 08.55
li zdravo rodaja
in Lili, ris. ser.
17
17.10 Moč usode, nad.
17.45
17.45 Zmagoslavje ljubezni, nad. 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 17JP Moč us(!de' n,ad.
9.05	Jaka na Luni, ris. ser.
09.15	Mia in jaz, ris. ser.
09.40	Avatar, ris. ser.
10.05	Glumpki, ris. ser.
10.10	Tv prodaja
10.40	Brezno ljubezni, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Moč usode, nad.
13.00	24ur ob enih
13.30	Zvezde na sodišču, nan.
14.20	Dobra mačka, nan.
14.45	Brezno ljubezni, nad.
15.40	Zakon brez ljubezni, nad.
16.40	Moč usode, nad.
17.00	24ur popoldne
18.50	Misli zdravo
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
20.50	Castle, nan.
21.45	24ur zvečer
22.05	Lov na osumljenca, nan.
23.00	Misli zdravo
23.05	Zvit in prebrisan, nan.
23.55	Enajsta ura, nan.
00.45	Beverly Hills 90210, nan
01.30	24ur, ponov.
02.30	Nočna panorama
17.45
ljubezni, nad.
18.45	Ljubezen skozi želodec - recepti
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Poslednji klic am. film
21.55	24ur zvečer
22.15	Na kraju zločina, nan.
23.10	Zvit in prebrisan, nan.
00.00	Enajsta ura, nan.
00.50	Beverly Hills 90210, nan.
01.40	24ur, pon.
02.40	Nočna panorama

©
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Iz arhiva otroških oddaj: Miš
maš - Toplina Afrike 11.15 Popotniške razglednice:
Neverjetna Indija 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Modri Jan, otroška
okoljevarstvena oddaja - Modri Jan obišče vrtec 18.45 Zlato jabolko, gledališka predstava Vrtca Velenje 19.15 Vabimo k ogledu 19.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.45 Videospot dneva 19.50 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.35 Preprečevanje in zdravljenje
odvisnosti, pogovor 22.35 Vabimo k ogledu 22.40 Pop corn, glasbena oddaja, Res
Nullius, Miha Vanič 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Modri Jan, Modri Jan obišče vrtec
10.45	Zlato jabolko, gledališka predstava Vrtca Velenje
11.15	Preprečevanje in zdravljenje
odvisnosti, pogovor
12.15	Videospot dneva
12.20	Kuhinjica, ponovitev
12.50	Prodajno TV okno
13.05	Videostrani, obvestila
17.55	Prodajno TV okno
18.25	Vabimo k ogledu
18.30	Nanovo, mladinska oddaja -
Študentske družine
10.10	Vabimo k ogledu
19.15	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.40	Videospot dneva
19.45	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev
21.30	Vabimo k ogledu
21.35	2040. VTV magazin
21.50	Kultura, informativna oddaja
21.55	Vabimo k ogledu
22.00	Graška gora poje in igra 2011,
posnetek 2. dela
23.10	Brez panike
23.40	Vabimo k ogledu
23.45	Prodajno TV okno
00.00	Videospot dneva
00.05	Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2040. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Vabimo k ogledu 11.05 Videospot dneva 11.10 Nanovo, mladinska oddaja-
Študentske družine 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videostrani, obvestila 17.55 Prodajno TV okno 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Čas za nas - tabornike,
mladinska oddaja - O zimovanju MČ
19.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.40 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 21.30 Regionalne novice 21.40 Strokovnjak svetuje: Reševanje
konfliktov 22.30 To bo moj poklic: Polagalec talnih oblog - 1. del, izobraževalna oddaja 22.55 Dotiki gora: Triglav 23.10 Brez panike 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
Montefiore, Simon Sebag: Sašenka
Zgodovinski roman Sašenka je epopeja ljubezni in tragedije. Časovno zajema dvajseto stoletje, čas komunizma in življenje glavne junakinje - ruske deklice Sašenke iz bogate judovske družine, ki stopi na drugo revolucionarno stran, se poroči z boljševikom z razmeroma visoko politično funkcijo, nato pa zaradi razmerja z judovskim pisateljem izgubi vse in postane žrtev krutega stalinizma. V portretu ženske, ki jo spremljamo od mladih let do tragičnega konca, spoznavamo moč prave ljubezni, odrekanja na račun tistih, ki jih ljubiš bolj kot samega sebe, do odkritij, kaj se je pravzaprav v tistih časih dogajalo, kje sta izgubljena otroka oziroma kaj vse je bilo med drugim pometeno pod preprogo v času srhljivega obdobja vladanja Stalina, Razputina in drugih zagrizenih komunistov. Vsekakor zanimivo in napeto branje vse do konca knjige.
Snyder, Mihael A.: Končno siti
Prvenec priznanega kirurga predstavlja, kako se lahko otre-semo miselnosti najrazličnejših diet, ki prinašajo s sabo le odpovedovanje, omejevanje ali celo popolne spremembe življenjskega stila posameznika. Osnovni moto knjige je; POSLOVITE SE OD DIET - POZDRAVITE ZDRAVO
Škoberne, Biljana: Skok čez kožo
V	zbirki Polžki in spet v družbi Rebeke spoznamo običaj sprejema novih rudarjev, ki se imenuje Skok čez kožo. Prvotno so rudarji novinci za sprejem med stare rudarje skakali čez rudniški jašek. Ko pa so odprtine jaškov postale preširoke, se je skok spremenil v skok čez kožo. Otrok se na razumljiv način seznani s samim potekom sprejemanja novincev v rudarski stan, z rudarsko delovno uniformo, nevarnostmi pri delu, njihovo zave-tnico Sv. Barbaro in celo poroko v delovnih oblačilih globoko pod zemeljskim površjem. Nepogrešljiva literatura za naše mlade bralce iz Šaleške doline.
Gorjup, Viktorija: Dva copatka
To je zbirka 25 mavričnih pesmic in ilustracij za lahko noč za najmlajše v starosti od 4-8 let. Barvite so tako pesmice kot tudi prikupne likovne mojstrovine Blaža Goloba; vse skupaj pa resnično na izviren način popestri celostno podobo slikanice. V otroških pesmicah večinoma nastopajo živali oziroma narava v različnih domišljijskih oblikah; tako lahko zajahamo medveda, poletimo s čebelico, ujamemo veverico, zdrvimo s polžkom do cilja in naprej ... In kar je najpomembneje, ne naveličamo se.
Byrne, Richard: Zares zelo, zelo, zelo velik dinozaver
V	branje priporočam čudovito slikanico o prijateljstvu, bahaštvu, poštenosti in iskrenosti.
Majhen dinozaver Dinko sedi na travniku in šteje bombone, ki jih namerava deliti s svojim prija-
ŽIVLJENJE! Z znanostjo o sitosti in uvajanjem novih strategij za izgubo odvečne teže, ki so zasnovane na naši fiziologiji, avtor dokazuje, da je občutek sitosti najboljše orožje v bitki proti odvečnim kilogramom. Seznanimo se s konkretnimi nasveti, orodji in informacijami, ki so pomagali pri izgubi kilogramov tudi do 30 kg in več že stotinam njegovih pacientov. Knjiga nas nauči, kako trajno izgubiti odvečno težo, kako biti sit z manj hrane, kateri so recepti za pregrehe ter še veliko koristnega, da bomo zadovoljni s seboj in svojim telesom.
teljem. Mimo pride velik neotesan dinozaver in hoče vzeti vse bombone. Obnaša se nadvse predrzno in bahaško ter misli, da ima Dinko le namišljenega prijatelja. A čaka ga veliko presenečenje . Ko se veliki bahaški dinozaver nauči deliti, dobi dva nova zares zelo, zelo, zelo dobra prijatelja.
■ Pripravila: Darinka Bizjak
VELENJE
Četrtek, 26. julija
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 20.30 Atrij Velenjskega gradu
Glasbeni pogovor dveh harf (Christine Leibbrand Kügerl in Tina Žerdin) 21.30 Letni kino ob Škalskem jezeru Filmske projekcije mladinskega filma
Petek, 27. julija
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 15.00 TRC Jezero - otroško igrišče Vila Čira-čara odpira svoja vrata
Sobota, 28. julija
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru
Festival nasedlega kita 10.00 TRC Jezero - otroško igrišče
Vila Čira-čara odpira svoja vrata 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Lutkovna predstava Lačna gosenica
21.00 Oder pod magnolijami pri Domu kulture Velenje Koncert »rokovskih klasikov« Bališ iz avstrijske Koroške
Nedelja, 29. julija
10.00 TRC Jezero - otroško igrišče
Kdaj - kje - kaj
Vila Čira-čara odpira svoja vrata
Ponedeljek, 30. julija
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 21.30 Pri Domu kulture Velenje
Poletni kino Zvezde pod zvezdami: komedija Le kako ji to uspe?
Torek, 31. julija
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 9.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice 10.00 in 16.00
Travnik pri domu kulture Poletje na travniku - igrarije: Joga za otroke 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca
Sreda, 1. avgusta
9.00 Mestno otroško igrišče
Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 Knjižnica Velenje
Zabavna sreda: Planinska pravljica z ustvarjalno delavnico 10.00 Vila Mojca
Poletne počitnice v Vili Mojca 16.00 Mladinski center Velenje -Efenkova
Mladi v popoldanskem centru Inkubus 19.00 Velenjski grad
Odprtje razstave Anje Jerčič Jakob - Kuriozum 20.30 Titov trg Velenje
Moderna akrobatska cirkuška predstava CircoPitanga (Italija)
ŠOŠTANJ Sobota, 28. julija
16.00 Topolšica
Julijsko veselje - Pohod po Jakobovi poti in predstavitev mlačve
Ponedeljek, 30. julija
9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje
Sreda, 1. avgusta
17.00 Središče za samostojno učenje Šoštanj
Osnove angleščine
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 26. julija
10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje
Petek, 27. julija
10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje
Ponedeljek, 30. julija
10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje
Torek, 31. julija
10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje
Sreda, 1. avgusta
10.00 do 21.00 Hiša mladih
Poletno počitniško dogajanje
Koledar imen
Julij/mali srpan
26	• Četrtek - Ana
27	• Petek -
Gorazd, Natalija, Viktor
28	• Sobota -
Zmago
29.
30.
Nedelja -Marta
Ponedeljek -Peter
31 • Torek - Ignac
Avgust/veliki srpan
1. Sreda -
Alfonz
Lunine mene
26 • julija, ob 10.56, prvi krajec
Staro Velenje išče talente
Velenje, 23. julija - Krajevna skupnost staro Velenje bo 25. avgusta pripravila praznovanje krajevnega praznika. Tudi letos bodo na Starem trgu pripravili prireditev Noč v Starem Velenju, na kateri bodo »iskali« talente. Že sedaj vabijo vse, ki bi radi pokazali, kaj znajo in zmorejo (od pevcev do glasbenikov, humoristov ...), da se prijavijo za prireditev »Tudi Velenje ima talent«. Poleg tega letos iščejo najbolj zanimivo fotografijo, ki je tematsko povezana s Starim Velenjem. Tako prijave za nastop kot fotografije lahko pošljete na info@ks-starovelenje.si.
■ bš
Pohod po Jakobovi poti
Topolšica - Turistično društvo Topolšica bo v okviru prireditve Julijsko veselje v soboto, 28. julija, pripravilo pohod po Jakobovi poti in predstavitev mlačve. Dobijo se ob 16h v Topolšici.
■ mkp
CITY CENER Celje
četrtek, 26. 7., od 14.0019.00, Biotržnica nedelja, 29. 7., 11.00 pravljične urice v Džungli - Mali Pip in mavrica želja do 26. 7. nagradna igra OI London 2012
julij in avgust razstava Moja nakupovalna vrečka vabljeni na karting
KINO VELENJE • SPORED
DIKTATOR
(The Dictator) Komedija, 83 minut. Režija: Larry Charles Igrajo: Sasha Baron Cohen, Anna Faris, John C. Reilly, Megan Fox, Ben Kingsley, B.J. Novak, idr.
Petek, 27. 7., ob 21.00 Sobota 28. 7., ob 21.00 Nedelja, 29. 7., ob 18.00
Ustvarjalci nepozabnih komedij Ali G Indahouse, Borat in Brüno se podajo v nenavadno kraljevino Wadijo, ki jo ljubeče vodi diktator Aladeen. Ker ne želi, da bi njegovo ljudstvo izpridila nemoralna svobodomiselnost zahodnjakov, se Aladeen odpravi v New York, kjer želi spregovoriti na skupščini Združenih narodov. Toda dvolični Američani spremenijo njegovo zunanjost, da nihče več ne more prepoznati njegove diktatorske veličine. Pomoč mu ponudi prijazna mladenka, ki mu omogoči nepričakovan vpogled v vsakdanje življenje zahodne civilizacije.
MOJ TEDEN Z MARILYN
(My Week With Marilyn) Biografska drama, 99 minut. Režija: Simon Curtis. Igrajo: Michelle Williams, Eddie Red-mayne, Kenneth Branagh, Julia Ormond, Pip Torrens, Emma Watson, idr.
Petek, 27. 7. ob 19.00 Sobota 28. 7., ob 20.00 - MD Nedelja, 29. 7., ob 20.00
Ambiciozni filmski ustvarjalec Clark dobi priložnost za sodelovanje pri velikem filmskem projektu uglednega britanskega režiserja Olivierja. Clark je zadolžen, da poskrbi za udobje slavne Marylin Monroe, toda po obetavnem začetku se izkaže, da je njeno življenje vse prej kot idilično. Clark skuša ustreči njenim nenavadnim željam in si postopoma pridobi njeno zaupanje. Naposled tudi sam spozna, da se pod hollywoodsko oznako seks ikone skriva povsem običajna ženska s
številnimi dvomi, strahovi in hrepenenji. Film je prejel zlati globus za najboljšo žensko vlogo in dve nominaciji za oskarja.
POBALINKA
(Tomboy) Mladinski film, 82 minut. Režija: Celine Sciamma Igrajo: Zoe Heran, Malonn Levana, Jeanne Disson, Sophie Cattani, idr.
Petek, 27. 7., ob 19.30 - MD Sobota 28. 7., ob 19.00 Nedelja, 29. 7., ob 16.00 -otroška matineja
Laure je desetletna deklica, ki bi jo v kavbojkah, spodnji majici in s kratko pristriženo pričesko zlahka zamenjali za fanta. S starši in mlajšo sestrico Jeanne se je pravkar priselila v novo sosesko. Ko prvič sreča prikupno Liso in jo ta vpraša za ime, se ji Laure obotavljivo predstavi kot Mikael in deklica v hipu postane deček. Dolgi počitniški dnevi minevajo ob igranju nogometa, kopanju v
reki, preganjanju po bližnjih travnikih ... in prvih poljubih. Laure uporabi vso svojo iznajdljivost, da bi prepričljivo odigrala vlogo Mikaela, fanta, kakršni so vsi drugi. A brezskrbno poletje se bo kmalu moralo končati . Drugi film avtorice Vodnih lilij je zgodba o nedolžni otroški prevari, ki razkrije nepričakovane resnice o odnosih med otroki, otroki in starši, ter o še bolj zapletenem razmerju med srcem in telesom. Očarljivo, zabavno in lahkotno kot dolg poletni dan.
LE KAKO JI TO USPE ?!
(I don't know how she does it) -komedija. Komedija, 89 minut Režija: Douglas McGrath. Igrajo: Sarah Jessica Parker, Pierce Brosnan, Greg Kinnear, Christina Hendricks, Kelsey Grammer, idr.
Ponedeljek, 30. 7., ob 21.30 -ploščad pred Domom kulture Velenje (v primeru slabega vremena v Kinu Velenje)
Uspešna finančna poslovodkinja Kate skuša uskladiti naporno kariero z nič manj obremenjujočim družinskim življenjem, saj ne želi zamuditi odraščanja otrok. Nova priložnost napredovanja dodatno obremeni njen urnik, za še več poslovnih in čustvenih skušnjav pa poskrbi novi šarman-tni poslovni partner Jack. Razpeta med zvestobo do ljubečega moža in otrok in na drugi strani z željo po osebnem uspehu, skuša Kate najti pravo pot v labirintu sodobnega življenja.
Zvezde pod zvezdami (prost vstop)
Naslednji vikend, od 3. 8. do 5. 8. napovedujemo:
komedijo VROČI MIKE, komično dramo MUHARJENJE V JEMNU, melodramo NOČNE LADJE, animirano avanturo PUPIJEVA DOGODIVŠČINA ter 6.8. na ploščadi ob Domu kulture Velenje, v Zvezdah pod zvezdami, triler, dramo SKRIVNOST NJIHOVIH OČI
PostanUc
In kako se lahko naročite na Naš čas?
press@nascas.si
03/ 898 17 51
Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas: dostava na dom, nižja cena, do osem številk zastonj, ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval!
22
OBVESCEVALEC
"»Has
26. julija 2012
mali OGLASI
RADIO VELENJE
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NUDIMJIII
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378
43-LETNI očka, podjetnik, si želi trajne ljubezni z zvesto punco. Gsm: 041 240 403 UREJENA ŽENSKA, 52 letna z dobro službo iz Velenja, želi spoznati urejene-
Mali oglasi, zahvale in osmrtnice
( 898 17 50
epp@nascas.si
ga moškega do 65 let za resno vezo. Gsm: 041 248 647, Agencija Alan CELJAN, PRAVNIK, urejen, 52 letni, srečno ločen, želi spoznati urejeno žensko do svojih let. Ti k meni ali jaz k tebi. Gsm:041 248 647, Agencija Alan
podarimH
KOMBINIRANO OMARO, predali, knjižne police, 165 x 45 x 232, pisalno mizo in mizico za računalnik podarim. Gsm: 031 338 841
nerremicninb
ODDAMO klimatizirane apartmaje v Povljani na otoku Pagu, 50 m od morja. Tel.: 0038598330499; www.apartmani-perilo.com
IŽIVALI
DVE GOSKI in enega gosaka za pleme, prodam. Cena ugodna, po dogovoru. Telefon 02 8855 534.
Ivozila
FIAT GRANDE PUNTO, letnik 2007, 63.500 km, kovinske svetlo modre barve. Klimatska naprava, potovalni računalnik, avtoradio z MP3 podporo. Zelo lepo ohranjen. Cena: 5300 evr. Gsm: 041 692 995
raznoibi
STREŠNO OPEKO, rdeče barve, novo, cca 90 m2 in navadno zidno opeko, primerno za tlakovanje kleti, ali za velp, ugodno prodam. M. Sevčnikar, Topolši-ca 199, telefon 03 5892-352 VEČNAMENSKI SKOBELJNI STROJ, prodam. Gsm:031 580 277 PO SIMBOLIČNI CENI prodam dva tv sprejemnika Philips in Samsung, diagonala 51 cm. Gsm: 041 312 027 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 730 in motorne sani Bombarder 550, prodam, Cena po dogovoru. Gsm: 040 648 720 MASIVNI BOROV KOT za kmečko sobo ali vikend, z mizo 2 m, raztegnjena 3 m, zložljivo posteljo 190 x 90, raztegnjena 190 x 180 in sušilni stroj, prodam. Telefon 03 5868 077 ali gsm: 041 892 598
OKRASNI KOZOLEC na dveh ali štirih stebričkih, prodam, Gsm: 041 525 410 VRATA, dobro ohranjena notranja, s steklom, širine 86 cm, višina 199,5 cm. Poleg je tudi dodatek v enaki višini in širini 40 cm. Prodam za 10 evr. Gsm: 041 692 995
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o. Koroška 48, Vötenje
PRIDELKlI
JEČMEN, letošnja žetev, v refuzi, ugodno prodam. Gsm: 041 317 434
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
•	hišo v Velenju na Efenkovi, 140m2, dve etaži, obnovljeno 1985, parcela 557 m2. Cena 205.000 evr.
•	Poslovni prostor, Velenje -desni breg, 96 m2, pritličje, cena 100.000 evr
•	3-sobno stanovanje z garažo, Šoštanj, l. 2009, 85 m2, 2. nadstropje, cena 115.000 evr
•	PRODAMO
NOVOGRADNJO
RAZGLEDI OB PAKI, Velenje, v sedmih etažah, začetek gradnje 2012, vseljivo sept.
vanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.
več na
* WW ■ lu	_	■ ■ ■	■
www.habit.si
ČETRTEK, 26. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 27. julija
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 28. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde^ 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenja
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE -PE ENERGETIKA
obvešča svoje odjemalce toplotne energije, da bodo v času od 27., 28. in 29. julija izvajali nujna vzdrževalna in remontna dela na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline.
V tem času bo na posameznih področjih Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj prekinjena dobava toplotne energije.
Cenjene odjemalce prosijo za razumevanje!
TRGOVINA KOŠARICA
PREDSEZONSKE AKCIJSKE CENE KURIV!
- drva - lesni briketi -peleti -premog
Več na spletni strani www.zatopeldom.com ©03/57 28 080
Vsak četrtek vaš!
.uoL
PONEDELJEK, 30. julija
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 31. julija
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje..
SREDA, 1. avgusta
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Zgodilo se je; 7.00 Horoskop; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 16. jul. 2012 do 22. jul. 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. jul. 2012 do 22. jul. 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
flKLEl
z oglaševanjem v naših medijih!

OBVESCEVALEC
23

r;_i\
jV_IX_R
NA POKOPALIŠČU P0DKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI VAM V CELOTI UREDIMO:
-	PREVOZ POKOJNIKA
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
(postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo groba, pogrebno svečanost)
-	ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO
-	IZBIRO POGREBNE OPREME
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE in ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
-	PLAČILO NA OBROKE
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390 138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI Idomwelenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
lekarnaselenje
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ÖZDRAVNIK!
28. in 29. 7. - Daša Buršič, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.
V SPOMIN
LUDVIKMALI
(1919-2012)
prvi predsednik Skupščine občine Velenje
Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
POROKE
Robi Rednak in Tanja Žerjav, Cesta Simona Blatnika1, Velenje, Dejan Todorovič, Šalek 89 Velenje in Radojka Manojlovic, Cesta Kozjanskega odreda 6, Štore
SMITIIIIRIHI
Antun Strsoglavec, rojen 1938, Celje, Škapinova ulica 3. Modesta Marta Hajdinak, rojena 1930, Ulica 3. julija
2, Velenje. Ana Pogač, rojena 1931, Kovaška ulica 6, Muta. Marija Ličen, rojena 1921, Kasaze 110, Žalec. Josip Marodi, rojen 1936, Košnica pri Celju 52 c, Celje. Elizabeta Kuhar, rojena 1942, Podgorska cesta 100, Slovenj Gradec. Cvetka Koprivnikar, rojena 1947, Kajuhova cesta 12, Velenje. Rudolf Brunšek, rojen 1958, Cesta Františka Foita 6, Velenje. Ljudmila Ježovnik, rojena 1925, Mali Vrh 45, Šmartno ob Paki. Dominik Jančič, rojen 1938, Pilštanj 58 b, Kozje
Nagrajenci križanke »Prodajalne Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 12. julija 2012, so:
•	Martin Ferenec, Ravne 113 b, 3325 Šoštanj (mobilni telefon);
•	Štefka Kaiser, Tavčarjeva 15, 3320 Velenje (avtopolnilec);
•	Dušan Mrak, Lokovica 131, 3325 Šoštanj (torbica za GSM). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo!
Rešitev gesla: MOBTEL SAMSUNG
RADIO
1 □ 7, B F M
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te
V SPOMIN
V torek je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
VLADO PIRTOVŠEK
iz Raven pri Šoštanju
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustila draga žena, mama in babica
CVETKA KOPRIVNIKAR
13. 1. 1947 - 8. 7. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in Gledališču Velenje ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče.
Žalujoči: mož Silvester, hči Katarina, sinova Gašper in Urban z
družinama
Mar prav zares odšla je tja, v neznano? Kako je mogla, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da ji ne zmotimo miru.
V SLOVO
OLGA SILOVŠEK JOCIC
V globoki žalosti sporočamo, da je umrla naša sestra in teta Olga Silovšek Jocic!
V daljni deželi jo bo pokrila tuja zemlja!
Žalujoče sestra Ivica in nečakinje z družinami!
Hvala ti za življenjski zgled,
ki si nam ga dal, in izrečene besede, ki nam dajejo pogum in moč
živeti brez tebe.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in dedija
JOSIPA - JOŽETA KRAMARJA
7. 3. 1939 -10. 7. 2012
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za
darovano cvetje, sveče, svete maše ter za izrečeno sožalje. Posebna zahvala velja patronažnima sestrama - gospema Nataliji in
Dragici, ter osebju ZD in Lekarne Šmartno ob Paki. Hvala gospodu dekanu Ivanu Napredu, pevcem, izvajalcu Tišine, gospe Marjani za zadnje poslovilne besede, kolektivu Mercatorja Šmartno ob Paki in vsem tistim, ki vas nismo imensko imenovali.
Žalujoči žena Nada, hči Darinka z možem ter vnuki Jernej, Janez in Joži
»Na prvem mestu je volja«
Na paraolimpijskih igrah v Londonu tudi kolesar Roman Pongrac - Kot vsi športniki, si tudi on želi dobrega rezultata
Roman Pongrac konec avgusta potuje v London.
Vesna Glinšek
V prejšnji številki Našega časa smo vam že predstavili prvega od dveh 'velenjskih'olimpijcev invalidov - strelca Strelskega društva Mrož Velenje Gorazda Tirška, doma iz Gornjega Grada. V naslednjih vrsticah lahko preberete več o kolesarju Romanu Pongracu, ki bo tako kot Gorazd nastopil na paraolimpijskih igrah v Londonu.
Kje se skriva njegov skrivni recept za uspeh? »V volji ... Ta je najpomembnejša. Če jo imaš, potem lahko treniraš po načrtu in praktično zmoreš vse. Vsako leto začnem s fitnesom pozimi. Ko se otopli, grem na kolo in podaljšu-
jem treninge zunaj. Povečeval sem tudi njihovo intenzivnost in to je to,« pravi Roman in dodaja, da zadnje tedne pred olimpijsko tekmo samo še stopnjuje formo. »Res je. Zdaj se morajo pokazati rezultati treningov, ob tem pa se zavedam, da je treba delati z glavo. To pomeni, da še vedno treniram zelo premišljeno. Imeti moram dovolj počitka ...« Na igrah pa Roman upa predvsem na dober rezultat. »Mislim, da sem do zdaj naredil dovolj. Upam lahko na najboljše, na to, da bom dobro odpeljal. Je pa napovedovanje rezultatov izjemno nehvaležno. Vsak športnik si želi zase najboljše. Sam mislim, da sem veliko dosegel že s tem,
da sem se sploh uvrstil na igre. To je bil moj prvotni cilj. Zdaj pa v London odhajam na borbo, nikakor ne na izlet. Vse bom dal vse od sebe.« Pongrac je sicer edini, ki bo obe olimpijski disciplini, kro-nometer in cestno vožnjo, štartal z enim kolesom, zato ima na tej točki konkurenca pred njim nekaj prednosti.
Z veseljem pa dodaja, da je izjemno vesel, da ga pri športnem udejstvovanju podpirajo sodelavci in sin Nejc. »Nejc mi je res v veliko oporo, saj je velikokrat z mano na treningih, me spremlja na motorju . Vsega pač ne zmorem sam, zato sem mu še posebej hvaležen za pomoč.«
Kadar Roman ni na kolesu, se rad dodobra spočije. »Glede na to, da imam hemofilijo A težke
oblike, moram zaradi napornih in težkih treningov tudi veliko počivati. Domov prihajam utrujen,
zato si takrat vzamem čas zase in počivam. Z veseljem se posvetim tudi obema otrokoma ...« ■
»Občutkov se ne da opisati z besedami«
Šest kolesarjev v Srebrenico - Poklonili so se 18 velenjskim rudarjem
Polaganje vencev v Srebrenici
Tako pravi Mujo Nuhanovič,
upokojeni velenjski rudar in eden od pobudnikov kolesarjenja vse do Srebrenice. V petih dneh so s kolesom prevozili 760 do 780 kilometrov z namenom, da bi počastili spomin na 18 sodelavcev, velenjskih rudarjev, ki so izgubili življenje v vojni. »Moji 'kamarati' so odšli po svoje družine, da bi jih rešili iz vojne, a se niso nikoli več vrnili. Zato smo se odločili, da ob pokopu obudimo spomin nanje, pri čemer nam je ob strani
stal Premogovnik Velenje,« pravi Mujo. Svoj glavni namen so tako dosegli. Podali so se na pot, pet dni kolesarili, kupili venec in ga položili na grobove. »Občutkov v teh trenutkih ne znam opisati. Še zdaj, ko se spomnim na to, dobivam kurjo polt. Celo ambasador Francije, ki je bil tudi tam, se je razjokal. To lahko človek res le občuti, opisati ne more.« Dodal je, da so bili tudi ljudje ob poti vsakega posebej izjemno veseli. »Pričakala nas je res cela masa lju-
Velenjska ekipa
di. Radi imajo, da prideš k njim in jim s tem pokažeš, da niso sami. Da jih nismo pozabili.« Na poti so se jim pridružili številni kolesarji iz različnih držav: Italije, Nemčije, Švice ...« V Velenjski posadki je bil najstarejši star kar 73 let in mu je uspelo priti do cilja. Vsi si vnaprej želijo le eno: da bi mlajše generacije vztrajale naprej, obljubljajo pa jim, da jim bodo pri tem stali ob strani in jim pomagali.
■ Vesna Glinšek
Športni park za mlade in mlade po srcu
V Šentilju zgradili odbojkarsko igrišče -Končana tudi dela na pokopališču - Težave s kanalizacijo in ureditvijo cest
V Krajevni skupnosti Šentilj so v zadnjem času veliko postorili. Njihova najnovejša pridobitev je odbojkarsko igrišče, zgrajeno po vseh normativih in standardih. »Veseli smo, da smo to uredili. Zdaj se je pokazalo, da smo projekt načrtovali pravilno. Ker smo lani opravili vsa zemeljska dela, letos na košarkarskem igrišču nismo delali nobene škode,« je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Janez Podbornik.
Na fundaciji so uspeli dobiti 26 700 evrov, Mestna občina Velenje je prispevala 20 000 evrov. Ostali
denar so zbrali s svojimi sredstvi iz najemnin. V Šentilju računajo, da bodo do konca leta športni park končali, predviden datum otvoritve ter blagoslova s slavnostnimi govorniki pa je 31. avgust.
Park za vse
»Park smo zgradili tako, da imajo v njem kaj početi vsi - mladi in mladi po srcu. Trudimo se, da bi k nam prišlo čim več ljudi, in to nam je uspelo. Igrišča so zelo zasedena. Je pa res, da je denarja za še kakšno malenkost vedno premalo,« dodaja Podbornik. A so možno rešitev že poiskali. »Glede na to, da je veselica ob 80-letnici lepo uspela in da lahko na košarkarsko igrišče brez težav postavimo šotor, bomo mogoče priredili kaj podobnega tudi ob otvoritvi. Tako bi lahko dobili prepotrebna finančna sredstva in kupili igrala za otroke.« Celoten objekt so tudi prilagodili invalidom in starejšim.
Dela končana tudi na pokopališču, dobili novo parkirišče
Na pokopališču, kjer je dela financirala Mestna občina Velenje, so postavili dva oporna zidova, nove tlakovce, prepleskali so fasado, položili nove robnike . Zaradi večnih težav s parkiranjem so pod igri-
ščem asfaltirali še parkirišče. Kadar ne bo prireditev, ga bodo zaprli, da bodo lahko na njem otroci igrali hokej na rolerjih.
Težave
s kanalizacijo ...
Kar moti predsednika, pa je, da to leto cest ne bodo kaj dosti urejali, nekaj težav pa imajo še s
kanalizacijo. »Zaradi krize se je vse skupaj prestavilo na leto 2015. Je pa veliko težav v Ložnici, saj se ljudje ne strinjajo z malimi čistilnimi napravami.«
Dodaja, da bodo na sestanku v začetku meseca preverili, koliko denarja še imajo in kam ga bodo vložili. Ali bodo na košarkarsko igrišče položili umetno gumo ali pa kupili igrala za otroke. »Jaz
Med izgradnjo odbojkarskega igrišča ...
sem za to, da naredimo oboje. To sem lani obljubil in obljuba dela dolg. Mislim, da nam bo uspelo,« še zaključi.
■ Vesna Glinšek