L©io IVm štev. 51.
V Celfu, sobofa due 6, ntaia 1922.
Postolna plfltana v gotoglAi.
; •-¦> \(w T!^i. "*l "SETT
Staue letno 48 Din, mesečno 4 Di^,^ W*ejjj|nU» hetgö/iBO Din.
— Oglasi za mw višine stolpca ^'^^|klHnjj^ ni^d^fckstom,
osmrtnice in zahvale 50 p. Posanrada^^ilH^sfaftie 50 p.
^__________________ ^^^"*— -*'^^ mail
XzHaia
vsak lorek, četrtek in soboto.
Urednt&tvo Strossma)erjeva ul. St. 1, I. nadstr. Telefon St. 53.
Upravnlitvo Strossmajerjeva ul. Si. 1 pritlicje. Telefon št. 65.
C=a Račun kr. poštnega čekovnega urada štev. 10.066. ^^
Vscmn prebivalstvu
mariborske oblasti!
Novoizv.oljeni iz\TŠeval;ii odbor
demokratske organizacije za maiibor-
sko volilno okrožje se ie na svuji prvt
'-tjji 30. aprila posvetova! o stauščii, ki
.rej. j-.'.vuust s sle-
uečhn
lnauifesioui:
Omejitev upravnih pokrajiu in v
zvezi z njo ustanovilcv mnriborske o-
blasti je zgodovinsko v.ižna stvar, ki
lahko pomeni največji gospodarski lui-
prcdek za prizadcto prcbivalstvo, ako
se bode ljudstvo pameUo poslužilo da-
ncga vpliva na javnu upravo in ako
bode samoupravno dclovaiiie inaribor-
sko oblasti kakor tudi okrajev odgo-
var.utlo zakonu in pravim potrebam ten
Krajev. Vidovdanska ustava clržavc je
šele s to razdclitvo v veliki meri postula
i/vir Ijuüskih pravic, pravic nam'rec. c*a
ijudsrvo saniu odločnje o svojili po-
tiehah.
Da bodo oblastne in jknuue samo-
iiprave mogle biti pravi blagoslov za
narod, inora iz njih biti, kakor oü&ovar.-
ia tudi vülji narodne skupščine vna-
prej rzkJlučena strankarska poSItika. Za
veliko splošno politiko ie dovolj prilike
y Tiarodui skupščini celesa iiaroda v
!^cos:radu. Zalo sc morajo oJločno za-
vrniti oni slasovi v iiaši zasiepljcni jav-
fiosti, ki oblastne sainouprave, i-akor jo
inuimo zaiainčeno tudi za niaiiborsko
obJast, že v naprei v nič devajo in ?.ah-
tevajo revizija ali spremembo ustave <
avtonomističneni sinislu. Kalakomi v zadostni rneri po volji okrajev
siimih inogočit in bomo resni^no potre-
^0 te vrste tudi mi vedno upoštcvali. b
tem pa niti za cno sekundo ni rreba za-
vlcči delovanja novih samouprav, kakor
so zdaj z zakonom orncjene. Ce bode
treba edcn ali drugi okraj pridjati k so-
sedni oblasti ali .?;; jja od nje k maribor-
*ski oblasti pridjati, dalo sc bode to iz-
pcliati, ako tako sklene okrajna oblast,
h kateri želi okraj priti. kar bode vlada
.vjotovo rada upoštcvala, če so dam
Ätvarni vzroki. Začasno je pa prav. da
¦se samoupravna zastopstva kar naiprej
szvoHjo in začnejo svoie :adc-ve svojega
okraja \- svoje rokc, toda morajo to bill
možje, ki se dvigajo čez ostale množice
s svojo večjo izobrazbo in s svojim vc-
likim značajem. Napovedujemo borbo
zaslepljevanju množic. Vpreči iKtčemo
v delu za napredek ljudi z dobrc voljo.
s sposobnostini, s sreenu ni bije za bla-
i;-or skupnosti, zlasti za blagor vseh s.'a-
bih in pomoči potrebnili. If-naka pravlca
za znosno življcnje mora biti zajamčena
vseni. Verske ncstrpnosti naj naš naroo
ne pozjia. V okviru jugoslovanske drŽa-
vc naj slovcnski kraji živijo in napredu-
jejo po slovenskih običajih, kjer žlv«
Slovene), po hrvaških. kjer zive Hrvat!,
a'tutfi sodržavijani drugih itzikov »ai-
de jo naj vsako pomoe, dokler živijo v
skladu z interesi države in okraja in
spoštujejo narodni znača.i nase zemlje.
Vsi se pa posvetimo delu za vse vi$Jo
kulturo, vse veeje blaffostanie vseh In
vsak terega.
Osnovanie mariborske oblasti fn
novih samouprav nai bode kamen niej-
nik v kulturni in nacijoivalni /godovlni
tega .prebivalstva. Vsi pristaši in prija-
telji demokratske misli so dolžni razviti
v to svrho vso najvisjo •energijo in naj
sledijo demokratski zastavi.
Izvrsevalni odbor mariborskega ö-
krožja pretvaTja se danes v oblastno
organizacijo. V svesti si velikih naios,
ki narod čakajo v novih razmerah, po-
svetiti hoČemo vse svoie sile srečni do-
vršitvi velikih lokalnili nalog solidarno
z ostalimi demokratskimi organizacija-
mi Slovenije in Jugoslavije. NaUejamo
se, da bode narod sledil našemii klicu
in da se bode zbralo pod zastavo pozl-
tivnega dela za narod vse. kar je danes
še raztreseno in zasleplieno. Mi, ki smo
nuiogokrat morali čuti sumničenja, da
nimamo smisla za ožie domače potrebe
kraja. klieeino Vas k trdni organizaciji
y.w sreeno borbo za velike lokalne inte-
rcsc. ker bomo s tern služiii najboli tudi
celemu narodu in eeli državi!
Izvrševahii odbor Jujjoslovenske deiuo-
kratske stranke za inaribor.sko volilno
okrozje.
Zdravstvena vzgoja
mladine.
(Dalie.)
Škode, ki jih povzročaio dolge do-
mace naloge se povecavajo še s tern, da
sc jih otroci uce in izdelujejo v nezdravlli
razmerah in okolščinah. Pri domaeih
nalogah posedajo vsekakor manjši otro-
ci navaclno nerodno. v nepravilui drZi
telesa. Otrok piše in računa na kakent
voglju mize, na nizki omari. škrinji. na
• pol sede na pol stoje, na previsokih ali
| prenizkih stolcih, ali celo Cepe, ali pise
j kar na kolenih. skliučen v dve guM.
| Halje je otrok pri izdelavi in ucenjit
I domaeih nalog nesiguren, nezanesljiv.
\ raztresen, boječ, malodušcn: čaka nn
pomoč. s-edi po več iir in rvriba in iz-
«ublja čas. Pozabil je Ie eno besedo. eno
} stevJlko. Ie eno slovnieuo pravilo danc
naloge in zniesnjava ie tu. Gele popol-
dneve, cele dni o počitnieah tania, eel
dan nni ie ponavadi zagrenien. eeli dan
| niu brni po glavi, da iialojte ne bo po-
{ voljno reši! in bo v soli zaoadel kazni.
Nobcna tolažba, nobena pametna besc-
da ne zaleže nič, atroku je učitelj prva
in edina avtoriteta. prva in zadnja in-
stanca. Zmucen, obupan leže spat in Se
\X) u€či .Lra tlnči mora domačih nalog.
Ker si otrok sam ne zna in ne more
pomagati, ie pač dolžnost starišev, da
zahtevajo omejitev domačih nalog glede
časa in obsega. Sknpna domača pripra-
va nikakor ne sme presegati dneviio
1-' ure do k večjem H2. uro a to k za
vi^je razrede j'n že starejše licence, kar
sega nad ta čas. je odveč. Danes mora
sedeti srednjesolec 5 do 6 ur v Soli in
marsika'k dan ravno totfko ur doma. da
nauči in izgotovi vse dofce naloge. Mcd
naloge seveda ne štejem Ie tega, kar Je
naloženo učencem v pismeno izvršitev,
nego vse one zahteve in umstvena bre-
mena, ki jih nalaga sola učencem v do-
inačo pripravo, učenje in zapopadanje.
V dobi demokratskega naziranja in so-
cialnih izenacb, ko je deiavcu in vsem
drughn odmerjen 8-umi delavnik in 16
ur počitka, mora edino naSa mladlna
garati do 12 ur na dan, dasi potrebuje
miadina več počitka in razvedrila kot
ALjPHONSE DAUDET:
Bixioujeva listnica«
(Iz francoščine.)
Nekega jutra meseca oktcbra. nekaj
"} Predno sem zapustil Pariz. sem vi-
staren ati k meni "~ nied obedoni —
aiocefi-a mOŽa' v öffu'ieni obieki, krivo-
Hočera Jama2anes:a' skliuCenesa, trc-
oskublje^ ?Älh »f?h. Ikakor kaka
Parižani, va8°^«- Hil jc Bixiou. Da,
«ixiou, ta humonst V m m šarmailtm
*oltko v Petnajstih ietihVaS 1C-, *
fleti in karikaturami " ^vojlmi ^mS
v kaki stiski je sedaji" '*?*' .nesre^cz;
obraza, ko je vstopij kn? li! s»)rcmemI
spoznal. ' mai sem -a
Qlavo je imel povešeno n.ed oleta
calico med zobmi kakor klari^t In,
meniti in žalostni gluinač se je prWtfal
do srede sobe, ^rišel k moji ^ te
^regovoril z bolestnim glasom:
^Imejte usmiljenje z ubogim slep-
Tako ie posnemal naravno. da sem
se moral nasmeiati; On pa je odvrnil
hladnokrvno:
»Vi mislite, da se satim ..., po-
gleite moje otl«
Pokazal mi je dve veliki beli pun-
eici brez izraza.
»Slep sem, dragi moj, siep za vse
življenje ... Olejie, kai se pravi pisati z
vitriolom. S tern lepiin poslom sem si
zažgal oči..., popolnoma sem jih iz-
žgal,« je .pristavil ter mi pokazal vap-
nene punčice brez vsakih trepalnic.
üanilo me je, nič mu nisem mogel
odgovoriti. Moj molk ga je vznemirjaK
»Vi delate?«
»Ne, Bixiou, iaz kosim. ali bočete
deliti z meiioj?«
Nič ni odgovoril, nosnice so se mu
tresle, vidcl sem, kako željno je sprejei
povabilo. Prijel sem ga za Toko ter ga
posadil poleg sebe. Ko se ga je streglo,
je duhal ves čas jedi, ubožec, s smehom
na obrazu:
»To dobro diši, hočem vain vrniti;
dotgo natnreč že nisem obedovaL Vsa-
ko iutro košček kruha. potcm pa od ms
uistrstva do ministrstva ... sedaj ho-
dim vedno po ministrstvih, to je sedaj
moj posel. Skušam se približali kaki
tobakarni... Kaj hočete? Treba ie je^
sti doma. Nič več ne morem osnovati,
nit več ne morem pisati •.. Narekova-
ti?... Kaj pač?..; V moji glavi ni nic"
več, m'č ne zn-ajdem novega. Moj posel
je bil gledati pariške grimase in jih po-
snematü sedaj to ni več mogoče ... Mi-
slil sem, če bi dobil kako malo trafiko,
pa ne na bulcvardu, to ie razumljivo,
ker niniam pravice za tako prednost,
kajti nimam matere plesalke, ne vdovc
višjega častnika. Moia žel.ia ie samo
mala trafika na deželi, boh daleč tarn v
Vogezih. Imel bi veliko porcclanasto
pipo, zval bi se Hans ali Zčbedč kakor
v Erckmannovem Chatrianu, tolažil bt
se, da ne pišem več, med tern ko bi iz-
deloval škatljice za tobak iz del mojih
sovrstnikov.«
»Olejte, to je vse kar želim. Pač
matenkostne željc in vendar jih je križ
doseči... Protekcije mi sicer ne manj-
¦ka. Preje so me povsod častili, po-
vabljen sem bil k maršalu, h knezu, k
ministrom; vsi ti IJndje so me hote^i
imeri pri sebi, ker sem jih zabaval in ker
so se me bali. Danes se me ne boji nih-
če! Moje oči! Moje uboge oči! Nikdo
me več ne povabi! 2alostno ie za vse,
če sedi slepec pri mizi... Prosim, dajte
mi kruha ... Banditi! Drago bodo piaca-
li to trafiko. Šest mesecev že hodim po
vseh ministrstvih s svojo prošnjo. Zju-
traj pridem, ko zakurijo peči in ko se
sprehaja njegova vzvišenost po dvor^
šču, odidem zvečer, ko prižao veliKe
svetilke ter začne prihajati iz kuhinj prf-
jeten duh...«
»Celo moje življenje se odigrava v
predsobah, vsi sluge me dobro poznajo.
Pojdite notri! Pravijo mi: Dobri go-
spod! Da bi se jim ne zameril. jih zaba-
vam, ter jim začrtam z eno potezo ua
njihove pivnike velike brke. kar jih zelo
zabava... Qlejte, kako daleč sem prises
čez dvajset let, to je konec umetniko-
vega življenja!... Oj, romantična i>o-
krajina, če bi te mogla Doučiri nesreča
Bixiouia!«
Nato ie približal nos krožniku, jedel
z velikim tekom ter ni črhnil besedice...
Res sree me je boleio. ko sem ga gle-
Stran :.
,.?¦¦¦?¦? v * T? ° R Al^
&«v. *t.
odrasli. (iodi sc jim kot Žimančieevlm
žebliarjeni, da setle in zde. bnliio in
drdrajo »oct osrnih do cue. do osmili od
dveh«. In čudiino se poteni: >Ha bleu'e
jim inlada lica, da umira !uč oeU.
Solske nalo-ge so šc večje nadloRc
za nčenea kot domaee. Nerazi.uul.iivo nil
jc, da bi moral vajenee-ueenec v/koJc-
van v odvisnosti 11a vse strani, ravno pri
Sol skin naloffah kazati moislra. Miadi
clovck pri obrti. rokodelstvn sc prl-
pravija /a mojstra povsod r>(> navodilih.
po vzorcih, tndi odrasel človek uradnik,
jurist, zdravmk ima pri izva.ianju po-
klica in poslov vse mo.uoe-e strokovnc
in ztianstvene pripomoeke. ncenjaki ceie
knjižnicc. profesorji komenfar.ie. kljnee
na razpolago. lc dijak morn v zelo sti-
snjenem času cue ali celo noi m\\ vreči
na papir komprimirano. koncentrirano
ueenost in znanjc, no. da bi se smel s
pogiedom \- besednjak, v neiio knii^o
¦ prcpričati o istinitosti nap'isanili t"ditev,
osve/iti si spomin. Pri nnhtfanju naic.c;
sc nc pomisli. da k:ir je odrasiemn itfra-
ča. jc otroku, neenen nczma^ijiva tcž-
koča. oziroma da pri resevani'i težkih
zadač trpi telesno in dosicdno tndi clu-
sevno zdravje. Učitclj n. pr. more otroka
dvijruiti od tal z cno roko, otrok učitclja
Tiiti z dvema nc more. To ie zakon nn-
rave. veljavcn za telesno in dnsevno
delo. Od iiccncev se trdo za'iicva znn-
nja naravnili zakonov. v vztfoji otrok se
na tc zakonc nc ozira. Ne Imdimo tako
brczbrižni v vzftoji otrok šolske dobc.
V sole spada strotco nadzorstvo ??.
zdravo telesno napredovanjc ravno tako
Kot za nspeh pouka. za semestralno na-
predo\-anje. Enostranski absolutizcm iz-
ffini iz sol. kot iz vscb drmfili iavnili iik-
prav!
tidini sino si pa vsi, pedatfo^'i in
zdravniki, dom in sola v cni toekl,
namreč jdede nvedbe poldncvncga, do-
poldanskcfta pouka. Koristi imajo od tc
nrcdbc ncitelji in učenci, pouk in zdravje.
Pocitniee so vazne in potrebne z*
daljši od'inor, za odpočitek. Veiikoiiočnc
počitnice so prekratke. Poeitnice naj
postaneio res to, kar znači beseda, nc
rckordni eas za nebroj nalo.c. V ^lavnih
počHnicah nai bi sc prirciaÜ sknpni iz-
Icti. sknpna potovanja in mladinske
ijjrc. Od enega potovanja po zeleznici,
ali pes po domovini. zapomnil si bn uče-
nec vec kof od vsch dolffili nr zcniljc-
pisncfta ponka. Isto velja /::i naravoslov-
ne študije. (DriUe prih.)
JDS.
Zbor zaupnikov .IDS sklican v LJu-
bljano na 7. tin. ie za nedolocen ens od-
lozcii.
Shodi in sestanki zaupnikov deuio-
kratske straiike na Staierskein. Due 6\
ma.ia zveeer sc vrši občni zbor krajevnc
oricanizaciic demokratskc strankc v
Orniozn. Istocasno tndi scstanek zaup-
nikov iz Ornioza in okolicc Okro/ni od-
hor bo zastopal dr. Reisman. One 7. tm.
ob 8. nri dop. javen shod na Vranskem
pri Brinovcu (poroča minister n. r. dr.
Kukovec). Ob II. uri javen shod na Ka-
plji pri Strablcku, ob 9. nri dop. pa sc-
stanek zanpnikov v Zklancm mostn pn
Jnvančiču. Due \4. maia bodo zborova-
Tija zanpnikov v Ptuju. Slov. I'iistrici,
Zrkovcih, Prevalju, Šmartnem pri $\o\~.
(Iradcn. St. Vidu pri Mislinji, v Ljnbnem
ai i>martneiii oh Drcti ter \- K'o.isov.
Clovek mora biti izurjen, da to raz-
umc ... Zvečer, ko sc vračam domov,
kupim kak Oasopis. samo da čutiin dnii
mokrotnega papir.ia in zadnjc novice ..
To mi zadostuje, nikoji'ar nimam, da bi
mi jih citai. Moja žena bi mi lahko u-
stregla. Pa noče, pravi, tla najdc med
raznimi novicauu nekatcre. ki niso do-
stoine. Oi, te stare žcnskc, ko se enkrat
ornožijo, ni nobene situcjsie, kakor one.
Ko sem se ž njo poročil, ,ic postala po-
božna, Z vsemi moKočituii pobožnostmi
so ukvaria. do vratn sva \- samih do-
brih delih... Kako bi mi dobra storila.
čc hi mi brala časopise, Pa noče... Če
bi bila hčerka pri nas, br mi i>h ra nuija.
\ rtovih. nincstno bi bilo. da bi uuij stra-
žarii državne polici.ie imcli /a lo nekaj
raziimevania ter občinsivn ei'jr.^icno y.-z-
branili, da ne bo tako brezvestno ravna-
l'j z nasadi. v cenuir se zlasii odlikujejo
kmeeke žeiiske iz okolice. ki hodiio na
trjl.
Sokol v Celju vabi Sokolslvn na-
klonjeiio obcinstvo, da se polnostevilnn
udeleži sobotnc akademije. Drn.štvo želi
omo^ociti revnemn naraščaiii nabavo
.krojev;, nadalje lelovadccm i'i telovaa-
kam ter narasčajn sploh ndelezbo na U-
kmi oziroma telovadnih nastopiii v Lju-
bljani. Pricakiijcmo. da se bode obcin-
stvo rndevolje odzvalo vabiln Sokola nt
nipompgio k lopcnm jjinotiiemi: uspciii;.
PolJcijsko ravnaiei.istvo v Celiu sc
opozarja na to, da stn>s:o kontrolira vs«
one ribicc. ki se dan ;-:a dncvoni poiavi.la-
jo ob Savinji in Vo^iaini, ali jmajo po-
trebiio dovol.ic;iic za 10. V iuicrcsii ribn.
lo\si\'a bi bilo, da drnšrvo izdaia.iie kart,
zlasti ncdoraslini fantoni, omeji.
Ccsta (iaberje - Hudiuju - Skofjavas
ic naravnost \- skandalozneui stall/::.
I'ako je razorana. da ob deževjn skoro
ii; vce vozna. Ob cesti pa leži knp poicj?
knpa .uramoz, ali nikdo sc ne zavzamc.
da bi se z istim vsaj nekoliko iamc za-
snle. Cestni valjar lcži tndi ncdelaven
in zarjavcl že od prevrata sem pri Sa-
mcčevenrmostn. Ali je okrajni zastop
xamo šc za pobiranjc doklad? Po^leitc
si enkrat to eesio in prcpricali se bosie,
da jc talvojšnja poprava iste nnjna :i\
ncodložljivn potreba.
Nenadna smrt. Umrla .ic .\ tin. v
Zavodni pekovka ^. lvraneiska ' »berzan.
Pred nekaj nrami šc prodajala kruh.
Prosveta.
MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU.
V pctek 5. maja ob 8. un zveccr
v;ostovanje Ijnbli. narodn. .uledalisca
»Smrtni pies« II. del. Obcinstvo opo-
zarja mo, da pride toeno ter lie mots s
triiščein in zakasnjenjem iK-išili odiičnifi
Kostov-ijrralcev ter onejfa pretezneg?
stevila naSe^a obeinstva. ki .uledaiišbc
redno in točno poseča ter nc mara biti
vedno motciio po onih. ki brczob/irnr?
nvcpozno prihajajo. Želoti bi nilo tndi, ch
dame odlože klohuke v sartu-rrjwi. 1asi nekoliko prešibke zunanjosti, ic
izbrisala to malenkostno hibo s svojo
teinperainentno isro. Obrnila je vso o-
strino svojejca notranle^a Rinisa proti
svojemu možu, bila jc odkriio čuteca
napram Lenti, kateremn je dnrovalu
svojc sree, znala je pa s hlinjeno Ijnbez-
nivos-ijo omrcžiti vse one. katerih sc ie
hotcla posluževati kot sredslvo k cilir..
Inicla je to pot lepo vlotfo, a ii bi!a tud;
kos. Kot j?ost je nastopil v viojei propr.-
dleR'a Veleja K- Skrbinj>ek, cla-n mart-
borskega Kledališča. Ta tip je že v ürz-
Štev, 51,
»NOVA D 0 B A c
Stria a
r.ii nekoliko prerobat, od igralca po-
oscbljen pa je naravnost odbijal. Ob-
Cmsivo jc doživelo mučnc prizore, ko Jc
videlo na odru nenaravno gestiknliranje
in prckucavanje; sliSnlo pač kričanje m
nekako rolmenie, a ni razume'o nobenc
besede. Pijauca igrati goiovo ui lahko.
Spostujem tudi g. Skrbinseka kot iz-
bornega karakternega igralca. Njegov
realizcm pa ni več umctnost, arapak ka-
rikatura, ki žali csteiični cut vsakega
gledalca. Vclej v taki telesni omamije-
nosti, kakor ga je predstavljal g. Skx-
binšck, ne more biti vee v stanu zir.iti
sploh kake pametne besede. In venüar
niora povedati in slišati mnogo. V Bo-
gatinu je pooscbljeua pristna kmeeka
bahavost in pohlepnost po bogastvu,
kateremu se klanja celi svet, tudi žcn-
ska cast. Q. Junnan je pogodil vlono
izvrstno ter igral naravuo in ncprisiljc-
no, Izborna v niaski, v kretujah in ign
>t bila tucli ga. Založnikova, ki je krc-
irala Velejevo mater. Zadela Je pravo
smer v vseh situacijali, ki jo igra zahic-
va. Naravnost ncprekosljiva v igranju
in po inaski sta bila g. i'^erc (haves) in
g. Ferlež (Šiba). Vsak iijim nastop je
osvežil igro, ker sta znaia podati dva
originalna tipa razuzdaniu starcev. Ra-
vno radi njunega izvrstnega igranja sta
ugajali zlasti prvo in tretje dejanje. U.
I'ieiier v vlogi Lente n\ iskal lavorUc,
če tudi ga je igral eksaktno, s potrebna
resuostjo in preudarnostio. Poscbno
sirnpatičen jc bil v vlogi Pcterčka ff.
Lebarie. Znal je pravllno izraziti prcki-
povajočo ljubcz.cn do lepc Volejo, ki je
prilivala k torn» ognju se olja. da bi ka
prJdobila za svoje Krde jiamenu. Spiu-
šcii utis drame je bil -/adovoljiv, /. |.<-
ralci im je moral biti po vcčini zadovo-
Ijen tudi pisateij, ki ie prisostvovai prej-
stavi, —v|j -
»Spanska muha« v Žalct».
Uramatično društvo v Zalcu ima
Äaznamovati s svoio sijajno igro v nc-
^panskc
muhe«, je le-ta zvabila žc iz radoveo-
nosti toliko občinstva iz Zalca ni oko-
lice, da je bila velika dvorana g. Roble-
ka topot prcmajhna. Kljub temn je vJa-
dala med dejanji v obcrnslvu vzorna
discipJina. Le začctka in bil<) nikoli. Ako
gg. diletantje napovedo pričetek pred-
stave »točno ob 8. uri«, potem Se ni rc-
čeno, da se prcloži »ra v u-
sebi žene Matilde (gdč. Aua Kupec), ki
je bila res tipična v igri ter originelna v
kostiiinu in maski. S sinorn Henrikom
(g. Franc Avdič) je vzklila na oilru mla-
cla mnogoobetaioča si!a, ki se je v otro-
škonedolžnih pogledili in naivnib gestah,
bcsedah in kretnjali zelo prikupil občin-
stvu ter se ml objednem poraja misei.
(ia je vse, kar se Avdič pi5e, vstvarjeno
za oder. In kaj naj porečem o preprosu
iu prisrčni igri Cekinove liišne Micl
(gdč. Irena Keršič), ki i>e je v svoji pn-
kupljivosti znala vselej prilagoditi trc-
»otncmu položaju.
V splošncm mi je tre-ba povdarjaU,
cia so bile vloge po večini dübro naštu-
dirane; zato je bil tudi potek dejanja
gladek in brezhiben, kar je pa pripomo-
g!a tudi vestna in ]^ozorna Rdč. Fani
Stejnerjeva, ki je imela večkrat priliKo,
izravnati nepričakovan zastoj.
Maske so povsem odgovarjale po-
samcznim karakterjem.
Med odmori in po predstavi, koji jc
sicdil prav animiran večer. je tempera-
mentno sviral tanibnraški kvari.et h Pc-
{rovč pod vodstvom g. Jarha.
Vsem sodelovaleem prisrjna >.r,-
hvala.
»Šiianska muha« v Žalcu so po-
navlja v nedeljo, dne 7. maja 1°-?^ ob S.
¦iiri zvečer v dvorani g. F. Roblcka v
Zalcu. Vsakdo, ki Je vidcl prcmijero, je
odnesel domov najboljši utis v zavcsti.
da se je pri krasni in vestni uprizoritvi
¦vrlo dobro zabaval. Zato opozarjanio
iia ponovitev iffrc z!asti vse l-ste« kl
radi prenapolnjenosti dvorani prvič niso
mogli glcdati v obraz prelestni oicolici
.fcSpanske mulie« — igre, ki is bi!a nal-
ix>ljsa iztncd vseli doslej v Žalcii upn-
zorjenih predstav.
Sokolstvo.
Sokolbko dntštvo priredi kakor že
objivvijeno, v soboto, 6. maja nh S. un
zvcčcr v veliki dvorani Nar. sJtuiui aka-
ilutnijo. Na vsporedu jc enodcjauka:
»Zaincnjani Iwlnik«, koncertne točKe
celjske Narodne godbe ter telovadni na-
stop članov, (^Jauic in naraščaju. Vstop-
nina scdeži I. vrstc 10 Din, li. vrstu ter
na galeriji 5 I.lin, stojišvie 2 Dln 50 par.
Cisti dobiček jc namcnicn nabavi kroja
za revnj naraščai.
Turistika in sport.
V neddjski prvcustvcni uogonteini
tekml je jiorazil Žportni klub Ceijc
ftporlni klub »Svoboda« s .*:!. SodnJIc
g. Ochs dober.
Dopisi*
^ Iz Hrastnika. Okrajnemu zasiopii v
Laškcm. Pri lirastniskcm rudniku jc čcz
okrajno ccsto obokan most, ki ie tnko
nizek, da ne more občinski inrtvaäkl
voz skozi, kaj sele koiička.; naložcn vo>:
sena ali slamc. Most so sedaj podira, a
nidnik ga lioče lncnda popravliati, nie-
sto, da bi kupil dve traverzi. »ih položil
čez in s tem žel zalivalo naSe in vscli so-
sednjih občin. Je rudnik se vedno moC-
'iJcjSi faktor kot javna korporacija? —
In pri tovarnali! Blato. -- no. Bog od-
lvusti okrajneniu zastopa — povsod ga
je dovolj, če tudi ga ni bilo na tej cestl
se nikdar toliko kot dancs ~- a da iniajo
tovarne pravico zmctavati na cesto in v
cestni jarek rcs, kaineuje. pesek, steklo,
iega smo bili pač vajeni v Avstriji, n
danes?! Vraga, kar ni dovoljeno nobc-
neniu kmetu, ne razumemo. kako se
more dovoliti Utjcem! -- Seveda dana-
šnji okrajni zastop tejca ne bo popravii,
ker je z gercntstvom vred nczmožen.
0. pokr. «amestnik Hribar je žc dvakrai
obljubil scstavo novega zastopa. Danes
je mogočc to žc nepoirebno, pred mc-
seci pa še prav gotovo ni bilo!
Gornjigrad. Na štampiliki tukajSnJc
trgovske zadruge sc še vedno čita:
»Genossenschaft der Kaufleiie Obcr-
burg«! V «ašcm okraju sm« sami Slo-
vciici in se ne pustimo izzivati z nein-
ščino. Upamo, da i>e bo načelslvo spom-
nilo svoic dolžnoslil Oornlegrajski 5!o-
vcnec.
Žeiale. (jlede posojilnic Rajiajznovk,
ki so bile vč-lanjene pri graški Zvezi
gospodarskih zadrug, je že sprožjj g. dr.
.luitela pametno niisel v vašem ccuj.
üslu, da se naj imeiitelji tirjatev bivSe
Avstrijc pridružijo akeiji, ki so jo spro-
žili Ogri. Tudi posojilnicc sistema Rali-
aisen, ki so bile clanice graške Zvezc,
itüajo še svoje naložbe v Graden. Te
naložbe je navoUena zveza popudila 1-'».
sept. J920 svojim bivšim članicam v lz-
plačilo 7. dostavkom, da do ^0. sept. 19Zn
uaznanijo banko, na katero naj denar,
nežigosane bankovce, pošljc. Seveaa
icli ni bilo mogoče spraviti. ker je ti-
nančno ministrstvo v J3eogradu due 2H.
dec. J918 prepoveaalo vsak uvoz ban-
kovcev avstro-ogrskega, izvora. znano
sedaj ni, če je viada avstrijske republike
takrat tudi izvo?. papirnatega denarja
dovoliia, ali je morda hotel graški >»Vci-
band svoje bivše članice samo rn nos
voditi, ter se za izpiaOilo samo priprav-
Ijenega kazati. Ce je taka prepoved oa
avstrijske strani ob?tojala, tedaj bi mo-
ral Verband v svoji ponudbi tudi dosta-
viti, da boče za prenos bankoveev tudi
dovoljenje pri svoji vlad.' izposlovati in
priporočati svojim nekdanjim clanic-am,
naj enake korake pri svoji vladi pod-
vzamejo. Celjska Zadružna zvcza je v
imenn svojih članic naznanila v Uradec,
da je prenos bankoveev prepovedan.
Od tistega casa ni Vorband več pisaf,
kedaj in kako lioče izplačati naiožbe
naSih posojilnic. Stvar se vlcče do da-
nes, vsled izgubc obresti od tistili v
(iradeu ostalüi nalozb so priSle vse ic
poRojilnicc v nev-iruost, da propadejo,
ker so vsled tega pasivne. Jurišti pra-
vijo, da je naslal položaj tob posojilnic
vsled višje silc, »vis riajor^. toraj ni
niiiče od posojilniškili upraviteljev kriv,
Ce so prišle v opascn položaj. Vpraganje
pa nnstane, in to je najvažrejšc pri celi
stvari, kdo bo trpel skoJo. ki je vsled
odpadlili obresii iu valutne razükc na-
stala. Cc se dožcne, da Verband vsled
prepovedi naSc vladc ni mogel v sep-
tombru 1920 naših naložb izplačati, ker
takrat v valuti ni bilo razlike opažatl,
tedaj je jasno, da zadene krivda našo
vlado, zato bi bila tudi njena sveta dol-
züost, da nastalo krivico poruvna bodi-
si z brezobrestnim posojilom ali s poa-
poro, kajii Ciani prlzadciih posojilnic se
bodo braniü z vsemi sredstvi i/, svojega
/epa plačati tako velike izgubc, ki so
nastale vsled višje silc. AU naj vlaga-
tclji trpijo škodo. čc so v dobrem /n-
upanju v bjižnjih posojilnicah naložlli
svoje pn'Jiranke. Poslanci vseh st ran K
bi niorali tukaj vmes postei. in zadruz-
uiStvo braniti ter članstvo kakor vla-
gatclje scititi pred izffubo. I1omisliti Je
ticba, da v bližini propadlc posojilnice
za pol stolctja in še dalie ne bo nobena
zadruga mogla vec nastatL ker sc bodo
Ijüdjc bali pred poiomom. Cc se tem po-
tom stvar ne more pora'vv.ati, bode sc-
veda m-orala vines oJloOiino besedo iz-
rcči sodnija. Treba bi bilo. da se dele-
gati teh posojilnic noirmdoiua zberejo,
najpripravnejse mesto bi bilo za to Ce-
Ijc, in sicer dne 7. maja predpoldne ob
9. uri v kolodvorski rcstavraciji. Katera
posojilnica se namerava udeležiti sc-
stauka, naj to blagovuii naznaniti Sl-
iiionu Potočnik, posestii. «d. nač. po-
sojilnioe p. fetale pri Rogatcu.
Prostovoljno gasilno dnistvo v Slo-
vcnjgradcu bo due U. Juiiija \92L prirc-
dilo proslavo 50-letnice obstoja drnštva
ter vljudno opozarja vsa gasilna drnStva
v Slovcniji na to proslavo in vabimo k
največji udelcÄbi. V prihodnjih dneh.se
bo bratskim društvom razposlalo vabi-
la. Zaprosilo se je tudi za polovieno
vožnjo po državnih in južni železnici
Slüvenije in lirvatske za gasileo, ki sc
bodo izkazali z legitimaeijo, da poseiijo
proslavo 50-letnicc obstoja drušlva v
Slovcnjgradcu. Tudi za posebni večerni
vlak se je zaprosilo. Bratska druStva
prosimo, na omeujeni dan ne prirejati
vesclic, ki bi zadrževale udeležitev
•lanov tukajSnje proslavc.
Slovenska Blstrica. »Qlilui vkup.
štriha«. »Jugoslavija« J*e v Stev. 94 z dne
23. aprila 1922 prinesla napis »Brez-
niejna krulost« — »Straža« pa v štev.
47 z dne 21. aprila 1922 »Vse obsodue
vredno divjaštvo« •— seveda s trditvijo,
da je bil dne 19. 4. tl. na jnž. kolodvoru
v Slov. Bistrici na par korakov ustrcljen
slovenski vojak od srbskega, ker je ho-
tel ubežati. Srbski vojak, ki ie privedel
vojaka ubežniika v Slov. Bistrico, je ra-
vnal popolnoma pravilno i>o vojaških
predpisih. Merodajni navzoči faktorji se
slisali, ko je srbski voiak klical »StoJ«,
a vojak ubežnik se ni hotel ustaviti. Na-
io je vojak leteč za ubežnikom 3—4kraf
ustrelil — ne da bi bil slednii le enkrat
obstal, Žso socijaino
upravičeni, predpisati daveni strunki v
osebno plačilo tako, da namesčenci nl-
majo več povoda zahtevati nadomesti-
la davkov po podjcljih. S tetn bi sc vsaj
nekoliko razbremenilo pod.ielniStvo v
prid produkcijski zmožnosli.
Pripominjamo, da z uavedciiimi
davčuimi postojankaini še mkjcr niso
must eta da vena bremena. koja zadeva-
jo industrijo iz zcniljiSc in poslopij, iz
daiatev po carinskem zakonu, iz troša-
rine, iz taks in pristojbin in dr. Omejili
smo se na poglavitne in sploiSno tcžnje
in_ P_redloge.___________________
Borza n. maja.
Budapest 36, Trst 14.24-14.60,
London 300—316, Pariz 24—24.48, Pra-
ft-a 524-528, Zürich 53.60, Oolar 26f5.
itaša krona v Ztirlchu 1.85. Nn zagi ebški
•borzi dovolj blaga, knrzna tendenca
slaba.
Dnevna kronikar
Eine Tournee des Präger Sünüer-
chores »Smetana«. Pod tern naslovom
citumo v ilustrirani umetnii^ki prilogi
nemsko pisane »Prager Presse«;, ki je
češki narodni časopis, posainozna mesta
v Jugoslaviji, v kojih nastopa slavno
češko drustvo »Smetana«. Imena ten
niest Jugoslavije se glase v ceSkein lisiu
sledeče: Marburg, Laibach, Agram,
Fvsseg, Belgrad, Ragusa, Spalato itd. Za-
res neverjetno, ali so to posledice jiaSe
doigoletne lepe češkojugoslovenske vza-
iemnosti, ko so Čehi v svojih poroc'ilili
rabili na§a jugoslovenska imena, mi pa
obratno za češke kraje češke označbc,
ali vse to je bilo tedaj, ko smo bili vsi
sktipaj še brezpravni sužiiji Avstriie.
Panes ko iniamo mi samostojuo naclo-
nalno državo Jugoslavijo in Celil svojo
ponosno češko republiko so pa to Jiemai«
one bagatelne malenkosti, ki iih smcitio
žc prezirati. Doslej smo bili vajeni, da sc
je v tej površnosti odlikova! predvsem
hrvatski tisk, liicsfonia tudi srbski, da pa
tako odlično glasilo. kakor je «Prager
Presse«, ki stoji čežki vladi tako blizn,
kaže tako nialu poznavanju naših kra-
jevnih imen, da ne pozna ne Dubrovm-
ka, no Ljuibljane, ne Zagreba, to nas p-ei
žali. Spostuj in ljubi svoje, sposdij pa
tudi to, kar je tvojemu prijatcljn sve-
tega! In nasa jugoslovenska imena so
nam sveta, njih označbc iz avstriiske
dobe smo ocistniuili, ostala so saino se
imena, kakor jih je naš narod od pamti-
veka pozuaK in teh imen si ne dnmo i>a-
citi od nikogarl
Auiomobilna prouicfna d. d. v Lju-
bljani naznajija clmij. obeinstvu. du se nc
nahaja postajališče automobilov za pro-
go Ljubljana-Oelje od eine 7. maia veC
pri postajališču pri «Belem volu« tem-
več pri hotelu »K zamorcu-.< (Skobcine).
Vožnjo v mesto smo morali ustaviti radi
preozke pasaže v Qosposki ulicj. 491
Sairtim nesreöa ua Laškeiu. V noči
od torka na sredo povozil je vlak tik
železni^kega mostn v LaSkein neznanc-
R-a moškega. NesrečneZ je moral blti
takoj mrtev, ker inu je odtrgalo pol lo-
banje in so bili rnožgani raztreseni na
okrog. Vlak mu je odtrgal tndi stopalo
ene noge. Sumijo, da je bil ponesrečeiu
spremljevalec živinskih transportovr, ki
so v zadnjih dneh v večjem stevilu vo-
zili. Pri mrtvecu razven pipe ni bilo ni-
čcsar najti. Na lice mesta je došla sodna
komisija, ki je potrebno odredila.
Cerklje ua Dolenjskem. Naniestnlk
bozji, propovednl!\ vere - ljubüzui, ustni-
ljenja in odpusčenja je naš župnik Jakon
2ust. Od zločinske roke zabodon, je iz-
dilinil mlado '2ivlicn.ie Mariin Jttrčič, iv-
tev krvne osvete, >¦— član sokolskeg;*
društva, veselje in nada svojih starih ro-
diteljev, pošten in zuačajen fuiit. In kei
je bil član Sokola, mu niso peli domači
zvonovi, ker je bil Član Sokola, je skle-
nil žtipnik, naj se pokoplje brez križa in
brez molitve. Za časa pogreba je bcžal
župnik Jakob Znst v nevihti Lez polio.
.saj sc je zavedal, da je izdal vero ljubc-
zni, da je izdal Qospoda; nagrobue mo-
litve pa je molil sokolski starosta s pov-
zdignjenim glasom ---, tako je narod gla-
sno izrekcl svojo sodbo. Med ßovorom,
s katerim se je sokolstvo od svojegn nc-
sjcčnega brata Martina poslovilo ni o-
stalo suho nobeno oko, vse ljudstvo Je
glasno zaihtelo in mu .i>okazalo tisto sve-
to ljubezen, ki mu jo je še čez ^rob oä-
rekal njegov župnik. Brat Martin, po-
Civaj v mini. - do Tebc ne seze vec
sovraStvo Tvojega dušnega paslirja! Vi
pa, gospod župnik, pomislite, da je zapi-
sauo: »Ne sodi, da ne boS sojen!^:
Umrla Je v št, Jurju ob jiiž". žel. 1.
tin. po kratki mučui l>olezni posestnlca
g'ospa Alojzija Lubej roj. Malga.i, v sfa-
rosti 35. let. Zapušča 5 nedorasüh olrok.
Omenjena je sostra na KoroSkem padlc-
y,:\ nadporoenika Tone Malictia. Hlaic vi
sponrin!
Davek na poslovni pronioi. Iz okot-
nosti, da se zakou o tem davku po davC-
n'h oblastvili v celoti ne izvaja. sklepa-
jo nekateri davkoplačcvalci, da sc sploli
ne izvede. Po informaeijah finanene de-
lcgacije pa gre le za zakasnitcv iz teh-
nienih razlogov, prlčakovati pa je, (3a
bo popolna izvrSitev sledila šc tekon:
tega meseca. Da se davkoplacevalci,
posebno oni, ki so po omenjenem zako-
nu zavczani o prometu voditi knjige,
jzognejo kazenskim posledicatn, se o-
pozarjajo, naj v okviru zakona zadoste
svoji dolžnosti.
Vpostaviiev komisij za prirötlbo
občne pridobnine. Volitve komisijskih
članov in namestnikov se vr§e po vscj
Sloveniji v nedeljo due 28. maja tl. —
Razglas delegacijc z dne 19. tm. št. \ I
987/2 izide te dni v Uradneni listn in sc
prve dni maja tl. objavi tudi po vseh
občinah na krajevno obic-aieii na5iu. —
Razglas vsebuje vse podatke o iiačhiu,
kraju in času volitve. Da se izvrse voli-
tve polovicc komisijskih članov in na-
rnestuikov, so davf.na oblastva I. stop-
nje uvrstila davčne zavezattce za prl-
redbeno dobo 1922/1923 v rlavčnc razre-
tle (§ 12 odst. 6 1 c.) na podstavl razplsa
gospoda finančnega ministra z dne 30.
12. 1921 št. 43285 po stanju predpisa dne
1. 10. 1921 brez ozira na p-oznejSe izprc-
membe v davčne družbc in sestavila
sezname pripadnikov davčnih družb. Ti
seznami bodo v času od 1. do všteteg*
15. maja tl. v uradnih prostorih davčnih
oblastcv I. stopnje razgrnjeui na ypo-
jjled davčnim zavezancem. Celotni sc-
znami za davčne družbe I. in II. razreüa
bodo razgrnjeni Ic pri. davčneni okraj-
nem oblastvn v Mariboru. oziroma pri
davčni adininistraciii v Ljubljani pri o-
stalih davčnih oblastvili I. stopnje pa Je
dehii seznami onih prinaclnik'Vv ten
družb, ki izvršulejo samostoina podjeija
in opravila v njihovem nodročju. Vpo-
gledati smcjo iinenikc samo pridobnini
zavezane osebe dotičnega priredbenesa
okraja med navadninn iiradnimi uraml.
Voliti bodo smele lc osebe. ki so vpisa-
ne v imenik, brez ozira na spol, če ui?I-
vnjo vse državljanske in politične pra-
vice in oni, ki si izposlujejo vpis v ime- ¦
uike na iiodbtavi reklamaciiskega po-
stopanja. Rok za vlaganje reklamacij je
določeu od due I- do vštevšega ,dne 15.
maja tl. Vsak daveni zavezanec smc
vložiti reklamacijo le za svoio osebo.
Reklamacije se vlagajo pri davčnih o-
blastvih 1. stopnje in so proste kolka. O
njih odloča končno veljaviio deiegacija.
Vložitev reklamacij sama na sebi ne zs-
vini izvrSitve veljavnüi volitev. Po pre-
teku reklamacijskega roka bodo suieii
davčni zavezanci vpogledati imenik še
nadalje do vStetega 20. maia ti. samo,
če se primerno legitimiralo. da se jim na
ta nacin oinogoci izbrati kandklate 3z-
med volilnih upravičencev.
80.000 Din izredne podpore je do-
volilo prosvetno ministrstvo maribor-
skeniii gledališču.
lljiior. V noči od 26. na 27. aprila je
l'ila umoriena 65 let stara kočarjeva že-
na Antonija Bcrtole iz PiSec .ori Brezi-
cah. Iincla je navado, da je hodila zvc-
čcr večkrat na obiske k neki v büiini
naliajajoči se bolnici. Usodepolnega dne
zvcCer je njen mož že legel v posteljo,
ko je vzela ona luč in golido za rnolžnjo
in ni niti zapazil, da se ni več vrnlla.
Ko se je zjutraj prebudil in videl, da je
ni, je vstal in sei pogledat, kje je. Na
svoje zadidenje je našel ženo iimorjeno
pred hišo. Brežiški orožniki so pridnu
na del» in je upati, da izslede v kratkem
zločince.
Um se je oniračll oiicijantu bolnlce
1. Kolmanicu v Alurski Soboli, prepeljau
so ga v Maribor v bohiico, kjer so ga oJ-
K'lonili. Nesrečnež bo čakal scdaj v zapo-
ru odlocitve, kam spada. Zalos'no je, da
na§e javne bolnice nimajo oddleka za, u-
mobolne.
Obešeiijo glasovitoga razb4>jiilka. V
nedeljo zjutraj je bil na dvorl^cn občin-
skega doma v Cupriji v Srbiji v nav-
zočnosti velike inase ljudstva obeien
znani razl>ojnik liristivoj Rajič iz Svi-
la.inca, k\ ga je čuprijsko sodi^če zaratfJ
irojnega umora obsodilo v smrt na vc-
salih.
Vojak ustrelil dijaka. Te dni je v
Dubrovniku vojak Mdio Trapulau \z
Foče ustrelil dijaka Mateja Siminljalija,
ki je na mestu izdilmil. Preiskava jc do-
snala, o
giadu v Rusiji«. Isto tako bomo izdali
nabirajne bloke za a ^, V*% 1, 5 in 10
Din. Prosimo vsa druStva in posame?:-
nike, da naročajo brošure in prevzame-
jo bloke v razprodajo. Položnice >-od-
bora« post. Ček. gtev. 12.840 bodo imeli
vsi poštni uradi v zalogi. Naslov: odbor
za pomoč gladuiočhn v Rusiji Ljublja-
na, Vseučilišče, Kongresni trg.
AirUsepHčiM), člstede, osvežnloCo,
oživljajoče in krepčujoče deluje lekar-
naija Fellerja prijetno dišeči »Klsafluitfa,
mnogo močnejši in boljši kakor franco-
sko žganje za drguenje rok, nog, lirbta
in celega telesa, kakor tudi kot kosmet(-
kum za negovanje kože, las in ust, sko-
zi 2Ts let priljiibljen. 3 dvojnate stcklenr-
cc all 1 špecijalna steklenica z zamotom
in poStnino za 72 K poSilja: E. V. Feller,
Stubica donja, Rlsatrg St. 356. Hrvat-
sko. de
VZfiOJA MLADINC K DOSTOJNOSTt
V zadnii števiiki »Pr.eroda« pi^e naduči-
telj Al. Križišnik:
(Konec.)
2al. da ostane vc-čina mladinc ravno
v tej uajnevarnejši dobi, ko vsc vre In
kipi v nji, večinoma brez zadostne du-
Sevne opore in zaslombe. Kaj pogosto
pride v slabo ¦drnžbo in zapude laznim
snrovostim. Pri prvi priliki si taki dcčaki
nabavijo cigarete ali cigare, pa vSe posta-
vijo v nedeljo pred ccrkev, da viclijo
ljudje, kaksni fantjc so ?.e. Vidiio pa tudi
Inhko vsi, kako blede njili lica. kako si
uničujejo telo v času najvcčjega razvoja.
Kdo je tega kriv? Zgled. slab zgled od-
raslih! V šoli, poscbno pred odpnstom,
odvračajmo dečke od te ncsmiselnosti
s pameininii razlogi! In ako vzgojitelj r
dejanji nc pobija svojih besed. ako ne da-
je slabega zglcda, ima gotov uspeh.
Mnogo te mladine pride tudi v o-
krilje raznih društev. Ta imajo nujno In
hvaležno nalogo ter dolžnost. da nada-
Ijujejo vzgojo srca in volje, da odvra-
čajo mladino od vsake surovosti. V tem
^*--,., ei.
* N O V A Tl O R \ «r
C#r»~ «
östanovipa IBS*.
Hranilnica mestne občine Celje
Usfaiiovljena 18&Y.
"E
I
f-1 !
Si
o i
rT j
"I
V lastni p»la,ei pi?i lcolodLYo*»vi.
Sianje hranilwih vlog K 35,0 0.0Q0.
Vr^dnost reicfvnega zaklada ft 8,000.000,
HRANIM1E vloge, ki se sprejemajo od usako-
gar, užimjo najpopolnej^o varnosi \fl ugodno
obreslovanje. Uoštne položnice stranknm brez-
plaCiio ni razpolaqo. Reninino pločuje zauod
Iz suojega.
SPREJEMA liidi u iwno shrambo od sfrank
in sodiSC razrtf urednostne papirje, ulo?.ne knji-
lice f. t. d. Oaje u najem PREDALE v svojlh
safebiagajnah, lako, da obdrži ključ slranka
snma.
OSKRBUJE suojirn uložnikom prodajo in na-
kup useh urst urednostnih papirjeu ltd. Izur-
Suje za nje tudi inknso in druga denarna opra-
uiia najkulantneje. IZPLAČILA i> inozemstuu
Izredno ugodno in promptno.
PosojtSa v»«h vrst pod najugodnejšimi pogoji. BrezplaCna poja&nila In slrokounjaški nasueti u useh denarnih praSanjih.
¦>'in! sc 5c velikn preinalo stori, skoro
vsakit dritstvena prircditev se konča iia-
¦-. adno s popivan.ieiii. Posebno bi se ino-
i'tili ozirati na dosninost pri cvenuuliien;
pnlrtičncm poiikii. ki se Pri Mas nasailno
. zclo z.soda.i prieiie.
'Uladenic. še vcihm nedovrsen in n-
stalic»F znacaj. pride k vo.iukom. Tndi in
if v uuvarnosti. da sc navadi uedostoj- j
tifjsti od svoji bo.inili tovarišev. Jako u- |
mcsuii so predlo.yi, ki snio .;if 1 čit.ili v
Oasopisili. nai bi se nudila nasim lanioin
¦pri vojakih ne le (closna. tenivcv: liidi du-
ševna i/obrazba. Prinienia predavanja,
Tocaji. čitalnicc. iffrc itd.. v.še [o bi ntr-
jevalo uiladino \- doslojnosti. I>a bi se ta
miscl cimprejc tudi v nasi ann.idi udej-
— ^tvifa!
Srlno važeu činitel.i pri vz^ojj k do-
*;to.rtu)sn nihidinc. pa tudi liudstva sploli.
je casopis.ie. — ako je samo dostoivio.
kavno lako pa vpliva siliu kvarno. ako
sc v pt)!emikah ne ziia brzdali, Oc düiiia-
^¦<'Sk{) apelira na na.iniž}e instinktc l.ind-
>tva. Okroft- vsake.tca easopisia se nabcrc
:ii'kaK ntiselui krofj; Ijudstva, ki misli, 'C\u
li in ndeistvii.ie to, kar mu nu-di kot skflno
duJeviio hrano. k čeiiiur ura vspodbuja
nie.^ov casopis.
Le tedai. ako boino vsi vzsojni Oini-
lelri vza.ieniiio sodelo\ali pri vz^oji
i.nicLstva k dosiojnosti. bomo vz.uojili na-
• rod p-oStenjakuv. Kako inij i>a sicer bo
uspch. — ce edeu zida. a dn:.ü;i podira?
Pred.šolsko dobo mora.k) starisi do-
nro nporabiti /a zdravo telesno v/.^oio
¦^trok. 'I'eda.i je oirok še popolnoma
prost in edino pod oblast.io sJarsev. Kar
je Y te.i dobi zamnjene«;a. s<.< pozne.ie
težko popravi; kajti ee pride otrok /e
äiba.k in bülelieii y solo, kako sc nai tarn
•"»opravi. kako naj khibu.ic vsem nepri-
lrk;itrr. ki rrnvalo nanj \- solski dobi. kako
nai Yzdr/.i \- bo.iu zivl.ien.ia. ki se y soli
"h% z^cenia.
Lastnica in izdajateljica:
Zvezna tiskarna v Celju.
^^i,'ovorni urcdnik: Lie. Edvard ŠJnmlc.
Tiska: Zvezna tiskarna v Celju.
LEPOTft
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor
tudi lepa rast las, se morejo samo z
razumno nego lepote dosefi. Tisočera
pripoznanja so dospefa iz vseh dežel
sveta na Ipkarnarja Fellerja:
! ,ELSÄ4 LILIJNO MLEČNO MILQ
najbolje blago, najfinej.se »milo lepote«;
4 kosi 7. zamotom in poštnino K 120--.
,Elsa' olirazin pomada
odstrani vsako neči-
stost ko2e, solnčne
»poge, zajedance, na-
^bore itd., naredi kožo
meliko rožnato-belo in
čisto; 2 porcelap.ast.i
lončka z zamotom in
poštnino 80 l teta, ffospa
FanS Oberžati
posestnlca v Zavodnl
40 i *?*** ob r>ol 5. uri popoldne po kratki mučni bolezni
^u svoj«f starosti, izdfhnila svojo blago duSo.
PoPotdnfneaboPÄ0eÄ,iä".ie "*'' '' ^ * ^
B^*g ji spornin!
Zavodna-Celje, dne 5. maja 1921.
Žalujoči ostctli.
—------------------ __.____ _
Slarejša ženska
ali asanesljiwo dftkfe se sprejme
k 1o mesecev staremu otroku samo
podnevi. VpraSa se v trgovini Maks
Zabukošek, Celje, Cankarjeva ulica.
Penzijoniran uradnik
ki je vsled sedanje redukcije držav-
nega uradniStva upokojen, išče pri-
mernega de!a ali službe, na primer kot
oskrbnik, samostojen zastopnik, kores-
pondent itd. posebno tam, kjer je tieba
prevdarncg^a in izkušenega nastopa ter
vestnega dela. Ponudbe pod štev. 3
na npravo. 497
Hisa
primerna za obrt v. nekoliko zemljo v
bližini železniSUe postaje v celjskem
okra-u »e vzame V n&žem.
Fonudbe do 1. junija tl. na upravniStvo p^i
C. D. 7. 4^5
1-2 učenca
za boljša metianilkarska dela
sprejme takoj »Zlatarka« d. d. v Celju.
Kujpäm 500 3—1
suite byhoue deslie
od 22 do 24 mm debeline, eventuelno
lepe rairne iesionc.
Stadler, Ljubljana. Sodna uiica stev. II.
Srbska špecijatiteta?
Od danes naprej ob vsaki uri
v hoftelut „Union4*
Čevabčiči
in Haznlči
StiiUii ruGCce io (šiir) 1921.
Na poskuSnjo vljudno vabi
M. Marfinovlc, hotelir.
Stolarje
za izdelovanje gostilniških stolov
Sprcjmetn kakor tudi prvo-
vrstne mizarje. 499 3—1
Stadler, Ljubljana, sodna ui. n
Motorno kolo
5'/0 konjskih sil, 2 prestavi, prosl to; ,
s priklopniin vozom, *C proda, 1nice: Veliki Bečkerek (Banat),
Dresden A Serrestrasse 5, Titnisoara
(Rumunia), Balmazujvaros(AiaLijarska) '
424 2-2 !
Krepke sadike
zgodnjep sociwja, zElenjas -mn m npnM
in tüdi Nunnfiili cuetlic m m ^003!
upravifelfstvo topllcnaDobrai
Naročil-i sprejema gosp. Pepernik, PreSernova ulica. ¦
'.437
2—2
0
a
4)
y
0
fl
V
DELIKATESE,
MINERALNE VODE
SPECEÜUSKO BLAGO
barve: oljnato, auhe, bafVd z* obl«ko. iako. firnež In
emallglasure priporoča Ivrdka
ANTON FAZARINC,
KraUa Peira cesla fitevilka 27.
51
A !
3:
9
[{I Solldn« posirežDa? )|
Stranö.
»NOVA DOB A«
____Štev. 5i
NARODNI DOM C^A OOE>U V PRITLIČJU)
[ StaniG bran, vloa tez K 52,000.000 -
Vrednost rezerv čez K 14,QOCKOO0'— 1
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje po
4% hrez odpovedi, 4jL- 5% * odpovcdjo, vedje sialne msloibe po ttofjovaru
Obavlfa v«« denarne, kreditne in poaojilne transakcije najkulantneje.---------
•*LÄSTN1PÖM"
ohr»e&iuj?; jjo 4V2o/o žtl^S i« pol K
. od sto, protl edpotredi (5%) P^i od s:o.
KBsna ženifra ponudba. I
Ker prevzamern v kratkem dobro go-
stilno, nekjevmestunaštajerskem.poleg
katere imam tudi drugo trgovino se
želim seznaniti radi ženitve z gospo-
dično ali vdovo brez otrok, kateia je
dobra kuharica in gospodinja. Želi se
nekoliko znania nemščine in izobrazbe,
tudi boljše zunanjostiin zvečjim premo-
ženjetn. Samo resne ponudbe naj se
Dlagovolijo poslati z navedbo premo-
Ženja in če mogoče s sliko, katera se
vrne. pod šifro ,Cvetoči maj1 na upravn.
3
IETIKA!
Strokovni zdravnik za pljučne bole^.ni
dr. SPečnlk ordinira z izjemo torka
in petka v St. Jurju ob j. 2. Kispite
tudi njegove 3 knjige. Navodila, kako
do zdravja priti, ozdraviti.
0^ • V
inicar
oženjen brez otrok dobi
takoj siužbo v ceijski
okolici. Naslov v upravi.
469 3-3
I Ant Lečnik I
CeSje, Glauni fry št. V
j (pt*©i Paoctiiaffe). 10 |
U126 50-14
CM IP VSEHJRST
^J I \^ Lag PRIZSHKO S0L1P8A POSTREŽBA
FRM30 MMll - CELJE
Gospoak« ulšca 26.
| Stavbeno in galanterijsko kleparstvo
Franjo Dolžan
Kralja Petra ccsta CLLJL KrAlja Pctra cesta
i <
I izvrLuje vsa iScla točno In solidno. S S S Cene zmerne.
I 53 FVoraČuni na r^xpofago. 52—17
TVgovina z ^srlante^ijukiiti in modnim blagom,
> ženskim in moSkim pt?ršlom ter igpačami <
| FRAMC KRAMAR
144 50-13 poprej prica ^ Kramar
I Na drobno i CELJE Na debelol
L- Zaloga ciga^etnih papiicčko« i^ sti»oLnic<
TehrRična i^ eJektrc&fshftičnsi irgovina
Karol Florjančič
Celje
(SSover.ii^} - Cankarjeva ulica štev. 2
RICattEBI
V zftFoiji: elektsnčni rrtotopjt in dinam?, Sievci,
žarruco, rnstaiacijski matcrijaE, vsakovr^sini
aparsitj tzoiirant cevi, izolafo^ji, nopeljave
*ice i.t.cf.
SU1CNO
' 82 50-1::
prifirtno ctünko za moike in >?olneno
zat ienftke obleke in razno manulak*
turo kupite i«adl tSšr-ekt«es|a empofta
po čutlovito nizkth cenah samo «
veEeifryovtni in razpošiljafnici \
R. Stermeckip Celje.
99 104-31
Oglejle si
manuf aklurne trgovino
Celje - Gaberje 16, nasproti vojašnici kralja Aleksandra
Priporoča se vsern odjemalcem: na drobno in debelo»
Dospela je velika množina inozemskega
blaga po zelo nizkih cenah; na primer
sukno za moške in ženske obleke, cefir,
šifon in raznovrstno manufakturno blago.
PRV9 HRUflTSKfl ŠTEDIONIC» fdbrou CEL3E
Uftfanovijena I. 1846. Aleksandrova u3ica. UsianovBiena 0.1846.
Delniška glavnica: K 200,000.000'— -------------------- Rezerv. zaklad: nad K 100,000.000—
Podru^nlce OrilTDftl Ü lf TArDlTRlK Podružnice: Sušak Zagreb, Pica 117
"¦- Daruvar Kraljevica CEMTRflLft V ZAGRtBW« —-------- Sv. Ivan Zelina Zemun.
Beograd Delnice Križevci Požega VaraŽdin
Bjelovar gjXJo Mitrovle. "------------------- RUeka Vel Gorica Ekspoziture:
SvJnfca f?^krgjevac S°gVuH?radiŠka Vloge: K 2.000,000.000- IfÄ vÄfc. O.Uek d. grad
Čakovec Karlovac Osijek g. grad Subotica Vukovar Vlnlca.
Ml»* v.oge na hr,ni!„e I«W* 4V.V.n. «Uvn,«.In4V.V. '^^ *««? «?™ "iSTn ^-hST"" "^
kniižice in na tekoči raCun. — obveznice, ki so davka proste, pupi- '" preskrsiuje izplacila na te
EsUompt!™ Lnice in devi«. larno varne in imajo jamstveno sPo- ^Vemska'mesta"11 Posreduje
K sobnost m mozemska mesia. ««ggf pn nakazihh iz Amenke v tu-
Prejema v inkaso tu in ino- R je fn prodaJa vaJute jn devizč Daje kredite v razni obiiki. zemstvo.
i zemske menice m ceK^. •