SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. PoBamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (imerate) vsprejema npravnifitvo in ekspedlclja v ,.Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. V Ljubljani, v petek 5. julija 1895. Letnik XXIII Celje in Poljaki. Poslanec Steinwender je nedavno opozarjal v državnem zboru sadanjo vlado, da umakne iz sedanjega proračuna točko o slovensko - nemški celjski gimnaziji. Proti tej neopravičeni zahtevi piše »Czas", glasilo poljskega kluba, v dopisu z Dunaja, katerega je gotovo »Czasu" poslal kak poljski poslanec, tako-le: »Poslanec Steinwender je najbrže pozabil, da je njegova zahteva neizvedljiva. Sedanja vlada je namreč izjavila, da hoče pred vsem rešiti proračun za leto 1895, ki je zbornici že predložen in o katerem so se razni odseki že posvetovali. Ko bi vlada iz tega proračuna odstranila kako točko, in sicer tako, ki si je pridobila neko načelno politično važnost, izgubila bi značaj, katerega je vsprejela v svojem nastopnem govoru. Tedaj bi namreč ne stala več nad strankami, ampak bi se skazala nasprotno gotovim strankam. Tega ne bode in ne more storiti sedanja vlada. Prepustila bo zbornici točko o Celju, da svobodno sklepa o njej ter si hoče s tem zavarovati popolno nepristranost. V nemških krogih še vedno vlada prazna nada, da bode morebiti pri glasovanju o celjski točki toliko poslancev odsotnih, da bode propadla s pomočjo levice in nemških nacijo-nalcev. Vendar rekel sem, da je to prazna nada, kajti prav nič ne smemo dvomiti, da bodo one stranke, ki so v proračunskem odseku glasovale za to točko, polnoštevilno zbrane tudi v zbornici pri tem glasovanju ter bodo vsprejele omenjeno točko." Tako »Czas". Reči moramo, da se v tem vprašanju jako korektno vedejo Poljaki. Te razmere so bile znane tudi Plenerju. Vedel je, da odločilni krogi žel6, naj se ta drobtina jednakopravnost! da Slovencem, ker s tem se nobenemu drugemu narodu ne dela krivica. Zato pač nič ne bo pomagalo, ako štajerski grof Wurmbrand, ki je kot minister bil z drugimi svojimi tovariši v kabinetu solidaren za dovolitev te proračunske točke, sedaj kot poslanec nastopi v državni zbornici ter kot neokretno orodje nemške krivičnosti govori proti proračunski točki za slovensko-nemško gimnazijo v Celju. S tem si štajerski nekdanji glavar in prihodnji in spe gotovo ne bo pridobil simpatij Slovencev, a tudi pošteni Nemci odločno obsojajo tako postopanje. Gotovo je več značajnosti pokazal Plener, ki se je pravočasno in častno umaknil, kakor grof Wurmbrand, ki se hoče sedaj osmešiti s svojo — nedoslednostjo. Državni zbor. Na Dunaju, 2. julija. Pri današnji seji se je končalo splošno posvetovanje o državnem proračunu in z veliko večino se je potem pričela podrobna razprava. Prvi govornik dr. B e e r ugovarja knezu Liech-tensteinu, češ da ni deloval samo knez VVindisch-graetz za volilno preosnovo in da so vsi ostali ministri in ostale stranke se zadovoljile s kratkim rekom „non possumus". Res je, pravi govornik dalje, da je bil knez Windischgraetz pripravljen delovati na programu za volilno preosnovo, toda ta je bil jako pomankljivo izdelan. Največ zaslug si je pridobil pri volilni preosnovi grof Hohenwart, ki je res delal do skrajnih mej. Da pa glede na svoje konservativno stališče ni mogel dalje iti, nego mu je predpisovalo njegovo prepričanje, tega vender ne smemo grajati. V svojem in v imenu svoje stranke pa izjavljam, da smo popolno pripravljeni, nadalje delati na volilni preosnovi ter se vedno tega oklepati, kar je izrekla naša stranka v odseku in tukaj v zbornici. Dalje moram z vso odločnostjo zavrniti predbacivanje, da naša stranka nima smisla za kulturne potrebe različnih narodov in za njihove narodne zahteve glede šole in poduka. Jaz za svojo osebo sem vedno deloval za interese slovenskih šol, sploh za šole naših nasprotnikov v Galiciji, na Češkem in Moravskem. Da pa v svojo žalost ne morem glasovati za celjsko točko, se zgodi to le vsled tega, ker moram ustreči željam in zahtevam onih, ki so me poslali sem, in da, akoravno se trdi, da je to vprašanje malenkostno, je vendar vsi avstrijski Nemci kot srčno potrebo občutijo. Našega političnega stališča v prihodnjosti ne morem še sedaj odkriti, le toliko lahko rečem, da želimo in upamo, da bodemo imeli pri prihodnjem zasedanju vlado, ki bo popolnoma poznala svoj smoter in namen. Naš namen bodi v prihodnjem zasedanju, da bolj složno in vstrajno delujemo u mislijo in jedinostjo za veliko Avstrijo. (Živahna pohvala.) Na to sledi cela vrsta stvarnih popravkov. Posl. \V a s s i 1 k o napade najprej posl. Stein-vvendra češ da je izjavil njegove trditve za neresnične. Da je to resnično, kar je trdil govornik, dokazuje ta okolnost, ker se je prostovoljno razpustilo akademično društvo „Rhaetia" že pred cesarjevim prihodom v Gradec in se je potem zopet ustanovilo z istimi člani in pod istimi pogoji. On pozna dobro razmere graškega vseučilišča. Posl. Steinwender zavrača napade pred-govornika ter pravi mej drugim, da se društvo LISTEK Na praznik sv. Cirila in Metoda. Spisal Cirilijev. Dve svetli zvezdi blišeite Na nebu nam Slovanom: Oj sveti Ciril in Metod! Na nebu nain Slovanom. Zopet si tu, ti blagoslovljeni dan, katerega je veliki Leon XIII. izbral za godovni dan našima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Bodi mi zato pozdravljen iz globočine srca, ti znameniti dan, dan neizmernega veselja za vse katoliške Slovane ! God svoj praznujeta danes moža — svetnika, apostola in blagovestnika, ki sta veliki slovanski rod pripeljala v naročje jedino vzveličavne sv. cerkve Kristusove, ki sta mu prinesla pravo krščansko omiko, ki sta slovanski jezik vpeljala pri božji službi iu ga tako posvetila, ki sta nam sploh storila toliko, da ju na večne čase imenujemo svoja največja dobrotnika. Vsakdo se veseli svojega godu. veselimo se ga i mi Slovenci, vsaj obhajamo zajedno s praznikom Ciril - Metodovim tudi praznik svojega lastnega pre-rojenja iz neolikanega, poganskega naroda v narod prosvetljen in olikan v smislu krščanstva. Pa godovnjaki se ne veseli samo, nego tudi premišljujejo vzvišene kreposti svojih svetih zaščitnikov, se za nje navdušujejo in je posnemajo. Sto- J S 7 4S rimo to tudi mi Slovenci ob svojem in svojih zaščitnikov veselem godu. Življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda nam podaja toliko krasnih vzgledov in naukov za naše versko in narodno življenje, kakor malokaterega drugega svetnika. Ljubezen do vere in do Boga, ljubezen do naroda odsvita iz vsakega njunega dejanja. Njuna ljubezen do Boga in do slovanske domovine se ni kazala le v praznih besedah, kakor se rado dandanes dogaja, o ne, sv. brata sta ljubila dejauski požrtvovalno. Želeti to ni težka stvar, Storiti to velja — Ne bodi v ustih čuvstvo nam, A bodi v d n u srca. In ta njuna požrtvovalna ljubezen do slovanskega rodu je rodila prelepe, trajne sadove, ki jih še dandanes uživamo. Se dandanes ljubimo in slavimo trojedinega Boga in skrbimo za svojo časno in večno srečo, kakor sta nas učila pred tisoč leti sveta brata. Vse to je sad njune molitve, njunega dela. Požrtvovalna ljubezen do naroda pa le tedaj rodi trajne sadove, ako izvira iz večnolepe božje ljubezni, ako izhaja iz trdnega verskega prepričanja, ako ji je spremljevalka iskrena molitev. Da, vera je podlaga, ki se jedina nikdar ne poruši, ne omaja. Duševna stavba, zidana na verski podlagi, preživi vse čase in viharje, zaman je vsak napad na njo, in naj bi še tako mogočno pljuskali ob njo sovražni valovi, ona se ne nagne, ne pade, nego stoji trdneje kot najtrdnejša skala sredi razburjenega morja. Vera je, kakor pravi veliki škof Strossmayer, večni izvor vsaki luči, vsake prave svobode, vsake moči, vstrajne zmage. Naj ima narod vse, kar skriva v sebi svet, pa naj nima svete vere, je izgubljen, je posvečen smrti in propasti; pa naj nima narod ničesar, ali če je znal v srcu in duši svoji ohraniti nepokvarjen in neoslabljen dar svete vere, pa naj so ga protivniki mrtvim in zakopanim proglasili, prišel bode gotovo dan, ki bode on vstal in se vrnil v novo slavno življenje. In to vero sta nam prinesla sveta brata, to vero sta nam zapustila vcepljeno v srca naših pradedov, katerim sta tako prisrčno klicala za slovo: »Ladje Petrove ne popustite, Vsaj jo vodi varno sam Gospod! V burji mu v naročaj pohitite, Migne — in oteti ste nezgod. Njega volji ves mir pokori se, Dvigne roko — morje vpokoji se, In valovje jezno obmolči, Zvezda mira ladji zablisei". Tako nam kličeta tudi danes iz nadzvezdnih višin po več kot tisoč letih, dobro vedoč, da nam je le vera v Boga bila v vseh stiskah in nezgodah jedina zvezda rešiteljica in nam je še dandanes. In če bi se danes odtujili sv. veri, bil bi neizogiben naš propad, postali bi žrtva nenasitenega tujstva. Zato pa le vedno izvršujmo svoja dela na tej podlagi, na kateri sloni obstanek našega malega in sicer slabega slovenskega naroda. (Konec sledi.) / »Rhaetia" ni vnovič ustanovilo pod imenom »Bhaeto-germania", ker poslednje društvo že nad tri leta obstoji. Dalje navaja vzroke, vsled katerih se ni smela vdeleževati »Čarobna" cesarske slavnosti. Poročevalec Szczepanovski pravi, da ne kateri stranki bi v sedanjem položaju bolj na srce govoril. Nasproti izjavam, da je za sedanje stališče Avstrije najbolj primerno uradniško ministerstvo, pripomni poročevalec, da on kot zastopnik ljudstva, katero je navajeno že več stoletij na politično prostost, nikakor ne more misliti, da bi se moglo smatrati uradniško ministerstvo za ideal. Nato ugovarja izjavam posl. Wassilkota, češ da so te navidezno vsem ugajale, v resnici pa večina strank ni zadovoljna ž njimi. Nato se preide v podrobno razpravo o budgetu in se obravnava v prvi vrsti prvo in drugo poglavje. Posl. Kraus izraža željo, da bi se pomnožile ure za obiskovanje dvornih muzejev, da se naprav-ljajo klasične gledališčne predstave za delavce in napravijo ljudske knjižnice. Poslanec Palffy odobrava in zagovarja predlog predgovornikov. Pri glasovanju se sprejmeta poglavja I. in II. ter se prične posvetovanje o III. poglavju. Poslanec Polzhofer graja sedanjo razdelitev časa v poslanski zbornici, ker je opoludne navadno zbornica prazna in so vsi zborovalci v gostilnah. Seja naj bi trajala od 10. do 2. ure. Dalje graja, da se izda vsako leto 6000 gld. za vzdrževanje zbornične restavracije in predlaga, da se črta ta svota. Poslanec dr. Beer priporoča vladi, da se ozira na resolucijo, ki se je sklenila v budgetnem odseku gled6 podržavljenja državnozborskega stenografičnega urada. Prejšnji notranji minister je izjavil, da je pripravljen ugodno rešiti to zadevo, in vendar se še ob letu nič ni storilo. Poslanec dr. Lueger najprej predlaga, da se črta svota 130.000 gld., ki je namenjena za novo poslopje avstrijske delegacije v Budimpešti. Govornik govori nadalje za zboljšanje služabniških plač v poslanski in gospodski zbornici. Slednjič omenja sostave parlamenta, vzlasti z ozirom na Dunaj. Notranje dunajsko mesto ima le 60.000 prebivalcev in voli štiri poslance, mej tem ko ima Hernals 250.000 prebivalcev in voli samo jednega poslanca. Poslanec M e n ger oporeka antisemitom, češ, da ti zavirajo davčno preosnovo in da delujejo bolj v korist kapitalistov, kakor pa nižjih stanov. Po njegovih mislih so jedino antisemitje krivi, da ni dovršena davčna preosnova in da se godč krivice mesto pravic. Poslanec Scheicher zavrača izjave poslanca Mengerja ter poudarja, da njegova stranka nikakor ne misli škodovati nižjemu stanu in da so to le prazni izgovori, ki imajo namen zagovarjati židovske kapitaliste, za katere se Menger in njegovi tovariši vedno potegujejo. Poglavja »državni zbor" in »državno sodišče" se sprejmeta nespremenjena. Pri poglavju „ministerski svet" govori poslanec Gessmann za vrejevanje plač državnih uradnikov. Poslanec Fuchs zahteva, da se ustanovi tretji senat pri najvišjem sodišču. Poslanec Šil govori nekaj časa češki in predlaga potem v nemškem jeziku konec seje. Ko sta še govorila predsednik in posl. Sokol, se je na to zaključila debata. Predsednik na to prebere dopis poslanca Ple-nerja, ki naznanja, da odloži mandat. Poslanec P o s c h in tovariši stavijo nujni predlog gledč državne podpore za one občine v političnem okraju Bruck n. M., ki so bile poškodovane vsled toče. Predlog se je izročil budgetnemu odseku. Poslanec Salvadori in tovariši stavijo predlog, da se kolikor možno naglo predloži načrt zakona, ki bi določeval pokojnino nastavljenih dušnih pastirjev od 300 do 450 gld. z ozirom na službeni čas. Poslanec Schamanek in tovariši interpelu-jejo domobrambovskega ministra radi vojaških vaj v vročem letnem času, ki provzročajo mnogo boleznij. Na to se posvetovanje zaključi; prihodnja seja v sredo 3. julija. Z Dunaja, 3. julija. Mladočeški poslanec dr. Vaša t y si je zopet privoščil cesarskega namestnika na Češkem ter bi od predsednika poklican k redu, ker je grofa Thuna imenoval »prototip nezakonitosti". Pri naslovu »dispozicijski zaklad" se prvi oglasi posl. Pernerstorfer, trdeč, da v Avstriji vlada irotekcija in da aristokrat sega po najvišjih službah, ie le zna pravilno pisati. Ker je politično ministerstvo v sedanjih razmerah vedno odvisno od svojih strank, zato je želeti, da uradniško ministerstvo do-žene volilno reformo. Konečno se pritožuje, da drž. )ravdništvo prestrogo konfiskuje socijalistiške liste. Poslanec Hofmann-Wellenhot zavrača >osl. Wassilko zaradi nove afere na graškem vseuči-išču ter izjavlja konečno, da bodo nemški nacijonalci glasovali proti dispozicijskemu zakladu, ker je ta postavka nepotrebna, neopravičena in nemoralna. Poslanec dr. Gregorec govori o političnem stališču Jugoslovanov. Ti so nasprotniki trodržavne zveze in dualizma. Ako se doseže sprava med Čehi in Nemci, bode se morala uresničiti tudi sprava med Jugoslovani, Nemci in Italijani. To bi bilo naj-epše darilo avstrijskih narodov cesarju ob njegovi >etdesetletnici. Poslanec dr. Scheicher govori proti dispozicijskemu zakladu, dr. Vašaty izraža željo, da bi češki kralj vsaj nekaj časa v letu bival na Hradčimu in da bi se presvetli cesar dal kronati za češkega kralja. Postavka za dispozicijski zaklad je bila vsprejeta proti glasovom nemških nacijonalcev, antisemitov in Mladočehov. Pri poglavju, skupne zadeve" izjavlja dr. Lueger, da hoče govoriti o tem vprašanju po vzgledu židovskih Ma-žarov v ogerski zbornici. Vnanji minister se mora otresti vpliva židovskih Mažarov, ker škodi vplivu in veljavi države, posebno na Balkanu. Mažari tudi ovirajo prijateljske razmere z Rusijo. Da imajo Mažari preveč vpliva v unanjih zadevah, dokazuje odstop grofa Kalnokyja vsled Agli-ardijeve afere. Pri konzulatih imajo židje veljavno besedo. Poljedelski stan preveč trpi vsled vojaških bremen, posebno ker mora Avstrija razmerno preveč plačevati za skupno armado. Največji prijatelj dualizma mora biti proti sedanji razdelitvi skupnih troškov med obema državnima polovicama. Avstrijski rodoljubi morajo biti proti dualizmu. Sedanji dua-lizem ni prosti dogovor, temveč premirje, ki je bilo v sili dogovorjeno pe pruski vojski. Dualizem je nastal vsled veleizdaje Mažarov 1. 1866 po tujcu, ki ni poznal avstrijskih razmer, in vsled vladoželjnosti nemškoliberalne stranke, ki je za vsako ceno skušala v Avstriji dobiti nadvlado. Tako smo postali helotje židovskih Mažarov. Tudi v gospodarskem oziru Ogri škodijo Avstriji. Več tednov so Ogri molčali o prašičji kugi, da so jo zanesli v Avstrijo, in vlada ni imela poguma nastopiti proti Ogrom. Konečno nasvetuje resolucijo: »Vlada se poživlja, da se odločno ustavlja nasilstvu ogerske vlade na vseh poljih političnega in gospodarskega življenja in brani koristi tostranske državne polovice nasproti Ogerski. (Živahna pohvala.) Posl. Ftirnkranz govori o prevelikih troških za armado in proti trgovski zvezi z Ogersko. Posl. P u r g h a r t opisuje gospodarsko škodo Avstrije s strani Ogerske iu zatiranje nemažarskih narodov. Voditelj vlade, grof Kielmansegg, obžaluje ostre besede Luegerjeve nasproti Ogrom. Vlada mora vzdrževati dobre razmere z Ogersko, ob jednem pa bode odločno zastopala avstrijske koristi nasproti ogerski državni polovici. S tem je bila razprava pretrgana. Politični pregled. V Lj u bi j a n i, 5. julija. Poljaki odpirajo Mladočehom oči. Poljski listi poživljajo Mladočehe, naj z ozirom na novi položaj v državnem zboru spremene svojo dosedanjo taktiko ter prenehajo s svojo načelno opozicijo. V tem smislu piše »Gazeta Narodowa" : Ako je bil kedaj kak trenotek ugoden zato, da se obnovi stara desnica, to je gotovo sedanji. Samo treba je, da Mladočehi spremene svojo parlamentarno taktiko ter da pri njih prevlada politična razumnost. Zadnja izjava dr. Kaizlova pa nas napolnjuje z bojaznijo, da mladočeški poslanci namenoma oči zapirajo nasproti sedanjim političnim razmeram, ker bi sicer ne mogli trditve vzdržavati, da se ni ničesar zgodilo, kar bi jih nagibalo predrugačiti svoje dosedanje ravnanje. Take izjave pač dokazujejo politično zaslepljenost. Ni lahko povedati, ali bo prihodnja sestava kabineta kaj vplivala na Mladočehe in )ih nagnila spremeniti svojo taktiko. Jasno in brez dvoma pa je, da se- t danji trenutek ponuja Mladočehom priliko rešiti se svojega sedanjega položaja, ki se gotovo ne more koristen imenovati za češki narod. Dunajske mestne volitve. Volilne zapisnike imajo že skoraj brez izjeme vsi volilci v rokah. Pritožbe proti njim se vsprejemajo od 10. do 17. julija. Dau volitvam še ni določen, a gotovo bodo koncem avgusta že končane. Liberalci se vedno bolj koljejo mej seboj. Dr. Hackenberg in Lederer sta nekoliko nasprotna dr. Grtiblu in dr. Richterju. Skoraj na vsakem liberalnem shodu se pristaši raznih voditeljev skregajo. Jcdni namreč še vedno zagovarjajo misel, naj se osnuje neka srednja stranka, ki bo tudi iz nasprotnega tabora si pridobila nekaj glasov. Dr. Hackenberg je pri nekem shodu dne 3. t. m. povedal to zanimivost, da se jih je izmej liberalcev v mestnem zboru že 29 oglasilo za srednjo stranko in da bi se bila ta tudi gotovo ustanovila, če ne bi bil mej tem razpuščeu mestni zbor. Poljedelski odsek je sklenil v svoji seji dne 3. t. m. po poročilu poslanca dr. Marcheta predlagati v zbornici, naj se izbere stalen odsek 18 članov, ki naj izdela vse potrebno, da se more sklicati ob svojem času poljedelska enketa. Imenovani odsek bi tudi vodil enketo. Za poročevalca temu predlogu je izbral odsek dr. Marcheta. Gališki deželni odbor naroča v posebni okrožnici okrajnim zastopom, naj mu odslej vedno poročajo o gospodarskem življenju: o setvi, o letini, o vremenskih nezgodah, da v potrebnih slučajih deželni odbor ali sam pomaga ali vsaj kakor si že bodi preskrbi kako podporo. V svoji okrožnici omenja odbor, da spozna za potrebno po-vspeševati kmečki stan. Prav bi bilo, da bi tudi po druzih deželah najvišje avtonomne oblasti, kolikor je v njihovi moči, preskrbele kaj za ta stan. Ze to, da bi dobivala redna poročila o poljedelskih razmerah, bi bilo mnogo vredno. F Srbiji so odstopili ministri. Zavoljo posojila so se jele stranke rušiti in vsled tega je dn4 3. t. m. Kristič kralju oddal odstopno pismo, podpisano od vseh ministrov. Kralj mu je odgovoril, da se odloči drugi dan. Kakor se čuje, bi kralj imel najrajše koalicijsko ministerstvo napredne in radikalne stranke s Simicem na čelu, kateremu je že tudi naročil, da sostavi tak kabinet. Simič se je že par dnij sem zaupno posvetoval z radikalnimi voditelji. — V soboto se snide skupščina, pri kateri se bo volil nov predsednik. Prejšnji prof. Nikolajevih ne mara več vsprejeti tega posla. Mej kandidati se imenujeta podpredsednik Pavlovič in naprednjak Štef. Novakovič. Do sobote mora biti na vsak način rešena kriza. Posvetovanja nemških škofov se prično dne 20. avgusta v Fuldi. Trajala bodo do 23. avg. O predmetu njihovega posvetovanja ni nič gotovega znano. Mitovsha slavnost. V Mitovi se je slavilo te dni stoletno združenje Kurskega z Ruskim. Te slavnosti so se udeležili tudi nemški plemiči. Nemški listi po celem svetu so bili polni opisov, kako hudo se godi ubogim Nemcem na Kurskem, kako jih zatira vlada itd. In sedaj proslavljajo nemški plemiči združenje njihove domovine z Rusijo. Ali so bili prejšnji javkajoči popisi neresnični in izmišljeni, ali pa so kurski nemški veljaki brezznačajni. Kdo v3? Angleško ministerstvo Salisbury šteje 19 članov in hoče v kratkem razpustiti parlament ter razpisati nove volitve. Bivši ministerski predsednik lord Rosebery je na nekem shodu že napovedal, boj novi vladi ter gorenji zbornici, kateri treba omejiti oblast, da se izvrše potrebne reforme. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. julija. (V pojasnilo.) Včerajšnji »Narod" vpraša vredništvo »Slovenca": »Mislite li, da ne vemo, da ste jednega vaših definitivno nastavljenih agitatorjev na vaše troške iz Ljubljane poslali na dan shoda v Stari Trg in čemu ste ga tje poslali?" — Na to odgovorimo, da vredništvo »Slovenčevo" ni nikogar ne poslalo in ne plačalo za pot v Stari Trg na dan shoda, nasproti pa je res, da je vrednik „Sloven-čev" na poziv naših somišljenikov v Starem Trgu, naj pridejo govorniki iz Ljubljane na shod v Stari Trg, odgovoril, da se mu to ne zdi umestno. (Gozdarska uprava kranjskega verskega zaklada.) Poljedelsko ministerstvo objavlja, da je z Najvišjim odlokom z dne 19. junija kupilo od kranjske industrijske družbe gozdovje v radovljiškem po- litičnem okraju okoli 45.400 oralov za kranjski verski zaklad ter da je prevzelo to posestvo s 1. julijem t. 1. — Začasno bode oskrboval to gospodarstvo gozdarski urad industrijske družbe v Javorniku kot „upravni urad gozdov kranjskega verskega zaklada" ter bo neposredno podrejen poljedelskemu mini-sterstvu. (Za krajnega šolskega nadzornika v Škofji Loki) je imenoval okrajni šolski svet v Kranju go-spoda Franca Mikuš-a, okrajnega sodnika v Škofji Loki. (Iz Gorice.) Dne 3. t. m. ob 1. uri popoludne je mirno v Gospodu zaspal č. g. Simon G a b r -š č e k, vikar v Standrežu, previden s svetimi zakramenti, ves udan v voljo božjo. Pokojni gospod je bil rojen na Libušini 13. oktobra 1836, v maš-n'ka je bil posvečen 31. marca 1867. Bil je uzoren duhovnik, vesten in posebno točen, vsem priljubljen, vnet za teptani slovenski rod, navdušen in prepričan izpovedovatelj načel I. kat. shoda in požrtvovalen podpiratelj krščanskih zavodov. R. I. P. (Grozna nesreča.) Z Dobrove, 4. t. m. Mili Bog, kam bo prišlo. Vsi elementi so se letos zaprisegli zoper nas in delo naših rok. Danes 4. t. m. je začelo ua Švici pri Dobrovi ob enajsti uri dopoldne goreti; in ogenj se je s tako silo širil in tako naglo, da je bilo v četrt ure do 30 poslopij v groznem plamenu. Malo je pomagalo, da so bile nekatere strehe z opeko krite, grozni element je lizal in uničil, kar je dosegel. Ljudje so v grozni zmešnjavi otemali in reševali, kar je bilo rešiti, ali kako, ko jih je bilo premalo pri domu in predno so nekateri dospeli, ui bilo več moči blizo. Nekaterim krepkim možem, ki so prišli na pomoč, se je potem le posrečilo, da so obvarovali še druga sosednja poslopja, ki so se že unemala. Pa tudi to bi jim ne bilo moči, da ni grozni vihar, ki je na licu mesta vsled grozne vročine nastal, od ostalih poslopij proč puhal. Škodo cenijo v prvi naglici skušeni možje približno do 35 tisoč. Pa vse to naj bi nas zadelo, če tudi je 1 kobilica, 9 goved in S prešičev zgorelo, samo, da ne bi bil zgubil v groznem plamenu svojega mladega življenja vrli in dobri mladenič 27 letni Franc Hudnik. Ubožec je bil pred sosedovo hišo, ko je zagledal, da gori hlev. Hoteč izgnati govedo, šel je s tovarišem v hlev. Pa brž se je jelo tramovje rušiti. Poslednji je grozno nevarnost opazil, bežal ven ter opominjal tudi nesrečnega Franceta, naj beži; in bežal je, a pod kapom se je vsula streha nanj, kjer je nesrečnik tako žalostno končal; truplo ni niti več človeku podobno. Cez poldrugo uro so prišli nam vrli Polhograjski ognjegasci se svojo brizgalno na pomoč, katerim bodi izrečena tem potem najlepša zahvala in priznanje. Iu še so imeli veliko posla tolažiti ogenj, ki je še razsajal vzlasti na večjih skladiščih; seno, ki so je ljudje od vse prve košnje lepo posušeno spravili, iu na, za ogenj I Ubogo ljudstvo I Sedaj nima strehe zase ni za oteto žival. To je še dobro da imamo tako gorke in vroče dneve, da jim bo vsaj na prostem možno bivati. Kako je ogenj nastal, nikdo ne ve. Goreti je jel najprvo Janez Rozmanov, domače „Pleškov" hlev. Zgorelo je dvanajst hiš: Pltškova, Anžonova, Marečnikova, Grabčeva, Lončarjeva, Hud-nikova, Prekova. Ferjanova, Marinkova, Maličeva, Štumfceva, Bizjakova in vsa njihova gospodarska poslopja in troje gospodarskih poslopij „Dolinarjevih", hiša se je z velikim naporom otela. Posestniki so večinoma vsi zavarovani, ali kaj za veliko manjše svote, kot jim je nesrečni plamen škode učinil. Priporočamo uboge nesrečnike blagim dobrotnikom in prosimo zanje tem potom milih darov, da se jim grozna beda vsaj nekoliko in začetkoma olajša. Bog nas čuvaj in sveti Florijan pred jednakimi nesre čami in šibami, ki nas letošnje leto zaporedoma obiskujejo !> (S Koroškega), dne 3. jul.: Nemško nacijonalno društvo je imelo dnč 23. jnn. shod pri sv. Valburgi. Dr. Lemiš in posl. Cernik sta jeden hujši kakor drugi zabavljala na ..klerikalce". Zlasti se je prvi pritoževal, da duhovniki ob nedeljah romajo od sela do sela, tam agitujejo a doma ..zanemarjajo" (??) svoje duhovniške posle. Ali se je pri teh besedah prijel navzoči župnik, znani baron Cuko- di Cucagna za nos, — poročila ne povedo. Imel je ta gospod baron tudi dolg in visok govor o krošnjarski postavi. Tak Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurzuem listu zaznamovanih menic in vrednostij tema se pač prilega političnemu krošnjarju, ki krošnjari po Koroškem s »svojim" zmedenim in ponarejenim nemškim nacijonalizmom. Ali se mu ta „gšeft" tudi izplača, o tem — molči zgodovina I (Koroške novice.) Blizu Poreč ob vrbskem jezeru se je vdrla dne 1. jul. v jutro velika skala (150 kub. met.) na železnično progo. Potniki so mo rali prestopiti in vlaki so imeli večurno zamudo.— Mestni očetje beljaški izvolili so svojega župana Fr. Scholza ob petdesetletnici njegovega rojstva častnim članom. — Po Koroškem je že več časa huda suša. Polj ki pridelki zbog tega hudo trpe in bati se je zelo slabe letine, če se nas Bog ne usmili ter pošlje blagodejnega dežja, katerega prosi ljudstvo v posebnih procesijah. V Celovcu imeli so dne 2. julija vročino 33°, t. j. hujšo kakor v Neaplju (29°), in v Rimu (31°). (Letošnje primicije novomašnikov krške škofije) I. g. Florijan K r a m e r, dne 4. vel. srpana v Ško-fičah, pridigar preč. g. Bal. Primožič, župnik v Skofičah. 2. g. Ferd. M a Iga j, dne 28. malega srpana v Prevarah. 3. g. Josip Piki, dne 28. mal. srpana v Celju na Štajerskem. 4. in 5. gg. Bal. Šittelkopf in Bal. We is s, dne 28. milega srpana v Kapli pri Dravi, pridigar preč. g. Čemer župnik na Zihpoljah. 6. gosp. Jurij T r u n k , dne 28. mal. srpana v Blačah, pridigar preč g. Franc T r e i b e r , kan. in župnik v St. Rupertu pri Ve-likovcu. 7. g. Franc T u 11, dne 28. mal. srpana Maria Hilf pri Kotrčah, prid. preč. g. P. F r a n z S. I. 8. g. 1. U n t e r 1 u g g a u e r, dne 28. malega srpana v Liesingu, pridigar preč. g. M a z a n e c , provizor v Komatu. (Umrla) je v nedeljo č. sestra Ambrozija Svetlin, vrla učiteljica v zavodu šolskih sester v Mariboru. N. v m. p. 1 (Lokalna železnica Radgona — Ljutomer) je imela lansko leto 24.004 gld. kosmatih dohodkov, kateri se po odbitih stroških za upravo znižajo na II.565 gld. čistih prihodkov. (Osobni tarifi) na državnih železnicah še niso določeni. Nekateri menijo, da stopijo še le s 1. septembrom v veljavo. (Dobava oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. deželno brambo.) C. kr. ministerstvo za deželno brambo namerava dobavo raznih oblačilnih in opravnih predmetov za I. 1895 zagotoviti potom obče konkurence. Dobava obsega mej drugim tudi žimnate čope, pletene in usnjene rokavice, podkovice z žeblji, kuhinjsko posodo, sekire, lopate, verige sedla, konjske odeje, stremena, česala, krtače, vrvi itd. Ponudbe je najkasneje do 19. julija t. I. vložiti pri c. kr. ministerstvu za deželno brambo. Razglas obsezajoč splošne pogoje in seznam predmetov, katere je treba zagotoviti, je na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Tudi istega zbornica na željo vpošlje. (Iž Štange), 3. julija. Dne 10. junija je bil tudi tu krepak potres in v pondeljek ob 11. uri po noči, t. j. 1. julija se je zopet čutil. Pretekli in ta teden imamo izvanredno toploto. Seno se skoraj v enem dnevu posuši. (Tiskovna pomota.) Pri poročilu v včerajšnem listu o pogrebu g. Knifica je namestu učiteljice tukajšnje uršulinske šole, čitati marijaniške šole. (Vino ni voda.) Nekoč svari domači župnik možička, ki nikdar ni imel dovolj opojne pijače. Da bi ga vendar malo osramotil, mu reče: „Glej, Jaka, kako se moreš tako opijaniti! Še celo neumna živina ve, kedaj ima dovolj!" „Da, gospod župnik", se odreže Jaka, „ko bi jaz vodo pil, potem bi tudi dobro vedel". (Zločin.) Franc Povšnar iz Kokre se je 29. junija spri s posestnikom Andr. Pangercem. Nasledek je bil, da sta se sprijela in Povšnar Pangerca z obema rokama zgrabil za vrat in ga zadušil. (Jeden milijon dolga.) Te dni je ušel iz Be-rolina pretkan goljuf Julij Steinschneider, ki je leta 1888 ustanovil veliko knjigarno in založništvo. Vodil je svoj zavod tako, da je do letos srečno napravil jeden milijon dolga. To se mu je zdelo dovolj in zato je — ubežal. (Razloček.) Častnik si izposodi pri bankirju 100 gld. ter mu obljubi, da mu jih vrne po preteku treh mesecev. Ko pa vrača denar in vidi, da mu je bankir 20 odstotkov obresti zaračunil, pravi mu začuden: „Kaj, 20 odstotkov vzamete za tri mesece ! Ali vas ne oblije pri tem rudečica ?" „Ne, ljubi gospod", mu odgovori bankir, jaz sicer menjam denar, nikdar pa ne barve". (Preselitev tvrdke J. C. Mayer) iz kresije v Špitalskih ulicah pričelo se je te dni v velikansko in okusno barako na Kongresnem trgu. Društva. (I. ljubljansko delavsko konsumno društvo) prične prihodnji teden svoje delovanje, ki je namenjeno v korist nižjim stanovom. Po reku Z Bogom začni vsako delo in bode dober tek imelo" hoče tudi to novo društvo pričeti svoje delo in ima v to svrho v nedeljo, 7. t. m., ob l/tll. uri na Rožniku sv. mašo, da si izprosi od Boga blagoslova. B g daj temu novemu delavskemu podjetju obilno blagoslova in vsestranskega razvoja. (Slovensko planinsko d r h š t v o.) Zanimanje za izlet na Sv. Višarje prihodnjo nedeljo je veliko. Pri povratu iz Sv. Višarij ogledali si bodejo izletniki krasua Belopeška jezera. Kdor jih še ni videl, naj nikar ne zamudi te prilike. O slabem vremenu preloži se izlet za 8 dni. (Odbor katoliško-političnega društva v Ljubljani) prosi vse p. n. gg. vnanje člane, da blagovole za leto 1895 doposlati svojo letnino pod naslovom: „Odbor katol. polit, društva v Ljubljani". (Vabilo.) Moška in ženska podružnica svetega Cirila in Metoda v Krškem zborujeti v nedeljo dne 7. t. m. v čitalnici, oziroma na gospoda Gre-goričevem vrtu, ob 6. uri zvečer, in sicer najprvo moška, potem ženska podružnica. Uljudno so vabljeni vsi p. n. društveniki in društvenice ter sploh prijatelji vrle in prekoristne družbe. Telegrami. Dunaj, 4. julija. Zbornica je danes rešila podrobno razpravo o budgetnih točkah »osrednje vodstvo notranjega ministerstva", »politična uprava" in „javna varnost". Poslanec Dvorak je obširno govoril o hygije-ničnera vprašanju in obžaluje, da še vedno niso rešeni zakoniv proti pijančevanju in ponarejanju živil. Živinska kuga se je jako naglo razširjala, kar bi se bilo lahko omejilo s pravočasnim in energičnim postopanjem. Poslanec Promber omenja uravnavo zavarovalnic ter priporoča, da se vpelje prisilno zavarovanje in monopol, ter se isto podeželi. Potem ko sta še govorila poslanca Gessmann in Šamanek, povzame besedo predsednik ministerskega sveta grof Kielmansegg ter razpravlja, da se je že veliko storilo v zdravstvenem oziru, kar dokazuje vedno manjše število umrlih za infekcijoznimi boleznimi ter naznani, da bodo v to svrho nastavljeni sanitetni nadzorniki druge vrste. Krivice, ki se pripisujejo grofu Thunu, mora minister z vso odločnostjo zavrniti, kajti on je ravno tako izvrsten značaj, kakor tudi upravitelj, in ga vodijo le patrijotična in di-nastična čuvstva. Glede živinske kuge poudarja minister, da bo vlada vse storila, da prepreči to nadlogo. Na vprašanje glede državnega nadzortva zavarovalnih družb odgovarja grof Kielmansegg, da bo predložil dotični načrt, in poudarja, da se je pri zavarovanju proti ognju že mnogo storilo. Nasproti poslancu Gessmannu pravi minister, da imajo po državnem zakoniku vsa vero-izpovedanja jednake pravice. — Vlada je sklenila nadalje, vravnati uradniške razmere, posebno pa plačo. Uradniki pa morajo biti ob vsaki priložnosti nepristranski in neodvisni. Dunaj, 5. julija. (Poslanska zbornica.) V nadaljnem podrobnem posvetovanju o točki »notranje ministerstvo" je izjavil protigo-vornik Kramaf, da se je vsled včerajšnje izjave grofa Kielmansegga zelo poostrilo stališče Mladočehov proti sedanjemu kabinetu. Posl. Rutovski pritrdi izjavi načelnika poljskega kluba glede njegovega stališča nasproti vladi. Govornik nadalje pozdravi napovedano preosnovo zdravilstva ter upa, da se kmalu dovrši preosnova pravil zasebnih zavarovalnic. Nato se sprejmo prva tri poglavja. Posl, Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schatteras Wien, I. Bezirk, tefa nsplats Nr. 11, Parterre. Bartoli izjavi, da so krivično obdolžbe posl. Spinčiča, katere je izrekel včeraj zoper italijanske prebivalce v Istriji. Posl. Spinčič izjavlja, da Bartoli ni navel nobenih dejanj, da je torej njegovo govorjenje popolno neosnovano. Dunaj, 4. julija. Poljski klub je včeraj zvečer priredil banket na čast bivšemu ministru Madejskemu, katerega se je vdeležil tudi klub Rusinov. Posl. rusinskega kluba Vahnianin je v daljšem govoru hvalil Ma-dejskega, ker je deloval za slogo mej Poljaki in Rusini ter odstopil častno, ker je padel v vprašanju, ki zadeva vse Slovanstvo. Dunaj, 5. julija. Klub združene nemške levice je soglasno sklenil, da izroči bivšemu načelniku Plenerju spomenico v priznanje njegove dosedanje delavnosti ter upa, da se povrne zopet v klub. Avstrijsko javno življenje nima mnogo tako izvrstnih močij, ki bi mogle nadomestovati Plenerja v državnih opravilih. Podgrad v Istri, o. julija. Sijajno smo zmagali pri občinskih volitvah v tretjem razredu vzlic pristranskemu postopanju volilne komisije. Budimpešta, 4. julija. Ogerski škofje so sklenili izdati pastirski list, v katerem bodo pojasnili, kako se je katoličanom vesti, ko se vvedejo v deželi liberalni cerkveno politični zakoni. Belgrad, 4. julija. Danes pričakujejo kraljevega odloka glede kabinetne krize. — Splošno se trdi, da bo poklicano Simičevo ministerstvo. Belgrad, 4. julija. Kralj je vsprejel ostavko Krističevega kabineta in naročil sedanjemu srbskemu poslaniku na Dunaju, Si-miču, da sestavi koalicijsko ministerstvo. Belgrad, 5. julija. Poroča se, da Simič noče prevzeti sostave koalicijskega kabineta ter se vsled tega vrše pogajanja z Novako-vičem glede sostave naprednjaškega ministerstva. Dunaj, 5. julija. „Pol. Corr." se poroča iz Belgrada, da je vodja napredne stranke Novakovič izjavil kralju, da njegova stranka ne more prevzeti kabinetove preosnove. Belgrad, 4. julija. Ministerski predsednik Kristič je naznanil ministerski odstop vsem uradom v deželi. Belgrad, 4. julija. Kralj je vsprejel danes novega ruskega poslanika barona Ro-sena v posebni avdijenciji. Rosen mu je ob jednem izročil pismo, s katerim je odpoklican sedanji poslanik Persiani. Belgrad, 4. julija. Za Makedonijo določene revolucijske proklamacije v bolgarskem jeziku so bile zaplenjene na Srbskem brodu. Pariz, 4. julija. Carinska komisija je odobrila z vsemi proti 3 glasovom trgovinsko pogodbo mej Francijo in Švico. London, 4. julija. ,,Reuters Office" se iz Pekinga poroča, da je podpisano rusko-kitajsko posojilo. Umrli ho: 2. julija. Feliks Knific, duhovnik, 57 let, Nunske ulice št. 4, kap. 3. julija. Albin Ulčar, paznikov sin, 5 mesecev, Dunajska cesta 35, želodčni katar. V bolnišnici: 30. junija. Helena Stok, gostija, 68 let, plučnioa. 2. julija. Frano Hiti, črevljar, 18 let, jetika. V vojaški bolnišnioi. 3. julija. Matija Gsihoderer, pešec, 22 let, vnetioa možganske mrene. Tu]ei. 3. julija. Pri Slonu : Hofbauer, Pollak, z Dunaja. — Haynal in Wortmann z Reke. — Spiropulo, Salom iz Trsta. — Bergant iz Logatca. — Cilonšek iz Maribora. — Rupnik, Nagode iz Idrije. — Starihaj iz Karlovca. — Huslik iz Malega Lušinja — pl. Montigny iz Gradca. Pri Juinem kolodvoru t Hellmann, Konic, Slavič iz Trsta. — Kal chegg iz Konjio. Pri avatrifakem caru: Boranke iz Vratislave. Meteorologiono poročilo. a es « Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm. 4 9. zvečer 737-2 18-1 si. vzh. oblačno 5 7. zjutraj 2. popol. 7353 734-9 14-9 17-8 sr. svzh. si. vzjvzh. oblačno 16 5 Srednja normalom. včerajšna temperatura 21'6°, za 25° nad Volilni oklic. Dopolnilne volitve v predstojnlštvo zavarovalnice zoper delavske nezgode za Trst, Prlmorje, Kranjsko ln Dalmaoljo vrše se dni 15. julija t. 1. v Trstu in sicer volijo letos: U. kategorija (železnice, rudarstvo in fužinarstvo, obdelovanje kovin, stroji, orodje itd.), IV. kategorija (kamnje in prsti, stavbeni obrti), VI. kategorija (papir, usnje, žagani in drugi les, tiskarne). Z ozirom na veliko važnost, katero ima zavarovalnica za podjetja, podvržena zavarovanju, usoja si podpisani odbor v interesu ednotnega postopanja nastopne kandidate priporočati in sicer: Za II. kategorijo kot zastopnika delodajalcev gospoda Viljem T6nnies-a, solastnika tovarne za stroje v Ljubljani; kot zastopnika zavarovancev gospoda Gustav Reiniger-ja, c. in kr. višjega mojstra v arzenalu v Pulju. Za IV. kategorijo kot zastopnika delodajalcev gospoda Filip Zupaneie-a, stavbenega mojstra v Ljubljani; kot zastopnika zavarovancev gospoda Franc Kalmus-a, poslovodje v tovarni za peči Avg. Drelse-ja v Ljubljani. Za VI. kategorijo kot zastopnika delodajalcev gospoda Rudolf Mangold-a, zastopnika delniške družbe „Leykam - Josefsthal" in tovarnarja v Trstu ; kot zastopnika zavarovancev gospoda Karol Riiting-a, faktorja tiskarne Kleinmayr & Batnberg v Ljubljani. V Ljubljani, dne 1. julija 1895. 425 1—1 Vo 1 i 1 ii i odbor: Ivan Perdan, predsednik trg. in obrtniške zbornice v Ljubljani, Ivan Baumgartner, tovarnar v Ljubljani, Karol Rltter, c. in kr. poslovodja v pomorskem arzenalu v Pulju, M. Ambrožlč, lastnik žage, mliaa in opekarne v Novi Sušici, Gustav Dletrloh, ravnatelj papirnice v Medvodah. Ivan Murnik, ces. svetnik v Ljubljani. Ivan Jax LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 50-38 vsakovrstnih šivalnih strojev, byciklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. Prostovoljno prodam Ii iio z dobro obiskovano gostilno nasproti sodnije v Mokronogu na Dolenjskem. V pritličju se nahaja velika soba, ki služi za gostilno, dalje prostrana kuhinja in klet; vse to je trdno in obokano (velbano). V prvem nadstropju pa so 4 sobe s predsobo. Hiše se drži šupa, hlev s podom in velika obokana vinska klet. Cena in natančneje pojasnilo se poizve pri lastniku Antona Tratar-Ju v Mokronogu. 424 3—1 f ja i* n i j- i 2 0) i* st Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 35 Ubaldu pl. Trnkoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. Lekarna Trnk6ozy v Gradcu. i t* Filijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda, arhitekt, inzenerji in stavbinski mojstri Tehniški biro. Truberjeve ulice štev. 1, poleg sv. Jakoba mostu. Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh v so h stavbinskih del. 356 18 Vizitnice priporoča Katol, Mana, Cesarslo-jilie cerMavtae sreCke po 1 gli. 15 1512 Glavni dobitek | Žrebanje že v četrtek. vrednosti. priporoča . C?. v Ljubljani. s i> u n a j « li a t> O t* 25 a. ®SS— Dnč 5. Julija. Dne 4. julija. Kreditue sreCke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 199 gld. i. — kr Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 15 kr. 4% državne sreCke L 1854, 250 gld. . . 150 gld. 75 kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. — n — 101 35 „ 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 161 50 Rudolfove srečke, 10 gld....... 23 50 Avstrijska zlata renta 4 %...... 123 80 „ Državne sreCke 1. 1864, 100 gld..... 196 — 71 50 Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron 101 50 „ 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 85 73 — V Ogerska zlata renta 4>....... 123 50 „ Tišine sreCke 4%, 100 gld....... 146 75 25 n Ogerska kronska renta 200 kron . , 99 85 „ Dunavske vravnavne srečke b% ... . 131 25 Ljubljanske srečke......... 23 — n Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1078 Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 109 — Akcije anglo-avstriiske banke, 200 gld. 175 — n Kreditne delnice, 160 gld...... 408 20 „ Posojilo goriškega mesta....... 111 n 25 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v, 3660 — n London vista .......... 121 20 „ 4% kranjsko deželno posojilo..... 99 n 25 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 573 n — n Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 59 27 V,, Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% 99 90 Akcije južne želcznice. 200 gld. sr. . . . 111 n 40 n 20 mark............ 11 85 , Prijoritetne obveznice državne železnice . . 224 — Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 n — n 9 61%, „ „ južne železnice 3% . 172 25 Montanska družba avstr. plan..... 97 rt bil n 46 07",, „ „ južne železnice 5% . 131 n 75 n Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 n — n 5 n 68 „ „ , dolenjskih železnic 4% 99 n 60 - Papirnih rubljev 100........ 129 n Vb n sSJT Nakup ln prodaja la vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku K n 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjamična delniška družba „1K EBC1I B« iollzeile it. 10 Dunaj, Miriahilferstrasse 74 B. gSJT Pojasnila "JfcSS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ibrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.