Izhaja vsako sreda
Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Paštno-čekovni rač. 10.60&
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravniStvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela strafl
Din 2000.—, pol strani Din 1000.—* četrt strani Din 500.—, V» strani Din 250.—, llu strani Din 125.—t Mali oglasi vsaka beseda Din 1-rv«
Diktatura in gospodarstvo.
Avtoritarna (diktatorsko vladana) država se kaj rada ponaša, da vse zna in vse zmore. Torej nekaka utelešena vsemogočnost V luči dejanj pa se ta domišljena vsemogočnost reducira (zmanjša) na mero, ki je bolj podobna slabotni nemoči ko pa mogočnosti To velja osobito za področje, kjer so ljudje od obljube delujočih diktatorjev pričakovali največ moči in pomoči: to je gospodarsko področje. Vprav tukaj je diktatorstvo razočaralo ljudi, ker se je izkazalo za veliko nesposobnejše, kakor je demokracija. O ¡komunističnem diktatorstvu ni treba posebej govoriti, ker se njegovi gospodarski uspehi kažejo v Rusiji v najžalostnejši luči: v popolnem osiromašenju ljudstva, ki se je v pretekli zimi stopnjevalo do strašnega gladu milijonov. Rajši spregovorimo o nacionalističnem diktatorstvu.
V Italiji.
Mussolini vodi gospodarstvo Italije po lastni glavi in lastni volji.. Pritiska kapitaliste, da bi znižali obrestno mero. Pritiska lastnike zemlje in hiš, da bi znižali najemnino. Pnitiska delavce, da bi znižal plače. Pritiska proizvajalce, da bi znižal cene. Znižuje plače
S konference zunanjih ministrov Male antante v Bukarešti. V ospredju naš zunanji minister B. Jevtič.
uradnikom bolj, ko se to dogaja v katerikoli dragi evropski državi Kljub vsem tem naporom se mu ni posrečilo popraviti gospodarsko stanje Italije. Gospodarska in finančna kriza je vedno hujša. Fašističnemu voditelju ni toliko do tega, da bi gospodarsko pezo, ¡ki leži na ljudstvu, olajšal, kakor do tega, da vzdržuje med množico zaupanje v fašizem. Vsled tega teži za tem, da zaposli čim največ brezposelnih v javnih delih, iki težko obremenjujejo državno blagajno. Jako težko breme za italijansko državno kaso so tudi veliki stroški za oboroževanje, ker je treba vzdrževati ne samo redno vojsko, marveč tudi fašistično milico.
Italiji preti nevarnost, da se zruši pod težo ogromnih stroškov, iki jih je državi naprtil fašistični režim. V svojem govoru v parlamentu je Mussolini sam priznal, da znaša deficit italijanskega državnega proračuna 4 milijarde lir. Dostavil je, da italijanski izvoz vedno bolj pada. Leta 1928 je še znašal 22 milijard, lani pa samo 7 milijard. Za Italijo, ki je uboga na zemslkih zakladih in na kapitalu, pa je izvozna trgovina življenjskega pomena, ker le tako pride država do deviz, ki so ji potrebne za nabavo potrebščin. K deficitu v državnem proračunu je še treba prišteti 27 milijard državnega dolga, ki ga je napravil faštistični režim tekom zadnjih 7 let- in pa 37 milijard obveznosti, ki jih je ta režim naložil na rame italijanskim davkoplačevalcem. Tako imamo popolno sliko fašističnega gospodarskega diktatorstva: sliko jako velike in težke gospodarske in finančne stiske, kakršna menda ne tlači kakšno drugo velesilo.
V Nemčiji.
Kakšen je gospodarski in finančni položaj Nemčije, javno dokazuje moratorij (odlog) za odplačila zasebnih obveznosti v inozemstvu, ki 1. julija nastopi v popolnosti. Kako je z nemško valuto, se vidi iz dejstva, da je bilo početkom junija 1934 — 5 milijard 442 milijonov mark, ki so v obtoku, kritih samo s 120.6 milijonov v zlatu in devizah, kritje torej znaša samo še 3.4%. Ko so narodni socialisti vzeli državno oblast v svoje roke, pa je to kritje znašalo 923 milijonov državnih mark — najboljša ilustracija (obsvetli-tev) hitlerjevske finančne in gospodarske politike. Dne 1. julija bo imela Nemčija v blagajni samo še za 80 milijonov mark zlata. Narodno-socialisti-
čni kolovodje ne najdejo dovolj obso-jevalnih in psovalnih besed za Avstrijo, ki je baje na robu gospodarskega; propada. Dejanstvenost pa je drugač-na. Dočim je nemška marka, ¡kakor rečeno, krita samo s 3.4%, znaša kritja avstrijskega šilinga, ki ga je v novča-ničnem prometu 1106 milijonov, 280 milijonov (28.6%). Tega dejstva ne morejo zbrisati in njegovega pomena' zmanjšati vse narodno-socialiističn« bombe, ki pokajo v Avstriji.
Gospodarstvo Nemčije se bliža katan strofi. Narodni socializem se ponaša! pred svetom, da je zelo skrčil številal brezposelnih. V resnici pa je ta oskrba; z delom zahtevala do sedaj nad 4 milijarde mark kreditov, ki nimajo nobenega kritja. Nastopil je že prvi stadij (stanje) inflacije: porast draginje —j porast papirnatega denarja, ki je v obtoku. Ta razvoj navzdol bo šel daljey ako se ne bode sedanjim gospodarjem» Nemčije posrečilo zaustaviti usodepolo no padanje nemškega izvoza. Od letai 1931 do 1933 je preostanek zunanje trgovine padel od 2.7 milijard na 668 mi« lijonov mark. Leta 1933 je znašal prebitek 6 milijonov mark, letos pa je K prvih 3 mesecih uvoz za 178 milijonovi večji kot izvoz. Če gre tako naprej cela leto, bo trgovinska bilanca izkazalai 427 milijonov mark primanjkljaja. T<» so usodne številke, če se pomisli, da j< 7. del nemškega prebivalstva v svoji eksistenci odvisen od izvoza. Tega nee
Avstrijski varnostni minister Fey (1®* vo) v Budimpešti.
soglasja med izvozom in uvozom je v veliki meri ikriv rastoči uvoz surovin za oboroževalne namene.
Hitlerjevski mogočniki razsipavajo državni denar za vzdrževanje političnega aparata, za vzdrževanje milijonov četnilkov, tki so dnevno v službi, za demagoško propagando (agitacijo) in zlasti za neprestano tajno oboroževanje napadalnih oddelkov, ki štejejo več milijonov članov, kateri so dobro oboroženi. To so »izredni izdatki«, ki jih mora država plačati za stranko, katera sebe istoveti z državo. Tako prevladuje politika nad gospodarstvom. Če bo šlo tako naprej (in pri nacionalistični diktaturi ni kaj drugega pričakovati), če se bodo še dalje trošili mili-
joni za strankino demagogijo, za napolnitev orožaren in za zadovoljitev rastočih vojaških potrebščin, tudi napovedani moratorij, ki je drugi delnii konkurz, Nemčije ne bo rešil. Prvi se je dogodil pred enim letom, ko so s ta-kozvanim Hooverjevim moratorijem bila odložena odplačila nemških državnih dolgov. Narodni socializem se je izikazal kot destruktiven (razruševa-len) činitelj ne samo na političnem, marveč tudi na gospodarskem polju, ki hoče stroške svojega razsipavanja naložiti kot breme inozemskim upnikom, kateri so v zaupanju na dano besedo posojali svoj denar nemškemu gospodarstvu.
V NAŠI DRŽAVI.
Francoski zunanji minister Barthou
se je pripeljal v Beograd dne 23. junija in je ostal v naši prestolici do dne 26. junija.
Konkordat (pogodba) med našo državo in Vatikanom. Posvetitvi zagrebškega pomožnega škofa dr. Stepineca bodo prisostvovali vsi jugoslovanski škofje in se bo ob tej priliki pripeljal v Zagreb na posebno konferenco papežev nuncij Pellegrinettji iz Beograda. Konferenca bo trajala od 26. do 29. junija. Pellegrinetti bo podal ob tej priliki zbranim škofom poročilo o načrtu novega konkordata ali pogodbe med sv. Stolico in Beogradom. Med drugim bi naj konkordat uredil vprašanje ureditve avtonomije katoliške Cerkve v no-trajni upravi z ozirom na materijalno vzdrževanje duhovnikov. Slednje vprašanje bo urejeno tako, kakor je že pri nas med državo in pravoslavno cerkvijo. Katoliška verska uprava bi naj prejela od države gotov znesek, s katerim bi naj sama razpolagala.
V DRUGIH DRŽAVAH.
S posvetovanj zunanjih ministrov Male antante v Bukarešti. Zunanji ministri držav Male antante so imeli od 18. do 20. junija v romunski prestolici v Bukarešta štiri posvetovanja. Ob koncu omenjenih konferenc so bili izdani za javnost nekateri sklepi Male antante, ki se tičejo nastopa omenjenih treh držav proti spremembi obstoječih mirovnih pogodb, za obrambo svetovnega miru in proti povratku Habsburžanov
na avstrijski ali ogrski prestol. Mala zveza bo zastavila za bodoče vse svoje moči, da se konča razorožitvena konferenca zadovoljivo in ustrezajoče na vse strani. Pri gospodarski obnovi bo sodelovala Mala antanta v sporazumu z vsemi prizadetimi državami. Z zadovoljstvom so sprejeli na teh posvetovanjih na znanje obnovo diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo s strani Romunije in Čehoslovaške. Prihodnji sestanek Male antante bo meseca septembra v Ženevi ob priliki zasedanja Društva narodov. Predno je končal stalni svet Male antante svoje delo, je posetil Bukarešto francoski zunanji minister, ki je bil prisrčno sprejet ter pozdravljen od zunanjih ministrov Male zveze.
Gecrgijeva bolgarska vlada je začela nastopati z vsemi silami proti organizaciji makedonstvojučih. Mnogo voditeljev makedonstvojučih je že pod ključem, proti glavnim postojankam omenjene revolucijonarne organizacije so bili odposlani vojaški oddelki in pol-licija.
Iz nemirne Avstrije. Ukrepi Dollfu-ssove vlade proti neprestanim napadom združenih hitlerjevcev, socijalnih demokratov in komunistov se izvršujejo. Policija je napravila po Dunaju, Grazu in drugih mestih preiskave raznih prostorov, kjer so odkrili in zaplenili večje količine razstreliva. Preki soda na Dunaju in v Grazu izredno strogo sodita vsakega narodnega soci-jalista in one aretirane osebe, na kojih stanovanju so našli večje količine razstreliva. Kljub vsem tem ukrepom vlade se nadaljuje strahovanje javnosti od strani hitlerjevcev. V minulem tednu je bilo po raznih avstrijskih mestih in krajih izvršenih 35 bombnih napadov.
Prižnica in politika. Pretekli mesec je imel pater Ivan Eymael iiz Kolna v Nemčiji pridige v mestni župni cerkvi v Gradcu. V svojih govorih, ki so vzbudili veliko zanimanje, se je dotaknil vseh modernih vprašanj. V enem svojih slovitih govorov je tudi razpravljal o predmetu »prižnica in politika«. Poudaril je zlasti naslednje: Razširjeno je geslo: »Politika ne spada na prižni-
co.« To je res, p.a tudi ni res. Res je, da malenkostne zadeve dnevne politike ne spadajo na prižnico. Ni pa res, da politika v obče ne bi spadala na prižnico. Kulturna (prosvetna) politika gotovo spada na prižnico. Ako gre za stvari, ki imajo neposredno ali posredno zvezo s krščansko vero in z življenjem, jih pridigar kot oznanjevalec božje besede ne sme in ne more puščati v nem ar. Tu gre predvsem za vprašanje šole, vzgoje mladine; za svobodo cerkve in njenega delovanja v javnosti; za svobodo krščanskih — osobito prosvetnih in mladinskih, društev, in
njih delovanja, za časopisje itd. V teh zadevah mora obveljati geslo: »Kdor je Kristusov nasprotnik, je moj sovražnik.« Duhovniki ne smejo biti po besedi preroka Izaija »nemi psi, ki ne znajo lajati« (Iz. 56, 10). Duhovnika ne sme voditi bojazen, da bi se komu zameril. Njegova dolžnost je, da pouči ljudstvo o najvažnejših sodobnih vprašanjih. Pater Eymael je za svoje odkrite in zelo učinkovite besede žel splošno zahvalo, ki mu je bila od mnogih strani izražena tudi pismenim potom.
Toliko duhovnikov iz ene župnije!
Število duhovnikov, ki jih dajejo posamezne župnije, se sme smatrati kot merilo vere, vneme za božjo čast, krščanskega življenja v dotičnih krajih. So gotovo tudi socialne in gospodarske razmere, ki jih je treba pri sodbi o tem vzeti v poštev, vendar je duh poglavitno. Med župnije na svetu, ki dajejo katoliški cerkvi največ duhovnikov, spada župnija Martinengo v ber-gamski škofiji (v severni Italiji). Nedavno je v tej župniji stopilo troje no« vomašniiikov pred oltar Gospodov. Ob tej priliki je poročal »Osservatore Romano« (vatikanski list), da je iz te župnijo izšlo 120 oseb, ki še živijo in ki so se posvetile apostolskemu delu ¡kot duhovniki, redovniki in redovnice. To je izredno veliko število za župnijo, ki šteje 7000 duš. Med duhovniki, ki izhajajo iz te župnije, je eden nadškof, 8 župnikov, 7 kaplanov, nekaj je rektorjev in priorjev v samostanih, nekaterim se kmalu določijo mesta v dušnem pastirstvu, nekateri pa se pripravljajo za apostolski poklic v bogoslovju in v samostanih. Res, vzgledna župnija!
Terezija Neumann je znana po vsem svetu. Po svojem stanu je preprosto kmečko dekle, ki stanuje pri svojih starših v Konnersreuthu na Bavarskem blizu čehoslovaške meje. Kljub svoji preprostosti je zaslovela po svetu. To pa radi čudovitih pojavov, ki se pojavljajo na njej. Nekateri jih tolmačijo kot nadnaravne, drugi — med njimi tudi dva slovenska zdravnika (dr. Brecelj in dr. Matko) — kot naravne. Nam ni treba stopiti ne na eno in ne na drugo stran, dokler cerkvena oblast o tem ne izreče svoje sodbe. Dejansko stanje pa je to: Terezija Neumann se ob petkih v premišljevanju Gospodovega trpljenja zamakne, ima videnja, kri ji teče po glavi in drugih delih telesa, na njeni glavi in drugih udih se pojavijo znamenja Kristusovih ran. Od septembra 1927 ni ničesar jedla ali pila ter tudi zdaj ne je in ne pije ničesar, gre pa vsak dan k sv. obhajilu. Zadnji čas se o njej skoro ne piše več. Morda radi tega, ker bi ti čudoviti pojavi prenehali? Ne. Terezija Neumann ob petkih v zamaknjenosti doživlja Kristusovo trpljenje in smrt, kar je doseglo viš.l- v velilkem tednu letošnjega leta; pojavljajo se krvavljenja in znamenja Kristusovih ran, ne uživa ničesar, živeč samo od sv. obhajila. Če so časopisi o njej obmolknili, je temu vzrok ne prenehanje navedenih pojavov, marveč politične razmere v Nemčiji, k' so zanimanje za Terezijo Neuman» potisnili v ozadje.
Iz delovanja In življenja rajnega.
V frančiškanskem samostanu Mata« Milosti v Mariboru Je zaAisnfi v Gospodu oči po daljši bolezni g. duhovni svetnik p. Pavel Potočnik, ki je eioval po Sloveniji fcot eden najbolj požrtvovalno ter uspešno delavnih duhovni&ov ha polj« krščanskih organizacij.
Še mlad frančiškan se j« opra#ei v Novem mestu versko moralne vzgoje naše moške mladine. Bil je že tamkaj priljubljen voditelj dijaške Marijine družbe in raznih, izvencerkvenih društev.
Koj po prihodu v Maribor se je podal s svojim organizaitoričnim talentom na novo polje mladinske vzgoje z organizacijo Katoliške Omladine, katero je osnoval in ji posvetil vse svoje moči do mnogo prerane smrti. Znal je pritegniti v krog omladinske organizacije mestne osamljene fante iz obrtniškega ter delavskega stanu. Da bi dečki postali res iz veselja sinovi Cerkve in Marije, jih je pustil izvežbati v godbi na pihala, lok, tamburice ter v petju. P. Pavlova omladinska godba je znana že nekaj let v Mariboru in je bila pod njegovim vrhovnim vodstvom vsiikdar pripravljena, da povzdigne cerkvene in i z ven cerkve ne krščanske prireditve ter obhode.
Pokojni je ustanovil v Cvetlični ulici v Mariboru Omladinski dom, ki se je razvil v vsega priznanja vredno zatočišče ter vzgojevališče omladincev. — Njegova najsrčnejša želja, katere žali-bog ni utegnil izpolniti zaradi prerane smrti, je bil dom za obrtniške vajence.
Poleg mladine so mu bili pri srcu tudi odrasli, katere je zbiral ter navduševal za izobrazbo po od njega osno-vanih prosvetnih društvih na Košakili, v Krčevini ter v Melju. Po frančiškanski župniji je prosvetno delo tolikanj razmnožil ter ga poglobil, da je lahko sestavil za župnijo posebno zvezo prosvetnih društev.
Za vzdrževanje vseh v življenje poklicanih organizacij zunaj cerkve je skrbel z nabiranjem prostovoljnih darov, s prireditvami ter romanji. Obilna denarna sredstva so bila potrebna za nakup godbenih instrumentov, sekiric, za vzdrževanje prosvetnih prostorov, za nabavo društvenih zastav itd.
Na glasu dobrega govornika je bil ustanovitelj raznih cerkvenih organizacij, kakor: Apostolstva mož, Marijine družbe za matere in celo tajniške posle Katoliške akcije je vršil.
Rajni vladika dr. Karlin ga je imenoval za duhovnega svetnika in od kralja je prejel za narodobudno delovanje red. sv. Save.
G. p. Pavel se je rodil dne 18. novembra 1880 pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Leta 1901 je stopil v frančiškanski red, kjer je končal gimnazijske ter bogoslovne nauke in je bil posveten 1. 1905. Novo sv. mašo je pel v svoji rojstni fa-ri Sv. Urbana.
Na jesen 1907 je bil nastavljen za učitelja na frančiškanski ljudski šoli v Novem mestu. Eno leto je deloval v Nazarju v Savinjski dolžni in od leta 1921 v Mariboru, kjer ni bil samo organizator v cerilr?i ter izwe® nje, ampak tudi kaplan, fcatehet in karat v jetoi«-nid okrožnega sodišča
B& Je goreč duhovnik, iskan govor -rak, bolj resne narave, M je vplivala privlačno na mladino in na odrasle Preobilno delo ter skrbi so mu nakopale mučno srčno bolezen, kateri je podlegel že v krepki moški dobi.
Zadnje spremstvo in slovo.
Občo priljubljenost ter spoštovanje, katerega je užival blagopokojni v življenju, je posebno lepo dokazal njegov pogreb, ki se je vršil dne 21. junija izpred bazilike Matere Milosti na frančiškansko pokopališče na Pobrežje. Pogrebne molitve v baziliki, med sprevodom in na pokopališču je opravil ob spremstvu gg. kanonikov, odličnih pp. frančiškanov, okoli 40 duhovnih so-bratov in bogoslovcev mil. g. stolni prošt dr. Maks Vraber. Zadnjo pot so posodila rajnemu poleg ljudskih množic vsa društva ter organizacije, kojliih ustanovitelj in vodja je bil p. Pavel dokaj let, predstavniki mariborskega javnega življenja, šolska mladina iz Kr-čevine, osobje jetnišnice itd. Žalostin-ke je svirala omladinska godba. Ob od-
Slovenci, poznate sv. Cirila in Metoda?
Po imenu že, toda po delovanju gotove ne dovolj I Zato vsem priporočamo, da s nabavijo knjigo »Sv. Ciril in Metod«, ki obsega 180 strani velikega formata in ima 42 slik, stane pa le 12 Din. 8ole potrebujejo to knjigo, društva naj jo imajo na razpolago, cerkvene organizacije naj jo oddajajo od hiše do hiše! Gospodje duhovniki, moderna pridiga je — tiak, javno vas tu prosimo, da sodelujete! — Vsak narodnjak, če je res narodnjak, naj kupi to knjigo! — Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
prti grobnici je spregovoril poslovilne besede najprej g. prošt dr. M. Vraber, nato bivši poslanec in pokojnikov prijatelj Fran jo Žebot, nazadnje v imenu učiteljstva krče vinske šole šolski vodja g. Cvetko. Rajni je deloval 12 let kot katehet na krčevinski šoli. Žalostinko so mu zapeM ganljivo krčevinski šo larji in zadnje slovo mu je odsvirale »Danica«.
Številni — številni spremljevalci na zadnji poti so se razšli x gorečo željo: Dobremu, požrtvovalno do zadnjega delujočemu g. p. Pavlu daj ljubi Bog zasluženo plačilo in ohranili ga bom« v trajno hvaležnem ter častnem spominu!
R. I. I». I
MWnoviu!
Osebne vesti.
Naš kralj Aleksander vlada 20 let.
V nedeljo dne 24. junija je minulo 20 let, odkar je prevzel Nj. V. kralj Aleksander breme vladarja kot regent.
Svečana posvetitev zagrebškega novega pomožnega in obenem že bodočega nadškofa dr. Stepinca, o kateri poročamo tudi na drugem mestu, se je izvršila zadnjo nedeljo nad vse svečano v Zagrebu. Zbrali so se skoro vsi jugoslovanski škofje in med temi tudi papežev odposlanec in beograjski nuncij PellegrinettL Posvetitev je izvršil zagrebški nadškof dr. A. Bauer ob asistenci sarajevskega nadškofa dr. Ivana Šariča in splitskega škofa dr. Bo-nefačiča. Lepe slovesnosti se je udeležilo nad 9000 ljudi.
Duhovniške spremembe in namestitve. Za provizorja k Sv. Duhu na Ostr. vrhu pride g. Vinko Holcman, dolgoletni kaplan v Laškem. Za provizorja k Sv. Antonu na Pohorju je imenovan g. Matko Krevh kaplan pri Mali Nedelji. Provizor pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini postane tamošnji g. kaplan Al. Sunčič. Prvič pridejo kot kaplani v dušno pastirstvo: Alojzij Bratuša za kaplana v Laško; Franc Križan v Griže; Franc Murko na Bizeljsko; Franc Pe-
čar na Videm ob Savi; Ludvik Prelog v Šmartno pri Velenju.
Za vodjo državnega tožilstva pa okrožnem sodišču v Mariboru je ime-novan mesto vpOkoj enega dr. Jančiča g. dr. Matko Zorjan, ki je bil že namestnik šefa, odkar je bilo to mesto izpraznjeno. Častitamo!
Izpit za vodstvo zasebnih trsnic. V smislu pravilnika o opravljanju praktičnega izpita za vodstvo zasebnih trsnic so položili dne 14. aprila t. 1. z dobrina uspehom izpit sledeči gospodje: Breznik Anton, oskrbnik, Kovača vas pri Slov. Bistrici; Čeh Janez, posestnik, Trnovska vas 57, p. Sv. Bolfenk v Slov. goricah; Horvat Martin, posestnik, Juršinci pri Ptuju; Vodenik Pavel, posestnik, Slov. Konjice; Obrul Franc, posestnik, Čadram pri Oplotnici; Ra-taj Ivan, posestnik, Slov. Bistrica; Ber-lič Anton, vinogradni upravitelj, Rito znoj pri Slov. Bistrici; Črešner Josip posestniški sin, Malahornja vas, pošt; Oplotnica.
Nesreče.
Posestnik pogorel. V Kotljah na Ive roškem je uničil ogenj posestniku Pr vlu Svetini gospodarsko poslopje ; hišo. Rešili so živino ter hišno oprem Zadnji požar je bil v Kotljah tekoi pol leta že četrti.
Strela je ubila v dveh dnevih 3 Ijui Med hudo nevihto ter udari strele s se zatekli delavci zaposleni na cesi Ivanjkovci—Stenovo, pod listnjak vi
¿fran i.	SLOVENSKI GOSPODAH
Mrliškim oglednikom!
Ker želimo razprodati dosedanjo zalogo tiskovin za mrliške oglednike, dajrmo vsem 30% popusta, dokler traja zaloga. Tiskarna sv. CMla v Mariboru.
ničarije gospe Martinčeve iz Ormoža. ¡V listnjak, ki j« v Strezetini blizu Ivanjkovcev, je udarila strela. Ubila je pri priči Andreja Javšovca iz Štrigove, stanujočega v Litmerku in očeta petih Otrok. Druga smrtna žrtev istega udara strele je Leopold Kolarič iz Ižakov-cev, oče štirih otrok. Druga dva delavca, iki sta vedrila skupno z ubitima, je strela le neznatno oplazila. Strela je seve tudi užgala listnjak, ki je pogo-re_. Na Mali Libanji pri Ivanjkovcih se je odpravil posestnik Martin Lesjaik z vozom po suho krmo na travnik. Naenkrat zablisne iz oblaka, strela švigne fin ubije ubogega Martina. Na istem ¡¡kraju in tekom dveh dni je zahteval judar strele 3 smrtne žrtve očetov družin z majhno ter nepreskrbljeno deco.
Otrok hudo ponesrečil. Pod voz sena je zašel 41etni Vinček Kokolj, sin posestnika v Domovi pod Ptujem. S smrtno nevarnimi poškodbami na glavi so spravili otroka v bolnico v Ptuj.
Silno neurje nad okolico Ptuja. Dne £0. junija popoldne je divjalo po okolici [Ptuja neurje z nalivom in točo. Uničeni so poljski pridelki ,vinogradi in sa-donosniki. Česar ni zbila ter oklestila itoča, so zasuli z blatom neurniki. Prav ¡posebno hudo so prizadete župnije: Sv. ¡Bolfank, Sv. Andraž, Sv. Lovrenc, Sv.
¡Urban in Polenšak.
Usodepolno srečanje avtomobila in olesarja. 201etni posestnikov sin Fr. urgelj iz Jurkloštra se je vračal v no-¡Ci na kolesu iz Rimskih toplic v Jur fklošter. Med potjo je prehitel na cesti « lesom naložen voz, ki je stal na me-
stu. Istočasno je privozil iz nasprotne strani neki avtomobil brez luči, trčil je v kolesarja, ga podrl na tla in mu zdrobil kolo. Jurgelj si je zlomil levo roko ter se poškodoval tako po celem telesu, da so ga prepeljali v celjsko bolnico.
Otrok utonil v gnojnici. V Logu pri Brezovici v ljubljanski okolici je utonila v gnojnici 20mesečna Francka, hčerkica posestnika Franca Pezdirja.
Padel z line in se ubil. Pri obiranju cvetja je padel z lipe na Rakovniku pri Ljubljani 131etni Lojzek Hribar iz Ljubljane ter se ubil dne 19. junlija.
Padla s črešnje in se ubila. V vasici Sel o pri Moravčah na Kranjskem je padla s črešnje in se ubila 211etna žena Ivana Peterka.
Smrtna nesreča dveh slovenskih rudarjev. V rudniku Sisevac pri Parači-nu v Srbiji sta se zadušila vsled strupenih plinov dva slovenska rudarja. Franc Stop ar, doma iz okolice Litije, je zašel po rovih in stopil v stranski rov, ki je bil zaprt, ker so se zbirali v njem strupeni plini. Stopar se je zgrudil takoj onesveščen in ravnotako njegov tovariš Ivan Živic, doma iz Slivnice pri Celju, ki je hotel Stoparja opo, zoriti na nevarnost. Drugi rudarji so spogrešili prepozno oba tovariša, katera so spravili iz rova že mrtva.
Dva požara na Kranjskem. Na Miljah pri Kranju je pogorela zidana, a s slamo ikrita hiša posestnika Franca Koželja. V hiši sta stanovala 861etni brat posestnika Koželja in njegova sestra Mica. Gospodar Koželj ima svojo domačijo nekoliko niže od pogorišča. V Gradcu pni Litiji je upepelil ogenj dvojni kozolec posestnika in ikrčmarja g. Franca Keržana.
Dve hudi letalski nesreči. Zadnjo nedeljo dne 24. junija se je vršila v Zagrebu na letališču blagoslovitev letala, katerega je zgradil mladi Zagrebčan Paskijevič. Svečanost zagrebškega
; pri Sv. Trojici v Slov. goricah na Petrovo zlato sv. mašo
letalskega društva ali aerokluba so počastili tudi drugi bratski klubi s svojimi letali. Zbrana letala so izvajala ob navzočnosti več tisočglave množice letalsike posebnosti in umetnosti. Med izvajanjem drznih letalskih vaj je treščilo ljubljansko letalo »Lojze« z višine 300 m na tla. Pilot Janko Čolnar, doma iz Radovljice in star 35 let, se je ubil. Čolnar je bil že med svetovno vojno pilot in je služil v našem letalstvu do leta 1923. — Isto nedeljo popoldne je bila prireditev našega civilnega letalstva tudi v Osijeku. Ob 16.15 je za-vozilo letalo »Teodora«, katerega je vodil pilot JaJklič, med zbrano občinstvo in je bilo več oseb hudo ranjenih.
Oblak se je utrgal dne 22. junija t. I. nad Sarajevom. Naliv je napravil mestu 2 milijona Dir "ode.
Raziit; jvice.
Namški propagandni minister dr. Gobbels je obiskal poljskega maršala Pil-Hudskega. Na sliki so od leve proti desni: nemški poslanik t Varšavi Moltke, maršal Pilsudskl. dr. GObbels in poljski zunanji mliister Beck
Spominsko ploščo so odkrili z vsemi slovesnostmi v nedeljo dne 24. junija v Bukovju, župnija Frankolovo, kot spomin na 801etnico rojstva tamošnje-ga rojaka profesorja Antona Bezenše-ika. Gospod Bezenšek se je rodil 1. 1879 v Bukovju, deloval je v bolgarski pre-stolici Sofiji. Bil je kulturni posredovalec med Slovenci ter Bolgari in oče jugoslovanske stenografije ali brzopi-sa. Bezenšek je spisal prav poljudno knjigo o Srbih in Bolgarih in prvo bolgarsko slovnico za Slovence. Slovesnosti odkritja spominske plošče so se udeležili tudi odlični Bolgari iz Sofije.
Poseben vlak Ljubljančanov pod vodstvom svojega župana dr. Puca je posetil zadnjo nedeljo Maribor, kjer so bili slovesno ter prisrčno sprejeti na kolodvoru ter pogoščeni v kazinski dvorani. Izletniki so obiskali v skupinah Pohorje, Slovenske gorice, Falo i»'
Ruše. Dobrodošli ljubljanski gostjo so se odpeljali p roti večeru zadovoljni in vzradoščeni nazaj v Ljubljano.
Najdeno truplo vtopljenca. Zadnjič smo poročali o smrtni nesreči pri zabijanju pilotov nad mostom pri Sv. Jakobu ob Savi, kjer je padel v naraslo Savo 371etni delavec Valentin Snoj, doma iz Brinj pri Dolskem. Pri padcu v Savo se je najbrže na glavi poškodoval, ko je zadel ob rob čolna, tako da je nezavesten prišel pod vodo in utonil. Trupla takrat kljub vestnemu iskanju niso mogli najti. V sredo dne 20. junija pa je neki berač opozoril orožnika, da jie Sava na ovinku naplavila utopljenca. V njem so takoj spoznali ponesrečenega delavca Snoja.
Zdrava vzgoja duše in telesa. V dominikansko semenišče v Bolu na otoku Braču se bodo sprejeli dijaki, ki se hočejo posvetiti Bogu
v dominikanskemu redu. V srednješolski internat pa dijaki, ki želijo prejeti čim temeljitej-šo klasično izobrazbo in zaščito od pokvarje-neg i vpliva ulice. Eni in drugi obiskujejo notranjo klasično gimnazijo s pravom javnosti, katera ima dosedaj štiri nižje razrede, a sko-ro se bo poskrbelo, da se dopolni cela gimnazija. Zdravstvene prilike zavoda so naravnost odlične, ker sita obe stavbi (zavod in šola) nameščeni na malem polutoku, kjer ni niti prahu niti dima, obkroženi od treh strani z morjem in krasnimi plažami po sredi vrta zasajena s cvetjem, palmami in drevjem. Zavod ima lastno igrališče in kopališče, dve ladji, motorni čoln in 10 gondol za izlete po morju, ter imajo dijaki vse potrebno za odmor in zabavo. Dijaki se učijo pod nadzorstvom in vodstvom učiteljev, ki skrbijo, da jim osigurajo čim boljši uspeh v nauku. Zaradi splošne izobrazbe se dijaki interna/ta bavijo z glasbo, petjem, prirejevanjem akademij, društvenih
Če ostaneš ob nedeljah brez pridige:
prečitaj vsaj evangelij in kratko r*«hn go. Imamo še knjižico, ki jo je spisal 6, g. dr. Matija Slavič, sedaj rektor ljub-ljanske univerze: »Nedeljski la prani-škl evangeliji z razlago ln opomini«. Knjižica stane le 2 Din (a poštnino S D| in ee naroča ▼
Tiskarn! sv. Cirila ▼ Maribora.
literarno-umetniišikih zborovanj, poslušanjem radio-emisij itd. Nadalijne informacije in po^ goje za sprejem dajejo: Kotnik Alojz, Stude-t niče pri Paljčanah, ah pa: Dominikanski za* vod Bol na Braču, Dalmacija. Za odgovor j«i treba priložiti znamko za 1.50 Din. Prošnja! se pošlje do 30. julija.
Trgovine na Vidov dan in Petrovo. Združenje trgovcev javlja, da imajo hiti trgovine f, Mariboru na Vidov dan dne 28. junija zaprte med službo božjo v stolnici od 10. do 11. ure, na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija pa ostanejo zaprte ves dan.
Zdravnica dr. Klara Kukovec v Mariboru, Krekova ulica 18, do preklica ne ordinira. 647
Obžalovanja vredni slučaji.
Smrtna žrtev tihotapstva. 481etni posestnik Feliks Coffl iz Leiflinga na Koroškem je prekoračil našo mejo in kupil konja. Na povratu v Avstrijo ga je zaustavil naš graničar na meji pri Li-beličah. Ker na stoj pozvani ni počakal, je oddal mejni stražnik strel, ki je zgrešil. Pač .pa je zadel neprevidnega tihotapca strel iz puške drugega graničarja in sicer smrtno. Gospodar je obležal mrtev na naši strani, konj je zbežal preko meje.
Poskns umora pred sodniki. Dne 20. junija je dajal pred mariborskim sod-
Prvi most, ki se da dvigniti, so dogotovili pri Newportu preko reke Tees na Angleškem. Most je širok 18 m, prostor za vozila 11.60 m in oba hodnika za peščce vsak po 2.75 m. Stolpa ob stranih sta visoka 47.7 m in znaša dvigalna
višina 36.5 m.
Nov orjaški most,
1 Severnoameriško velemesto San Francisco jleži ob koncu poiuto-ika in je oddaljeno od sosednega industrijskega mesta Oakland nad 7 km. Osebni promet med obema mestoma je oskrboval do sedaj brod in tega bo zamenjal v bodoče velikanski most. Stroški za že pričeti most so (preračunani na 108 milijonov dolarjev in ¡bo zaposlenih 12 tisoč delavcev. Most bo dolg .10 km in njegov najdaljši lok bo meril na dolžino 700 m. Stolpi, na katerih bo visel ta (veliki most, bodo štr-deJi iznad vode 180 m. ■Moat, ki bode zgrajen oa železnico, avtomobile in pešce, bo 80 m pad vodno površino in
Januš Goleč:
25. nadaljevanje.
KRUCI
Ljudska povest po zgodovinskih virih.
V prcrr.eto kratkem času so se pojavile na Murskem polju radgonske čete, poveljnik gradu v Gradcu, Rabatta, se je upal s svojim oddelkom v Ptuj. Da, celo hrvaški ban, general Balfy, je bil pripravljen, da očisti roparjev Medžimurje. Od vseh strani so pričeli pogoni za ostanki Krucev, ki so se še skušali obdržati v Čakovcu. Pri Razkrižju so si zgradili Kruci most preko Mure, tega so jim razdrli ter skurili veržejski strelci. Krucevska krdela so bila povsem odrezana. Brez odpora so jih pobijali ter ve-sili, k^r jetnikom niso prizanašali.
Prepozno došla in pravzaprav nepotrebna gosposka pomoč je bila Muropoljcem celo v nadlego. Veržejci so itak zavzeli po zmagi pod Jeruzalemom Moto, Razkrižje in Branek, kjer so hranili Kruci svoj plen. Kmečki zmagovalci bi pravičnejše razdelili.Muropoljcem oropano in deloma zopet pridobljeno blago, nego bi to storila gospoda, ki si je lastila znaten del plena. Samoobjestno nastopanje Radgončanov
ter Gračanov je silno razljtttilo Ropoša. V prepiru za pravico do delitve Krucem odvzetega blaga j-i prišlo tako daleč, da so zagrozili Veržejci resno gosposkim poveljnikom, da bodo tudi z njimi obračunali, kakor so s Kruci!
Med temi prepiri so zavzeli Hrvati Cakovec. Poveljnik radgonskega oddelka in poveljnik graškega grada sta odhitela pred Čakovec, kjer se jima je obetal boljši delež na zmagi kakor na Murskem polju.
Na ta način so šele postali Veržejci gospodarji zmagoslavnega položaja po Muropolju. K njim so se zatekali izropani kmetje in oni so vračali pravim lastnikom ugrabljeno živino in razno drugo blago. Seve tudi pri izravnavanju škode pod zaščito in pravico kmečke roke ni bil vsak zadovoljen. Marsikatera bridka je padla iz bratskih ust na neupravičen račun Veržejcev in Miklavčanov, ki so se edini upali postaviti Krucem odločno po robu in izvojevali nad njimi zmago, kakor nikoli poprej in ne pozneje.
Nehvaležnost je plačilo sveta! Tako je bilo tudi pa Murskem polju ob slovesu zime v letu 1704.
Po popolnem očiščenju Murskega polja je obračunal »hauptinan« Ropoša s svojimi ujetniki tak<^
Za fante:
Naš slovenski nadškof Anton Bonaventura Jeglič imenuje to knjigo: »Zlato knjigo slovensk h fantov«. Večjo zalogo teh knjig smo prejeli v razprodajo in jih oddajamo za polovično ceno, namesto za 12 Din le za 6 Din, dokler traja zaloga. Pišite
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
SSSSISESSSSSSISßlSEg!-
nim senatom radi poskusa umora odgovor 30Ietni Anton Prikeržnik, hlapec iz Libelič na Koroškem. Obtožnica mu je očitala, da je poizkušal zastrupiti 651etnega prevžitkarja Lovrenca Druga, ko je služil za hlapca pri po-sestnici Antoniji Šumik na Črneški gori pri Mežici. Prevžitkar Drug je svaril vdovo Šumikovo pred hlapcem Prikeržnikom, s katerim je imela ljubavno razmerje. Šumikova je še odpovedala slednjič službo hlapcu Tonetu, kar ga je tako razljutilo, da je prisegel prevžitkarju maščevanje. Dobil je dya kosa arzenika ali mišnice. Ivo je ležal stari Lovrenc bolan, je Prikeržnik naročil starčevi postrežnici, naj primeša k jedi strupa. Soseda Hudob-nikova naročila ni izpolnila, pač pa je ovadila šuntarja oblasti. Obtoženi je dejanje priznal orožnikom ter sodnikom in je bil obsojen na lOletno ječo.
Nečloveška gospodinja. Mariborski sodni senat je obravnaval dne 20. jun. slučaj ženske brezsrčnosti, ki je prejel od sodne oblasti zasluženo kazen. 50-letna Terezija Zelenko, posestnica v Gruškovcu pri Ptuju, je imela 81etne-£a hlapčeka Jožeka Matjašiča. Fantek bi bil radi telesne slabo t nos ti komaj za pastirja, pa je moral opravljati hlapčevska dela, katera zmore odrasel človek. Dečko je opravljal vso živino, vodo je nosil sikoro 1 km daleč, hodil je razcapan in v zimi v čevljih brez pod-
platov. Malodane nag ter bos je vlačil -. hudi ziiimi vodo iz oddaljenega vodnjaka, in bi bil nekoč zmrznil vsled utrujenosti, da ga niso rešili sosedi še pravočasno. Brezsrčna gospodinja mu ni dajala hrane, za katero je prosjačil okrog pri sosedih in očividci trdijo, da je bil tako sestradan, da je iztrgal psu k.-uh iz gobca ter ga pojedel. Vsega onemoglega ter bolanega so vzeli domači iz službe ter so ga oddali v bolnico, kjer je umrl radi zastrupljenja na nogi, katerega si je nalezel v službi pri brezsrčni ženski. Zelenkova je bila obsojena na triletno ječo.
S hrastovo dogo po glavi. V Dornovi pri Ptuju je dobil v pretepu Stanko Brodnjak, hlapec, s hrastovo dogo tako močan udarec po glavi, da so ga spravili v opasnem stanju v ptujsko bolnico.
Vlomilci udrli skozi streho. V Kuka-vi, občina Juršinci pod Ptujem, so udrli vlomilci ¿kozi streho v zaklenjeno stanovanje posestnika Ivana Hojnika. Odnesli so vso obleko, perilo in razne druge predmete v skupni vrednosti 4 tisoč Din.
Vlom v trgovino. V noči na 21. junija je bilo vlomljeno v Podzemlju na Dolenjskem v Lužarjevo trgovino. Vlomilci so odnesli raznega blaga za 26 tisoč Din.
Radi uboja 6 let robije. Poročali smo, kako je dne 6. maja smrtno zabodel 20-letnega mizarskega pomočnika Adolfa Pirca na povratku iz krčme pri Les-kovcu znani pretepač Turšič. Novomeško okrožno sodišče je prisodilo dne 23. junija ubijalcu 6 let robije.
Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda« prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V do-pisiih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežni rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Podtaknjen požar je v noči uničil
20 m dolgo ostrešje gospodarskega poslopja posestnika Jožeta Žiberta v vasi Suha pri Kranju. Poslopje je zidano in je bilo krito z opeko. Zgorela je tudi,'
krma. Škoda znaša 50.000 Din. *
mm® iz PrcHiitiirlo.
Beltinci. Dne 14. t. m. so pri nas kaj žalostno peli mrtvaški zvonovi. Spremljali smo k večnemu počitku gostilničarja g. Ivana Horvata. Pokojni je bil zelo močan in obenem dober človek, a smrt, ki nikomur ne priizana-ša, je pokosila tudi njega. Zadnje čase mu je začelo zdravje pešati, zato je iskal zdravniške pomoči. Ker se doma kljub zdravnikovemu prizadevanju ni počutil bolj zdravega, so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico, a tudi tam ni bilo zanj pomoči, zato so ga zdravniki po par tednih poslali domov. In doma je dne 13. t. m., spreviden s poslednjimi tolažili, zatisnil oči ter šel k večnemu Očetu po zasluženo plačilo za svoja dobra dela. Kako zelo je bil pokojni priljubljen po vsej okolici, se vidi iz tega, ker ga je na zadnji poti spremljala velika množica ljudi. Res presunljive so bile nagrobne žalostinke, k: jih je domači cerkveni zbor zapel. Naj mu bo mati zemlja, katero je res ljubil, lahka, žalujoči ženi, dvema otrokoma ter vsem sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Dolnja Lendava. Danes teden smo na tem mestu poročali, da nas bo zapustil naš splošno priljubljeni gospod dr. Trstenjaik; za našim dobrim g. sreskim načelnikom bi res prebivalstvo žalovalo,, ker ga je ljubilo. Po posebni intervenciji pri gospodu banu se nam je vendar posrečilo doseči, da gospod načelnik ostane dalje med našim prekmurskim ljudstvom, kjer se naj dobro počuti.
Dolnja Lendava. Sredi tega meseca so se pri nas vršili nabori. Fantje so se pripeljali večinoma na okrašenih vozovih in deloma tudi na kolesih. Pesem je odmevala za pesmijo, kajti fantje posameznih vasi so kar tekmovali med seboj, kateri bi lepši zapeli. Letos, se jih je mnogo lahko postavljalo z narodnimi trakovi, po domače pantliki, ker so jih prav lepo število potrdili. Med njimi je tudi nekaj
kakor je bil prisegel »Oberkrucu« koj po ugrabljenju edinke Vide.
Pripeljati je pustil Godrnja k sebi. Pomolel mu je pod nos njegovo svojčas poslano pismo s pozivom, naj mu pošlje dva funta svojega mesa v Bakovce. Ujetnik je gledal mrko v tla. Odgovoril ni na nobeno vprašanje kljub temu, da ga je bil stari stotnik v obraz, ga slednjič opljuval in ga napodil od sebe z besedami: »Pisal si mi po dva funta mojega mesa, zdaj si mi prinesel celi cent svojega!«
Ropoša je sklical pod lipo krvavo rihto. Ta je zaključila kmalu preiskavo in jo kronala z razsodbo smrti na kolu za »Oberkruca« Godrnja in cigana Brajdiča. Ostalim zarobljenim je bila prisojena smrt na vešalih m to pred očmi lastnega poveljnika na madžarski strani Mure.
Nalogo izvršitve smrtne obsodbe na sovražni zemlji je prevzel veržejski starešina Gregor Šonaja.
Krog osme ure zjutraj je bobnal veržejski tam-bur po trgu, trobentač je klical strelce pod lipo, kjer so čakali, obdani od močne straže, zvezani ujetniki. Ko so bili zbrani vsi konjiki pod poveljstvom Šonaja, jim je dal stotnik Kari znamenje z roko za odhod, 6am je ostal doma,
Med glasnim bobnanjem in trobenianjem so prekoračili Veržejci z obsojenimi Muro. Krenili so tik ob reki proti Ižakovcem, kjer se zavije Mura v prva kolena. Ustavili so se ob največji vijugi in se pripravili za krvniški posel, da maščujejo nad 28terimi kolovodji, kar je zagrešila po Murskem polju cela tolovajska armada.
Pri pogledu na zaostreni kol je stisnil glavar Godrnja zobe, streslo ga je po celem telesu. Niti besedice ni siknil med rablje, ki so se režali na glas, ko so kopali luknji za oba kolca in tesali vešala za 26 roparjev, Le cigan Marko je jadikoval ter prosil, da bi menda omehčal vsako slovensko srce, le veržejskega ni! Radi babjega cviljenja že pred mučenjem so ga pošteno obrcali od vseh strani ter mu zamašili usta s cunjami.
Kola sta bila pripravljena, luknji izmetani, dolga
vešala so stala--Pričel je krvniški posel, ki je
bil za tedanje čase nekaj vsakdanjega, pa se je tudi ponovil bogznaj kolikokrat med svetovno vojno in se še danes!1
1 Navlečenja na strašni kol so le naučili Slovenci od Madžarov in ti so videli to muko na Poljskem, kamor so jo zanesli divji Tatari.
bodo lahko obratovale pod njim največje ladje. Glavni kabelj, na katerega bo pritrjena železna konstrukcija, ima v premeru 1 m in je sestavljen iz 27 tisoč raznih žic. Most se bo nahajal na ozemlju, ki je izpostavljeno potresu in radi tega so napravili železne dele tako, da bodo popuščali v slu-i čaju potresnih sunkov.
700 dolarjev za pik stenice.
Sodišče v severno^ ameriškem mestu Los Angeles je obsodilo lastnika znamenitega' hotela na plačilo globe 700 dolarjev mladi lilmski umetnici, ki je prenočevala v njegovem hotelu in jo jte
takih, ki so hili potrjeni šele na zadnji rekru-tacji. Ti so dobili večinoma 18 mesecev. Ker so že poročeni in že imajo otroke, bo jim težko biti 18 mesecev proč od doma in družine.
Dolga vas. Dne 18. t. m. so pri nas sušili seno in ravno pri tem sušenju se je zgodila nesreča, ki je stala življenje neko ženska Ženska kakor vsi ostali jie sušila in je bila pri 'delu bosa. Kar nenadoma se je priplazila k njej kača ter jo je pičila v nogo. Hitro so jo peljali/ v Lendavo k zdravniku, da bi ji nudil pomoč. Toda zdravnik ji ni mogel več pomagata, ker je ženska že na potu v Lendavo izdihnila vsled zastrupljenja. Pustila je moža in več majhnih, nepreskrbljenih otrok. Zadnje čase so sploh kače prd nas kaj pogost pcujav; kajti kosci so jih že več pobili.
Murska Sobota. Dne 19. t. m. se bo ob priliki 151etnice osvoboditve Prekmurja vršila pri nas tudd proslava lOletnega obstoja športnega kluba »Mura«. Če se bo priglasilo zadostno število priglašencev, bo voziil v ta namen tudi posebni vlak iz Ljubljane.
Črensovcl. V nedeljo dne 17. t. m. se je pri nas zgodil dogodek, ki je pretresel vso okolico.
Po božji službi so se fantje vračali z ostalimi ljudmi iz cerkve. Med potjo so se bistrički dečki nekaj sporekli ter so začeli obračunavati med seboj. Med njimi je bil tudi nesrečnež, ki je pri tem izvlekel iz žepa nož ter z njim zabodel komaj 16 let starega fanta, ki se je na mestu mrtev zgrudil. Ta žalosten in obžalovanja vreden dogodek vzbuja povsod precej ogorčenja in to tem več, ker je žrtev postal tako mlad fant, ki še gotovo ni mogel nikomur stori/ti kaj takega, da bi šel nadenj z nožem, kakor na divjo zver.
Turnišče. Prejšnjo nedeljo se je pri nas vršilo ob prav lepem vremenu žegnanje sv. Antona Pa/dovanskega, patrena podružnice, oziroma turniške kapel ce. Na žegnanje je prišlo tudi precej ljudi iiz sosednjih far. Glavno opravijo in pridigo na prostem je imel g. kaplan Godi na.
3j30hhhbh0hbhbbhe Širite „Slov. gospodarja"! hhhh0hhhehhhhbsb
Veliko romanlc iz Sovlnlske doline . dne 21. In 28.
-Romanja ik Marija Bistrici dne 17. junija t. 1. so bili vsi udeleženci iz celjskega okraja, osobito iz Savinjske doline, tako veseli, da še sedaj radi o tem govorijo. »Škoda, da nisem šel zraven«, je rekel že marsikateri!
Da bo vstreženo vsem tem, ki bi radi šli in vsem, ki se že zanašajo na to romanje, se naznanja, da se bo to romanje res vršilo, pa še le, ko bo hmeljsko delo večinoma opravljeno, to je koncem avgusta, dne 27. in 28. avgusta.
Romarski vlak bode vozil iz postaje Šmartno ob Paki in sicer v pondeljek dne 27. avgusta zjutraj ob pol sedmih. Sprejemal bo romarje na vseh postajah do Celja. Tako bode dana prilika tudi Gornje-Savinjčanom, pa tudi šalešča-nom, da se lahko tega romanja udeležijo. Iz Celja pojde romarski vlak okoli
S. 1.
8. ure proti Grobelnem in se ustavi na vseh postajah do Šmarja pri Jelšah. Tam se ustavimo za dve uri, da obiščemo Marijino cerkev in sv. Roka, kjer bo sv. maša. Ob 11. uri gremo naprej mimo Rogaške Slatine in okoli pol dveh popoldne smo že na postaji Zlatar-Ma-rija Bistrica, ob dveh pa na cilju našega romanja.
Drugi dan v torek dne 28. avgusta se vrnemo ob 11. uri po isti progi Tiazaj. Ob enih pridemo v Rogaško Slatino, in tam se pomudimo r've uri. Ob treh gremo naprej. Ob štirih smo na Grobelnem, ob pol petih v Celju in okoli pol 6. ure zvečer spet v Šmartnu ob Paki. Po dnevi odidemo, po dnevi se tudi vrnemo. Zveze vlakov so na vse kraje ugodne.
Vožnja na vlaku stane za osebo tja in nazaj 45 Din za vse enako, ali vsto-
BBBBBBBBBBBBBBBB
Romarji v Marijino Celje:
Vsi, ki ste že romali ali mislite tja romati, ne pozabite si kupiti f dr. Anton Medveda knjigo: V Marijinem Celju. V njej so zgodovinske in potopisne črtice kot tudi pridige f dr. Antona Medveda, ki jih je imel v Marijinem Celju. Knjig je še samo 200 na razpolago in jih oddajamo po 5 Din. Naročila sprejema
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
sbbbbbbbsbbbbbbb
pi v Šmartnem ob Paki ali v Šmarju p. Jelšah.
Romanje se vrši med tednom, da se ga lahko tudi gg. duhovniki udeležijo. Tem potom so gg. dušni pastirji napro-šeni, da romanje priporočajo in da spremljajo svoje farane na božji poti; v župnišču bode zanje pripravljenih 30 prositorov.
Romarji se naj zanesljiivo do dne 1 avgusta oglasijo pri svojih dušnih pa stirjih in naj založijo svoto za vožnja (45 Din); gg. župniki pa jih naj zabeležijo, da se jim potem dostavijo vozne lositimacije. Iz celjske okolice se lahke oglasijo v kapucinskem samostanu v Celju! Č. gg. župniki naj do Porcijun-kule naznanijo število priglašenih ka-pucinom v Celju. — Prenočišča in druge izdatike si morajo romarji sami preskrbeti. Dosedanji romarji so bili zel<J zadovoljni bodisi glede prenočišč, kakor tudii glede postrežbe po gostilnah.
Natančnejši spored glede vožnje in kaj vse se bo vršilo pri Mariji Bistrički se bo objavilo v »Slov. gospodarju« po PorcijunkulL
Bodi vse Bogu v čast lin Mariji Majki Bistrički — nam vsem pa v dušno zve-ličanje!
P. Ladislav, prireditelj romanja.
pičila stenica v lice. Filmska igralka je dokazala, da bi bila morala na dan po nočnem srečanju s stem-co nastopti pri snemanju filma, a jo je režiser zavrnil, ker ji je vsled pika stenice oteklo lice.
Zvijačnost pri živaiih.
Marsikatera žival bi čakala zastonj na kak plen, če bi ne računala na lastno zvijačo in lahkomiselnost žrtve. Belouška se potuhne vzdolž vode ob bregu in miglja z jezičkom. Ribice menijo, da je žuželka, se ji bližajo in gredo v smrt. Tudi naš vodni ptiček vodomec se zateka k zvijači. Ulovi si hrošča ali malo žuželko. Sedeč na prikriti veji,
Glavarju Krucev in ciganu so navezali za vsako nogo vrv. Oba konca vrvi so pritrdili za vprego par konj. Ostro zaostren konec kola so nastavili tik pred zadnjico obeh žrtev, debelejšega uprli ob skopano luknjo, kjer so ga zadržali z drogi. Po končanih pripravah so nagnali na počasno povelje oba para konj, da sta potegnila vsak svojo žrtev na kol, ki se je strahovito zasajal skozi drobovino. Konje so od-pregli, ko sta tičala kolca v obeh telesih do blizu pljuč, ju spustili v luknji in zaphali z zemljo. Navlečem si je zasajal kol s težo lastnega telesa vedno globokejše skozi telo. Te vrste mučenje je bilo grozo-vitejše nego pribijanje na križ. Nesrečnež se je zvijal na kolu v nepopisnih mukah ure, da, dneve. Veliko usmiljenje je izkazal mučeniku na kolu mimoidoči ali jezdec, če ga je usmrtil, saj sneti bi ga itak ne mogel in če bi ga, bi mu nikakor ne bilo pomagano.
Po opisanem načinu sta bila navlečena vsak na svoj kolec »Oberkruc« Jurij Godrnja iz Bakovec in stari ciganski glavar Marko Brajdič.
Kruc je bil prepuščen mukam nezavezanih ust, da bi bil lahko vpil iz polnega grla, česar ni storil. Grozno se mu je kremžil mustačasti obraz, ko se mu je zasadil vsled potega kol globoko med čreva in so
se razpotegnila rebra za nekaj palcev eno od dru gega. Nečloveški, nerazumljivi glasovi so se mu izvili iz prs pri zdrku kolca z njegovim truplom v luknjo in je obvisel on nesrečnik na leseni ostrini med nebom in zemljo.
Ubogi Marko, vsa otepanja z zadnjimi od smrtnega strahu preostalimi močmi so bila zaman. Kol je opravil na njem celo ta posel, da mu je vračal zavest pri vedno globljem zasajanju, katero mu je odganjaj poprej strah.
Navlekli so oba obsojenca tik pred vislicami, da sta morala gledati zadnje potresljale vsakega od 26 obešenih in prestajati trpinčenje v zavesti: Keda;
bo naklonila meni smrt zadnji stresljaj--?
Ko se je poslovil od tega sveta zadnji obešenec so zatrobili in zabobnali Veržejci na odhod. Ostala sta na kolih sama še živa mrliča Oberkruc Jurij Godrnja in stari ciganski glavar Marko Brajdič--
Drugo jutro so zakrakale jate vran nad mori-ščem ob Muri. Spustile so se na dolgi drog vislic in suvale z glav obešenih v živalski nevoščljivosti ena
drugo--Zavist je dražila ptice, da so krakale za-
t ognjeno ter hripavo cele ure, predno so se priboril» do- oči in obraza mrtvecev, najmočnejše in začeli
Mladina se zbira in gradi.
Franjo Tanjšek, Št. Andraž pri Vel.
Kadarkoli se je naša mladina lotila kakšne naloge, jo je vselej vestno izvršila. Nikoli ni bila površna in .polovičarska, nikoli se ni ustrašila še tako velikih ovir; zvesto in vztrajno je hodila po začrtani poti k svojemu cilju, vedno je ostala zvesta svojim načelom. Zato je umevno, zakaj so nasprotniki krščanskega gibanja v pretekli dobi napenjali vse sile in zastavljali ves svoj vpliv, da bi jo pridobili na svojo stran. Hoteli so, da bi jim pomagala pri izpodkopavanju temeljev krščanskega žavljenslcega reda, hoteli so, da bi jim pomagala pri gradnji njihove liberalne in materialistične prosvetne stavbe. Pa naša mladina je kmalu spoznala njihove zmote in zablode ter je tem graditeljem pokazala hrbet. In talko so ti ljudje, ki so s tako velikim pompom napovedovali in prerokovali začetek nove srečne bodočnosti, ki bi naj nastopila po njihovem trudu in prizadevanju, utihnili in se umaknili. Njihova stavba pa, ki je bila zgrajena na pesku liberalizma, se je do tal zrušila. Skrušeni stoje sedaj ob njenih razvalinah z zavestjo v srcu, da-je sicer lahko rušiti, kar ustvarijo drugi, težko pa graditi.
Nova stavba se gradi, stavba, ki bo slonela na trdnih in vekovitih temeljih krščanskega svetovnega nazora. Graditelj te veličastne stavbe je naša dobra krščanska mladina. Svojega poslanstva se ona prav dobro zaveda; zato bo svojo nalogo, kakor nekdaj, tudi sedaj dobro izvršila. Vse svoje moči bo zastavila v to, da postane naša -slovenska zemlja vzor dežele prosvetnega in gospodarskega napredka, da ustvari slo-
venski zemlji pravo in osrečujočo ma-terijelno in duhovno kulturo.
Pri vsem tem delu, ki ga vrši naša mladina, zvesta svojim načelom, in pri uspehih, ki jih žanje, je še vedno dovolj takšnih, ki stojijo ob strani ali pa celo nasprotujejo. To so ljudje, ki so naščuvani od naših skritih nasprotnikov, ki se javno ne upajo pokazati, ker so v manjšini, da bi zanesli prepir in zmede v naše vrste. V svoji onemogli jezi, ker so se njihove nelepe nakane izjalovile, skušajo ovirati delo naše vrle mladine. Pomilovanja vredni so taki reveži. Dobro vedo, da v borbi proti mladini ne bodo ničesar opravili; dobro vedo, da se bo njihovo razdiralno delo slejkoprej kruto maščevalo nad njimi samimi, toda prevzela jih je grda strast tako zelo, da ne morejo več nazaj.
Kakor je nekdaj naša kmečka mladina s pomočjo svojih duhovnih voditeljev dosegla, da se je liberalna zgradba naših nasprotnikov do tal porušila, tako je sedaj kljub vsem velikim zaprekam zvesto na delu pri gradnji nove in lepe stavbe krščanske prosvete. Naša mladina ne pozna nobenega oklevanja; kolebanje na desno in levo ji je neznana stvar. Krepko in odločno je za-granila za delo, da doseže svoj cilj: duhovno preroditev posameznika in celokupnega naroda, ki bo temelj novi in boljši naši bodočnosti. Naša načela so stara, dobro preizkušena, sredstva pa so nova, sodobna. Kdor je zvest kato-lištvu in slovenstvu, bo šel z nami!
Za dekleta:
Knjiga »Slovensko dekle«, ki je kažipot našim mladenkam, je šla že v tisočih izvodih v roke slovenskih deklet. Sprejeli pa smo večjo količ:no knjig v razprodajo in sicer za polovično ceno, dokler traja zaloga: namesto 1.2 Din stane le 6 Din in se naroča pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
S@®0®00SH®ebbes®
Zborovanje „Krščanske šole'
Društvo »Krščanska šola« za lavant; škofijo priredi na Ciril-Metodov dan 5. julija t. 1., zvečer ob pol osmih v Karli-novi dvorani v semenišču v Mariboru, Koroščeva ulica 12
zborovanie za starše in prigafeSie krščanske vzgoje.
Govornika: č. g. profesor Pavel živort-
nik in predsednik društva g. Franjo Žebot.
Odbor društva prijazno vabi krščanske starše iz Maribora in okolice k obilni udeležbi!
abbbbseeeeeeebea
Središče ob Dravi. Na praznik sv. Alojzija se je vršila lepa slovesnost prvega sv. obhajila šolskih otrok. Dekleta Marijine družbe so cerkev prav lično okrasile in s tem veliko pripomogle, da bo prvoobhajancem ostal njihov najlepši dan v neizbrisnem spominu. — V nedeljo dne 1. julija ob treh popoldne bo priredila Marijina družba materinski dan s pestrim sporedom: petje, deklamacije, govor iin igra v treh dejanjih »Prisegam«. Dekleta Marijine družbe vneto delujejo za utrditev in razmah marijanske misli. Zdi se, da se uspehi njihovega požrtvovalnega dela že kažejo. Marsikatera dekle se jim je že pridružila, toda njih cilj je: vsa dobra dekleta v Marijino družbo!
Romanje na Brezje in izlet na Bled so vrši zadnjo nedeljo v juliju. Navodila dobite pravočasno! — Pripravljalni odbor.
opravljati počasi pogrebni posel, ker ni bilo človeških pogrebcev.
So se li raztegnile muke obeh na kol nasajenih do prileta vran? Ne! Bila sta mrtva z obešenimi vred, ko so prikrakale vrane in se obdelovale s kljuni radi deleža njunih oči in obrazov---
Pod kolom starega cigana je počivala negibno v klopčič zvita kosmata pošast, katere se ni upala lotiti dolgo časa z dolgim kljunom nobena vrana. Bil je Markov najzvestejši spremljevalec — šepavi medved Miško. Kdo mu je pošepnil na uho, da umira grozovite smrti na kolu njegov gospodar — znaj Bog! Pri-šepala je odnekod iz Krajine, pogodila morišče, se Svila krog Markovega kola in poginila pri pogledu na peklenske muke od starosti onemogla žival!
Dve leti za opisanimi dogodki je imela Štajerska mir pred Kruci. Karoly, zaveznik Rakočija, drugega kralja Krucev, se je obrnil leta 1705. s svojimi četami proti avstrijskemu ozemlju, kier je ropal neusmiljeno ter požigal in obiskal celo dunajsko predmestje.
Kralj Rakoči je sklical deželni zbor ter se je dal proglasiti od madžarske gospode za poglavarja. Njegove čete so bile sicer na Martinovo leta 1705. pre-
magane in pobite pri Velikem Varadinu, a ne uničene ter so razgrajale tem grozovitejše na Avstrijskem in leta 1706. tudi na Štajerskem zlasti okoli Stradena in Kleka. Koder so divjali, se je dvigal kvišku dim požganih hiš.
Da bi ta divja druhal, ki je štela leta 1707. zopet 70.000 oboroženih mož, ne udrla ponovno na Štajersko, so postavili ob Muri močne straže, Kljub zastra-ženju so prilomastili Kruci leta 1708. na Štajersko. Razsajali in ropali so okoli Friedberga, po Dekanov-cih in drugih tamošnjih krajih.
Nekatere trume so prihrumele 31. oktobra omenjenega leta nad Ljutomer in ga oropale.
Tem tolpam se je postavil po robu ormoški gra-ščak Franc Anton Petthe. Kruci so ga premagali in pobili njegov oddelek. Tudi njega bi bila doletela smrt, da ni pobegnil pravočasno iz spopada in srečno utekel v vinograde, kjer so ga ubranili in mu oteli življenje njegovi podložniki. V zahvalo za rešitev je sporočil malo pred svoje smrtjo 1. 1700. precej denarja, s katerim bi se naj pozidala na mestu rešitve cerkev na čast sv. apostolu Tomažu. Do pozidanja hiše božje je prišlo na prizadevanje križnikov 1. 1717.
(Konec sledi.)
izpusti žuželko iz kljuna. Gorje ribici, ki bi prezrla vodomca na veji! Kot bi ga izstrelil, se zakadi v ribico
in jo že tudi ima. _ _
Dolžina telesa in da« ljava skoka.
Kobilica skoči 30krat dalje, kakor znaša dolžina njenega telesa, miš - skakalka 15krat dalje din gozdna miš 8krat. Lev ter tiger skočita 3krat dalje nego sta dolga, bolha pa 200krat.
Iz nojevega jajca
lahko napravimo kolač, za katerega bi si-s cer rabili 36 kokošjih" jajc. Mladi noji zra-f stejo prvih 6 mesecev, vsak mesec za 20 centimetrov.
lioHsin
Kotlje. Smo že zopet imeli požar. V nedeljo dne 17. t. m., ob 8. uri dopoldne je namreč pogorel Pavel Svetina, po domače Jank v Br-dinjah. Ogenj je nastal v skednju in ker ni bilo blizu vode, se je naglo širil in je kmalu «yel tudii hiSo. Ker j« bilo vse leseno, j« vse Egorelo do tal. Rešiiti Je bilo mogoče samo Ü-;wlno in nekaj hišne oprave, naáio pa je smrt v ognju 7 kur. Škoda je velika in je samo za silo krita z zavarovalnino. V teku pol leta so Mli v našii župniji že 4 požari, od teh 3 v Br-(fcntjah.
Sv. Anton na Pohorju. Cerkveno proščenje sv. Antona dne 13. t. m. smo proslavljali nad vee slovesno. Romarjev je bilo, kakor vsako leto, tudi letos prav veliko. Bido je 12 svetih maš. Da je bilo za vee tako lepo pripravljeno, gre v prvi vrsti največja zasluga za vse dobwr .vnetemu g. župniiku Dolinarju od Sv. Primoža na Pohorju, ki je s takšno vnemo vael vso skrb na svoje rame in ki vee čas, odkar-n&m je odšel g. župnik Franc Letanja na svoje novo mesto, vrši vneto dušeskrbje dveh tako hribovitih župnij. Bog mu bodi plačnik! — Dne 14. junija smo pa spremili k večnemu počitku moža, ki je bil daleč naokrog znan po svoji dobrosrčnosti, odkritosti, najbolj pa po svojem trdnem krščanskem prepričanju. Da je bil zelo priljubljen, je pokazal njegov veličasten pogreb, kakoršnaga Antončanli že dolgo »e pomnijo, in to je bil pogreb rajnega Gaš-parja Pušnik, po domače Maleja. Vreden je, da mu na tem mestu postavimo skromen spo-minček. Rajni Gašper je bil skrben in marljiv kot čebelica. V potu svojega obraza si je pripravil tako krasno posestvo tar ni čuda, da so ga že noge zapuščale zadnja leta. §e na smrtni postelji ni miroval in je skoraj do zadnjega vzdiha še vpraševal, aH j« to in ono že urejeno. Bil je več let dober občinski odbornik, velik dobrotnik občinskih revežev, In sploh vsak beirač je bil pri njem primerno pogoščen in je dobil svoj kotiček. Bil je več let tudi cerkveni ključar in je imel vedno odprte roke za vsako prošnjo župnika za cerkev. Zalo mislimo, da mu bo Bog dober plačnik. Bil je res prava krščanska kmečka grča. Bog dal, da bi imel veliko posnemovalcev. Pogreb je vodil č. g. župnik od Sv. Primoža. Na domu 9e je poslovil od rajnega v lepih besedah njegov nečak Anton Pušnik, po domače Kopnik, v cerkvi g. župnik DoMnar, ki je stavil rajnega za vzgled posebno možem. Ob odprtem grobu j« govoril g. podžupan Martin Vinšek. Cerkveni pevski zbor mu je zapel na domu »Vigre»d«. na pokopaJiišču pa »Blagor mu«. Bodi mu žemljica lahka, njegovi ženi in otrokom naše aožalje!
Marijino življenje:
Kartuzijanski brat Filip je »pesnil Marijino življenje v čudovitih verzih. Na slovenski jezik je to delo prestavil i. g. Matija Zemljič, župnik pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Kakih 60 knjig je še na razpolago. Oddajamo jih po 6 Din. Naročila sprejema
Tiskarni sv. Cirila ▼ Mariboru.
R 1HHHBHBHBH
Vuzenica. Šolska proslava. Šola v Vuzenici slavi na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija 1501etnico, odkar je bila ustanovljena kot obvezna, obenem pa tudi 501etnico, odkar se poučuje v sedanji stari šoli. Prvotno so poučevali učitelji v svojih stanovanjih, potem je kupila šolska občina od Mihaela Bern-h ! Ja sedanjo Črešnikovo gostilno, jo preži-dala in uredila za enorazrednico z učiteljevim stanovanjem. Tu se je pričelo poučevati leta 1834, torej prav pred 100 leti. Ko je postala hiša pretesna, so sezidali leta 1883 sedanjo staro šolo, v kateri se je začelo poučevati v začetku januarja 1894, torej pred 50 leti. K tej proslavi vabimo vse, ki so posečali našo •šolo in so sedaj na odličnih mestih. Vabimo pa tudi vse gg. kMehete in učitelje, ki so delovali na naši šoli za napredek njen in s tem tudi kulture. Slavje naj bo mogočna manifestacija šolstva za severni del naše banovine in dokaz naše iskrene ljubeeni do naše obmejne zemlje.
Zgornja Polskava. Tukaj je Vsemogočni poklical na plačilo v izredni, starosti 91 let g. F. Trglavčnjtoa, bivšega posestnika v Bukovcu. Pokojni je bil skozi veo dolgo življenje mož na svojem mestu. K večnemu počtku smo ga •spremili na pokopališče na Zgornji Polskavi, •kjer bo pričakoval vstajenja poleg svoje pred leti umrle žene in dveh otrok. Želimo mu večni mir in srečo nad zvezdami.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Kot druga leta, tako so tudi letos na god sv. Florjana prihitele v našo romara&o cerkev ia sosednjih župnij velike procesije. Vsaka procesija ima tudi sv. mašo, ki jo navadno daruj« prii oltarju sv. Florjana g. župnik dotične župnije. S procesijo pa pride tudi iz vsake župnije cerkveni pevski zbor, ki poje pri sv. mašil dotične župnije. Letos je pelo 8 zborov: Sv. Benedikt, or-ganist g. Krajnc; Sv. Anton, g. Mohorič; Sv. Jurij v Slov. gor., g. Rakuša; Sv. Rupert, g. .Lorenčič; Sv. Ana, g. Strmič; Sv. Lenart v ■Slov. gor., g. Kordež; Sv. Jurij ob Ščavnici, g. Kocbek. Vsi zbori so svoje naloge častno rešili, žal, da nismo imeli prilike slišati trojiu škega zbora, zbora iz Negove, Sv. Andraža in od Sv. Bolfanka. Ti pevski, zbori bodo drugo leto pokazali svojo moč! Vsem zborom šent-lenar-ške dekanije kličem: Vse k večji časti božji! — Umrli so zadnji čas: Marija Šuita iz Senaretee, stara 89 let. V trgu je umrl Šiško Franc, star 85 let, dober krščanski! mož, tretje rednik; mož ni bil nikdar boian, le par tednov pred smrtjo. V Senarski je umrla kmetica Roza Majžiir, stara 52 let, umria po kratki in zelo mučni bolezni. Nadalje so nas zapustili v Oseku Ana Šalamun, v Zgornja Senarski Andrej Škrget, v Porčiču Marija Lorber, katero smo pokopali ob veliki udeležbi ljudstva na binkoštni pondeljek. Rajna mati je bila povsod zelo priljubljena. V mariborski bohuci je umrl vsšed operacije frančiškan brat Štefan Skale. Pripeljali so ga iz Maribora do nas, kjer je bil položen v hladni gnob ob udeležbi faranov, ki so pokojnega zelo ljubili, in ob udeležbi cele samostanske družine in pokojnikovega brata. Cerkveni pevski zbor mu je zapel pred samostanom žalost' iko »Vigred«, na pokopališču pa »Nad zvezdami« in »Človek glej«. Počivaj v miru, blagi redovnik, pri nas pa si si postavil neizbrisni spomenik Vsem rajnim sveti večna luč, ostalim našp sožalje! — Na god sv. Petra in Pavla bo daroval zlato bv. mašo velezaslužni g. pater Elekt Hamler, bivši trojiški župnik, gvrrdjan, kaitehet, vodja III. reda itd G. jubilant je bil rojen v župniji Sv. Petra pri. R-.dgoni, pri Sv. Trojici biva že SO let. Trojičani smo r^nosni na g. zlato
Svetnica kmetske grude sv. Bernardka.
Lepa knjiga, 32 slik na posebnem umetniškem papirju. Cena knjigi 24 Din broširana, in 34 Din vezana. Naročila sprejema
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
mašnka in mu kličemo: Bog Vas ohrani čiJe-ga in zdravega med nami še do biserne svete! maše! Posebne sasluge ima g. zlatomašnik še v spovednici.
Sv. Trojica t Slov. goricah. Prav malo je mašnakov, ki učakajo 501etnico mašniškega posvečenja. Težavna je mažniško pastirska služba. Premnoge spravi v prezgodnji grobi. V lavantinsJci škofiji jih j« samo ta mesec že umrlo pet, pa noben ni učaikal svoje zlate svj maše. V Boga zaupamo ma Trojičani, da bo-i mo vsaj mi tako srečni, da pričakamo izvann redno srečo zlate sv. maše, katero bodo slo-; vesno opravili v domaai župni cerkvi dne 29. junija, na praznik sv. Petra in Pavla, ob poli desetih dopoldne, zlatomašnik p. Elekt Ham-f ler. Ob pol desetih bo slovesen vhod zlato-: mašnika v cerkev. Slavnostni govornk bo p.: Henrik Damiš, tukajšnja rojak in bivši uče-f nec jubilanta. Po slovesni zlati sv. mašii bode' podrti! g. zlatomašniik vsem pričujočim pape« žev hlagoslov s popolnim odpustkom. Nato bo cerkveno darovanje in razdeljevanje po do h bde kot spominček na častitljivega gospoda' jubilanta.
Velika Nedelja. Odsek za kmetijsko nadalj. Sodstvo priredi v nedeljo dne 1. julija gospodarski izlet s kolesi na semenogojsko postajo' v Belitanch v Prefcmunje. Izlet vodi g. učitelj; Kotnik Franc, kjer se dobe tudi vsa podrobna' pojasnila. ZbilraJišče in odhod je ob pol patih! zjutraj v Rihoveih izpred gostilne g. Alta. Ker, je nedelja, je dana vsakemu tudi možnost, da' v Ljutomeru ali pa v Beltincih opravil svojo: nedeljsko dolžnost. Hrano aa 1 dan je vzetil s seboj. Vrnemo se pa proti večeru. Vabljeni! so ved, ki se resno zanimago za žitno panogo' kmetijstva. Prijaviti se je pa-j imenovanemu' g. učitelju.
Raskrižje pri Ljutomeru. Tukajšnji cerkve-* ni pevski zbor <)e napravil v nedeljo dne 17.-junija svoj prvi izlet v Selnico ob Muri, kjer, je nasitopil na kosru podružne cerkve in izvajal svoje pesmi Ker je izlet bil nameravan skupno s štrigovskim pevskim zborom, pa ra-> di preštevilnih članov šrtrigovskega pevskega zbora skupen nastop ne bi Ml mogoč na majhnem koru podružne cerkve v Selnici, zato priredi štrigosfci pevski zbor eno prihodnjih* nedelj svoj poseben izlet
Leskovec v Halozah. Tukajšnja gasilska četa se pridno pripravlja na tombolo, katero priredi v nedeljo dne 1. juJnja, popoldne ob dveh, kakor je že tuda pripravila lepe tom-bolske dobitke, kakor kompletno spalnico, 1 moško kolo, prašiča, vino, vrečo moke in še nešteto drugih lepih dobitkov. Vabijo se prav vsi od blizu in daleč, da se tombole udeležijo, ker s tem pripomorejo sehi do lepega dobit-ka, a gasilski četi do napredka. Segajte pridno še te dni po tablicah! — Zadnje deževje je napravilo precej škode po travnikih in vinogradih, na eni strani povodenj :n na drugi' strani toča, ki je tu in tam zapustila precejšnje sledove. Zlasti je škode na senu ter je nekaterim odneslo mogoče edino senokošnjo.:
Za zaročence;
Katekizem o zakonu je knjižica, ki pouči zaročence o vsem potrebnem. Škodila pa ne bo tudi zakoncem, ako jo preberejo, ker so marsikji že pozabili, kaj je sveti zakon. Knjižica stane le 4 Din in se dobi v
TIskarna sv. Cirila v Mariboru.
¡Upamo, da bo to elementarno škodo oblast uvidela ter popustila na davkih, katerih izterjevanj« je zadnji čas napelo svojo struno. K temu se pripominja, da vsak, kateri davek plača, naj skrbi, da ga v roku plača, ker s tem na eni strani okoristi sebe, na drugi strani pa pride država in občina do svojih dohodkov, s katerim mora tudi kriti svoje obveznosti.
Celje. Glavni izpit na orglarski šoli se bo ¡vršil v sredo dne 4. julija. Od 20 učencev bo pripuščenih k izpaitu 8 tretjeletnikov. Spričevala bo razdelil č. g. opat Jurak. Prihodnje šolske leto se prične dne 15. septembra 1934.
Braslovče. Umrl je pretekli teden v Pariž-Ijah posestnik Blaž Serdovner po daljšem bo-lehanju. Bil je priden gospodar, mož poštenjak, krščanski oče svoji družini, rad je obiskoval božja pota, bil je večkrat peš na Vi-šarjah, na Brezjah, na Urški gori. Bil je tudi zvest naročnik »Slovenskega gospodarja«. Naj Iv miru počiva!
Sv. Peter pod Sv. gorami. Zadnji »Slovenski gospodar« je prinesel .pretužno vest, da nas je za zmiraj ostavii naš dobri gospod župnik Iv. Lah. Dne 19. junija dopoldne smo spremljali biagopokojnega dušnega pastirja na njegovi zadnj;ii porti. Slednjega spremstva so se udeležile ljudske množice iz domače župnije ter iz okolice in mnogo Hrvatov. Pogrebne obrede je vodil g. dekan in podsredčki župnik Jožef Krohne ob asistenci rajhenburškega župnika 'J. Tratnika in bi-zeljškega g. Ig. Bervarja ter 24 duhovnih sobratov. Društveni šentpeterski pevski zbor je pel žalostinke pred župniščem, iV cerkvi in na mirodvoru. Ob odprtem grobu je govoril ganljve poslovilne besede g. Marcel Novak, župnik iz sosedne hrvatske župnije Tuheilj. Nepričakovano obilna udeležba pri pogrebu je dokazala, koliko spoštovanja ter resnične ljubezni, je užival rajni gospod pri vernikih na štajerski in na hrvatski sitrani. Zapustili smo domače pokopališče s soizam.ii v očeh in prehridki zavesti, da smo izročili materi zemlji truplo enega najbolj blagih župnikov, ki so pastirovaki v Št. Petru in skrbeli za daleč — daleč znano ter znamenito božjo pot na Svetih gorah. Rajnemu in nezabnemu gospodu župniku se bomo trajno oddolževali Za skazane nam duševne in telesne dobrote na ta način, da bomo zanj molili, se ga spominjali pri presveti daritvi in ga posebno priporočali gorski Materi božji?
Planina pri Sevnici. G. urednik, že zopet je feila slovesnost na Planini. Dne 21. junija je bilo prvo sv. obhajilo in ob enem šolarsko sv obhajilo. Med sv. mašo je bil ganljiv govor g. župnika Sajovica prvoobhajancem in staršem. Po sv. maši so šli malčki v župnišče, kjer je bil za nje pripravljen zajuterk. G. župnik je prišel k nam julija 1932. Od tedaj se je naša župnija duhovno prenovila. Vsako prvo nedeljo v mesecu so vsi šolarji in skoro vsi farani pri sv. obhajilu. Preč. g. župnik bo le leto obhajal 201etnioo mašništva.
■ ' <
Iz zagrebške torbe. 60 let bo že, ko je bilo ustanovljeno hrvaško vseučilišče v Zagrebu. Iz skromnih početkov se je razvilo v popolno univerzo, katera si je zgradila odgovarjajoče fakultete na raznih straneh zagrebškega mesta in ima še vedno palno načrtov, ki čakajo ustvaritve. Dne 29. junija se vrši v dvorani vseučiliške knjižnice svečana jubilejna akademija v proslavo te 601etnice. V letošnjem letu, ki bi moglo radi mnogih važnih dogodkov nositi kar celo ime Strossmajerjevega ju-hileja, se je vzbudilo posebno močno zanimanje za ustanove tega moža. Tudi univorza, ustanova Strossmaj erjeva, mora poiskati dobrotnikov. Prav te dni je bilo govora o vse-učiliškem fondu, ki bi ga zbraio Društvo za Strossmajerjevo vseučilišče v Zagrebu. Njegovi ustanovniki bodo morali pa kar globoko poseči. Samo tisti, ki bo dal 20 jurjev, si bo mogel lastiti priznanje ustanovnega ustanovni ka. Podporni ustanovnik bo moral dati tudi precej, vsaj 10.000 Din. — Preteklo nedeljo je bila v Bistrici velika in lepa svečanost. Hrvatski križarji in slovenski romarj iz Celja so poromali k Mariji v Bistrici, kjer imajo Hrvatje svoje Brezje. Celjani so si preje ogledali Zagreb po dolgem An po čez, obiskali zagrebške cerkve in muzeje in druge zanimivosti, zvečer pa je pričela njihova božja pot v svetišču Marijinem v Bistrici. Križarji iz Zagreba so šli kar v procesiji peš pet ur daleč. — Na dan sv. Petra in Pavla si pa tudi mi Zagrebčani privoščimo mali izlet. Naše ve-černice so ta dan pri Sv. Ksaverju na Mahni-čevem grobu. Velike množice Slovencev se podajo to popoldne v prijazno Ksaversko dolino. Napovedani ao tudi gostje iz Tržiča na Gorenjskem.
Cene in sejmska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 23. junija 1934 so pripeljali 19 komadov zaklanih svinj, svinjsko meso so prodajali po 10—11 Din, slanino 12—13. Kmetje so pripeljali 6 voz sena po 25—30, 1 slame 22, 5 voz krompirja 1, novi krompir 1.50—2, 18 vreč čebule 4, česen 6—8, zelje 1—3, kumarce 1.50—5, buče 2—6, paradižniki 8—10, špargelj 4—5, fižol v stročju 1, grah v stročju 1, luščeni 6—7. Hruške 4—6, suhe slive 8—12, črešnje 1—2, črnice 1, marelice 8—12, breskve 12—16, maline 4—5, grozdieje 1.50—2, luščeni orehi 34 Din. Na trgu je bilo 12 vreč pšenice 1.50, 6 rži 1—1.25, 14 ječmena 1, 18 koruze 1.25, 12 ovsa 0.75—1, 6 prosa 1.50, 5 ajde 1, 12 fižola 1.75—2. Smetana 10—12, mleko 150—1.75, surovo maslo 20—24, jajca 0.50. Prinesli so 102 kokoši po 20—30, 1113 piščancev 20—50, 22 gosi 30—40, 58 rac 15—20, 38 kuncev 5—25, 3 kozličke 40—65 Din.
Marborski svinjski sejem dne 22. G. 1934. — Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 256 svinj in 1 ovca, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 80 do 100 Din, 7—9 tednov stari 115 do 120 Din, 3—4 mesece stari 140 do 180 Din, 5—7 mesecev stari 220 do 260 Din, 8—10 mesecev stari 300 do 460 Din, 1 leto stari 500 do 600 Din, 1 kg žive teže 5—6 Din, 1 kg mrtve teže 9—10 Din. Prodanih je bilo 96 svinj.
Ptujski živinski in svinjski sejm. Konjski in goveji sejem v torek dne 19. junija je bil, kar se dogona tiče, prav dobro založen, kupčija pa je bila še boljša, in sicer se je prodalo 5475 prignane živine, kar se le redkokedaj dogodi. Prignali so 151 konj, 300 krav in telic ter 136 volov in bikov, skupaj 587 glav živine; od teh so prodali 310 glav, od teh je bilo odpravljenih 8 govedi y Gorioo. 'Cene so bile sle-
deče: voli L vrste 3.50r—4 Din, II. vrste 3—3.50, III. vrste 2—3 Din; biki 2.50—4 Din; telice 3—1 4.50 Din; krave I. vrste 3—l Dim, II. vrste 2.50 do 3 Din; III. vrste 2—2.50 Din zi 1 kg živo teže; konji so se prodajali po kakovosti in sicer za klanje po 300—1000 Din, ostali pa po 1000—3500 Din. — Prihodnji konjski in goveji sejem bo dne 4. julija t. 1. — Svinjski sejem v sredo dne 20. t m. je bil razmeroma slabo založen, kupčija pa je bila še slabša. Pripeljali so 186 prašičev in 54 svinj, skupaj 234 ščetin narjev. Od teh so prodali 46 komadov. Cen« za 1 kg žive teže so bile sledeče: debele svinj« 6—7 Din, prolenki 5—6 Din, mrtve teže 8.50 do 9 Din. Prašički za rejo, stari do 8 tednov, so se prodajali po kakovosti in sicer od 75-^ 150 Din komad. — Prihodnji svinjski sejen» bo dne 27. junija t. 1.
Skoro vsak opis vroče Afrike se ba-vi z ogromnimi armadami potujočih! mravelj, ki si utirajo z neugnano silo pot skozi gozdove in ravnine. Ljudje so se že navadili, da smatrajo nadlogo mravelj kot nekaj, čemur se je v Afriki nemogoče ogniti; na drugi strani pa je baš ta vrsta mravelj predmet zanimivega proučavanja za one, katerim se nudi prilika, da lahko te živalice natančneje opazujejo.
Termiti.
Potujoče mravlje ali siafus," kakor jih imenujejo v vzhodni Afriki, tvorijo v vojaškem oziru visoko organizirano bojno fronto v pravojni proti dednemu sovražniku — belim mravljam ali termitom. Bela mravlja je napram siafu-su navezana le na obrambo po svojih! umetno zgrajenih gradovih.
Termiti, v vsakem oziru slabejši del v tem boju, se ukvarjajo kratek čas jim usojenega življenja z gradnjo trdi njav, katere stavijo iz kamenčkov, ilovice ter smole tako trdno, da kljubujejo leta in leta vsem vremenskim ne-* prilikam tudi še'potem, ko so jih osta-vili njih. prebivalci iz kakoršnegakoli vzroka. Njihovi delavci ne razpolagajo t" zadostnim obrambnim orožjem in njih države so navezane na varstvo maloštevilnih vojakov. Ti vojaki iz vrst termitov so izredno hrabri, vendar j« že njihovo truplo tako ustvarjeno, da je usposobljeno za obrambo in ne za napad. Posedajo sicer ostre čeljusti lii ki klešče, s katerimi prežijo kot stražarji svojih taborišč ob vhodih, da bi pa odbili kak strnjen napad, za to niso, ker je njihova hrbtna stran mehka ter nezavarovana in so predani sovra« žniku na milost in nemilost, če se morajo prepustiti pobegu.
Kljub pomanjkanju glede vojne opre^ me povzročajo termiti dovolj občutna škode, ker po divjinah, kjer bivajo, vse podminirajo in se jih. je oprijelo ime* saperji.
Poročnik Norman Campbell piše a obisku termitov naslednje: »Ko sem se vrnil po par dnevih odsotnosti z vež prijatelji z daljnega lovskega pohoda domov, sem poslal črnega slugo po ra-. zna osvežujoča okrepčila. Hoteli smo se zlekniti udobno v naslonjače in sto^ le za ležanje na verandi. Kedo bi za* mogel opisati naše presenečenje, &o m
27.' junif 1931.
Siran TT.
je udal naenikrat leseni pod pod nami brez trušča in smo se slednjič le izmotali iz gostega oblaka prahu in zapazili, da smo obdani od termitov. Termiti so tekom nekaj tednov oglodali za svoje stavbe vse stebre ter deske, ki so se zrušile pod težo naših teles. Živalice niso le uničile stavbeni ma-terijal, ampak celotno pohištvo, od katerega je ostala le še prav tanka plast s polituro, in vsak leseni predmet se je takoj spremenil v prah, če sem se ga le dotaknil.«
(Konec prihodnjič.)
Poslednje vesti.
Novice iz drugih držav.
Z bombami nad duhovščino. V Kapfenbergu
na Zgornjem Štajerskem se je razgovarjal g. kaplan Eibal z delavci. Med pogovarjajoče je priletela bomba, ki je tri delavce lažje ranila, kaplana je zadel drobec v trebuh in je umrl med operacijo v Brucku ob MurkPred župni-ščem v Steinu na Donavi je v noči eksplodirala težka bomba, ki je povzročila veliko ma-terijalno škoda Oba omenjena zločina gresta na račun hitlerjevoev.
Na Španskem je bilo dne 25. junija po vsej državi ukinjeno izredno stanje. Javna tajnost je, da bo zbruhnila v španski vladi kriza.
Domače novice.
Od g. Puclja pričakujemo pojasnilo. Minister Ivan Pucelj je govoril v nedeljo dne 24. junija na taboru kmečke mladine v Grobljah pri Št. Petru v Savinjski dolini. Med drugim je dejal o Narodni stranki (ki je v opoziciji) naslednje: »Ali gospodje in pripadniki bivše SLS ne vedo, da je iz tega kroga (Narodne stranke) prišel načrt za zakon o ločitvi! Cerkve od države, ki smo ga mi starejši politiki komaj ustavili in potlačili? Ali ne vedo, da je prišel iz vrst teh ljudi predlog za izgon duhovnikov jezuitskega reda iz naše države?« Vprašamo g. Puclja: Kako pa to, da so podpisali omenjeni kulturnobojni predlog tudi slovenski poslanci JNS? Imena teh poslancev so znana.
Še o letalski nesreči v Belišču pri Osijeku?
O letaski nesreči dne 24. junija v Belišču pri Osijeku poročamo že na drugem mestu in maramo naše poročilo izpopolniti v toliko, da je bilo letalo, ki je zavozilo med občinstvo, znamke »Gerner«. Pet oseb je bilo takoj mrtvih, 9 hudo ranjenih, trije lažje. Hudo poškodovane so prepeljali v bolnico v Osijek. Tekom noči so podlegle poškodbam 3 .osebe.
Triletni sinček utonil v gnojnici. Delavski zakonski par Lenič iz Maribora je poslal triletnega sinčka na deželo k staremu očetu J. Korenu v Rače. Otrok je zašel v gnojnico, kjer je utonil.
Smrtna nesreča. 381etni posestnik Rudolf Ločičnik od Sv. Petra v Savinjski dolini se je peljal dne 24. junija na kolesu. Iz nasprotne strani je pripeljal avto, ki je tako hudo zadel v kolesarja, da mu je počila lobanja in je umrl v celjski bolnici.
Požar je uničil dne 25. junija v Spod. Gru-šovljah pri Št. Petru v Savinjski dolini posestniku Ivanu Ušenu velik kozolec dvojnik.
Najstarejša ženska na Slovenskem umrla. V Nedelici pri Turnišču v Prekmurju je umrla Orša Šomein, ki je dosegla 100 let, nekateri trdijo, da je bilo celo stara 103 ali 106 let. Imela je 7 otrok in je najstarejši star 82 '.et. Rajna je bila vdova 60 let.
Dopisi in prireditve.
Šmartno pri Slovenjgradcu. V sredo dne 20. junija se je poročila Rotovnik Karodina, hčer« ka veleposestnika Jožeta Rotovnik iz Legna pri Slovenjgradcu, z artilerijskim poročnikom Meglič Alojzijem, rojenim pri Sv. Marku niže Ptuja. Cerkveni obred poroke s sv. mašo kar je vse opravil vlč. mansšgnor J. K. Vre-že, je bil v baziliki' Matere Milost v Mariboru. Mlademu paru želimo obtto sreče in božjega blagoslova!
Remšnik. Izobraževalno društvo na Remš-n*ku vljudno vabi na proslavo 251etnice, ki se vrši v nedeljo dne 1. julija. Dopoldne je cerkvena slovesnost, šentjurska Gospojnica, popoldne po večemicah pa proslava kot taka. Igrala se bo »Miklova Zala«. Pridite! Dobrodošli domačina, sosedi, prijatelji in znanci, posebno vabimo mladino, da se navduši s pravo gorečnostjo za temeljno izobrazbo! Na veselo sviden je I
Kam v nedeljo dne 1. julija 1934? Vsi v Gornjo Radgono z izletniki pevskega društva »Poštni rog« v Mariboru, kateri bodo imeli ob pol osmih sv. mašo in ob osmih pevski koncert v posojilni ški dvorana. Prijatelja petja in narave vabljeni!
Št. Janž pri Velenju. Obhajala smo dne 24. junija svojo »lepo nedeljo«, ki je bila zares v vsakem oziru lepa. Lepo je bilo vreme, dolga in lepa je bila procesija, ki jo je vodil č. g. župnik iz Št. Jošta n. K. Miloš Čari, lepa je bil tudi prireditev prostovoljne gasilske čete, ki je priredila kar dve igri, žalostno, a za življenje pomembno »Užitkarji« in veselo, veselemu prazniku primerno »Lažizdravnik«. Fantje in dekleta so igrali dobro, zlasti orni, ki so igrali naslovne vloge. Moški in mešani zbor prosvetnega društva sta zapela par lepih pesmi, ki so vžgale. Dvorana je bila polna in razpoloženje dobro.
Slov. Bistrica. V nedeljo dne 24. junija eo vprizorili naši cerkveni pevci v dvorani ho-teda »Beograd« svojo stanovsko igro »Orga-raist v škripcih«. Na splošno željo se igra dne 29. junija ponovi. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo cerkvenih pesmi, vse ljubitelja cerkvenega zbora prav vljudno vabimo!
Videž pr Slov. Bistrici. Od zore do mraka, rosan in potan, si lajšaj in slajšaj življenje. --Ta Gregorčičev spev so si izbrali naši vrli gasilci kot spodbudo, ko so sklenili 14. maja 1933, ob ustanovitvi gasilske čete, da si bodo zgradili gasilski dom. In res, komaj leto dni je preteklo od takrat, danes pa je gasilski dom že dograjen, stoji trdno in ponosno ter je najlepši dokaz izredne marljivosti in požrtvovalno^ ter nesebičnosti, saj je 18 članov te gasilske čete postavilo dom, ki je vreden 50.000 Din, a stane jih v gotovini le 14.000 Din. Ves ostali znesek so torej žrtvovali iz lastnih sredstev in deloma iz prostovoljnih darov. Neliateri člani so delali pri graditvi po 50 dni popolnoma zastonj in le tako je bilo mogoče, da so zgradili v tako kratkem času tako veličasten dom, ponos vsakega Videžana. — V nedeljo dne 1. julija popoldan bo blagoslovitev tega doma, združena z velikimi sloves-
nostma. Vabimo vse, od blizu in daleč, da s« udeležijo teh za nas zgodovinskih svečanosti, v dokaz, da znajo pravilno ceniti trud in ne-i sebičnost naših gasilcev. Po blagoslovitvi ba na vrtu g. Vehovairja Karla, sedanjega načeli nika, v bližini gasilskega doma veselica z godi bo ter raznimi zabavami. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo raznih gasilnih potreb» ščim, pričakujemo obilno udeležbo! Na svidenje! Gasilcem pa kličemo: Korajžno naprej, mi vsi pa vas bomo podpirali v vaših korist.
nih stremljenjih! J -,
„Slov. Gospodar" stane;
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—
MALA OZNANILA.
Jablus. Ali ste že pisali po navodilo, kako se za maili denar izdeluje izvrstni jabolčnik?, Ako še niste, pišite takoj. Jablus, Franc Re-nier, Podčetrtek.	659
Gepl in mlatilnico proda J. Hrga, Sv. Lenart, Velka Nedelja.	651
Vajenko, dobro vzgojeno, bistrega uma, takoj sprejmem. Prednost znanje ročnih del in veselje do izdelovanja pletenin. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe poslati na B. Pušnik v Vojniku.	660
Mlinar, mlad in oženjen, išče službo kot nad-mlinar, ali vzame v najem mlin. Naslov v upravi lista.	656
Služkinja, vajena vseh domačh in vrtnih del ter svinjereje, se takoj sprejme. Košaki 39, pošta Maribor.	658
REVIGflli
proti kožnim boleznim,
Reg. pri Min. Soc. Pol. in Nar. Zdr. v Beo-^ gradu. Ime zakonom zaščiteno, kontr. št 9407-9-10. Izdelovalec:
LEKARNAR BRANISLAV MONBINI,
SLOVENSKA BISTRICA (Dravska banovina).
Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 1934. 659
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni red!
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR,
nilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
T
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši usoeh!
Preselitev!
Preselitev!
Naznanjam cenj. občinstvu iz Maribor in okolice, da sem svojo
trgovino z dežniki
iz Gosposke ulice štev. 1 premestila v Ulico X. oktobra štev. 4.
Potrudila se bom tudi v bodoče ugoditi vsem zahtevam cenj. odjemalcev, kolikor bo v moji moči, in prosim tudi v prihodnje Vaše naklonjenosti. — Ostajam z odličnim spoštovanjem:	657i
Apolonija Fiillekruss-Petrossi, Maribor, Ulica X. oktobra
Ustanovljeno leta 1868.
Cltateljem v pouk in zabavo.
IireUsie knlHnlce.
Islandska kmečka knjižnica.
Ena najbolj izrednih knjižnic za iz-posojevanje je v Rejikjaviku, glavnem ¡mestu na sennem otolku Islandija. Ta knjižnica štej© 10.000 zvezkov ter je !dar danske države, pod koje pokroviteljstvom je otok. Več nego 9 desetink (te knjižnice j« vedno razposojenih. Ce kdo želi gotovo knjigo, jo tudi dobi, če jje bogat glede potrpežljivosti. Lahko preteče eno leto, predno se bo dopehal do zaprošene knjige. Javnost, ¡ki si iz-posojujo iz ljudske knjižnice berivo, je raztresena daleč po deželi Knjige romajo dostikrat več mesecev, predno dospejo v roke čitaitelja. Islandski kmet Sita le v zimskih mesecih, a takrat pa ¡temeljito. Na spomlad, ko je omogočen medsebojni promet, prevzame knjige pošta, jih odpelje v knjižnico in dobavi zopet nove, s katerimi mora izhajati kmet eno leto. Za izposojevanje knjig ni treba plačati ničesar, pač pa za prevoz po pošti.
Knjižnica na Spitzbergih.
Druga, še manj znana knjižnica, se ¡nahaja v obmorski naselbini na Spitzbergih proti severnemu tečaju. Ustanovila jo je pred leti amerikanska misijonska družba in so jo pripeljale na otočje razne ladje. Obsega 1000 zvezkov in so zastopane knjige v 12 jezikih, Knjige čitajo kitolovci, ki se preskrbujejo na Spitzbergih s premogom in bivajo tamkaj dalje časa, dokler jim vreme ne omogoči nadaljevanja vožnje. Nadalje si izposojujejo knjige Eskimi, ki bivajo kot domačini na Spitzbergih. Eskimi so se naučili v odrasli dobi v misijonskih šolah čitanja ter pisanja in radi berejo.
Potujoča knjižnica.
¡Zopet druga posebna knjižnica roma celo leto po francoskem Južnem morju in obišče vse otoke, ki ležijo raztrošeni po širnem morju okrog večjega otoka ¡Tahliti. Ta knjižnica je državna last in je pogojevanje brezplačno. Na krovu majhnega parnika, ki je bolnica in ki prevaža bolnike v bolnico v Tahiti, je spravljenih 2000 zvezkov, katere so podarile razne odlične francoske osebnosti Čitateljli so v tem slučaju le Evropejci, ki so na ta ali oni način zaposleni na omenjenih številnih otokih.
Knjižnica za lovce.
/Največjo med izrednimi knjižnicami vzdržuje Hudjsonbay-družba, ki je na celem svetu najmogočnejše podjetje za izvoz kožuhovkie. Omenjena družba ima uslužbenih na tisoče nastavljačev pasti ter lovcev, ki se kretajo po vseh severnih pokrajinah Kanade. Mnogokrat so na potovanju celo leto, predno se porinejo v izhodišče, kjer prodajo kože ki kasirajo izkupiček. Odpočitek lovce* v osrednjih postojankah, katerih je 12, traja po cel« mesece. In baš ea te lovce je osnovala družba knjižnico. K čitateljem pa še spadajo Indijan-
ci v onih rezervacijah, kjer poučujejo čdAanje ter pisanje.
Policijska knjižnica.
Znamenita kanadska knjižnica je ustanovljena za kanadsko policijo na konjih. Ta policija, ki šteje nad 2 tisoč članov, je nameščena po pokrajini, ki je tako velika kot Evropa brez Rusije. Si lahko predstavljamo, kako zaželjeno je čtivo po teh zasneženih poljanah y neznosno dolgih zimskih mesecih.
Skrivnostni krvnik razkril.
Angleški kralj Kari I. je bil obglavljen leta 1649. Poklicni rabelj se je javil bolanega, a v resnici se je izognil izvršitvi obglavljenja iz strahu pred morebitnim poznejšim maščevanjem. V noči pred izvršenjem smrtne kazni so morali najti novega krvnika. Drugo jutro je bil pripravljen mož z masko na obrazu, ki je odsOkal kralju glavo. — Kedo je bil ta mož s krinko? Nikdo ni zvedel. Zginil je, brž ko so mu izplačali zaupniki obljubljeno nagrado. Angleški oberst je odkril sedaj v Darba-dosu na otočju Antilov pred osrednjo Ameriko v starem kovčeku pismo, ki je razkrinkalo ter pojasnilo zadevo zagonetnega krvnika. Gotovi John Le-vvigton je pisal leta 1669 naslednje pismo: »Tukaj je umrl starec Hugh Pea-chall. Živel je več nego 20 let na otoku. Na smrtni postelji je priznal s solzami v očeh, da je bil on taista, ki je odsekal Karolu I. glavo in je prejel za krvavo delo nagrado 100 funtov šterlingov.«
Omenjeno pismo je naslovljeno na trgovca Johna Drawter v London, ni bilo nikoli odposlano in je obležalo v
kovčeku v Rarbados.
*
235 g@§p@i§¥ ministra
Tretja francoska republika obstoji 64 let. V tej dobi ima 235 še živih ministrov, ki so še v uradu, ali živijo v zatišju, nekateri so utrujeni od dela, zopet drugi so vsak dan pripravljeni, da postanejo zopet aktivni ministri 235 je znatno število in prekaša v tem ozi-ru Francijo edinole Portugalska.
Pri starih Rimljanih je obstojal običaj, če je bil kedo eno leto konzul, so mu pustili ta naziv celo življenje. Nič manj uljudno nego Rimljani so tudi republikanski Francozi. Če postane bivši minister državni podtajnik, nad katerim je minister, ostane za državo in za vse, ki imajo z njim opravka, »gospod minister«. Naslov minister ostane, če takle gospod zaide v preiskavo. Ako je pa imel g. minister srečo, da je bil zaposlen s sestavo vlade, postane za celo življenje: g. predsednik.
Od omenjenih 235 ministrov niso vsi aktivni parlamentarci, ampak se jih ubija z zakonodajo le 177. 66 je senatorjev, 106 poslancev. 64 jih ni med se-
natorji ki ne med poslanci, 12 jdh splofc nikoli ni bik), kakor n. pr. maršal Pe-tain, ki je trenutno vojni minister, ka general Denain, ki vrši službo letalskega ministra
Je še 14 bivših ministrskih predsednikov, od katerih jih je 6 zastopanih t sedanji vladi in 3 od teh so bili predsedniki republika^ Doumesgue, Pota-oare, MiBerand. 125 ministrov ni vršila službe Šefa urada, kakor n. pr. Lebrun, predsednik republike; 4 niso biU nH&< 4ar visoki komisarji kakor Henri Be« ■renger, iki je bil samo poslanik.
Vsak peti parlamentarec na Francx> •Skem ima upanje, da bo postal da minister.
Pred kratkem so dogotovili o k lopni prostor, v katerem je 'shranjena blagajna angleške kraljice in njenih bližnjih sorodnikov. Kje da je ta prostor, je znano malokaterim. Nahaja se 12 m pod zemljo in je zavarovan napram tatom, bombam ter strupenim plinom. Lahko pridivja vojna ali prihrumi vesoljni potop, v omenjenem prostoru shranjenim dragocenostim se ne more zgoditi ničesar. Do zakladne blagajne vodi skozi obokani kletmi prostor skrivni hodnik, ki konča z 20 ton težkimi in lahko se odpirajočimi vrati. Tako zgleda skrivališče na zunaj. V oklop-nem prostoru samem je 1500 predalov in je mogoče vsakega odkleniti s posebnim ključem. Za slučaj, da bi kedo našel enega od ključev, bi moral preizkusiti z njim 1500 vrat in bi se mogoče zadel na prazen predal.
20tonska vhodna vrata je lahko premakniti po gotovem sistemu ali načinu. Ta način je mogoče izbrati le v gotovih urah. Dva uradnika imata vsak po en seznam, iz katerega je mogoč« sestaviti način odpiranja.
V oklopnem prostoru je telefon, zapečateno pismo in ključ. Do pisma in ključa je mogoče priti, ako je bil uspešen poklic po telefonu. V pismu je navodilo glede pota, ki pelje vl notrajno-sti skrivnostne kamre zopet na prosto. Ponovna nasprotna pot je nemogoča
Za zakladno skrivališče so porabili 600 ton raznih kovin ter jekla Po prostoru je skritih 100 signalnih ter alarmnih naprav, ki lahko prikličejo v najkrajšem času policijo ter vojaštvo.
Oklopnim napravam je nemogofco, priti do živega s topilnimi aparati, alij z eksplozivnimi sredstvi.
Krog in krog oklepnega oboka je hodnik, v katerem se neprestano kreta stražnik, ki lahko opazuje s pomočjo ogledal vse stene.
Opisanemu skrivališču je slobodn* zaupala angleška kraljica svoje dragocene zaklade.
Oglašujte v ,SI.gospodarju4!
PIALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.)" Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm2 Din 1.—, do velikosti 50 cm' Din 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doiplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru naznanja, da ima v soboto dne 30. junija vsled čiščenja prostorov zaprto in ta dan ne uraduje.	636
Proda se ročna mlatilnica. Polanec Jožef, Sv. Ma/rjeta ob Pesnici.	652
Malo posestvo se proda. I. M. Iilep, Trniče 24, Sv. Janž na Dravskem polju.	654
Prodam hišo in zemljišče, ugodna cena, v okolica Maribora. Naslov v upravi lista. 655
Prodam stavbišče in njivo ob glavni cesti. Iv. Jarc v Gradižki, p. Pesnica.	653
Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, stari papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Manibor, Dravska ulica.	650
Posestvo 4 orali zemlje z gospodarskim poslopjem se proda. Sv. Miklavž 99. Maribor. 643
Mlin kupim, kdor ga proda, naj piŽe na upravo lista.	648
Preselitev. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se osamosvojil in preselil svojo stva-beno podjetje iz Tržaške ceste 17 na prejšnje prostore Ivana Živi ca, Gosposvetska cesta 17. Priporoča se: Spes Franjo mlajši, stavbenik, Maribor.	644
Dolžniki! Pristopajte k gospodarski zadrugi Zaščita« v Ljubljani, Masarykova cesta 14-II, ki Vam uspešno pomaga urediti Vaše dolgove, posreduje najceneje pri vseh Vaših upnikih in pri oblastvih. Kmetom urejuje vse zadeve po uredba o zaščiti kmetov in posreduje glede nezaščitenih dolgov. Ne odlašajte več s pristopom!
Veliki zaslužek brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise z snamko za odgovor nasloviti na: Persson, Ljubljana, poštni predal 307.	627
Kotle za kuhanje žganja in perila, bakrene brzoparilnike Alfa, obenem tudi s pripravo za kuhanje žganja, brlzgalnice za vinograde si nabavite po ugodnih cenah pri Jakobu Kos, kotlarstvo, Maribor, Glavni trg 4. 608
Prodam dve posestvi, eno 3 orale, eno 7 oralov. Cafnik, Zimica 39, Sv. Barbara v Slov. goricah.	645
Posestvo se proda v Spodnjem Velovlaku pri Ptuju, obstoječe iz stanovanjske hiše z dvema stanovanjema, gospodarskega poslopja in 14 oralov posestva (eventualno se odda tudi. manj oralov pri hiši). Razven tega se prodajo tudi posamezne parcele, kakor njive, travniki in gozdovi. Pojasnila daje: Al. Brenčič, posestnik in trgovec v Ptuju. 614
Sadje in sočivje zakuhavajte v Weckovih kozarcih, ki so najbolji. Prodaja jih in pošilja cenike Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg. Tukaj
dobite dnevno sveže žgano kavo, vse špecerijsko blago in tudi železnino.	597
Sadni nakupovalen V vseh krajih, kjer je sadje, jabolka, dobro obrodilo, iščem svoje zastopnike, oziroma sadne nakupovalce. Vsi interesenti pošljite točno natančne podatke izvozni tvrdki: Veletrgovini Ivan Gottlich, Haribor, Koroška cesta 126—128a.	616
Razprodaja cele trgovine, vse zaloge. Trgovina A. Petek, Slovenske Konjiča (Redka prilika.) Radi opustitve trgovine se razproda cela zaloga po zelo znižanih cenah od 20 do 50 odstotkov pod nakupno ceno. Razno manu-fakturno blago, moški štofi, damski poplin'i', razne hlačevine, oksforte, flanele, etamine, klote, drul^e, belo platno, molinuse,, barhan-de itd. itd. Nad 1000 parov raznih čeivljev, klobukov, Tivar obleke, svilene rute, Hubertus manteljne, kotri, razne deke, kravate in slamnice. Moške srajce od 14 Din naprej, moške gate od 8 Din naprej, otročje srajce od 6 Din naprej, sploh vso domsko in moško perilo. Velika zaloga emajl posode, železni lonci, svetilke, porcelan, drat, žičnike, ključavnice poprej 8 Din, sedaj 3 Din itd. Šmuci poprej 220 Din, sedaj 100 Din. Dežni plašči, damski manteljni, dežniki in še več sto drugih predmetov. Ker razprodaja traja samo še okoli en mesec, priporočamo, da se takoj preskrbiite, ker si veliko denarja prihranite, ako izrabite to redko priliko, ki se Vain mogoče nudi v desetih letih samo enkrat. Za obilen obisk se priporoča: trg. A. Petek, Slovenske Konjice.	000
Bolje in ceneje kupite naravno mineralno vodo, ako jo naročite neposredno pri vrelcu. Cenik radevolje dostavlja: Uprava KOSTRIVNISKE SLATINE pošta Podplat.	552
Hranilne knjižice
vseh bank in posojilnic kupimo. Bančno konc. komerc. zavod Pečenko, Maribor, Gosposka ul. 10.
(Za odgovor 3 Din v znamkah)
579
	—
	a
	m
	•n
	c,
	8
	»0 O}
	0 m
	> P
	S.Ä »
	0 a
	
	0 03
	s •
	n
Mostin, moštna esenca za izdelovanje dobre Ti) zdrave domače pijače, samo y drogeriji Mi Kane, Maribor, Slovenska ulica.	577
Kmeticel Najboljše zamenjate repico, bučne seme in drugo v tovarni bučnega olja y Ma< ribaru, Taborska 7, pri drž. mostu. 600
Za mesec junij
vam nudimo sledeče kipe:
Srce Jezusovo velikost v cm 17 20	25	30	30
cena Din 36'— 44'— velikost ▼ cm 35 37	56 — 40	62-— 40	82-— 42
cena Din 94"— 102"-velikoBt t cm 50 60	- 120"— 60	140"— 75	115'—' 80
cena Din 240 — 300'-velikost ▼ em	- 375 — 100	400"— 100	450--
cena Din	1720-— 2150 —
Srce Jezusovo s razpetimi rokami
relikost T cm_22 25_SO	40
cena Din	100'— 120,— 160'— 280-
Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila!
Tiskarna sv. Cirila v Maribora
T«rmmin i n i nn i
E«9F" Zopet volitve!
Kam gremo po spomladansko blago?
Odločitev je lahka! Vsi v veletrgovino z manufakturnim blagom
Franc DobovlCDlk, Celic,
Oosposha ulica 15.	157
tam se prodaja vedno po najugodnejših cenabi fabriško platno ena širina že od Din 4.— nap. fabriško platno dvoj. šir. že od Din 13.— nap. belo platno ena širina že od Din 6.— nap. oksford za delav. srajce že od Din 6.— nap. svileni robci	že od Din 20,— nap.
oksford srajce za delavce že od Din 20.— nap. bele srajce z bel. svil. efekt. prs. Din 24.— nap. moške gate iz molinosa že od Din 12.— nap. sukno v raznih vzorcih 140 cm šir.
že od Din 28.— nap.
Posebno uEiilia izbim blaga za birmance!
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poceni?
Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom.
Ker nima velikih režijsikh stroškov.
Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine.
Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi!
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«.
Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila.
Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Nizke cene! — Prosti ogled vseh zalogi —<
Vljudna postrežba! — Vam Jamči za dober nakup veletrgovina
Franc Dobovičnik, Celje
Hranilnica Dravske banovine Naribor
Centrala: Maribor	Podružnica: Celic
v lastni novi palaii na ©aio	nasproti pošte, pref Južnošta-
OesposKe-Siovenske ulice.	^	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knfižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
i* J
\
\
1»
\\ \
\ * *
Izborno novo koso za 15 Din in patentirani lcosirnik »Blisk« dobite samo v železnim Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1. 623
Vsakovrstno
ZLATO
kupuje po najvišjih cenah Ackermanov nasl. A. Kindl, Ptuj. 590
Za zdravljenje
vseh vrst ran
krast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni
ter kot prvo pomoč pri vseh nesrečah, poškodbah in opeklinah mnogi zdravniki priporočajo.
„FITONIN"
preprečava infekcijo ustavlja krvavenje, ne dopušča, da bi se rana gnojila, ampak jo hitro
zaceli. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din.
I Poučno knjižico štev. 18 pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. z. Zagreb 1-78.
323 Kej. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933.
Slovenski fantje I
Vam je Slomšek zapustil najlepšo dediščino, knjigo:
ŽIvlf enf asrečenpot
Slovenci M radi, da bi naš Slomšek prišel na oltar. Pa ta naša želja ne bi bila tako resna, če bi vsak slovenski fant ne hotel imeti Slomškove knjige, iki jo je za fante napisal, če bi vsaka mati, vsak oče ne skrbel za to, da bd sin vsako nedeljo šel v cerkev s Slomškovim molitvenikom v roki. V današnjih razmerah, ko razne organizirane družbe niso mogoče, je mogoča ena skupnost, skupnost Slomškovega duha, ki se ga bodo fantje navzeli iz tega molitvenika. Ta Slomškov duh bo ohranil naše fante zveste Bogu in narodu. Zato, slovenski fantje, sezite po knjigi: »Življenja srečen pot«! Knjiga, ki v obliki ličnega molitvenika obsega 380 strani, stane vezana z rdečo obrezo Din 14.—, z zlato obrezo Din 20.—, v usnje in z zlato obrezo Din 30.—. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.
• «• k

V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJ C E IN SVOJE IMETJE L E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. GL. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! -g^E
j \
Noši f o vrt osti I
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram naiemn
zavodu.
¿e tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji cbvarovrnl vsake škode.
Spodnješlajcrska ljudska posojilnica v Maribora.

Tiskari .Tiskarna sv, Cirila y Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, noviaM X Maribora.
Izdajatelj; Tiskarna ss, Cirila, predstavnik: Franc HrastelJ x Mariboru,