U*** dsifr PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE / Uradni tki ta apmmiákl SUT South Lowndnlo Ava. Offloo of Pabllsatlosf HIT South Lowndnlo An. À VS. 1 Tw-ykar xxxnL UoUjolMS £TqmL£CHICAGO, ILL., TOREK, 21. JANUARJA (JANUARY Í1), 1841 SubMripiion M.00 Yoorly $TEV.-—NUMBER 14 Acceptance for moiling at special roto of postaysprov^ ANGLEŠKE MOTORNE KOLONE UDR-lf V ERITREJO Splošen umik italijan* skih čet iz Sudana yapad na malto ODBIT r KAIRO, EGIPT, 21. jan.—An-rfeži prodirajo naprej na 200 milj 0|gj fronti in pode Italijane, ki »t* umaknili iz angleško-egipt-,kfga Sudana. Tessenei in Sab-erat, mesti v italijanski koloniji ¡rHreji. so Angleži zasedli vče-•j. Sabderat leži 20tnailj vzhod-io od Kassale, italijanske trdnja-e v Eritreji, ki so jo aagfeáke He zasedle zadnja aadelja. Tea-je važno žetezaftka križi- it. Angležem se je zdaj odpf^ pot roti Massauju, pristaniškemu tu ob Rdečem morju. Ko ga »odo dosegli, bo Eritreja prese-uuta na (hoje. Angleško prodi-«nje se je pričelo po ljotih le-alskih napadih na italijanske »lici je. VALETTA, MALTA, 21. jan. -Devetnajst nemških in itali-ansk.h letal je bilo sestreljenih bitkah, ki so se Vršile včeraj isd tem angleškim otokom v Sre-ozemskem morju. Angleško po-eljstvo poroča, da so Italijani in iemd izgubili 39 letal v bitkah zadnjih treh dneh. Angleži ao teh izgubili pet letal. Kairo, Egipt, 20. jan.—An-leške motorne enote, ki zasle-ujejo bežeče Italijane ob meji «iptsko-angleškega Sudana, so idrle v Eritrejo, italijansko ko- onijo v Vzhodni Afriki, po oku- J« J1» vapiwi nmu, na uncaii aciji zadnje fašistične trdfija- fltfvnegB mesta !n v Beli hiši iz- TRETJlC USTOLIČEN Roosevelt začel tretji termin Rekel je, da Amerika se ne umakne Waahington, D. C., 20. jan.— Prvič v zgodovini Združenih držav je bil danes predsednik tretjič ustoličen. Ta zgodovinska oseba je Franklin Delano Roosevelt. «Nič čudnega ni, da so bile današnje inafguralne ceremonije na-Capitol Hillu, na ulicah % ki so jo branile Mussolinije-'e čete. Ta trdnjava je bila v taiijaimkih rokah šest mesecev. Poročilo angleškega poveljstva >ravi, da so se Italijani umakni-iz Kassale brez boja. Pri ope-acijah na tej fronti so Angle-em pomagali abesinski rebeli. ttaj je gotovo, da so Italijani pustili načrt glede napada na udan iz Eritreje, kamor so že •drle angleške motorne enote. Poveljstvo poroča, da so letal-\ ponovno napadli Tobruk, zad-»jo italijansko bazo v Vzhodni ifriki, katero oblegajo angleške n avstralske čete, z bombami, i »o razdejale več oljnih skla-& Angleži so bombardirali tu-' druge italijanske vojaške polije v Vzhodni Afriki. Atene. 20. jan.—Grki so odbili talijanske naskoke na svoje polije na severni strani Klisure, «anskega mesta. Fašisti so utr-Jl> velike izgube v naskokih. P»o*o vojakov je bilo ubitih in njenih, poleg tega pa so Grki Penili velike količine bojnega Weriala. Poveljstvo v Atenah **nja, da snežni viharji ovirajo ojne o|x»racije na drugih aiban-*»> frontah. Struga. JugoHlavija, 20. jan.— F*lls. ki prihajajo v to ob-Jjno mesto, omenjajo vroče "tke med Grki in Italijani v ob- *w*m sektorju pri Dukatiju E*» fMi (-himare. Grki so pro-■rii na ur«-i it.ii*__ Franklin Delano Roosevelt redno slikovite; računa se, da je čez sto tisoč oseb prisostvovalo ceremonijam. Inavguralna parada od Kapitala clo Bele hiše je menda bila največja v zgodovini. Parada je bila mešanica civilistov in vojakov, nad mestom je pa plulo 280 bojnih letal. Predsednikov govor s stopnic Kapitala, ki je sledil običajni prisegi, da bo predsednik zvesto izvajal-ustavo, je bil kratek, zmeren, splošnega pomena in jedrnat. Roosevelt ni povedal nič senzacionalnega, rekel pa je, da njegova naloga bo, da se Združene države ne umaknejo, temveč pojdejo naprej s svojim programom kljub vsem nevarnostim. Omenil je tri zgodovinske inavguracije: Washingtonovo, ko je bila ameriška republika komaj rojena in se je borila s krizo otroškosti; Lincolnovo, ko je republika stala pred razsulom zaradi velike notranje krize—in današnjo, ko ameriška republika staji pred veliko krizo od zunaj. Amerika je pa do danes prestala vse krize in prestala bo tudi današnjo, kajti ameriško ljudstvo se dobro zaveda nevarnosti, katera mu preti od zunaj in storilo bo vse, da ohrani svojo demokracijo. Rooseveltov inavguralni govor je bil razširjen po radiu po vseh treh Amerikah in ostalem svetu. Samo v Angliji je govor poslu- Obramba ameriškega kontinenta Ekvador odstopi baze Združenim državam Guayaquil, Ekvador,20, jan.— Tu je bilo naznanjeno, da bo ekvadorska vlada odstopila gotovo ozemlje in otoke Ameriki, da ta zgradi tam pomorske in letalske baze. Te naj bi ščitile zapadno hemisfero pred možnimi napadi. Zadevna p¿&ájanja «o v teku In bodo kmalu zaključena. Pojasnjeno je bilo, da bo Amerika dobila več oporišč na Gala-paških otokih, ki leže zapadno od Ekvadora na Pacifiku. Od teh se odpira pot proti Panamskemu prekopu. Ekvadorski politični voditelji in ljudstvo se ne bodo upirali kupčij i,ker se več ne boje "ameriškega imperializma", pač pa se navdušujejo za kooperacijo v vseh akcijah, katerih namen je ojačanje obrambe kontinentalne Amerike. Predsednik Carlos Arroya je nedavno v razgovoru z repórter j i naglasil, da bo sodeloval z vsemi državami pri izvajanju načrtov obrambe zapadne hemisfere. On je dalje rekel, da je za poravnavo spora glede meje med Ekvadorjem in Perujem. napn j, toda po italijanski* Ar|0 20 milijonov ljudi, kakor poru* 80 b«i vrženi nazaj. ** Hrani sta utrpeli velike iz- IftMHi ročajo iz Londona. Cez milijardo dolarjev za obrambo Washington. I). C., 20. jan. — Korporaclja za rekonstrukcijo financ je odobrila vsoto l.lOO,-000,000 zs nsročils orožjs in obrambnega materiala, omenja Jesse H. Jones, nsčelnik te korpora-cije, v svojem poročilu kongresu in predsedniku Rooseveltu. Od te vsote so dobile industrijske fir me in druga podjetja v centralnih državah, povgzana z narodno obrambo. $208.4*4.283, klin. 20. jan.—Nemški letal-' Ponovno napadli z bomba-»"Jtoko ladjo za prevažanje ™ mu trious, ki je bila poško-W2\'d vJ'«'j*njem napadu, pri P™- Malta, se glasi uradno Zadnji teden so Nemci Nrdirsli angleške pozicije ob r '< m Pokopu. Ta je bil prvi t ¡V^ na te po- ^ Karllnu so priznali, da * ,r> n<*mika letala unlče- Moeflo-ptavi, da je , - Imornica torpedirala k ^'Tils dva angleška urnika, v b,iiinl ^ štirje člani posadke ao se ubili, obrežj«. V bitkah v zraku so Angleži uni L^T1- 20 jsn—Nem šk ličili tri nemška letala Kje so se ^ ** J^tM« na tla v jtiž-1 te bitke vršile, poročilo ne orne-Anglije in se razbil, nja. Angleži ujeli francoski parnik Brazilska vlada protestira Rio de Janeiro, Brazilija, 20. jan. — Angleška križarka Astu-rias je ujela francoski tovorni parnik Mendoza, ki se je ponovno skušal izmuzniti skozi angleš ko blokado. V soboto je zapustil Porto Bel I o, brazilsko luko, in nekaj ur pozneje ga je ustavila angleška križarka. Mornarji' z angleške bojne ladje so prevzeli francoski parnik. Tu je bilo naznanjeno, da bo Brazilija poslala protest Angliji zaradi zasege francoskega par nika in krfenja ameriške nev tralnostne cone. Uradniki trdijo, da bodi» protest podprle vse ameriške države, ki so na svoji kon ferenci preteklo leto ustanovile nevtralnost no cono. Na parniku, ki so ga Angleži ujeli, se nahajajo živila. RUMUNSKA VLADA SVARI SOVRAŽNIKE OSIŠČA Italijanski tisk napoveduje veliko ofenzivo NEMŠKI ČASTNIK UBIT V BUKAREŠTI Bern, Švica, 20. jan.—Tu prevladuje mnenje, ja bo uradni komunike razkril pamen razgovorov med Hitler jean in Mussoli-nijem, ki sta se Včeraj sestala na konferenci. Is Berlina in Rima prihajajo poročila, da sta razpravljala o novem sunku na Balkanu, proti Gibraltarju in Veliki Britaniji. Voditelji rumunske Železne garde so včeraj na javnih shodih svarili sovražnike Nemčije in Italije, zaeno pa so naglašall, da bo Rumunija v vseh ozirih ko-opprirala z osiščem. Poročila is balkanskih držart*se glase, da bodo nemški letalci sodelovali z italijanskimi v operacijah protKJr-čiji, Angležem v 8redozemlju in Afriki. Uprizarjali bodo napade na angleške7 baze v Grčiji in Libiji. Iz Belgrada poročajo, da sa Angleži že sestavili načrte glede bombardiranja ruftiunskega oljnega polja in želecnic. Napadi bodo odrejeni, če bo Hitler poslal vojaške čete v Albanijo na pomoč Italijanom, ki doživljajo poraze v bitkah z grškimi br^m-x>vci. Angleški letalski napadi, 5e bodo odrejeni, lahko parallzl-rajo transportacijo rumunskega olja v Nemčijo. Iz Sofije poročajb, da obe, Anglija in Nemčija, pritiskata na Bolgarijo, naj pojasni avoje sta-išče. To bo morala,storiti, če se bo vojna raztegnila na njeno ozemlje z vkorakanjem nemških čet. Rim, 20. Jan.—Mario Appelius je v listu II Popolo d'Italia, Mus-«olinijevem glasilu, napovedal veliko Italijansko-nemško ofenzivo. On pravi, da je Nemčija nakopičila velike zaloge orožja in bojnega materiala v zadnjih mesecih. Kdaj In na kateri fronti «e bo ofenziva pričela, Appelius ni omenil. I Prosvetni minister Giuseppe Bottai je obdolžil Ameriko, da že -r6di nenapovedano vojno proti Italiji in Nemčiji. Amerika, ki Je obljubila vso pomoč Veliki Britaniji, ni več nevtralna. T Belgrad, 20. jan.—Tukajšnji isti so objavili poročilo, da je >ii major Döring, član nemškega vojaškega štaba, ustreljen v Bukarešti. Napadalec, bivši profe-«ionalni rokoborec "grškega porekla", ki je oddal pet krogel na lastnika, je bil aretiran. Döring ie bil napaden pred vhodom hotela Ambassador nedaleč od pa-ače, v kateri je stanoval bivši rumunski kralj Karol. V tej je idaj glavni stan poveljstva nem-tke armade v Rumuniji. Morilec i- * Finska izgubila 90 par ni ko W vojni B*rJfn, 20. jan. — Uradna ča-sopisifa agent ura DNB je objavita poročilo Is Helsinke, da je Finska izgubila 90 parnikov vojni s Ruaijo Sktinn* tonaža teh je znsssls 60,000 ton. •V Domače vesti Dva nova grobova v Pennl Park Hill, Pa.—Dne 1*. t. m. je tu po dveletni bolezni raku umrla Terezija Cekada, roj. Hren, stara 62 let in doma iz Dolenje vasi pri Cerknici na Notranjskem. V Ameriki je bila 33 let in tu zapušča moža in šest že odraslih otrok, v Brasiliji brata in v stari domovini dva brata in sestro.—V Scrantonu, Pa., je 14. t. m. umrl Lovrenc Sapotnik, star 67 let in doma izpod Šentjurja pri Lokah. V Ameriki je bil čez 40 let in tu zapušča sina in hčer, v Libraryju, Pa., sestro, v Floridi pa brata. MllwauŠke novice Milwaukee.—Prihodnji teden bo v tukajšnji deški tehniški šoli graduiralo pet slovenskih fantov: Martin GregoriČ, Tony Smrekar, John Pokiar, Lud Krošel in Johnny Fon.—Zadnje dni je spet večje število Jugoslovanov prejelo državljanske pravice.—Te dni sta Fr. Serjak in njegova žena iz West Allisa odpotovala s avtom v Califomijo, kjer ostaneta do aprila.—Poročena sta bila Martin Remic in Frances Osep.— Prvo dete, ki se je v letu 1M1 rodilo v Sheboyganu, je bila hčerka rojaka Andreja Turka. Is Clevelanda Cleveland.—Dne 17. t. m. je v bolnišnici umrla Marjana Repar, roj. Jerina, stara 60 let in doma iz Kamnika pri Preserju. Umrla je za poškodbami, ko jo je pred enim tednom povozil neki avtomobil, ki Je zbežal. V Ameriki je bila 28 let in tu zapušča moža in dva sinova.—Frank Močnik, član društva fi SNPJ, je te dni prejel Žalostno vest, da je v Oreh k u pri Cerknem umrla njegova mati Ana Močnik, roj. Valentlnčlč, v staroatl 70 lat V Ameriki zapušča njega in vnukinjo Silvio, v stari domovini pa sina, Štiri hčere, brata In več vnukov ter vnu-klrjl. Plttsburške vesti Pittsburgh, Pa.—V tukajšnji slovenski naselbini se Je v preteklem letu narod i lo 33 otrok, poročenih je bilo 32 parov in umrlo je 20 oseb. Umrlo je polovico več moških kot žensk in najmlajši fantek, ki Je umrl, Je bil star 13 let, najstarejša je bila pa ženska v starosti 72 let. Iz New Vorka Little Falls, N. Y.-4toJak Fr. Trinkavs je odprl gostilno ob cesti med Utico in Romom, N. Y. Willkie se oglasil v Beli hiši Ameriška demokracija v nevarnosti, pravi Thomas Washington, D. C« 20. Jan.— Wendell L. Willkie. predsedniški kandidat republikanske stranke pri zadnjih.volitvah, se je včeraj oglasil v Bell hiši in konfe-riral s Rooseveltom. Razgovor, kateri se je vršil v navzočnosti državnega tajnika Hulls, je trajal 30 minut. Po konferenci je bilo naznanjeno, da bo Willkie nesel s seboj posebno Rooseveitovo poslanico, ko bo odpotoval v Anglijo. Tam jo bo izročil premierju Churchillu, Willkie je povedal reporter-jem, ko je prišel is Bele hiše, du je razpravljal z predsednikom o evropski situaciji. "Roosevelt mi je izročil osebno noto, katero bom dal Churchillu," je dejal. "Ta je več kot formalna predstavitev." Willkie Je dalje rekel, da bo odletel z letalom v Anglijo prihodnjo sredo. Tam bo ostal najmanj dva tedna in imel razgovore s Churchillom, Ernestom Bevinom, delavskim ministrom, Edenom, zunanjim ministrom, in drugimi člani angleške vlade. Chicago, 20. Jan.—N o r m a n Thomas, vodja socialistične stranke, je rekel v diskuzlji po radiu, katero je aranžirala čikaš-ka univerza, da načrt, ki je zdaj' pred kongresom in določa, da Roosevelt dobi ifjemno oblast glede pomoči Veliki Britaniji, o-graža ameriško demokracijo. "Najslabša stvar, ki se lahko pri-peti demokraciji, je, ako bo šla Amerika v vojno", jo dejal Thomas. "Načrt kaže kapitulacijo demokracije. Ako bi bil Roosevelt tako miren v svojem vodstvu v sedsnji krizi kot je bil v krizi ob nastopu svoje sluftbel. 1033, bi bilo boljšo za nas. Mi gojimo histerijo z govorjenjem o krizah." Mobilizacija delavcev v Nemči ji Ženske uposlene v vojnih industrijah ' Derlin. 20. Jan. — Mobilizacija nemške delavske sile za produkcijo orožja in novega bojnega materiala, ki je dosegla visoko stopnjo pred začetkom sedanje vojne, je bila Izboljšana v teku . m ¡vojne, pravijo nacijske avtoritete dejal, da se je spri z nemškim |u Te nj-0 povts^€t ko|jko d«. *astnikom v neki kavarni In ga UycfV jf U|MMl|,n|h v voJnjh jn. potem ustrelil. Californijsko sodiiče oprostilo mornarja San Francisco, Cal., 20. jan. — Vrhovni sodnik I M. Golden Je oprostil mornarja Harolde J. gturtevanta In E. G. Lackeyja, ki sta zadnjo soboto potegnile ns-cijsko zastavo * znakom svasti- dustrijsh. Izjsvile so le, ds js bilo 2,4000,000 novih delavcev u-posle n i h v teh Industrijah v preteklem letu. Iz U izjave je razvidno, da dela v vojnih industrijah več milijonov delavcev. V zadnjih mesecih je Nemči ja upoWlila na tisoče žensk v voj ke z urada nemškega konzulata v-učni teéaji sa šeneke so bttt uve- .San Franciacu. Oprostitev so tz-poslovsli uradniki Ameriške legije. Ti so izjavili, da mornarja zaslužita pohvalo, ne kazen, ker državni zakon prei«veduje razo-bešsnje zastav tujih držav. Washington, D. C., 20. jan. — Državni department je Izrazil obžalovanje y noti nemškemu po-slaništvu, ker sta smeriška mornarje potegnila nscijsko zsstsvo Amerika odločilni faktor v vojnah i , . Mnenje japonskega generala Tokio, 20. jsn.—General Ka-zuma Suzuki, Js dejal, da bo Amerika Igrala odločilno vlogo v vojnah v Evropi in Aziji. On je govoril na banketu, ki Je bil prirejen v počasi admiralu Ki-Čislbaru Nomurl, ki je bil ime-novan za Japonskega poslanika v Washingtonu. "Nesmiselno je mnenje, da s« bo Kitajska kmalu zrušila," Je rekel general, nekdanji povelj nlk Japonske oborožene sile na Kitajskem. "Z ameriško in an gleško pomočjo se bo lahko še dolgo upirala. Uverjen sem, da bo tudi evropski konflikt dolgo trajal. Nemčija najbrže ne bo mogla izkrcati svojih čet na an gleškem ozemlju, lirltska bojna mornarica je še vedno močna in prekašs skupno nemško In Itslf-jsnsko pomorsko silo. Odločilni fsktor v konfliktu v Aziji in Evropi bo Ameriks. .Jsponsks se rte sme zsdovoljltl ssmo z mili- KOOPERACIJA MED FRANCIJO IN NEMČIJO Petain in Laval m pobotala PREMESANJE VLA-DE SE OBETA Vichy, Francija, 20. jan.—Re-presentantje francoskih in nemških industrij so sestavili načrte glede popolna kooperacije» se glasi naznanilo ministra za delo in industrijsko produ,kčjjo. Diskusije se vrAe v Parisu že več dni o vprašanju distribucije in dobavljanja surovega materiala/ Pet komisij je bilo formiranih z namenom, ds se .pospeši izvedli« načrtov industrijske kooperacije. Francija upa, d« bo imela koristi od kooperacije z Nemčijo. Predstavnik Petalnove vlade je dejal, iia Je bil sporazum glede evropskega gospodurstva, ki ga skušata uvesti Nemčija In Fran-ciju, že dosežen na imriški konferenci. Pierre t Etlenne Flandln, je zagovornik tesne ekonomske kooperacije meti Francijo In Nemčijo. Diplomatlčni krogi posvečajo veliko pozornost pariški konferenci. Na to gledajo s stališča-ameriškega poslaniku Willlama I). Leahyja v Vlchyju ln ameriške pomoči Veliki Britaniji ter ruske Nemčiji. Naznanjeno je bilo, da bo Otto Abets, nemški« poslanik v Parisu, kmalu dospel v Vichy In predložil nove zahteve Petslnovl vladi. Sinoči objavljeno poročilo se glasi, da sta se Petain In Pierre Laval, ki je bil 13. decembra potisnjen iz francoske vlade kot zunanji minister, pobotala na ae-stanku na železniškem vlaku pri U» Fertu, kjer Je meja med okupirano in neokupirano Francijo. Iz tega skle|>aJo, da bo Petain kmalu premeAal svoj kabinet in da ho Laval spet postal Član. vlade. . Premier Petain ja dal razumeti, da |>oraz. Francije In zadnji dogodki zahtevajo kooperacijo med Francijo In Nemčijo pri re-organiziranju kontinentalna Evrope. Francosko-nemška kooperacija v vseh področjih Je politika na obeh straneh črte In dobila je že konkretno obliko na konferenci industrijskih magnetov v Parizu. Maršal Petain ja uverjen, da ima na svoji strani večino francoskega ljudstva. Ako je ne bi imel, ne bi pristal na itogajanja glede poglobitve Industrijske koo|»rarlje z Nem« «j«. nih industrijah. Ženske so pra* tsrističnimi pripravami, pač pa vzele tudi druga dela, ki so Jih mora s diploma« !jo reševati pe-prej opravljali moški. Possbnl r«č« mednarodne probleme." A denl v tovarnah. Oblasti pravijo, da bo število delavk ne samo v vojnih, temveč tudi v drugih industrijah stalno naraščalo. Nemčija mora moblii-siratl vse svoje sile v naporih, katerih cilj je strtje vseh sovraž-niftov. List Kssener Zeitung. glasilo Poslanik Nomura je v svojem govoru fioudsrjsl. ds l>o storil vse, ko |iride v Washington, zs izbolJAsnje odnošajev med Js-IMinsko In Združenimi državsmi. f Mngking. Kitsjeks. 20. jsn.— Lin Sen, predsednik kitajske republike. Je brzojavno čestital ReestVfltii, ki Je bil danes ponovno ustoličen kot predsednik ietslskegs ministra Goerings. piše. da so bili tudi vojni ujetniki! Zdrutenih držsv. V čestitki mu z ursds nemškegs konzutats v uposleni v neksterlh industrijsh. j js želel zdravje In Izrekel upa Kan Franciscu. Ts je dostavil, da Samo v kovinarskih industrijah nja, ds bodo prijateljske vezi bo mornsrični depsrtment odre-,je upo«l*nlh okrog 70,000 voj-!med Kitsjsko trTAmeriko ojača-dil preiskavo Incidenta. Infh ujetnikov. v prihodnjih štirih letih,ji. Angleži bodo zapustili Francijo Ameriiki konzuli jim bodo omogočili odhod V I c h y, Francija, 20. Jan.— Ameriški konzuli so naslovili okrožnice angleškim iiodanikom s pozivom, naj zapuste Francijo. Domneva je, ds se okrog MMM) Angležev nahaja v neokupirsnl Franciji, Zanje zdaj slfrbe sme-riški konzulati v smislu dogovora, ki je bil pred nekaj me-«klenjen med ameriško in ¡angleško vlado. \ NszninjTmm) ni bilo, sli Je po. zlv, nsj zapuste Francijo, svs-rilo pred novimi komplikscljs-mi in polivk«*-smi, ki Ishko ns-«tsnejo v Imdočnosti. AnglsAI so bili informirani, ds bo posebni parnik odplul is * Msrssillsss, francoske luke, čes tri tedne ln ds se Ishko s hjim vrnejo domov. KI roške trsri*|mrtsclje, ki stanejo okrog $30 zs vaško osebo, bodo imrsvnsll ameriški konsulati. Nsčrtl glede odhoda Angležev it Frani i j* so bili že sestavljeni a 'kooperacijo francoskih avtoritet. Glasovi iz naselbin Anton Garden SENATOR F A FOlLETtE IMA BESEDO Najbrše ao dnevi Že Šteti, ko ae bo Ameriki i zopet podala na prav takb aH pa še bolj trd gično pot kot ae je 1. 1W7. Ko bo prišlo d0 usodnega dneva, ali pa še prej, bomo imeli ust« zamašena vsi, ki ae ne bomo mogli navdufej vati za tako reševanje "demokracije". Torej tisti, ki se bodo zopet lahko navduševali aH p* se ie sedaj navdušujejo, da se Amerika zo^t poda reševat Evropo oziroma britski imperij fiaj z nami "zaslepljenci" še nekoliko potrpi ker bo itak v bližnji bodočnosti "demokracija" veljala le zanje, za nad druge pa — saj veste kaj je bilo v zadnji vojni. Kar ae moje osebe tiče, ne oporekam, da ni. ma predsednfk Roosevelt večine na svoji «trv ni, namreč za "totalno pomoč" Angliji. Vpričo ogromne vojne propagande bi bilo sploh čud-rib, če bi je ne imel (to ima tudi Hitler v Nem. člji). Na svetu je pač tako! kdor ima mo£.| nejšo propagando, tisti ima večino na svoj) strani. In to danes velja še v veliko večji meri kot v preteklosti. Da "totalna pomoč" Angliji pomeni ameriški zaplet v vojno z vse. mi njenimi posledicami, se ljudje na splošni tega rie zavedajo, ali pa so ie toliko "omehčani" po vojni propagandi, da jim je vseeno in ni. majo več odporne sile. Toda dal bom besedo senatorju La Folletta, Hi je od fntervencionistov že deležen enakega zasmehovanja kakor ga je bil njegov oče ii tudi njegov "effigy" bodo ataviati lahko seg! gali. Citiram iz njegovega nedavnega govoril "Rad bi spregovoril nekaj* besed našemi predsedniku. Kako grandiozno delo je leti 1933 storil za nas vse, ko je razgnal tist ''strah pi%d strahom." Skozi to smo šli ie i zadnji v6]ni, ki je imela "končati vojno", ko* čilo pa itn o se znašli v depresiji, ki je prt tresla deželo do temeljev. In storil je še nekij drugega za nas. Ni bil noben zakon niti ko» ' binacija zakonov, ki nas je dvignila iz globii Bila je njegova velika vera v Ameriko —- ven v zmožnost ameriškega ljudstva, da se bo i delom in znojem izkopalo iz depresije — ki mi je prinesla neminljivo hvaležnost preprostegi ljudstva te dežele. Toda zdaj, po osmih letih prfedsedništva ni več ne govori, da je treba izgnati "strah pra strahom". Nasprotno: storil je nekaj, karu do sedaj storil še noben predsednik: pričel j oznanjati doktrino strahu. V stavku za stfrt kom buta ob vero Amerike v samo sebe. w vedal je nam, da ta velika dežela, ki si je u ma izvojevala ln sama ohranila svojo svobodq sedaj v strahu čepi za britsko bojno mornari co — da se njena usoda odločuje v Evropi. Se več:'povedal nam je, da bo 80 milijona Nemcev — Mussolinija °se gotovo ne boji -podjarmilo in držalo v podlošništvu 400 mili jonov Evropcev, potem bo podjarmilo Afriko i dominiraio Azijo, nakar bodo prekoračili vi tisoč milj oceana in si podvrgli 140 milijon« Američanov — med njimi 16 milijonov Ka nadcev — da ne govorimo o milijonih lj« južno od nas. Nihče izmed nas rad ne veruje, da je pred sednik usmerjen v vojno — ta mož, ki se j boril za boljše življtnj* za navadnega človi ka — ta mož, >ki nas je čestokrat zagotovil, d Utira pot, ki nas bo obvarovala vojne — t mož, ki nas je Še pred enim tednom zagotovi da je njegova pot najboljša garancija, da dr vojno proč od Amerike, Ne, ni lahko verjet da tak mož povede vaše sinove na s krvjo m pojena bojišča Evrope. Toda moja premišljena sodba je, ako «e d* voli predsedniku, da uresniči svoj zunanji pri gram, tedaj bodo Združene drŽave kmahi vojni — v totalni vojni, tako glgantični I obsegu in tako strahoviti po ceni, da se nai bodo naša prizadevanja v zadnji vojni vid« malenkostna. Moji razlogi so sledečiffrvič — poglejte« odstavek predsednikovega "iireside" govof (29. dec.). Tam boste našli časovno bomb( Sicer je skrbno zakrita s starimi zagotovi P čestokrat ponovljenimi, da se nas obvaruj predvojno. Toda prfcditajte ta odstavek! Prt pričajte se sami. (Dalje na 3. strani) Tli K KNUCHTKNIIENT «¿LASII.il IN LASTNIMA SLOVSNSaa NABO0MB »obroKNK iSDMOTB ■ PltOSfBTA IMT-M S«. UwmémU A»*.. CMf—. I SU »«t mkmbeh or T«B rBUBBAT«« ruass .jjjj f rru.j.jf rrr-----........................ Dtfm t t. a «m i m saturn«« uouklm u-rutmii raoartu |> pé» m vm» iut m Mtml. Delavci v federalni orožarni pri Watervlietu, Prisilno delo? Cambria City ju, Copersdalu, Mo-rellvillu, Franklinu in Bon Airu. Smatram, da sem napravil junaško delo. Torej lepa hvala vsem odjemalcem Družinskegh koledarja in naročnikom omenjenih listov, kakor tudi lepa hvala tiatim, ki so me vozili, dali prenočišče in za pod zob. Se priporočam še za naprej. Obiskal sem tudi bolnega člana društva 3 SNPJ br. Jakoba Drakslerja. On je bil poSKodd-van Se meseca septfcmtirfl. Po sedmih tednih je zapustil bolnišnico, toda ima še ves život v mavcu. V križu je prestal operacijo in natezalnico. Upanje zdravnikov in članstva je, da bo ozdravel in postal močan kakor je bil prej. Star je šele 26 let. Naj omenim, da imajo tukaj na Tire Hillu lovski klub že dve leti. V poletnem času se pridno učijo streljanja. Dokaz je to, da so v zadnji sezoni zajčki tako padali, da jih niso mogli doma vseh porabiti in so jih še par-krat v bolnišnico peljali, pa ne zajce, ampak lovce. Srne in rogače so pa vse doma porabili, približno dva tacata. En ttičat so jih podrli člani društva 289 SNPJ, na kar so ponosni sami in vsa naselbina. Prizadeta člana sta tudi okrevala od poškodb. Omeniti želim, da sem se udeležil prolave 26-letnice društva 254 SNPJ na Bon Airu, ki se je vršila 12. januarja. Udeležba je bila velika. Program je vodil predsednik Ignac Groznik z namazanim jezikom in s pomočjo mikrofona. Nato so šli po vrsti ostali odborniki in starejši člani iz bližnjih naselbin. Br. Joseph Culkar je govoril v angleščini in dolenjščini, tudi par drugih mladih fantov je govorilo V angleščini. Nastopilo je pet deklic, ki so zapele in podarile šopek cvetlic gl. podpredsedniku A. Vidrichu, ki so bile namenjene gl. predsedniku V. Cainkarju. Par minut je bilo sožalja za tistimi, ki so umrli v 26 letih. Program je zaključil gl. podpredsednik A. V. Bilo je prijazno in veselo vse in tudi dobra muzika za plesalce ter petje. Štirje prostori so bili napolnjeni do zadnjega kotička. Govorica je bila, da so hudo pogrešali gl. predsednika V. Cain-karja in pevsko društvo is Mox-hama, ki se ni udeležilo radi bolezni. Najbolj so pa domačini pogrešali Ribničanov, ki so jih povabili, da bi prostore raztegnili, toda do 9. zvečer jih še ni bilo. Ja* mislim, da jih sedaj ne bodo tako hitro potrebovali, za 60-letnico bodo pa gotovo prišli fin raztegnili prostore. Upam, da s tem ne bo zamere—Pozdrav in vse najbolje vsem članom In naročnikom. Frank Cretan. 289. zastopnik. Atlantik vedno bolj ožji Te dni smo čltali, da je ameriški bombnik, kije bil prodan Angliji, preletel «tlantiško morje v manj ko sedmih urah. Ce je to res ali ne, ne vemo, ker uradno je to tajnoat. Lahko j« pa mogoče. Lindbergh je potreboval S3 ur za svoj prvi pol«t in zadnji znani r«kord j« bil 13 ur. Ameriški pacifisti In "apizarji" še vedno gobezdajo, da j« od Berlina do N«w York« 4000 milj dolga pot. Pravijo, da Hitler š« nI Invadlral Anglije, do katere (ma I« 22 milj s belgijskega brega. Kaj pa delajo Hitl«rj«vl bombniki? Mar ntao vsak dan nad Anglijo? In če pride bombnik I« Amerika v Anglijo v sedmfh urah. koliko časa potrebuj« Is Francij« v New York? Pred drajtetimi leti (Iz Proavete, 21. januarja 1921) - Domate t*wti. V Kleinu, Mont., je umrl 1 letni Frank Ježek, član SNPJ; Del*vtke vetti. Brezposelnost se stalno « po Ameriki. Inotemetvo. Zdaj je Turčija v ospredM Kemal napada Grke v Smirni. 8ovj*teka RuMfa. Neuradni sovjetski t slanlk Martens je deportiran it Ameriks SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja avoj« publikacij« Ia ft« posebno Hat Pro«r«tn za koristi, ter pot robno agitacij« «rojili društev In članstva In n propa irando svojih Idej. Nikakor p« ne za propagando drugih podpornih organizacij. Va^ka or-gaalzacljt lasa običajno «roja glasilo. Torej afitaUritai dopisi In naznanila drugih podpornih organizacij ftn njih tfrnAUr naj «« m pošli jaja Mam Prtavtia. Ameriška • Domovina pred dnevi v pol«- _ miki « P roleta rcem in Napredkom saplaala, da »^««JflHBHHD + I^^^^^MII^BBBPlBBHg ao alovenaki duhovniki v Clevaiandu povedali - - ^«Mifl^fe ^M^jg^^^^^^H^HM*'1"1 1" 'jr*J Mvojim faranom v cerkvah, da pojdejo na ahod je- 1. ^ r. in da bodo tam govorili imenu -v»jih fara* ^^^^^^^Hftfltttef' ^ nor. To ao twM storili. Vsi iImImumUiI m i *-t »hodu isjavill. da v imenu «rojih fafa» - ^^^^^^^^Bsl^^^^EffV . J^^^^^^^^^^^H^^EEu ..i m nov —~ln n« ta način so zaatopnll 20,000 Slo- ' CT* vencev. Shod j« bil vreden 20.000 ljudi! ' - ' To j« zelo zaoMHvu- Vprašanj«, sa kaj j# tJ^^^^^^^^HOT**' * šlo na *|iodu in naj j« bila atvar š« tako pra FalrchIM Ka|lne A Alrplaae Co* Faruiigdale. H. Y„ j« zaprla I« emlo It bojazni pred "aahotai». iDaUa f aašaji hvlaui.) I To a« j« zgodilo pol««, ho j« artdi unija «apretila g oklico» starke. (Dalja Is ««ra hal ma,) vična. je tukaj postransko. Zanima nas metoda katoliškega znatopništva v politem, morda v kakšni dogmatični zadevi. Torej politični zadevi naznanijo duhovniki v cerk« da pojdejo na ahod in bodo Um «ovorili v M nu faranov/ Nič ne vprašajo faranov. t* m tem zadovoljni 1 C«mu? Farani morsjo J zadovoljni! Na U način šest oaeb zastopa v 000 ljudi 1 Ali ni to sanimivo? J Mi bi radi v«d«li. kako Ameriška Votti moi U l poli,4 je „ke. zam.kajo jestv.ne l troIejem nato c jsate*"-Jissnirfi jim tečejo nenehno, aigalt š(! moževo zidanioo, „„. |<,kaj neMn.miva, vse £ l»m- to ^ y nekem ^ ¡ve kot pojav k, m «-kam prt- Dru(f(.gll dne je skoiila v log».,to pojavlja. NajMj zam-, mrl,e vo. liv0p„tempajev«kakor da a)a ^ ^t^^vlnt - * ' Pez, ki žre stotake Smolo je imela delavka Pavel-šek iz Kleka pri Trbovljah, zaposlena pri podjetju Hauck. Ko se je te dni vračala z dela domov, je za hip odložila plačilno Jcuver-to s 14 dnevnim zaslužkom, katero je popadel pes ter jo pogoltnil. Od vsega zaslužka je re-ifla Pivelškova le din 100, vee ostali denar pa je bil tako zgri-»en, da je neraben. Imenovana ima okrog 400 din škode. ska SE JE SPREME-V MOŠKEGA V Kneževih vinogradih v Ba-ranji imajo veliko senzacijo: 18-letna vaška lepotica Desanka Stanojlov se je čez noč brez zdravniških posežkov sprelhienfla v moškega in postala Dragutin Stanojlov. Desanka se je že kot deklica izogibala,ženske družbe in se je najraje pajdašila z dečki. Pod krilom je nosila za pasom nož in star samokres, udeleževala se je fantovskih pretepov in pustolovščin, zaradi česar so jo zlasti starejši ljudje imeli za pokvarjeno žensko. Toda dekliške značilnosti in oblike so vedno bolj izginjale in Desanka se je vidno preobračala v fanta. Krilo je zamenjala hlačami in izginila iz domaČe vasi. Ko se je vrnila kot 18 letni mladenič v Kneževe vinograde, so za postavnim Dragutinom vzdihale bogate vaščanke. Dra-gutin je postal vaški stražnik. Zaljubil se je v lepotico in bogato posestniško hčerko Smiljo, ki mu je vračala ljubezen. Toda njeni starši so bili odločno proti temu, da bi se njihova edinka družila z mladeničem, ki je bil še do ne datvna ženska. Dragutin pa m odnehal—svojo izvoljenko je ugrabil in jo zaklenil v svojo sobo. Sedaj ga je čakala nova nevšečnost. Cerkvene oblasti so smatrale Dragutina še vedno za žensko in ga zato niso hotele po- lomov, vse bolj pojavljajo mla-i ljudje, ki pogosto ne dosegajo Inoletnosti. I Pred malim kazenskim sena-om, v katerem sta pod predsed-tvom s. o. s. Lederhasa sodelo-ala gg. s. o. s. Brellh in Kralj, te dni stala'trojica mladolet-ih. Mizarska vajenca Mihael in inez sta se učila obrti pri ne-;em mojstrt^na Vrhniki, imela sta Se tovariša ključavničir-kega vajenca Franca. Kaže, da o vsi trije predstavljali, da je ioč njihova in da lahko počno, ar se jim hoče. Na spanje rti-o mislili. Ponoči so raje "delali reme" nad imovino VThničanov n bližnjih okoličanov. Prišlo jim e vse prav: pijača, jedača, slad-arije, cigarete, denar. Na delo o hodili v tovarišiji in vedno ta-o, da je bil eden na straži, drugi a je "delal". Vsaka odprtina v ¡¿i žrtve jim je bila dobrodošla. je bila hiša dobro zaprta, « niso bali sile: vtrli so okno, nfcže pa so raztegovali z želez-lim drogom. Nočni pohodi «o do-ro cveteli in fantom se je mo-ilo kar dobro goditi, sodeč po eli rajdi vlomov, ki jih je nm-ajala obtožnica državnega to-ilca dr. Lučovnika. Uspehi, ki o jih imeli na nočnih pohodih, ¡o najbrž podžgali že itak bujno antazijo enega izmed njih, da e druga dva pregovarjal, naj s kšnim hlodom zastavijo držav-io cesto, da bi se ob njem pre-ucnil kak avtomobilist ali mxh ociklist, potem pa bi oni iz zi-ede priskočili in presenečene Krtnike obrali za vrednosti, ki bi ih nosili pri sebi. Napete načrte » je preprečila aretacija trojl-kateri so varnostni organi »riMi pravočasno na sled. Pred odniki so vsa dejanja, ki so jih »Hi obtoženi, skesano priznali in > vrsti so dobili devet, šest" in n mesece strogega zapori. Mavec Anton Seflc lz Ljubic je bil obtožen, da je svoje-bratu Stojanu dobesedno I^nil celo stanovanje. Pobral J" obleko, perilo in številne ^bnarije. Tožen je bil, da je •''N-.. zagovarjal se je, ds j« M vse odprto, a ko so ga po-»rali za njegovo preteklost, je Mil, da je Ae "nepopisana". Be-f"'1* in tja okrog tegi vpro-fnja izpodbodle sodnika, da [ i»', njegov kazenski list. je V njem zapisani že dve fni zar®di v lom ne tatvine, pa • "radi njih morali upoštevati 'rr'Ji paragraf kazenskega za-¡¡7. 'n '^dili so ga ns 1 le-| Dovolili mu tudi niso N» kazni. / naw na i)e2eli |K,iar je nastal v h ^Sv. BaiWTÎjter. J«' izbruhnil v stanovanj ifc. ki »m j 0«tfi| Pr , «U •lopju posestnika Konra 4 ka ter s* z veliko nsgll-rK*"ir'l na gospodarsko po-n živinske hleve. Požar ■ m<4dtem, ko sta bila « žeria t)s polju. Doma le i mesece sUr "»-je v zadnjem tre nki mimo idoči po-. , ' ' J° nato poklical ljudi. y '«n umivalnik, nspol lr m ogljem, je postsl fA . .-"ara na podstrešju sU-. Antoni Dres fa,,^»civ Vnela so se tli Ti mi\ ročiti, ker kot moški ni imel dokumentov. Zato sta se zaljubljenca civilno poročila ter končno dosegla tudi blagoslov dekletovih starcev v obliki bogate dote. NAD 200 LET STARO CESTO HOČEJO ZAPRETI Na vogalni parceli Pekrske in Pohorske ceste, ki spada pod območje občine Pekre, meji pa na občino Studenci, je pekrska občina dovolila zidavo stanovanjske hiše nekemu posestniku ter mu še dovolila, da napravi studenec tik ob Pohorski cesti, ki je itak ozka in samo do polovice last občine Pekre, in to z motivacijo, da bo itak studenška občini prisiljena zapreti to cesto med hišnima številkama 1 in 3. Pri gradbeni komisiji je bil studenec prvotno določen na sredino dvorišča omenjenega posestnika. Kakor smo izvedeli od višjih funkcionarjev studenške občine, pa se ta cesta, ki že nad 200 let vodi proti Slovenski kalvariji in nanjo samo, ne bo nikdar zaprla, posebno pa še ne na odredbo kake sosednje občine. Zaradi tega dovoljenja vlada med Studenčani razburjenje, ki je utemeljeno, ker bi morali potem oni, ki so do sedaj uporabljali to cesto, napraviti ogromen ovinek po Kalohovi in Makarjevi ulici, ako bi hoteli do svojih hiš na Pohorski cesti. V splošnem je pa Čudno, kako sploh more kaka občinan dajati taka dovoljenja, ki škodijo sosednji občini, brez njene vednosti. Tragična smrt pridne služkinje Ljubljana, 3. novembra.—Nagla smrt je doletela ponoči 28-letno služkinjo Pepco BratkoviČe-vo iz St. Jerneja na Dolenjskem. Bila je v službi pri inž. Jincu v Gajevi ulici 2a. Ker je davi ni bilo na spregled, so domaČi pogledali v njeno sobo in jo našli na pOstelji mrtvo. Bratkovičeva je bila namreč božjastna in je večkrat dobila hode napade. Gotovo je tudi.v noči ns dsnes dobila epileptični napad, pri katerem jepadla z obrazom na posteljo in se z blazinami zadušila. | Poklicani policijski zdravnik dr. Lipijne, ki je prišel v spremstvu dežurnega uradnika Florjs^ na, je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi zadušitve. Truplo ne srečnega dekleta, ki je bila pridna in marljiva služkinja, so prepeljali v mrtvašnico. Amerika bo imela mogočno armado Washington, D. C., 20. jan. — Robert P. Patterson, pomožni vojni tajnik, je dejal, da bo A-merika imela čez eno leto izvež bano armado 1,500,000 vojakov ln častnikov. Tç sila bo opremljena z modernim orožjem. Ar mada bo uključevala regularne federalne čete, državne miličnike in rekruté. Ameriška armada šteje sedaj okrog 500,000 mož. Patterson je rekel, di vojni de partment proučuje načrte glede zaščite civilnih prebivalcev pred letalskimi napadi. Skupini ameriških častnikov bo kmalu odri nila v London, kjer bo študinli ingleške načrte letalske obrambe. PROSVETA Ob tednu (Nadaljevanje s t. strani.) To je jasna, emfatična izjavi brez vsikih pridržkov, da bomo izdelali in dostavili dovolj vojnega orožja, da zagotovimo Angliji popolno zmago. In to pomeni vojno (za Ameriko). Vojno pomeni vsled tega, ker ne moremo storiti tega, kar predlaga predsednik Roosevelt, brez zaščitenja trgovskih ladij z našo vojno mornarico. Sicer se lahko znajdemo v vojni že prej, toda tisti moment, ko bo ameriška bojna ladja opažena v vojni coni Atlantika, bo postala tarča strelov — in naravno^je, da bo tudi odgovorila s streli. In to pomeni vojno v kakršnemkoli jeziku. In naša bojna mornarica bo morala spremljati trgovske ladje, ker angleško brodovje že sedaj ne more nuditi zaščite ti pomoči, ki sedaj prihaja is Amerike. Toda, če naj^io pomoč nudimo v obsegu kot ^ zahteva mr. Roosevelt, tedaj bodo naše bojne ladje morale spremljati trgovske ladje v vojne cone. Drugič — zakaj naj to pomeni totalno vojno, ki bi potegnila naše fante v Evropo? Iz Čisto enostavnega razloga, ker Anglija ne more zdrobiti nacijske Nemčije brez svoje osva-jalne armade na kontinentu E-vrope, kar je mr. Churchill sam tako ognjevito povedal. Imejte vedno tudi to v mislih, da je bistvo predsednikovega programa to, da mi poskrbimo (underwrite) za tak uspeh Anglije. Sleherni vojaški ve-ščak vam bo povedal, da ne more biti odločilne zmage brez po raza ali podanja sovražnikove armade. Naj ponovim, da An glija ne more upati na tako zmago brez armade, ki bi zmagovala ni kontinentu Evrope. Nikomur ni treba biti ekspert, da bi tega ne mogel videti — to pove že zdrava pamet. Nemški armida, ki reprezentira 80 milijonov Nemcev, se nahaja ni obali Rokavskega zalivi že šest mesecev. Njena letalski sili je štiri- ali- petkrat večja od an gleške. Kljub temu ti armadi še ni mogli prekoračiti 20 milj morji. Vprišijte sami sebe, koliko milijonov veliko armado mori Angliji imeti, di bo zi-obrnila to . operacijo in stopili m kontinent?. Resnici je, da v Angliji in njenih dominijonih ni dovolj mož za zgradnjo armade, ki bi bila kos tej nalogi. In če mj bo Nemčija poražena vsaj približno tiko kakor je bila v zadnji vojni (zapomnite si, da to tudi predsednik zshtevs),.se ns more tega doseči brez,naše armade, brez naše letalske sile in brez milijonov vaših sinov v novi ameriški ekspedicijski ar-midi. Predsednik Roosevelt je končno vrgel skozi okno pajčolan (smoke scream), kl js postal tako obrabljen v zadnjih 18 mesecih — ves ti biznis o ohranitvi miru s "steps short of war." Woodrow Wilson je nas popeljal v zadnjo vojno z zagotovilom, i 12 J!fM ' .. i ^HHrn ! I ff I » Sliki fci*» keSfreeaike la »eaaferje f nižji zbornici ob of v orli vi di je to — "v©/so zn odprttvo vojne." Predsednik Roosevelt si je izmislil novo masko za popolno enako avinturo: On ns^ priporoči "vojne za odpravo vojne," marveč "vojno, da se izognemo vojni." Ampak ubiti in ranjeni, vdove in sirote, k tlom potisnjeni dsvko-plačevalci, o-praaksne žrtve netsleranoe, ki bo prišla po vojni — vse to bo pričalo, ds vojns je vojna, ne glede v ksko sladke besede jo zsvijsjo, da vse to zakrijejo . . . Kar se angleškega narods tiče, imam nsj večje občudovsnje do njih velikega junaštva, s katerim plačujejo strašno ceno za zmote, stupidnost in sebičnost njih vladajočega razreda. Ne atorimo tudi mi tako usodne zmote — zmote, da bi pričakovali od drugih mrodov, di bi vojevali naše boje in protekti-nli nišo svobodo. Nihče ni nam dal svobode. Borili smo se zanjo in jo dobili. Nihče je tudi ni za nas varoval vse to poldrugo stoletje — varovali smo jo sami zase. Nihče je ne bo za nas protektiral v bodočih letih. In svobodni Amerika bo le toliko časa, dokler je v nas samih tisto, kir je potrebno, di ostanemo svobodni. * Zapomnite si to, ako gremo v vojno, di rešimo demokracijo v Evropi, bomo končili z izgubo demokracije doifta. Kar je slibše kot flninčnl bankrot, slabše kot izgubi življenj, je to, da bl taki vojni sledila najslabša doba demagogov, kakršnih svet še ni poznsl. Sleherni go bezdač (scoundrel) bl pri avo jem sejanju rasnega, vertšcega in razrednega sovraštva našel tisočkrat pognojeno polje, kite rega bi lahko obdeloval, akó na pravimo sovraštvo respektlrano s tem, da se pridružimo vojni. Oni dan, ko Je bil otvorjen se danjl kongres, je predsednik nižje zbornice z zidovoljstvom omenil; di prehod v dvorani, ki tridiciomlno deli republikance in demokrate, ne pomeni nobene delitve 77. kongresi Združe nlh držav. Namesto tegi bo to novo zissdinje pokazalo enotnost mišljenji med obemi iti rima strankima, ker to zihte^ vijo narodne nujne potrebe (emergency). Tako sem oni din tudi opizil da je predsednik skoraj z zadovoljstvom omenil v svoji posla niči dejstvo, di amsrikko Iftut stvo ni pri zadnjih volitvah Imelo nobene prilike, di bl izrazilo svoje prepričanje o tem važnem vprašanju. Yes, razliki med starima atrankimi je mogoče že izginili ill pi izginja. Tisti prehod dvorani mogoče več ne deli republikancev ln demokratov. Toda danes bi moril tisti prehod (isle) deliti slabiče in močne, ti ste, ki varujejo v Ameriko in one, ki verujejo v skrivanje za britakim impsrijsm. « Prihsjs dsn, in sicer hitreje kot se večins nss zsveds, ds bomo morali prenehati z zapiki-njem bucik v zemljevid Evropu ln se posvetiti reševinju problemov domi in v zapadnl hemi sferi.' Ako pristanemo na de fetlstlčne In porazne nasvete vojne stranke, tedaj ni nobene prave obrambe za Ameriko. To vodi na patetično prlsedanja (hitch-hiking) na britsko boj no Isdjo. To ni ameriška pot. To n bili Rooseveltova pot leta 1MH Sleherni Američan, ki čut potrebo ikcije — sleherni A meričin, ki smatra, da Je preko vaegs najvažnejše to, da ae zad njs velika trdnjsvs demokraci je ne sme zsplssti v vojno dru gih ljudi, nsj ss pridruži krusa di zs držsnje Amerike lz. vojne Zapomnite al, da noben do broželsč človsk ne zsniks, da je j pametno in humanitsrno, da se posodi brizgslns sosedu, kstere i mu hiš« gori. Tods zs pomolu« t si tudi, ds noben pameten človek ne bo požgal svoje hiše do tal samo zsto, ds sosedov «igenj ne preskoči ns njegovo hišo. Američani! Ne sledite pro-povednikom xtrihu in obui>a, ki vas hočejo popeljati po tn-,/ičiil i sit i Francije in Anglije. Dvignite oči — poglej te Arnerj-ko — tsko kot bl Ishko bils teko kot Js — ne kot srzenel umi rs joče Evrope, ms r več kot arzensl ftfvljenjs poln*, bojevite In svobodne Amerike." lord Halifax, ki je bil imenovan si ingleškegi poalanika v Washingtons Zakonska, sreča v statističnem mikroskopu AmerUkl ananRtvenlk aa duAe-«lovna vpreAanja in mani pliec popularnih člankov o aakoiuklh od» noAajih med motam in leno dr. Ar» chlbald Arnold je v nekem ženskem listu objavil laredno sanimive statistične podatke o sakonu. l*ta in leta ja dr. Arehlbald Arnold proučeval vprašanje aakonsklh ločitev ter do potankosti prodrl od najvašnejilh do najbolj neanatnlh okolnostl, ki so aakonska druga pripeljali' do sklepa o ločitvi, la obširnega članka posnemamo samo naaladnja # odatavke: suma in zakonska sreča se Jame nevarno krhati. Vae to pa prinaša težke posledice, čl jih končni rezultat je vedno enak: ena ali pa celo obe strani začutita potrebo, da se čim prej razideta.' In v pri v radi tega jO tako važno, da ni žena istih let kot mož. Zakaj ona mora prinašati v zakonsko Življenje polet in večni občutek mladosti. 2ena mora biti po letih mlajša od moža, kajti ta okolnost najčešče ml ločilno vpliva na zakonsko in družinsko srečo. Seveda pa sem naletel pri svojem raziskovanju tudi na slučaje, ki so tvorili častne izjeme. Hrez dvoma je, du Igra tudi inteligenca (prirodna in šolana) važno vlogo v zakonski sreči, toda ne v toliki meri kot so to trdili starejši psihologi In strokovnjaki. Jasno je, da mnogo pripomore k zakonski skladnosti, če je mož inteligentnejšj, duševno ¿olj oborožen od svoje žene. Zakaj Žena sama je navajena, da ceni v svojem možu močnejšega. I*) pol ne j šega ter za življenje sposobnejšega kot je. ona sama. Zena pa, ki je inteligentnejša od svojega moža, se čuti nekako ponižano, četudi se skrbno izogiba, du bi mu to kakorkoli izkazala. Inteligenčni enakoat pa je sili redek pojiv v zakonih, celo v- najbolj naprednih državah. S stališča zakonski sreče pa js treba tako enakost precej upoštevati. Zem, ki v inteligenci ne doseza svojega moža, v redkih slučajih pride v poštev kot nevarnost za zakonsko srečo in slogo; inteligentnejši moš bo namreč v takem slučaju poskrbel, du bo dvignil svojo Ženo ni ra-vin primerne izobrazbi, ali pu bo pred svojimi prijatelji In družbo znal spretno prikriti inteligentno razliko, ki vladi mad njim ln njegovo ženo." Jeklarska unija preklicala stavko Pittsburgh, Pi., 20. Jan. — Vo-ditejji jeklarske unije CIO so preklicali stivko v tovirtil Cir-negie-Ulinols Steel Corp. Philip Murray, predsednik CIO, Je na-zninil konferenco z uradn|kl kor-poracije, na kateri bo nzprava glede sklenitve nove pogodbe. Pikati, ki so oblegali tovarno, so bili odpoklicani. Amerika naj kupuje mehiško rudo Mexlte'Clty, 20. Jin. — Vlid-nl krogi pravijo, da bl predeed-nik Cimicho rad sklenil dogovor z Ameriko, da bl slednji kupo-vili mehiško rudo In kovirte, ki gredo zdij v Nemčijo in Itilljo. Dalje |>ravlJo, di reprezentsnti imeriške vlade razpravljajo o tem, toda storjen še nI bil noben zaključek. "Kar tiče,samomorov radi ne-srečne ljubezni in nearečnega zakona, pvednjačijo Žene v vseh državah ni svetu. Povprečno v 72 slučijih izvršijo žene samomor radi ljubezni. V skupni sta tlstlki glede samomorov ao lju bezenski motivi na prvem mestu. Po stitističnlh podatkih ae moški redkeje ubijajo radi lju besni, toda prednjičljo j>a v dru gih vzrokih samomorov. V 76 slučijih dijo moški povod zi sodne ločitvene postopke, dočlm je Iniciitivnost žena v tem ozi ru malenkostna. Navadno prevzamejo možje ni svoje rame tudi vse stroške ločitvenih postopkov, ločitve pa se v 62 sluča jih izrekajo radi krivde moških. Nijčešče se ločujejo oni pirl, ki so enikih let, torej Iste starosti. Pnv redke pi so ločitve zskonov, kjer je žen* «s 9 do 12 let mlsjši od moži. Vendar pi zadnja leta starost ne igru več tolike vldts kot svojčis. Zanimivo Je, da vpliva ni za-koneko srečo mnogo kdaj tud telesna težim. Suhi, vitki, tem perumentni In nervozni ljudje sp bolj nagnjeni k ločitvam. To velja za oba spola. Po statisti ki, ki sem jo pazljivo sestavlja nekij let ter zbral ogromno materiala, sem ugotovil, da se naj raje ločujejo plsvolaski, man pa črnoliske, (n še manj pa žene s kostanjevimi lasmi. Pri mo ških ps je vprsv narobe. Plsvo-lasi zakonski drugi so rjajbol trdni ter sploh niso nagnjeni 1 ločitvam, V moji statistiki tvo-rljo najnižji procent ločitev. Ko sem skozi lets In leta zbiral gradivo zs svojo stitistlko, sem v premnogih znkonsklh In ločitvenih primerih naletel na najbolj zanimive in čudovite podatke ter vzroke, ki so bili krivi, da sta se zakonska drugn razšli. Marsikdaj popolnoma brezpomembne malenkosti usodno vplivajo nn znfcfcHsko srečo ter privedejo zakon do brodoloma. Gmotni ozlrl so danes odločflnej-ai kot h«, mh prad dvajavtfjbt le- _____ ti, vendar pa se pri ločitvah ze-lo redko pojuvijajo kot mero- ffacijslA komentar daj na okolnost, m» • i Po mojem mnenju je najm*. Kennedyjevega govora rodajnejšl čitiNelj zakonske sre- Herlih, 20. jan. — Hkoro vsi če ter mira in zadovoljstva v nemški |i*ti so komentirill ridlj-družinskem življenju vendarle „ki jf0vor Joeepha P. Kennedyjs, ženi, k! mori biti dušs družine btvšegiKameriškega poelmlki v ter mora storiti vse, da postane l»ttdonu. Posebno pozornost so dom rnuiu prijeten In mlksyen, posvetili izjavi, da Ameriki ne du ^občuti v'nJem ljubezen, to- preti resna nevarnost in da vojni plot o In zatočišče, pred akrbml v Evropi nI ameriška vojna. . vsakdanjegu Žlvljenl*. film že. ■ ' 1 " na v tem ozirti kaj zanemari sli prezre, utegne* priti d« neajiori- Letalski napad na palestinska mesta Jeruzilem, Palestina, 20. Jan. — (¿etili, katerih identiteti še nI bili ugotovljeni, so metsli bombe ns mests v Južni Palestini. Tu objavljeno poročilo ne o-menja povzročene škode. To Js Ml prvi bombni napad na ti mesta. ; V Naciji nalokili novs davke Židom Berlin, 20. jan. — Pravkar u-veljsvljenl dekret določi, da morajo Žldje plačevati dodatni davek na svoje dohodke p«l*g rednega. Da v«« k Je bil š tem zvišan zs IA odstotkov. Nemčija dobiva bojni material iz Colombije te, do zdaj eden najboljših ia-| Csll, Colombije, 20, Jan. — govornikov ameriškega delavca Nemčija doblvs bojni materlsl iz ln fsmisfja v - Wsshingtonu. te držsve, Med tem js plstlns, ki kateremu je bolj težko očitati, |Jo Nemčija ribi pri isdetavinju da je "zmi-šsn" In ne ve, ksj finih Inštrumsfitov. listino vo- Tsko misli senator U Kotlet- govori. lijo v Nemčijo letala. t POLOM ROMAN IZ VOJNE L. 1870JI ÉMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK "Bratranec Guenther," je dejala Henri jeta, "oh, on je pri pruaki gardi .;. Ali je garda v tem kraju?" Weiss je akomizgnil, češ, da ne ve, iatotako vojaka, ki že zato nista mogla dati odgovor^, ker generali sami niao vedeli, kakšnega ao-vražnika da imajo pred seboj. "Pojdimo," je dejal Weiss, "pospremim vaju, da vama pokažem Uborišče 106. polka, ki *em pravkar zvedel zanj." Nato je rekel ženi, da se ne vrne, marveč bo spal v Bazeilleau. Tam je bil kupil hiiico, ki jo je ravno opremljat, da se naseli v njej do mrzlih dni. Hišica je stala poleg barvarnlce,-ki je bila last gospoda Delaherche. Vznemirjale so ga zaloge, ki jih je bil že spravil v kleti, sod vina in dve vreči krompirja. Dejal je, da maroderji brez dvoma oplene hišo, če ostane prazna, dočim je gotovo varna, ako spi on nocoj pod njeno streho. Ko je govoril, mu je žena trdno gledala v oči. "Bodi mirna," je dodal smehljaje, "nobenega drugega namena ilihiam, kakor da stražim najine reči; obljubljam ti, vrnem se takoj, ako lxi pretil vasi napad, ali ako se pokaže najmanjša nevarnost." "Idi," je dajala ona, "toda vrni se, sicer pridem po tel»e." Pri Vratih je Henrijeta nežno poljubila Maurice; nato je podala Jeanu roko ter obdržala njegovo par trenutkov prijateljako v avdji. "Zopet vam zaupan svojega brata. Da, pravil mi je, kako prijazni sje bili z njim; zato vaa imam zelo rada." ** Jean se je od same zmedenosti zadovoljil a tem, da je tudi on stisnit njeno drobno in trdno ročico. In zdaj se mu je obnovil tisti vtis, ki ga je dobil od'nje ob svojem prihodu: podoba Henrijete z lasmi, plavimi kakor zrel oves, tako lahka in smehljajoča se v svojem skromnem vedenju, da je bil zrak okoli nje prijeten kukor božanje. A spodaj so stopili zopet v mrk lost, kakoršna je vladala v Sedanu že tiato jutro. Večerni mrak je zavijal ozke ulice, in zmešnjava je vrvela po ceatnem tlaku, Večina prodajalen je bila zaprta, hiše ao atale kakor mrtve, zunaj pa ao ae auvali in pehali. Vzlic temu ao znanci brez velikega truda doapeli na trg pred mest-no hišo, kjer ao našli gospoda Delaherche, ki je tam radovedno postopal aemlntja. Takoj jih >je poklical; zdel ae je ves vzradoščen, da zopet vidi Maurica, in je pripovedoval, da je pravkar spremil stotnika Bcaudouina v ameri proti KJolngu, kjer tabori 106. polk. In njegovo običajno zadovoljno razpoloženje je postalo šl zadovoljnejše, ko Je izvedel, da hoče tudi Weiss prenotiti v Bazeilleau, kajti tudi on je hotel — kakor je pravkar povedal stotniku — prebiti to noč v barvarni ter ai ogledati vso stvar. "Skupaj pojdeva, Weiss ... A prej še stopimo k podprefekturl, morda vidimo cesarja." Odkar je v baybelskl pristavi skoraj govoril z njim, je stal Napoleon IILuV ospredju njegovih skrbi; ni»i>o*|ed je pregovoril celo vojaka, da sta šla z njima. Na trgu pred podprefek-turo je stalo le nekaj šepečotih skupin; od časa do ¿asa Je prihJtel mimo njih kak ¿astnlk a poraženim obrazom. Otožna aenca je Že jemala drevesom barvo, 'in slišalo se je močno šumenje Meuse, ki Je tekla na desni spodaj za hišami. Po množici so šle govorice, kako se cesar, ki ae Je prejšnji večer okrog enajste ure jedva odločil zapustili (arignan, trdovratno brani iti do Mezieraaa; hotel je ostati v nevarnosti, da ne bi dal vojakom slabega zgleda. DrugI ao pravili, da ga ni več tu, nego da je puatil enega avojih častnikov, kot pajaca, oblečenega v njegovo uniformo; nenavadna podobnost tega moža a cesarjem da ima nalogo prevarati armado. Tretji zopet ao dajali Čaatno besedo, da se videli voziti vozove na vrt v pod-prefekture, na tovor jene a cesarskim zaaebnim zakladom, sto milijonov v zlatu, v novih dvaj-setfrankovcih. V resnici pa je bilo na vozovih samo orodje in potrebščine cesarskega dvora, družabni voz, obedve kočiji in dvanajat prtljažnih vozov, ki so mimogrede razburili vasi Courcellca, Chene in Raucourt, in ao v domišljiji prebivalstva neprestano naraščali ter postali ogromen sprevod, zapirali cesto, zadrževali armado, naposled pa so preklinjani in pso-vani zatekli semkaj, kjer ao jih »krili očem ljudatva pod španskim bezgom podprefektove-ga vrta. ' Poleg Delaherchea, ki je stopal na prate in motril okna v pritličju, je atala stara ženska, kakšna dninarica iz okolice, zaraatlega života in skrivijenih, od dela brazgotinaatih, ki je mrmrala med zobmi:"* "Cesar ... enega cesarja bi pa vendarle rada videla ... da ... videla bi .. " Naenkrat je Delaherche vzkliknil in prijel M a urica za roko. "Glejte, tam Je . . . Tam, poglejte, pri oknu na levi! . . . Oh, ne varam se, včeraj sem pa videl čiato iz bližine, dobro ga spoznavam . . . Dvignil je zastor; da, ta bledi obraz ob šipi je njegov." Stara ženska, ki je čula besede, je zazijala.! Ob šipi ae je bil zares pokazal mrtvaškftbraz, oči ugasle, poteze razpadle, brki obledeli od tega poslednjega strahu. In starka je oaupla takoj obrnila hrbet in odšla, z gesto neizmernega zaničenja, -"To da je cesar! Živina je!" Tam je bil tudi zuav, eden tistih razkropljenih vojakov, ki se jim ni mudilo dohiteti svoje oddelke. Vihtel je chaasepotko, preklinjaj in bruhal grožnje; in dejal je tovarišu: "Počakaj, da mu poženem kroglo v glavo!" Delahreche se je ogorčen spravil nadenj. Toda cesar je bil že izginil. Silno šumenje Meuse se je nadaljevalo, ln bilo je, kakor da Je neskončno liilna tožba zletela po naraščajoči aenci. V daljavi ao se srdili drugi raz-gubljeni glasovi. > Ali je bilo mar strašno povelje: Marš, marš! — ki je donelo iz Pariza ter gnalo tega moža od etape do etape, nesrečnika, ki je vlačil ironijo svojega cesarskega spremstva « seboj na ceatah poraza, pahnjen v to straAno nesrečo, ki jo je videl naprej in j t) vtutdar prihajal Iskat? Kolikim vrlim ljudem je bila po njegovi krivdi usojena smrt! In kakšni razdrtost vsega bitja je morala bivati v tem aentimentalnem sanjaču, ki je nemo In mrko čakal svoje uaodej Wieaa in Delaherche sta spremila Maurica in Jeana do floinške planote. "Z Bogom." je dejal Maurice in objel svaka. "Ne, ne! Do avidenja, recite, ni vrag!" je veselo zaklical tovarnar. Jeanov ostri nos je takoj našel 106. polk, čigar šotori eo se vrstili na bregu planote za pokopališčem. Noč je že skoraj ležala na zemlji, toda še se je v velikih obrisih razločila temna masa mestnih streh, onostran pa Balan in Bazelllea, na travnikih, ki so se razprostirali do grebena gričev, od Remillya do Frenoisa, dočim se je na levi širila črna lisa Garennake-ga gozda. in je na desni blestel široki, bledi trak reke Meuae. Nekaj hipov je gledal Maurice to neizmerno obzorje, ki se je potapljalo v temi. (Dalje prihodnjič) 0 rimskem vinarstvu Ptuj. oktobra.—Ko zadnji topli žarki jesenskega sonca tako čudovite pozlatijo strma haloška (Mibočja, da zažari jo v tisočerih barvah in v svoji rajski krasoti, je hitel tudi Rimljan iz starega Poetovija v avoje vinograde. O vinu in vinogradništvu je razumel vsak Rimljan nekaj. Veie|M>ii*«tnik je poznal naj-lailjše in naj izdatnejše vrste trt, ubogi «uženj, ki je a težavo obdeloval vinograde, imoviti trgovec, ki si je nalmvil najfinejša in najdražja vina. ribič, ki je v olalravskih krčmah zapil avoj Izkupiček, zdravnik, ki je priporočal zdravim in bolnim gotove \riite, potepuhi,ki so izzvali nemire. če jc \ i no p«wilo, da, v m! nkt<|iaj so vredno *|ioštoveU (n cenili Kakhov l*>tan«ki 'dar. Se pre«l prihodom Rimljanov v nate kraje je v ptujaki okolici uspevala trta, *aj je nudila ž* »sms prirod* v»e pogoje aa uspe. Ano vinarstvo. Sicer je Rtmljan večkrat pokušal ovirati pokrajinsko vinogradništvo, da hi si s t^m zagotovil l*»ljšo ceno in večji izvoz jialijaneklh vin. a tudi nikoli ni rad /idel, da bi se v pokrajinah dv ignilo vinarstvo, ftrle slavni in «po«otwil roaar Prvima je \ začetku 3. stoletja po Kri- stu ukinil vse zakone, ki so ovirali vinogradništvo izven Italije, še več, ukazal je svojim boja vajenim vojakom, da so tudi v Pa-nonlji zasadil nove vinograde in požlahtill tamošnje trte. Kot dobri gospodarji ao Rimljani vedeli, da zavial vinski pridelek ne le od izbire trt, ampak tudi od kakovosti tal. od podnebja, vestne obdelave, letine in zatiranja škodljivcev. Danes ne vemo več točno, kod povsod v Halozah so Rimljani imeli vinograde, ker je rigolanje in 2000-letna oi>delava tal morala zabrisati skoraj sleherno sled nekdanjih vinskih kultur. Tem zgovor-nejše ao rimske najdbe v samem Poetoviju in često ao že tudi v Halozah in pri Sv. Vidu zadeli na rimske ostanke. . , Kakšni mk bili takratni rimski nasadi, je težko povedati, vemo l>a, da so jih kakor že dandanea gojili na koleh. kajti U način v naših hladnejših krajih je bi) naj|»ri|travnejši, ker je sonce moglo trto tal vseh strani obsevati. Ljubili ne ob svojih hišah brajde. tako imenovane tiergnle, kar poleg prejšnjega načina tako lepo vidimo na raznih rimakih skulpturah. n. pr.. na mnogih sarkofagih, ki «o jih našli v Poetoviju ali nj«Hr»vi okolici. Rimljani so popolnoma obvladali V ne po«le trfrntve in pri tem uporabljali raa bistvena orarila. ki ao še da ne* v veljavi. Ce bi ae naši predniki držali naukov ¿ta- ~ A ■ rih in jih ne pozabili, bi danea morda imeli še več uspehov v našem vinarstvu. Dozo re los t grozdja so Rimljani določili po barvi koščic. Iztrgali ao tudi posamezne jagode in opazovali, kako oatall Izpolnjujejo nastale vrzeli. Strogo natančni so bili pri določevanju dozorelostl |>o*ameznih vrat grosdja in so že takrat ljubili sortirane nasade. Najzrelejše grotdje so obrali najprej. Kot strokovnjaki so vedeli, da da prvo branje največ mošta, drugo najboljše In tretje najslajše vi-no. Slabše, ne)>opolnoma zrelo ali bolno grozdje so skrbno izločili od ostalega. Stiskali so ga i vodo In napravili kakor z vodo politimi tropinami manj vredno pijačo za služinčad ln sužnje. Sli so včasih pri branju tako daleč, da so grozdje stiskali celo brez stebelc, da bi tako pridobili le čl-aftl grozdni sok. Stiskali so tudi i posušeno grozdje. Včasih so celo čakali, da je slana pobelila vinograde in so potem napravili s takim vinom posebno reklamo. | Zgodilo se Je tudi. da ao ob dobrih letinah zaradi pomanjkanja posod trgali zeta pozno, skoraj bi rekli pozimi v snegu. Kakšno je bik» življenje v ha-loških vinogradih v rimski dobi, nam prav na so r no slika nad dva metra dolg relief iz pohomkega marmorja, ki je bil nekoč vtidan v hajdinski župnijski cerkvi in je adaj v ptujskem mu* ju. V Sidney HHIman (levo! in William S. Knudaen, člana narodne obrambne komiaije. vesekm razpoloženju opazimo Pri večjih posodah 80 u porabi j a-rimsko družino z deco in služin-|li na meato nateg tudi črpalke, čadjo pod brajdo. Vinska trta z Kar se pa tiče oslajanja in raz-listjem in grozdjem obdaja ves nih procedur za "izboljšanje" vi-prizor, ko oče in mati počivata'na, delno po zakonu dovoljenih ob mizi. Otročiček se igra z ma-1 ali prepovedanih, ao se Rimljani terjo in jo hoče okrasiti z venč-kom poljskih cvetlic; starejši, nekoliko večji otrok seže skrivaj po očetovi čaši. Z leve prinašajo ženske na mizo jedila, na desni so pa moški zaposleni s pretaka-njem^vina iz amfor. Pri trgatvi je vladalo veselo, mnogokrat skoraj razposajeno razpoloženje. Celo cesarski dvor ae je a svojim spremstvom često udeležil vinske trgatve. Stiskanje ae je navadno vršilo v posebnih prostorih ali poslopjih, a tudi na dvoriščih, kjer so postavili ogromne stiskalnice najrazličnejših sistemov, da je sladki sok naravnost tekel v potokih. Iz stiakalnice, kjer 80 moški z nogami zmaatili grozdje kakor to vidimo na večjem marmornatem odlomku nekega sarkofaga, vzidanega pri mestnem stolpu v Ptuju, je tekel sok skozi cedila, ki so vlovila stebelca ln jagode, nato pa v veliko zbiralno korito. Delo sta spremljala veseli zvok piščali in živahno petje. Nato so napeljali mošt po ceveh v dolije, kjer je prevrel. Tako veliko posodo iz gline imamo tudi v ptujskem muzeju. Boljše vrate in to, kar se je samo od sebe odcedilo iz stiskalnice, |e prišlo kar v amforena velikanskih stojalih "apotneca" imenovanih. V naših krajih, kjer je zlasti pozimi zelo hladno, so splošno kurili kleti. Kletarstvo in splošno vinarstvo zabeleži iz rimske dobe do današnjih dni le malenkosten napredek in to posebno pri malem vinogradniku. Pretakanje vina iz podolgovatih in visokih amfor se je vršilo s pomočjo steklenih nateg, ki so imele Isto obliko kakor sedanje, n. pr. dolgo stekleno cev, na zgornjem koncu razširjeno kroglo, kakor buče, ki jih še danes uporabljajo naši haloški kmetje. Dve taki stekleni nategi so odkrili na Zgornjem Bregu v Ptuju v kleti neke rimake palače. držali istih načel, kakor mi. Bilo bi na tem mestu preobširno, če bi hoteli omeniti vse recepte, ki so prišli v poštev pri tem postopku. i Kakor smo že prej omenili, je vino prevrelo v velikih glinastih posodah, dolijah, boljše vrate pa v amforah, v naših krajih, kjer imamo krasne hrastove gozdove, tudi v sodih. Leseni sodi so imeli ali kovinaste ali lesene obroče. Od znotraj so jih s smolo prevlekli in jih kotalili sem in tja, kakor to še danes delajo. Ostanke takega soda imamo tudi v ptujskem muzeju, žal da ao celo ohranjene obroče zavrli. V hladnejših krajih so sode pokrili b slamo. Včasih so bile amfo-re opletene s šib jem, kakor naše- pletenke. Tak primer ple-tenke iz gline vidimo v muzeju. Amfore so stale s svojo konico v pesku v kleti. Običajno so bile is gline, redkejše iz stekla. Njih oblika je prav razlfcžna. Večinoma so to velike, visoke, več ali manj trebušnate posode, ki se zožujejo navzdol koničast?. Ptujski muzej ima nekaj lepih komadov. Zamašili so jih z zamaš-ki iz žgane gline, včasih tudi s plutovino, nato pa zalili s smolo. V grobovih so našli celo steklene amfore, v katerih je bilo še vino. Preostaja nam še opis Čaš, vr-čev in steklenic, iz katerih so pili. Njih oblika je bila najrazno-vrstnejša. Zbirke v ptujskem muzeju nam nudijo vpogled v rimsko keramiko in steklarstvo. Najdemo tudi čaše brez podnožja, v obliki sodov, celo oblika današnjih šampanjskih čaš je zastopana le s to razliko, da nimajo podnožka. To pa je imelo tudi svoj gotovi namen. Svojemu prijatelju in gostu je Rim*-ljan kaj rad potianil tako čašo, po današnjem bi rekli VBilikum ali Kume", v roke in hočeš-no-češ si jo moral na njegovo zdrav- je izprazniti, kajti nisi je imel nikamor postaviti. Da ao bile take čaše včaaih prave velike in da jih je moral gost ekaati, ni potrebno pripomniti. Posledice ao bile kaj kmalu vidne. Caše z napisanimi zdravicami na obodu niso redke. Cesto opazimo na njih poleg lepe ornamentike 'zdravice: Aquam parcel Bibe multia annia! Evivas! (Ne mešaj z vodo! Na mnogo leta! Živi!) Celo na olejenkah vidimo amfore in predmete, ki se nanašajo na vinarstvo. Povsod, tudi na nakitu, na apomenikih, sarkofagih in arah je bila trta z liat-yem in grozdjem priljubljen motiv. Ni Čuda, da je L. Velerius posvetil Liberu in Liberi, božanstvoma vina, najlepšo doslej v Poetoviju najdeno aro. Se danes vidimo vsako jesen po trgatvi, kako se pomikajo sladkim sokom težko naloženi vozovi iz Haloz proti Ptuju. Kakor danes, so tudi Rimljani najrajši uporabljali za prevoz vina hrastove sode. Na dravskih valovih so tudi z ladjami prevažali vino. Vse to in še mnogo drugega, kar je v zvezi z rimskim in srednjeveškim vinarstvom tja do današnjega dne, bo kmalu razstavljeno v Vinarskem muzeju v Ptuju. Adaptacijska dela ae bližajo svojemu koncu, manjka še nekaj notranjih del, kakor polaganje poda v veliki razstavni dvorani in ograja na atopnišču. Kljub vsestranski podpori kr. banane uprave, meatne občine in gospodarstvenikov in zaaebnikov, ki ki so z velikim razumevanjem vsestransko podprli nabiralno akcijo za dovršitev in otvoritev Vinarskega muzeja, manjka še vedno nekaj sredstev za zaključ- BOOKS BY FAMOUS AUTHORS By LOUIS ADAMIC My America ..............................................$8.76 From Msny Lands...........7"î...........................s.50 Cradle of Life....................„...................... 2.50 Grandsons ................................................ 2.50 % Dynamit».................................................2.00 Yorney's Justice ..,....,.................................. .50 Amerir-n Outpost Bra» CWk ..... Cry for Justieo... Goslings ........ Junci« .......... Jimmie Higfflns ,. King Coal ....... Hundred Percent Money Changers . Mammonart ...... Mountain City ., By UPTON SINCLAIR 2.00 1.00 1.60 1.50 1.50 1.50 l.tS 1.00 1.26 • ■»..................,...,,,,,,,,,,.,,, 2.00 . - - .....*.........................i......2.00 9" ......••........................................2.00 Profit, of Rot if ion......................................... M The Wet Parade..........................................7S They Call Me Carpenter....................................... OTHER BOOKS AIT of Parliamentanr U»...„.......w M America s Rfay Out fNormsn Thomas)..................... 2.00 iWbe < David Rar.n*r).............................................7| Knaltah-Sl^ne Reader (Dr. P. J. Ken,).......! ] 1 2.00 Karl Mara (W- L^hnsaht). ............................. .SO Manuel far Socialist Speakers.............................. u Worker. In American Hi.tory (James Oneal)................ j* Trinity of Plunder (Autfu.t (Maesaena)............................M KvoIutionafProperty......................................... Ancient Society (Uwü H. M«e«a.)......................... ,.„ ntr. - - - m ---- ORDER PROM V * PROLETAREC HMHO.LAWNDAI.BAVS. . . CHICAGO BX. oiobu (juujuje veuKo zanimanji inozemstva v atrokovnem ti«W n. pr. v nemškem, alovaákem na dela in opremo nove znanrtJ ne ustanove. Zato ae obračt sej ako društvo na vae krog« ¿j spodarstvenike in zaeebnik* t podpro po avoj i moči izgradit», novega Vinarskega muzeja^* nega te vrate v naši državj i„Ti govzhodni Evropi, ki bo vsej 2 ši domovini v pono«, kar ^ zlasti potrjuje veliko zani ovnem slovaškem « drugem, ki prav toplo pozdrtJ lja novo ustanovljeni muzej | —A. S. Sposobna žena Gospa Piškurjeva je pa sposobna ženska in ravno be kako njen mož zelo ener na. Goapod Piškur je zelo sen nanjo: "Le pomisli," pravi svojem prijatelju Ciku, "dopoldne del» moja žena v piaarni, zvečer U blagajničarka v nekem kinu, d polnoči pa igra klavir v nekd baru." "Da, da, tudi to si je dobri uredila. Vaako popoldne spil neki izložbi kot živa reklama a apalne srajce in spalne vre&? Več ko moderni aHkar Mlada dama je na nekem trni niku naletela na mladega slikaj ja, ki je aedei pred avojim ph nom, na katerem pa ni bilo ¿e i česar razločiti. Dejala je: "Kaj pa Slikate, mojster, smem\ vprašati ?" i * "Kofco, kt smuka travo." "Kje je pa naslikana travah "Vso je koza pojedla." ; J "Pa niti koze ne vidim . .>1 "Ali mislite, gospodična, da bi koza ostala na oakubenem trav niku?" TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt tpadajoca dela Tiska vabila za veselice ln shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TI8KARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarna Csaa smerne, anijsko delo prve vrst* v_4 I Pilite po informseljs na naslov; S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 Tam sa doba na žstjo tod! vife ustmatis pojasnila CHICAGO, ILL. — NAROClTE Si DNEVNIK PROSVETO Pa sklapu 11. radaa koaveodje aa lahke aareü aa Rst PtmtiU fc prlitoja edaa, dva, tri, *M al pal llaaev la me drniiaa k sal asrat-ainL Uat PraavaU ataaa aa vae *mk+ sa Raaaall aaBsai IMS «* — laim aaraéalaa. Kar 9a Raal la plalal« pri asea»sata |lJt a* tadalk. aa lia te prifttsja k aar^alai. TtraJ aadaj rt vanfca. raH. * la Uat pradrac «s élaae SWPJ. Uat Praavata Ja va«a lastates ta ■otava |e v vsakl drailal aakdo, M M rad Rtal Rat vaak daa. Pojaaaila:—VselsJ kakor httro katari tah ¿lsnov preneha blti ¿Iss SNPJ, aU 6s ss preaeli pro« od druiine la bo mahtaval aam svoj IW tsdntk, boda moral tiati éUn is dotUne drulins, ki ja «ako skupse naroéens aa dnavulk Prosveto, to takoj nasnanlti ttpravnMtva lUts. Ib obonsm doplaéati dotíéno vsoto listo Pros vota. Ako Uga as stori, tadaj mora «pravniitvo sniftati datum sa to vsoto naroénlku. Coas Usta Praavata |«t . Za Zdraft. driava la Kaaada HH Za Cícera la CUsaga |e..,.*M 1 RidÉ la.....«•■••.,, 4JI 1 tadalk la....• ......• 626 2 tadalka la..•••••••... U| 2 tadalk a la.......5.16 2 tadalka la............ 2.46 2 tadalka ta.i...,....... 6 tadalka la............ LN 6 tadalk» la..,,......... 2.W 5 taMksr ta......••••• aK 6 tadalkav ta............ Ra Bvpape Ja........... .RjM Ispatalta apodaji kapan. priloftlta petrehde veata donarla U Moacf Order v plana ta si aaraüta Praavata, Hat. M |a vaAa laatataa. PRORVRTA. SNPJ. 2667 Sa. La «adate A va. Chlcaca. 111. v • " PHIaáeaa paAII)aai aaralalna sa Nst frsmte voata .......... I) fias..•*•..•«•••..•••.•(•••.•...,..,..draMra R».•••.«•• Raaieo ....••••••....,.........•..«•..»*•.«.•••*..••»••••••**' Vatavlto tadalk ta «a prtpiSHe k maR aaratatal «i slsd»Hh flaao* ma|o draftiaot I). c.......................dra6tvs .......... * • .........................................Ct. diadtea IL....•••• l)...i...M....i..,,t.t,,,l,,,„,,,,l,,,,,,¿L dradtvs 6L.•»••••• 9).........................................a draitva .......... ............................. Dr6ava.. Nao I « . '. « ••••«••'