DEMOKRACIJA Še lesneje, še ekločnejše^se oklenimo Slovenskega demokratskega gibanja; še izdatnejše podpirajmo naš tisk! SDZ Leto XIV. - Štev. 15 Trst - Gonca, 1. avgusta 1960 Izhaja 1. in 15. v mesecu TRETJA FANFANIJEVA VLADA možganski trust demokristjanov Nova delovna vlada pomeni odločilni preobrat notranje politike Revija „Trieste“ in Slovenci Parlamentarna debata o protifašističnih izgredih je potekala zmerno in stvarno. Pesimizem, ki se je pred tedni polaščal mnogih zaskrbljenih demokratov, se je umaknil samozaupanju. Tambronijev u-pravni kabinet se je znašel pred popolno izolacijo demokratičnih strank. Celo desničarsko liberalno krilo z monarhisti vred je moralo priznati, da manjšinska vlada KD ne more še nadalje živeti s podporo protidemokratičnih misovcev. Tako so bili dnevi Tambronijeve vlade sešteti. Vladna kriza je postala še pred začetkom Olimpiade neizogibna. Vse demokratične stranke so si bile tudi edine, da bi bila vsaka prenagljenost nevarna. Predvsem se je bilo treba zavarovati pred videzom, da se je Tambronijeva vlada poslovila na »pritisk ulice«. Zato so vse stranke, razen komunistov in misovcev, zavzele nasproti KD blagohotno stališče, kar je v teh časih razveseljiv pojav. Vse demokratske stranke so izjavile, da so načeloma pripravljene nuditi novi vladi KD »distancirano« podporo. Pod pritiskom javnega mnenja se je na ta način uveljavilo načelo, da je osnovna skrb re- TRETJA FANFANIJEVA VLADA Amintore FANFAN1 Attillio PICCIONI Codacci PISANELLI Tiziano TESSITORI Giulio PASTORE Antonio SEGNI Mario SCELBA Guido GONELLA Giuseppe PELLA Giuseppe TRABUCCH1 Paolo Emilio TAV1ANI Giulio ANDREOTTI Giacinto BOSCO Benigno ZACCAGNINI predsednik podpredsednik brez listnice brez listnice brez listnice zunanje zadeve notranje zadeve pravosodje proračun finance zaklad obramba javna vzgoja javna dela Mariano RUMOR poljedelstvo in gozdovi Giuseppe SPATARO prevozi Lorenzo SPALINO pošta in telekom. Emilio COLOMBO industrija in trgov. Fiorentino SULLO socialno skrbstvo Mario MARTINELLI zunanja trgovina Anagelo Raf. JERVOLINO trg. mornar. Giorgio BO državne soudeležbe Camillo GIARDINA zdravstvo, Alberto FOLCHI turizem in prireditvg publike upirati se tako skrajni desnici kot skrajni levici. Vodstvo KD je ponudbo demokratičnih strank za sestavo nove KD vlade s podporo resničnih demokratičnih strank gladko sprejelo. To stališče je bilo prav tako preudarno kot politično nujno. Tambroni-ja je bilo treba žrtvovati. Kriza je bila najkrajša, kar jih pozna italijanski parlamentarizem. Nova vlada je že pričela z rednim poslovanjem. Nepričakovana in nenavadna soglasnost med demokratičnimi strankami je presenetljiva. Razlagamo si jo lahko samo tako, da so strankarska vodstva končno le spoznala, kam vodi politično ljubosumje in strankarska sebičnost. Verjetno je, da se je vse to zgodilo tudi pod pritiskom komunistične nevarnosti, ki je ni bilo mogoče omalovaževati. Kdor bi še pred dobrim letom prerokoval, da se bodo liberalci in republikanci pomirili, da bo Ma-( lagodi podprl Fanfanija, tega bi ocenili za političnega fantasta. Celo predsodki določenih cerkvenih krogov, ki jim je bilo vsako spogledovanje s saragatovci in še posebno z nennijevci trn v peti, so umolknili. Predsednik Katoliške akcije se je sam solidarizal z novo rešitvijo. Pa ne samo to. Uresničila so se tudi notranja zbliževanja v sami KD. V novem Fanfanijevem kabinetu sedijo: Mario Scelba, Giuseppe Pella in Giulio Andreotti v ključnih ministrstvih. »No-tabili«, eskponenti skrajne demokrščan-ske desnice, ki so smatrali Fanfanija za svojega najhujšega nasprotnika, so danes njegovi najožji sodelavci. Tak : so pač zapovedi smotrne politike. Tretja Fanfanijeva vlada ;e svojevrsten, pojav, saj predstavlja pravi možganski trust demokristjanov. Tej vladi pripada kar pet bivših ministrskih predsednikov, poleg Fanfanija še Piccioni koi podpredsednik, Scelba kot notranji minister, Šepni kot zunanji minister in Pella kot pro-, računski minister. Fanfam pa je poleg vsega tudi še politični ranocelnik, ki brj poskušal na novo zvarjti tiste nevarne razpoke v lastni stranki, ki so f,e pred meseci grozile, da stranko raztreskajo v nepomembne drobce. Tretja Fanfanijeva vlada, ki je 22. po padcu fašizma, razpolaga v parlamentu z zagotovljeno večino, s 314 sedeži od skupnih 595. Verjetno pa se lahko zanaša tudi, na določeno število brezplačnih Nennije-vih glasov. Vprašanje je samo, kako se bodo obnašali Nennijevi skrajneži in komunisti, če jim bo Fanfam v svoji izjavi pred parlamentom izpovedal svoje protikomunistično prepričanje. Vsekakor pa je že danes gotovo, da bedo v najostrejši opoziciji misovci. ki so srečno obležali na, cesti. Monarhisti pa bodo vzdrževali bla-, gohotno oddaljenost že zato, da bi nova vlada ne zašla pod pretirani levičarski vpliv. Ce se je vse to v Italiji zgodilo kot posledica komunističnih pouličnih razgrajanj, potem so demokratični državljani lahko kar zadovoljni s klofuto, ki so jo ko-, munisti morali spraviti v žep. Da so Tam-bronija zapodili, to hladilo na boleče ustnice jim lahko privoščimo. Tretja Fanfanijeva vlada je po i^sem tem delovna vlada, kar pomeni odloeifrii preobrat v notranji prJlitiki Italije, preobrat, ki bo samo utrdil njen ugled v svetu. Na zadnjo 38. številko revije »Trieste« (za dvornesečje julij-avgust) so opozarjala po trtaških kioskih z mastnimi črkami tiskana oznanila, ki so pripor) e d ovala, da je v njej objavljen pregled vseh slovenskih organizacij v Trstu, Gorici in Vidmu. To je vidno objavljeno tudi na samem ovitku revije, na 'katerem je reproducirana še fotografija nedograjenega Kulturnega doma v ulici Petronio. Slovenci in vsi, ki se zanimajo za slovenske probleme, so torej pridno segali po tej menda edini in vsaj doslej za resno ocenjeni reviji. Povpraševanje je bilo še toliko večje, ker se je že kmalu razširil glas, da gre za tendenciozno reportažo. Bogato ilustrirani članek, ki obsega polnih 9 od skupnih 28 strani, torej dobro tretjino razpoložljivega prostora, je o-premljen s pretencioznim naslovom »Ka-t.alog-besednjak Slovencev v deželi« (Ca-talogo-dizionario degli sloveni nella Re-gione). Napisal pa ga je dr. Guido Botte-ri, načelnik časnikarskega odseka tržaške radijske postaje in eden izmed prvakov tržaške Krščanske demokracije. Sama zamisel je posrečena in bi izpeljana na ustrezen, predvsem pa soliden in temeljit na- PREUREDITEV BRITANSKE VLADE, Velika Britanija ima novega zunanjega ministra. Selwyna Lloyda ie zamenjal grof HOME. V Macmillanovi vladi pa so izvršili še devet drugih zamenjav. Z zameno se britanska zunanja politika ne bo bistveno spremenila. * # * KENNEDY NIXON. Za bodoče predsedniške volitve Združenih državah bosta tekmovala za demokrate, sen. Kennedy in za republikance podpredsednik Združenih držav Nixon. Hruščev ne bo vesel niti prvega in še manj drugega. * « * SOVJETSKI PORAZ V VARNOSTNEM SVETU. V Varnostnem svetu so zaključili razpravo o gansierski sestrelitvi ameriškega letala RB:47 po sovjetskih lovcih. Ameriška in italijanska resolucija sta zahtevali, da zadevo preišče mednarodna komisija, oziroma da se za posadko zavzame Mednarodni rdeči križ. Sovjetska resolucija pa je zahtevala obsodbo Združenih držav. Za ameriško in italijansko resolu-; cijo so glasovale vse države razen Sovjeti-je in Poljske. Proti sovjetski resoluciji tudi vse države, razen Sovjetije in Poljske. S tem je Varnostni svet moralno obsodil Sovjetijo in te obsodbe ni v ničemer zmanjšal sovjetski veto. Kdor se mednarodne preiskave otepa, je kriv pred vso svetovno javnostjo in te obsodbe ne pokoplje nobena dialektika. * * * POLOMLJENA HRUSCEVA DIALEKTIKA.V torek 26. 7. je predsednik Eisen-hoiver govoril v Chicagu in pri tem te- Dogodki----- po svetu Gospodarske preosnoue p lugoslapiji V Ljubljani so v teh dneh postavili spomenik enemu najrazsipčnejših preizkuševalcev gospodarskih zapletenosti, Bori-, su Kidriču. Nikjer na svetu, razen v Sov-jetiji in Rdeči Kitajski, ni bilo dano človeku, da bi eksperimentiral s celotnim narodnim premoženjem države, ki se je komaj otresla tuje okupacije in preživljala najstrašnejše cini svoje zgodovine, Po zaslugi Borisa Kidriča so bili jugoslo? vanski narodi dolga leta preizkusni kunci, in ta eksperimentiranja so požrla milijardne vrednosti narodnega premoženja. Skoraj istočasno z odkrivanjem ljubljanskega spomenika so v Beogradu dozorele priprave za uveljavljanje prve carinske ureditve v Titovi Jugoslaviji, ki naj odpravi vse številne negotovosti in ovire v jugoslovanski zunanjetrgovinski delavnosti. Dosedanji devizni ustroj Titove Jugoslavije velja od 1. 1946, pa čeprav so ga v tem času večkrat spreminjali, V soglasju z Mednarodnim valutarnim skladom je bila dinarska pariteta nasproti dolarju določena na 300 dinarjev za dolar. Ta de-, jansko že davno zastareli tečaj prihaja v poštev edinole pri nakupih in prodajah deviz s posredovanjem Narodne banke, za vse ostale državne transakcije - in v Titovi Jugoslaviji so vse zunanje trgovinske izmenjave državne transakcije - velja »obračunski tečaj« 632 din za dolar. Tudi ta »obračunski tečaj« je nestabilna vrednost; po potrebi lahko znatno oscilira, celo do 1000 dinarjev. Poleg tega obstojajo še številne druge tečajne variante. Tuji prinašalci deviz so n. pr. deležni u-godnejših notiranj 400 din za dolar. Borzna tvorba tečajev za uvozne potrebe se razvija samo v deviznem obračunskem uradu »Dom«, ki zaznamuje sicer visoke tečaje, vendar so ti tečaji znatno nižji od tečajev črne borze. Pri izvoznih operacijah velja obveznost, da izroča izvozno podjetje vse pridobljene devize Narodni banki po obračunskem tečaju 300 din za dolar. Samo en odstotek deviznih sredstev ostaja izvozniku za prosto uporabo. S tem se seveda ne pokrijejo niti drobni stroški. Potrebne devize za uvoženo blago prejema uvoznik po neprimerno višjem tečaju pri Deviznem obračunskem uradu. Tako neelastični in zamotani devizni režim, ki onemogoča sleherno stvarno kalkulacijo uvoženega blaga, izziva že od nekdaj najostrejše kritike, ki pa so ostajale vse doslej bob ob steno. Kot prvi odklon od kaotičnega zunanjetrgovinskega ustroja je sedanja vpeljava carin, najprej na uvoze opreme, na, določene surovine, na reprodukcijsko blago in izdelke široke potrošnje. Na ta način je bil prebit led kidričevskega režima s takoimenovanim »ustrojem koeficientov«, ki ustvarja dispariteto notranje trgovine in hromi uvozne delavnosti. Se pred kratkim je veljalo 35 izvoznih in 24 uvoznih koeficientov od 0.80 do 2,50. Pred meseci so spričo uvajanja enotne carine te koeficiente skrčili na 11 oziroma 9 koeficientov. Nove prehodne carinske tarife bodo uporabljali »ad valorem« in obstajajo iz splošne tarife za promet z deželami, s katerimi .ne obstojajo trgovinske pogodbe, medtem ko vsebuje drugi del postavke prednostnih carin za vse trgovinske part7 nerje, ki dovoljujejo Jugoslaviji pravico največjih ugodnosti. Sem spadajo tudi članice pravkar ustanovljenega evropsko-ameriškega trgovinskega področja, v ko-(Nadaljevanje na 2. str.) meljito obračunal s hruščevsko širokoust-nostjo in posredno tudi s Titom in njemu podobnimi. Med drugim je dejal: »Sovjetski diktator zatrjuje, da je na svojih zadnjih potovanjih in govorancah omajal v svetu ameriški prestiž. Glede tekmovanja v vprašanju prestiža ga pozivam, da izvedemo svobodne volitve pod nadzorstvom OZN po vseh deželah in celinah o enem samem in preprostem vprašanju: ali želite živeti pod komunističnim režimom ali pod svobodnim ustrojem, kot ga imajo Združene države? Ali si upajo Sovjeti izmeriti svoj ugled v svetu z izidi takih volitev? Združene države bi take volitve sprejele z veseljem. Odgovcrra seveda ne bo, še manj svobodnih volitev, ki bi odnesle komunizem z našimi titovci in sopotniki vred... * * * SOVJETSKA PAPIRNATA VOJNA Od maia dalje je Sovjetija razposlala skujmo 27 not in diplomatskih spomenic po vsem svetu. V istem času so objavili tri izjave o zahodni politiki. Pretežno število teh dopisov so protesti in opozorila. Afera U2 je izzvala kar šest protestnih not. RB-47 štiri. Ostale teme not so obravnavale: u-rorabo perzijskega zračnega prostora, nove razorožitvene predloge, »vojno prriprav-Ijenost« v Zah. Berlinu, prelete sovjetskih ladij, podpis ameriško-japonske varnostne pogodbe, položaj na Kubi, Mon-roeovo doktrino in končno Kongo. « * * KOLIKO JE KOMUNISTOV V ITALIJI? Poglavar organizacijskega odseka Berlinguer je na zadnji seji CK izjavil, da je znašalo 1. julija letos število partijskega članstva 1,780.000 enot. V primerjavi z lanskim letom se je število članstva znižalo za pol odsto. Leta 1955 je partija štela 2,200.000 članov. Berlinguerjev prednik Amendola je ob pričetku rekrutacij-ske kampanje napovedal, da bo partija dosegla 2 milijona članov. To se ni uresničilo. * * * UMRL JE SVETOVNI VIOLINIST, VASA PRIHODA. Nenadoma je na Dunaju podlegel srčni kapi violinist svetovnega slovesa, Vasa Prihoda, prof. na Glasbeni akademiji na Dunaju. * # * KRIZA V KONGU IN SOVJETIJA. Varnostni svet OZN je krizi v Kongu podelil nekakšen oddih. To se je zgodilo s sprejemom resolucije, ki sta jo predložila Maroko in Cejlon in s katero so Belgijce opozorili naj svoje čete čimprej umaknejo iz Konga. Na drugi strani pa je resolucija pozabila resno pokarati novo vlado v Kongu na njene osnovne obveznosti za zaščito tujcev, zlasti pa belgijskega u-radništva in naseljencev, ki so ostali v deželi po 1. juliju 1960. Cut pravičnosti in omike bi zahteval, da bi Varnostni svet posvaril voditelje nove samostojne republike, ki so zaprosili za sprejem nove države v OZN. Nova resolucija opušča tudi samo po sebi razumljivo povezavo odhoda belgijskih čet s prevzemom skrbi za red in mir po četah Združenih narodov. Italijanski zastopnik je bil edini, ki je opozoril na to pomanjkljivost. Z močnim poudarkom vztraja resolucija na teritorialni celovitosti Konga in poziva druge države, da opmstijo vse, kar bi moglo motiti to celovitost. Pri tem ima resolucija v mislih Katango. Sovjeti so bili seveda z resolucijo zadovoljni. Prav nič jih tudi ne moti, da v trenutku, ko se zavzemajo za samostojnost Konga in pošiljajo orožje na Kubo, z vsem cinizmom proslavljajo doma nasilno aneksijo treh baltiških republik. Zakaj jih ta očitna protislovja ne motijo? Zato, ker si Zahod vse do današnjega dne ni upal baltiškega vprašanja postaviti pred OZN! V Združenih dr-žavh so se zadovoljili s praznovanjem »tedna zasužnjenih narodov«, kar je vse lepo in prav, ali očitno premaloI Ali so za tako zadržanje potrebni kaki posebni oziri? * * * PRVA ZENSKA VLADNA PREDSEDNICA. Cejlonski ministrski predsednik Dudley Senanajake je odstopil, ker je njegova stranka »United National Party« doživela ob zadnjih volitvah težak poraz. Stranka »Sri-Lanka« je prejela 75 od skupnih 151 sedežev. Tako se je prvič v zgodovini parlamentarnega življenja zgodilo, da je predsedniški stol zasedla žena, gospa Širina Bandararaike. KOMUNISTIČNI PREROKI.L. 1949 je, pokojni Stalin prisegal, da bodo v nasledj njih treh letih sovjetski delavci presegli življenjsko raven ameriškega delavca. Stalin ni nikoli stopil na ameriško celino. Zato so njegove lažiobljube naši komunisti opravičevali z nepoznavanjem stvarnosti. Nikita Hruščev je Združene države prepotoval po dolgem in počez. Po tem svojem obisku se je tudi Nikita spravil med preroke v zavesti, da nezadovoljeneže najceneje potolažiš s cenenimi obljubami in babjevernimi prrerokovunji. Vedeževalec Nikitg Hruščev je bil sicer previdnejši od svojega mojstra in učitelja, zato je prerokoval, da bo Sovjetija prekosila v proizvodnji na glavo prebivalca Združene države leta 1970, to je čez deset let. Trenutno vlada med Sovjetijo in Zdru-nimi državami takole razmerje: L. 1959 je znašala celotna sovjetska proizvodnja 200 milijard dolarjev. Enako proizvajalno vrednost so dosegli Združene države l. 1929. Lani so Združene države dosegle 484 milijard dolarjev proizvajalne vrednosti, ali skoraj dva in pol krat več kot Sovjetija. Pri tem pa je treba upoštevati, da štejejo Združene države 171 milijonov prebivalcev, Sovjetija pa 210 milijonov. Sovjeti zaposlujejo 106,6 milijonov delavstva, Združene države pa 72,3 milijone. V Sovjetiji je v poljedelstvu zaposlenih 52 milijonov ljudi, v Združenih državah pa le 5 milijonov. Zato pa pridela posamezni ameriški farmar na leto živil za prehrano drugih 30 ljudi, sovjetski kol-hoznik pa poleg sebe prehrani samo še tri druge ljudi. Sovjeti pobirajo za o-brambne namene 23 odsto vsega narodnega dohodka prri zelo revni opremi in oskrbi ruskega vojaka, Združene države izdajo za obrambo 9 odsto svojega narodnega dohodka prri skoraj luksusni osebni opremi in oskrbi ameriškega vojaka. Leta 1959 so Sovjeti izdelali 66 milijonov ton jekla. Toliko so ga izdelali v Združenih državah. I. 1929. Isto razmerje velja v petrolejski proizvodnji. Prav toliko avtomobilov kot so jih Sovjeti izdelali l. 1959, so jih Američani izgotovili l. 1910. V izdelavi- čevljev zaostajajo Sovjeti za Američani 24 let, v radijskih sprejemnikih 30 let. Sovjeti so l. 1959 pride-li 9,5 ton mesa. To je prrav toliko kot so ga Američani pridelali l. 1907. V proizvodnji kravjega mleka so Sovjeti točno tam, kjer so bili Američani l. 1941. Po vsem tem Hruščeva prerokovanja ne zaostajajo za monblankarji, ki so napovedovali konec sveta 14. julija. čin lahko predstavljala za naše italijanske sodeželane pomemben prrispevek k boljšemu spoznavanju njihovih slovenskih so-rojakov. Tako pa nam je samo žal, da je bila ta priložnost zavožena in izgubljena. Revija, ki je objavila prikaz, si je pri vseh tistih, ki količkaj poznajo slovenske probleme, posebno pri Slovencih, zaprra-rila precej ugleda. Ze pri površnem pregledu namreč lahko ugotovimo, da je v tem sestanku, ki se postavlja na leksikonsko raven, po'no grobih netočnosti. Tako sta n. p>. za se-stavljalce »Tržaška kreditna banka« in »Slovensko gospodarsko združenje« ena in ista stvar; zvemo, da je dr. J Agneletto začel svojo kariero v Trstu, medtem ko jo je začel v Pazinu; da se je prričel bavi-ti s politiko šele po drugi svetovni vojni. Takšnih in podobnih netočnosti v pregledu kar mrgoli. Nepopoln je pregled tukajšnjih umetnikov in književnikov, v katerem manjka marsikatero znano ime, zato pia najdemo v njem mnogo manj pomembnih. Kdo bo na italijanski strani vse to upošteval in znižal prikazu njegovo vrednost na pravo mero? Toda vse to bi lahko pripisali pomanjkljivi tenkovestnosti, če ne bi sestavljalci prikaza - in teh je več - na isti način in s prav tako pomanjkljivim čutom za doslednost in odgovornost, pritisnili usako-mur strankarskega oziroma svetovnonazorskega pečata, pa naj se prizadeti posameznik politično udejstvuje ali ne. Seveda so tudi to delo opravili zelo površno. Tako najdemo prri kakem vidnem umetniku, ki je bil svoječasno morda celo član glavnega odbora UAlS-a, njegovo politično opredeljenost zamolčano, drugega očitnega titovskega nasprotnika pa so proglasili za titovca. Pri vsem so še najbolje odrezali ko-minformisti. Te so dosledno označili kot člane ali pristaše PCI, medtem ko so drugi le redko deležni uradnih nazivov. Končno pa se upravičeno sprašujemo, ali je sploh dopmstno vse ljudi, v kolikor ne gre za redne strankarske funkcionarje, uvrščati v to ali ono stranko v strogo informacijskem prikazu z nepolemično vsebino. Kdo odgovarja za moralno in morda tudi tvarno škodo, ki jo posameznik zaradi takega nezaželenega in nepoklicanega žigosanja v tem »karakteristikam« podobnem seznamu utrpi? Na svojevrsten način so t> pregledu predstavljeni slovenski uslužbenci na tržaški radijski postaji. Tisti del sestavka, ki se nanaša nanje pravi: »Organizaciji dejavnosti postaje so na čelu italijanski funkcionarji in šest italijanskih časnikarjev, ki se poslužujejo sodelovanja 38 slovenskih uslužbencev in jih je družba RAl redno najela.« Na eni strani naj bi torej bili gospodarji, na drugi navadni najemniki. Podobno so doslej prikazovali delovanje in položaj slovenskih uslužbencev pri RAl-u samo komunisti obeh izpove-danj. S takim diskriminacijskim stališčem se prav gotovo ne koristi ugledu tržaške radijske postaje, oziroma, če bi bi res bilo tako, bi tržaške radijske postaje ne mogli več prištevati in uvrščati med vsaj posredno slovenske ustanove. Ne čudi nas, da tako napisan in z obilnimi netočnostmi opremljen sestavek ne nosi sopodpisa nobenega domačinskega slovenskega sodelavca. Toliko manj pa se nam zdi potrebno, da ga je sopodprisal in s tem prevzel zanj delno soodgovornost Matteo Postovan, štajerski rojak, ki se je po vojni naselil v Trstu. Prikaz Slovencev na Tržaškem, Goriškem in Videmskem ter njihovih organizacij, je namreč dvignil toliko prahu in upravičenega nezadovoljstva, da smo bili primorani izreči svoje mnenje in podčrtati posamezne odgovornosti. Ce je avtor želel z njim vzbuditi senzacijo, potem je ta svoj namen gotovo tudi dosegel, je po. zapravil priložnost za pozitivno in koristno delo, ki bi ga sicer lahko opravil. R. I. VESTI z GORIŠKEGA Slovo od dr. Josipa V soboto 16. julija smo se v Trstu poslovili od dr. Josipa Agneletta. Bilo nas je vse polno s Tržaškega in z Goriškega. Počastili smo ga tako mi, užaloščeni demokrati, kakor tudi Slovenci in Italijani drugačnega ideološkega prepričanja. Nas, njegove somišljenike in sobojevnike, je globoko presunila vest, da ga ni več med živimi, da nas je za večno zapustil. Njegova osebnost je pomenila veliko, ne samo na Tržaškem, kjer je bil na tem ožjem področju voditelj in učitelj, ampak tudi na Goriškem in sploh med Slovenci, saj je bil že od mladih let na političnem po-prišču borec za obrambo in spoštovanje pravic slovenskega rodu ter za priznanje in uveljavljanje demokratičnih načel med nami Slovenci in v svetu, zlasti tu na obmejnem področju, kjer se v živahnem uveljavljanju srečujejo Slovani in Italijani. , Njegovo plemenito srce je povzelo vsc> bol našega preprostega istrskega in primorskega ljudstva, ki je trpelo krivice vseh vrst, nepriznanje in celo preziranje in teptanje njegovih najnaravnejših in najsvetejših pravic. Te človečanske pravice, ki jih je svet zapisal v mednarodno listino šele po drugi svetovni vojni, je razumel in spoznal kot pravo podlago demokratičnih načel dr. Josip Agneletto, ko je bil še mlad slovenski visokošolec na Dunaju. Zato so ga že v tistih njegovih mladih letih cenili in spoštovali tudi njegovi tovariši visokošolci, saj ga že takrat najdemo na vodilnem mestu dijaških organizacij. »Ali ni to tisti Agneletto, ki je bil z nami na Dunaju in vodil naše društvo?«, sem slišal spraševati mnoge starejše slovenske izobražence na Goriškem, ko je tam leta 1947 zopet prišlo njegovo ime, v javnost, tudi topot na vodilnem mestu. Slovenski izobraženec se mora posvetiti narodu in mu pomagati v njegovih težavah in prizadevanjih. To je dr. Agneletto čutil in ta nujnost ga je vodila skozi vse življenje, kot neodložljiva naloga, ki jo je moral izpolnjevati in izvesti. Zagovarjati pravico in jo braniti, preganjati krivico za zmago resnice. Tu je dr. Agneletto bil kos svoji nalogi, ne le kot odvetnik, ampak tudi kot politik. Nič čudnega zato, da si je izbral prav odvetniški poklic, ki ga je izvrševal strogo pošteno, saj je kot tak najlažje zadostil svojemu Ob neki priložnosti bi z lahkoto in brez pregreška pravnega postopka lahko trdil, da nekega sporočila ni dobil pravočasno v roke in nasprotna stranka bi zašla v zadrego. Tedaj je odvetnik dr. Agneletto pošteno izjavil: »Priznam, da sem sporočilo prejel.« Veličino svojega duha in plemenitost v svojem poklicu in življenju pa je dr. Agneletto pokazal še ob neštetih prilikah, ko se nikoli ni poslužil stranpoti in nelojalnosti, ampak je vselej nastopal pametno, pošteno in odkritosrčno. Po zakonu. Iskal je resnico, branil in zagovarjal pravico ter preganjal krivico z besedo. Nikoli mu niti na misel ni prišlo, da bi se poslužil dialektičnih zavijanj, ki ne. pritičejo demokratičnim bojevnikom. Osebno sva se spoznala leta 1947, ko smo slovenski demokratje, po podpisu mirovne pogodbe, snovali načrte za skupen jnastop y korist našega ljudstva. Bil je mož širokih razgledov in jasnih načrtov in ciljev. Načela demokracije so mu bila tako rekoč prirojena, zato pa se ni nikoli znašel v zadregi, niti ni rabil kakih dvoumnih izrazov in nastopov. Nje- gova beseda je pomenila to, kar je naravno izrazila. »Ko trdim, da so krščanska načela pravilna in da jih je treba uveljaviti in zagovarjati v potrditev demokratičnih načel, sem o tem tudi prepričan«, mi je povedal ob nekem najinem razgovoru o tem in onem. Bil je tudi socialno čuteč in veroval v osvoboditev delovnega ljudstva iz tesnih spon obstoječega gospodarskega reda. Upal, in želel je, da se ta osvoboditev izvrši po razvojni poti. Njegovo srce je bilo vir ljubezni in dobrote. Sploh se mi zdi, da je pokojni dr. Josip Agneletto mislil samo dobro! Ohranili ga bomo vsi njegovi zvesti prijatelji v trajnem lepem spominu. Mladini pa je treba priporočiti, naj se od njegovega življenja in delovanja ter požrtvovanja uči hoditi po tisti poti, po kateri se je vzpenjal on do kraja, ker je, to edina prava, pa tudi nujna pot za vsakega slovenskega izobraženca. Saj je gotovo tudi on okusil marsikero grenkoto v prizadevanju za dosego pravičnih ciljev, toda klonil ni nikoli, marveč je kremenitega značaja hodil naprej, samo naprej in se mnogo žrtvoval za blagor naše skupnosti. Pri 76. letih starosti bi si bil utrujen upravičeno lahko privoščil zasluženi počitek. Pa je le naprej delal v izvrševanju svojega poklica, v organizacijah in v občinskem svetu. Njegovo obdobje najde močan prerez v zgodovini primorskih Slovencev. Njegovo ime pa bo zapisano z zlatimi črkami v tem obdobju odločnega nastopa slovenskega ljudstva pod vodstvom hrabrih junaških izobražencev za priznanje in spoštovanje njegovih pravic. Prijatelji, častimo njegov spomin in nadaljujmo delo, ki ni še končano, saj naT rod, ki ga je on tako močno ljubil, še ni zaščiten, kakor je on želel! Spomin najde še druge like tržaških izobražencev te povojne dobe, ki so z dr. Agnelettom nastopili za uveljavljanje demokratičnih načel in obrambo ter spošto^ vanje pravic slovenskega ljudstva, to sta dr. Fran Vesel, dr. Peter Udovič, ki sta žal tudi že legla v grob. Seveda ni med nami več še mnogo drugih naših demo- DR. SFILIGOJEVO SLOVO kratičnih prijateljev in borcev; mnogi so umrli, drugi pa, Kalina z Opčin in Slav-kota Uršiča iz Kobarida, so nam ugrabili. Vsem naj gre naša zahvala za častno nesebično delo. in žrtvovanje za blagor našega ljudstva! Dr. Avgust Sfligoj Nekaj o izvenšolski vzgoji Vse šole in v prvi vrsti humanistične vršijo v okviru človeške družbe izredno važno poslanstvo, saj ne obstajajo samo zato, kakor morda kdo misli, da zagotovijo dijakom- zadostnega znanja o vprašanjih, ki se bodo pojavljala pri poklicnemu delu, pač pa še prav posebno skrbijo, da se učenci tudi duhovno razvijejo, da se v njih zbudi čut odgovornosti, čut zavesti, kajti le tako lahko postane posamezen človek izrazita človeška osebnost, ki se bo zavedala svojega položaja v skupnosti, v družbi, kjer mora biti poleg materialnih dobrin mesta tudi za etične vrednote, kot so na pr. resnicoljubnost, odkritosrčnost, poštenje in plemenitost. Sola se brez dvoma zaveda tega svojega poslanstva, ne more pa sama nositi vse odgovornosti pri vzgoji mladine, kajti ta preživi precejšnji del svojega časa v družinskemu, krogu ali v okviru raznih di u-štev, ki jih dandanes najdemo povsod v velikem številu. Iz tega sledi, da bi morala imeti šolska vzgoja svoje naravno nadaljevanje v družini oziroma v društvih, v katerih se študirajoča mladina zbira. ’ Ali se to tudi dejansko dogaja? V mnogih primerih so družine in društva, mislimo tu predvsem na kulturna, res pravo dopolnilo šole in ta pojav je zares razveseljiv, saj je to najboljši dokaz, da bodo po končanih študijah prevzeli svoja mesta v javnosti sposobni izobraženci in lojalni državljani. Toda imamo na žalost tudi družine, in kar je še bolj žalostno, tudi društva, med katerimi prednjačijo seveda komunistična, ki v kričečem nasprotju s šolo hočejo za vsako ceno vcepiti mladini povsem drugačno vzgojo. V ta namen delujejo posebne partijske šole, kjer znajo uničiti v mladih srcih vse zdrave vplive šolske vzgoje. In kaj nameravajo komunisti s tem? Nam, ki poznamo komunizem in njegovo moralo, ne predstavlja to nobene skrivnosti. Ljudje, ki znajo misliti z lastno glavo, ljudje, ki ne dopustijo, da bi Obletnica padca fašizma 25. julija 1943 je padel fašistični režim v Italiji in sicer po svoji lastni odločitvi. Pred vojno so se črnosrajčniški mogotci na vse načine napihovali in prikazovali kot neustrašene junake, nezlomljive voljq ter nadvse odlične bojevnike za veličino domovine, stranke in Mussolinija samega. Slepo so vsi sledili Mussolinijevi politiki, živahno odobravali vse, še tako neumne in krivične ukrepe. Slednjič je Mussolini sklenil napovedati vojno Franciji in jo napasti, ker je menil, da se bliža konec vojne, s popolnq zmago Hitlerjevih hord, in da je treba, položiti pred mirovno konferenco nekaj ducatov mrtvih vojakov za njen boljši ir, častnejši uspeh. Pa se je uštel, ker je še tako kratka voj-, na s francosko vojsko zahtevala kakih sedem tisoč mrtvih in pohabljenih ter ranjenih. Vojne pa le ni bilo konec, marveč, se ie z zasedlo Francije prav za prav šele začela ali zašla v drugo odločilnejšo širokopotezno fazo. Veliki fašistovski svet je 25. julija 1943 sprevidel, da ni moči upati na zmago orožja in je zato izglaso-i val nezaupnico Mussoliniju. Kričavi ju^ naki mirne dobe so se zbali sile orožja Bospodarshe preosnoue v Jugoslaviji (Nadaljevanje s 1. str.) likor bodo te članice dovoljevale Jugosla- vi j i ugodnosti nove organizacije. S popolno odpravo koeficientov se bc^ jugoslovanska zunanja trgovina sprostila, in notranji trg, ki je toliko let trpel na pomanjkanju blaga in na oderuških cenah, se bo končno le normaliziral. Za gospodarsko in izvozno okrepitev ob istočasnem poenostavljenju zunanjetrgovinskih procedur je potrebno v prvi vrsti odpraviti izredno zapleteni sistem tečajev in povsem reoganizirati devizno zakonodajo. Sedanji dolarski obračunsk, tečaji, ki se gibljejo med 300 in loOO dinarji za dolar, so pravi izvor negotovosti jugoslovanskega gospodarstva in verjetno je, da bodo ta tečaj utrdili na ustav, ljeno razmerje 750 dinarjev za dolar. KaT ko poživljajoče bodo ti ukrepi razvrednotenja vplivali na jugoslovansko gospo-j darstvo, ki po dolgotrajnem hiranju vendar nakazuje določena izboljšanja, se bo že kmalu izkazalo. V beograjskih finančnih in gospodarskih krogih mislijo, da je za izvedbo teh ope-racij potreben kredit 350 milijonov dolai-jev in da bo z njim mogoče povsem preurediti jugoslovansko gospodarstvo. K te, mu bo določeno vsoto prispeval Mednarodni valutami sklad. Po obisku predsednika Mednarodnega valutarnega sklada v Jugoslaviji, je svetovni finančni svet. mnenja, da Titov režim sicer odklanja zasebno gospodarstvo, da pa obstojajo pogoji za večje srednjeročno posojilo, ker bi taka reorganizacija državnega gospodarstva znatno sprostila diktatorsko okorelost vsaj na gospodarskem področju. Ameriški državni podtajnik Douglas Dillon je ob svojem štiridnevnem obisku Jugoslavije izjavil, da so Združene države, pripravljene pomagati pri reorganizaciji) jugoslovanskega deviznega ustroja, če to preosnovo odobri Mednarodni valutami, sklad. Od 350 milijonov dolarjev srednjeročnega posojila bi Združene države prispevale polno polovico. Kakšne pogoj^ bodo postavljali dajalci kredita pa ni znano. Ponavlja se tako čudovitost današnjega sveta: protiameriško gonjo črpa jugoslovanski titovski tisk v Kremlju, dolarje pa v Washingtonu, delitev dela. SO letnica maSniStva V ponedeljek 25. julija je slavil svojo petdeseto obletnico mašniškega posvečenja čg. Antona Rutar, župnik v Pevmi pri Gorici. Zaslužnemu gospodu župniku Rutarju, ki se je rodil v Drežnici leta 1886 in je v nesebičnem prizadevanju in skrbi za, blagor vernikov in slovenskega ljudstva sploh, za kar je moral okusiti tudi preganjanje fašističnega režima, ki ga je poslal, v konfinacijo v južno Italijo, čestitamo k lepemu jubileju in želimo zdravja in zadovoljstva v poklicu in med našim ljudstvom! Sovodenishi vodovod Županstvo iz Sovodenj je zadnje dni razposlalo raznim podjetjem vabilo, naj se udeležijo dražbe za oddajo gradnje vodovoda. Občini je v ta namen nakazanih 25 milijonov lir posojila. Občani komaj čakamo na dobro pitno vodo! miroljubnih držav in narodov. Priznal} so svojo puhlavost in se razšli. Kralj pa, njihov nekdanji zaščitnik in zagovornik, je dal prijeti Mussolinija, sam pa je po sep-temberskem premirju zbežal na varno pod zaščito zaveznikov. Preganjani Slovenci smo zadihali in še bolj zaupali v pravičnejše čase!... Italija je letos prav ob 17 obletnici padca fašizma odklonila ostanke fašizma tudi v parlamentu z odstopom Tambronijeve vlade, ki je uživala misovsko podporo. Vesoljni cerkveni zbor in Slovenci Kakor znano se prihodnje leto začne v Rimu vesoljni cerkveni zbor, ki se bo ba-vil z različnimi vprašanji in skušal rešiti marsikateri vozel. V cerkvenem zboru bodo seveda zasto; pani vsi narodi, v kolikor imajo svoje katoliške cerkvene predstojnike, in tako tudi Slovenci. Z raznih strani pa odmevajo glasovi našega ljudstva, ki zaskrbljeno sprašuje, ali bo na vesoljnem cerkvenem zboru beseda tudi glede spoštovanja jezikovnih pravic etniških verskih skupnosti. Slovenci v zamejstvu namreč trpko občutimo nestrpnost nekaterih nacionalističnih cerkvenih predstojnikov večinskega naroda in bi radi slišali, kaj na t.o reče vesoljni cerkveni zbor, ki predstavlja nekako usta? vodajno skupščino v cerkvenem in ver-) skem oziru. Ali bodo slovenski cerkveni predstojniki sprožili vprašanje jezikovnih skupnosti in njih pravice, da poslušajo božjq besedo v lastnem materinem jeziku? Ali bodo slovenski predstojniki povedali, da je nespoštovanje jezika vernikov v pomoč, raznarodovalni politiki in velika kršitev naravnih pravic vernikov? Zelja .našega ljudstva je, da se vprašanje kot tako ne zamolči, marveč da se porabi priliko vesoljnega cerkvenega zbora za rešitev istega z odpravo krivice, ki, se Slovencem marsikje v zamejstvu v takem oziru godi. Nagraditev naših hmetovaUev V nedeljo 17. julija so ob prisotnosti prefekta dr. Nitrija nagradili osemintrideset kmetov s Krasa, udeležencev natečaja, ki ga ie bilo razpisalo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo ob sodelovanju zbornice za industrijo, trgovino in kmetijstvo za zboljšanje kraških pašnikov in travnikov. Nagrade v znesku enega milijona so takole porazdelili: prvo nagrado v znesku 100.000 lir je prejel Anton Gergolet iz Doberdoba, drugo nagrado, in sicer 80.000 lir, Josip Krošelj od Vižintinov, dve tretji nagradi po 50.000 lir vsaka, Josip Colja iz Doberdoba in Ivan Lavrenčič s Poljan, tri od štirih nagrad po 30.000 lir Karel Semolič, Josip Pahor in Andrej Pahor iz Jamelj, ostale nagrade po 20.000 lir pa Anton Ferletič, Miroslav Ferletič, Josip Ferletič, Peter Ferletič, Josip Fer-folja, Andrej Zužič, Josip Gergolet, Josip Colja, Andrej Gergolet, Kare! Jarc, Hubert Jarc, Valentin Marušič, Ivan Gergolet in Josip Gergolet iz Doberdoba; Anton Pahor, Josip Pahor, Anton Pahor, in Alojz Pahor iz Jamelj: Rudolf Peric, Franc Vižintin, Karel Peric in Albert Vižintin od Vižintinov; Franc Juren s Poljan; Izidor Vižintin in Julija Vižintin iz Martinr ščine, Emil Peric od Devetakov: Karel Cernic z Vrha; Rudolf Samsa iz Fojana in Stefan Vižintin od Mikolov. Istočasno so razdelili tudi trideset častnih diplom kmetovalcem, ki so se leta 1958 udeležili razstave sadja in povrtnine v Veroni. Diplome za sadje so med drugimi prejeli tudi Vojmir Žnideršič iz Sklje-vega, Josip Perin kot oskrbnik posestva, Tacco, Ivan Ciglič, Anton Stekar. bratje; Mužič, Josip Komjanc, Zvezdan Komjanc, Bruno Stekar, Anton Humar, Marij Dornik, Valentin Juretič, Ivan Planinšček, Josip Gravnar. Karel Gravnar in Josip Gravnar, vsi iz Steverjana. za povrtnino pa Društvo neposrednih obdelovalcev iz Standreža. Novi doktor Prejšnji teden nas je razveselila vest, da je na turinski univerzi doktoriral iz medecine g. MITJA BREGANT, ki je z itsesplošno znanim kardiologom prof. Do-gliottijem zagovarjal naslednjo tezo: »Indikacije in uspehi radiokirurgične terapije esofagičnih karcinomov v desetletni izkušnji turinske kirurgične šole«. Mlademu doktorju iskreno čestitam.o in mu želimo mnogo uspehov pri izvrševanju zdravniškega poklica! Vesel dogodek Družina prof. Noemi in prof. Milka Renerja je v torek 19. julija pozdravila rojstvo tretjega sina, ki so mu nadeli ime Peter Pavel. Srečnim staršem čestitajo prijatelji ii> kolegi. HIMEN V Londonu sta se 25. junija poročila g. Ljubo Sire, docent ekonomije Notre Dame College, v kraju Dacca v Vzhodnen* Pakistanu, in g.na Mary (Johnnie) Jahn-son. G. Ljubo Sire izhaja iz znane slovenske družine industrijalcev v Kranju. V Klicu Triglava, ki izhaja v Londonu, opisuje svoje tragične pripetljaje tekom druge svetovne vojne. Jugoslovanski komunisti so ga obsodili na smrt, vendar se mu je posrečilo rešiti se. Po prestani kazni je zbežal iz Jugoslavije, kakor mnogi drugi politični preganjenci. Kot docent ekonomije v Notre Dame College-u v Vzhodnem Pakistanu dela veliko čast sebi in Slovencem. Iskreno čestitamo k tej poroki in želimo vso srečo! * # * V Sentmavru pri Gorici sta se v ponedeljek 25. julija poročila g.na Bogdana Bratuževa, članica Slovenskega narodnega gledališča, in g. Anton Petje iz Cerknice, gledališki igralec. Nevesta je hči znanega slovenskega kavarnarja in občinskega svetovalca iz Gorice g. Rudija Bratuša. Tudi temu novemu paru iskreno čestitamo in želimo obilo sreče v skupnem življenju. se človek ponižal, lahko rečemo, na položaj navadne živali, so velika ovira za komunizem, ki- bi hotel uničiti dosedanji svet in ustvariti novega, ki naj bi slonel le na prevarah in na nasilju. Razumljivo je torej, da komunizem ne mara resne šolske vzgoje, še manj pa značajnih in izobraženih ljudi, njemu služijo le revolucionarji, vohuni, intriganti, ki se bodo ob trenutku, ko ne bodo zadostovala druga sredstva, spremenili brez najmanjšega pomisleka celo v morilce. Pod kvarnim vplivom komunizma je na žalost tudi del našega dijaštva na Goriškem in Tržaškem. Se posebno žalostne je, če se znajdejo v komunističnem objemu otroci dobrih in zavednih staršev, ki se prrav dobro zavedajo, da potrebuje naša manjšina resničnih in poštenih izobražencev in ne plačanih partijskih agentov. Kdor je tu v zamejstvu z namenom, da kvari našo mladino, naj se čimprej pobere in naj gre tja, kamor spada! Prav nihče ga ne bo pogrešal. Za vzgojo naših otrok imamo naše osnovne in srednje šole! Pevmčani na županstvu V četrtek 21. julija se je zglasilo na go-riškem županstvu posebno odposlanstvo iz Pevme in prikazalo potrebo, da se nujno popravijo obcestni jarki, ki so polni nesnage in predstavljajo nevarnost za male in za odrasle, pa tudi za zdravje. Drugo vprašanje ki zahteva rešitve, je zadeva pokopališča, ki zadržuje vodo, ker je odvajalni jarek zamašen. Kar se obcestnih jarkov tiče. so naši, občinski svetovalci, izvoljeni na listi z lipovo vejico, že parkrat predlagali županstvu, naj jih primerno uredi. Toda tukajšnja cesta ni občinska marveč provin-cijalna in zato mora tudi za jarke in čiščenje skrbeti pokrajinskega uprava. Zato se bodo naši svetovalci zavzeli na pravem mestu za nujno rešitev obeh v-prašanj. OBVESTILO Otroške vrtnarice, ki nameravajo zaprositi za začasno mesto v občinskih o-troških vrtcih naše občine za šolsko leto 1960-61, naj predložijo županu prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir najkasneje do 12. ure dne 10. avgusta. K prošnji lahko priložijo spričevalo in vse druge dokumente, ki bi jim morebiti služili v podkrepitev njih prošnje. * * * HaSa mladina na izletu V nedeljo 24. julija se je skupina mladih izletnikov iz mesta in okolice podala na kopanje v Lignano, kjer so si ob nepričakovano lepem vremenu prav vsi privoščili nekaj ur prijetnega razvedrila. Izlet, ki so ga priredili člani AKG, je bil res v. prvi vrsti namenjen ljubiteljem morja, ker pa so se prireditelji spomnili tudi na gonarske žrtve, je skupina zavila mimogrede v Gonars in tam obiskala pokopališče. Zrelostni izpiti Tržačanov in Goričanov Na državni trgovski akademiji se je k maturi prijavilo skupno 41 kandidatov. Izdelalo jih je 16 in sicer: Bone Ana Marija, Burlo Gianna, Carli Adrijana, Carli Guerrina, Corazza Aldo, Grdovič Klavdij, Hrovatin Vijolica, Husu Aleksandra, Jaz-bar Jurij, Martellani Anna Marija, Pahor Drago, Sajn - Placar Dragica, Semen Adrijan, Suseli Marij, Turchi Marija, Trampuž Marija. Popravni izpit ima: 23 kandidatov, odklonjena pa sta bila: 2. * * * Na državni realni gimnaziji se je k maturi prijavilo skupno 26 kandidatov. Izdelali so: Chersi Pavel, Emili Karel, Hmeljak Matija, Lupine Valentin in Rakar Stelij. Deset kandidatov ima popravne izpite, devet dijakov je bilo odklonjenih, dva pa sta bila odsotna. * >]: Na klasični gimnaziji se je k maturi prijavilo skupno 35 kandidatov. Od teh, jih je bilo 24 iz Trsta in 11 iz Gorice. Izdelali so: Bole Franc, Colja Marija Graci-ja, Kacin Marjetica, Pirjevec Marija, Uršič Tatjana in Zlobec Marija iz Trsta ter Bednarik Marijan, Kerševan Silvan, Kle-indienst Ksaverij, Komac Lucija in Vi-žentin Franka iz Gorice. Od tržaških kandidatov ima 11 popravne izpite, 7 pa je bilo odklonjenih. Od goriških pa imajo štirje kandidati popravne izpite, dva sta bila odklonjena. DAROVI V počastitev spomina pok. soproga in očeta dr. Josipa Agneletta daruje družina Agneletto Lir 30.000 za SDZ - SDD -in SPM. Za tiskovni sklad »Demokracije« so da-darovali mesto cvetja na grob pok. dr. Josipa Agneletta: g. Hugo Margon Lir 2000,-; družina Polojac Lir 2000,-; g. Gorjup Alojz Lir 2000,-; skupina slovenskih demokratov iz Boršta Lir 8000. Za SDD v počastitev spomina dr. Josipa Agneletta: N. N. Lir 1000.-; družina Mi-cheluzzi Lir 2,500,-; Janko Sabec iz Trate Lir 5,000,-; N. N. Lir 2,000,-; Josip Terčon Lir 5,000,-; družina Polojac Lir 3,000,-; M. Flajban Lir 10,000,-; družina Vatovec Lir 5,000,-; Jos. Prelog Lir 1000,-; Ign. Marc Lir 3000,-; Legiša Josip, Sesljan Lir 2000,-; družina Puhalj Lir 5000,-; družina Sancin-Lavrenčič Lir 3000,-: Josip Kos iz Trsta Lir 2000,-. ZADNJA POT VODITELJA SLOV. DEMOKRATIČNEGA GIBANJA Nenadna in nepričakovana smrt uglednega tržaškega odvetnika, predsednika S DZ in voditelja Slovenskega demokratičnega gibanja, dr. Josipa Agneletta, je pretresla vse njegove številne prijatelje in zapustila nenadomestljivo vrzel ne samo v slovenskih političnih vrstah, ampak v tržaškem javnem življenju sploh. Pokojnik je užival izredno spoštovanje ne samo pri oblasteh, ampak v vseh krogih tržaške javnosti. Pokojnika so spoštovali in upoštevali tudi njegovi politični nasprotniki obeh narodnosti, kar je v dan.~'-ni“m življenju velika redkost. V mestnem občinskem svetu so njegovim besedam prisluhnili vsi občinski odborniki in svetovalci. Ob njegovi govorici je umolknila galerija tudi ob ,*olo kočljivih vprašanjih. Njegove zamisli so iz političnih razlogov večkrat šele po ovinMh dosegle uresničenje, zato ker so bile preudarne, utemeljene in izvirne, pa črprav so prihajale iz ust zastopnika slovensk" demokratične manjšine. Dr. Josip Agneletto je bil istočasno o-sebnost in avtoriteta. Pokojniku se ni nikoli stožilo pritiskati na kljuke najrazličnejših uradov, kadar je šlo za pravico skupnosti ali posameznika. Resničnost teh ugotovitev je izpričal pokojnikov pogreb. Ves dan v petek, 14. julija so prihajale k njegovi krsti številne množice, da počastijo spomin odličnega pravnika, pogumnega branilca slovenskih narodnih pravic in požrtvovalnega zaščitnika potrebnih. V soboto, 15. julija so se že v prvih dopoldanskih urah pričele zbirati pred hišo žalosti, v ulici San Lazzaro 19 številne množice tržaških in goriških Slovencev, da se poslovijo od najvidnejšega in najvplivnejšega zastopnika demokratičnih Slovencev na Tržaškem, od svojega voditelja, dr. Josipa Agneletta. Poleg številnih političnih prijateljev iz Trsta ter bližnje in daljne okolice, poleg častnega zastopstva SDZ iz Gorice, so bili prisotni zastopniki SKS, SPM, SDD, študentovskih organizacij iz Trsta in Gorice, zastopnik odsotnega župana, zastopstvo društva »Pravnik«, številni občinski odborniki in svetovalci v-seh v občinskem svetu zastopanih strank, zastopstvo tržaške odvetniške zbornice, številni predstavniki tržaškega gospodarskega in kulturnega življenja obeh narodnosti, šolniki slovenskih šol vseh vrst. Sj podeželja so kljub delavniku prihiteli slovenski kmetovalci, in številni so bili tudi pogrebci iz slovenskih delavskih vrst. Skratka tu so se zbrali vsi sloji tržaški^ Slovencev in mnogi italijanski someščani. Pokojnikovo truplo je bilo izpostavljeno v njegovi delovni pisarni, tam, kjer je dr. Agneletto poleg svojih odvetniških poslov sestavljal spomenice, pisal članke, zbiral na posvete svoje prijatelje, pregledoval izvršeno delo in koval nove načrte, saj se je takorekoč sredi marljivega dola, zdrav in čil naravnost iz pisarne preselil v večnost. Častno stražo ob odprti krsti so opravljali slovenski srednješolci in akademiki. Vsi obsežni prostori so bili nabito polni vencev in cvetja. Samo vencev smo našteli preko 30. Točno ob deseti uri je prispel pokojnikov velik prijatelj msgr. Matija Škabar z asistenco dr. Prešerna in g. Žerjala, Trojici se je pridružila številna slovenska duhovščina iz mesta in okolice. Po izvršenem obredu so krsto dvignili slovenski akademiki, nakar se je razvil veličastni, sprevod pogrebcev v daljšem ovinku proti cerkvi sv. Antona Novega. Ogromna cerkev je bila nabito polna in številna množica, ki se ni mogla uvrstiti v sprevod, je pred cerkvijo pozdravila pokojnikovo krsto. Na pokopališču pri Sv. Ani se je od voditelja tržaških demokratičnih Slovencev poslovil podpredsednik SDZ in glavni urednik »Demokracije«, prof. Ivan Rudolf, tokole: Dragi Jožko S strtimi • srci; z dušo, žalostno in ganjeno do dna, stojimo ob Tvoji krsti, ki hrani velikega pokojnika. Zbrali smo se tu, Jožko, Tvoji politični pristaši, Tvoji osebni prijatelji in tudi mnogi Slovenci, ki niso Tvojih političnih zamisli. Tu, dragi Jožko, so se bele in črne lise, ki prevladujejo v današnjem svetu za nekaj ur izbrisale. Tu, na božji njivi, tu ob Tvojem slovesu je za trenutek vzbrstela edinost - po nekem nenadnem spontanem notranjem klicu. Zakaj? Kadar tržaški Slovenci v žalosti ali ob veliki življenjski stiski ne vemo kam, takrat nas zdrami klic slovenskih prednikov. Tako smo danes zbrani tu, da počastimo, vsak po svoje, veliko bogastvo Tvojega duševnega dela in dejanj Tvojega življenja - in pomisli, Jožko, mi vsi Slovenci, eni prisotni, drugi v mislih in tudi mnogi naši italijanski someščani, smo tu ob Tvojem odprtem grobu, prevzeti ene same misli: s Teboj, Jožko, je umrl zaslužen Slovenec, umrl je plemenit 'Tržačan. To je za nas vse, ki ostajamo Tvoji prijatelji, velika uteha v tej zelo težki uri. Kako tudi naj bi ne bili tako pobožno in dostojanstveno ponosni ob tako samonikli ugotovitvi, da je slovenska mati rodila naši dobi moža, ki je eden tistih velikih kažipotov življenja, kakršni se tako redko rodijo narodu in človeštvu sploh. Tričetrt stoletja prepolnega življenja, od katerega si nad pol stoletja posvečal žilavemu boju za razumevanje človeka: kako pojasniti vprašanje narodnega, gospodarskega, političnega in socialnega življenja: kako premagati težave v narodnem praktičnem življenju, da bi bilo tisti zemlji, ki Te je rodila, revni in ubož- Od pokojnega dr. J. Agneletta se je poslovila velika množica Slovencev ni, zagotovljeno vsaj golo življenje. To je bilo vodilo vseh Tvojih misli, vsega Tvojega ravnanja. Zato v Tvojem plemenitem srcu ni bilo sovraštva ne maščevalnosti. S posebno odliko Te je, dragi Jožko, obdarila trda istrska zemlja. Opremila Te je s hrbtenico značajnosti, ki je niso vpognili in še manj zlomili viharni časi Tvojega življenja. Ze na cazinski gimnaziji in kasneje v Ljubljani si vse svoje življenje posvetil svojemu narodu. V tistih Tvojih dijaških letih je pričelo zorenje slovenskega naroda. Nekaj desetletji pred tem so slovenski tabori zdramili naš rod in vlivali v srca slovenskih ljudi prve sokove narodne zavesti, narodnega r dal letopis za 1. 1959. V tej zanimivi publikaciji je G. E. Skorov objavil študijo pod naslovom »Razpad kolonialnega ustroja in protiimperialistična narodna gibanja«. Študija ugotavlja, da se je od 1. 1945 do konca 1960 ostreslo kolonializma in napol kolonialne odvisnosti 769 milijonov ljudi oziroma se bo to zgodilo ob koncu 1. 1960. Teh skoraj 800 milijonov, prebivalcev, ki živijo na površini kakil^ 21 milijonov kv. kilometrov, je doseglo svobodo in nacionalno samostojnost v največ primerih na miroljuben način. Po sovjetskih podatkih živi še kakih 76 milijonov prebivalcev po deželah, ki jih kot kolonialna posestva upravljajo zahodnjaki. To je torej ena plat kolonialne medalje; kako je z drugo, s komunističnim kolonializmom, s Sovjetijo in Rdečo Kitajsko? Iz carske dobe podedovana kolonialna posest današnje Sovjetije obsega okrog 13,6 milijonov kv. kilometrov z 88,7 milij. prebivalstva. Kremelj upravlja: 1) Cer-kezko deželo in Karakalpaško ASSR; 2) gorske predele Alba Tau; 3) Armensko SSR; 4) Azerbajdžansko SSR; 5) Baškir-sko ASSR; 6) Burjatomongolsko ASSR) 7) Kakarško deželo; 8) Dagestansko ASSR; nja tržaških demokratičnih Slovencev, ko pa njega ni več? Na mestu, kjer je stala njegova tršata in možka osebnost, je praznina, za katero ne vemo - ne samo demokratični - temveč sploh vsi tržaški Slovenci, kako jo bomo izpolnili. Sele leta bodo pokazala ali bo kdo temu vsaj za silo kos. Kajti, ne smemo pozabiti, da je bil dr. Josip Agneletto produkt nad polstoletnih izkušenj, da je v sebi nagrmadil ogromno spoznanj, da je vse to vrednotil z merili, ki mu jih je narekoval njegov kremeniti značaj. Bil je enkratna osebnost. Ni bilo malo javnih delavcev, ki sem jih v svojem sicer rmnogokrajšem življenju od blizu spoznal. Nekateri izmed njih so bili morda kot politiki ljudje še večjega formata, toda - in to podčrtam - nobeden med njimi ni dosegal našega dr. Josipa Agneletta v 9) Kareiijsko-Finsko SSR; 10) Adžarsko ASSR; 11) ASSR naroda Komi; 12) deželo Jakutov, Kalmukov; 15) Kazahsko SS-SR; 16) Kirgiško Sl&t; 17) Tadžiksko SS-R; 18 Tatarsko ASSR; 19) Turkmensko SSR; 20) Uzbeško SSR; 21) Jakutsko ASSR; 22) Udmurtsko ASSR. K temu je treba prišteti še 1. 191« oziroma 1939 pri-ključenje oziroma pod kremeljsko nadzorstvo postavljene dežele s skupno površino 3,2 milijona kv. km. s 119,8 milij. prebivalcev. To so: Zunanja Mongolija, Vzhodna Finska, Estonska. Letonska, Litva, Moldavija, Poljska, Vzhodna Nemčija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Albanija. Rdeča Kitajska gospoduje 50 tujim narodom, medtem jih je 10 po nad en milijon prebivalcev, skupno s 40 milijoni prebivalcev na ozemlju nad 5 milijonov kv. kilometrov. Sovjetija in Rdeča Kitajska gospodarita nad 248 milijoni tujega prebivalstva. Od teh sta sl jih podjarmili 108 milijonov šele v zadnjih 15 letih, to je v istem času, ko so zahodne sile 769 milijonom podelile narodno neodvisnost. Pri tem moramo še poudariti, da prav tista kapitalistična država ZDA, ki jo Hruščev in za njim vsi podrepniki najbolj napadajo, sploh nima kolonij.. Tako nastaja v komunističnem in kapitalističnem kolonializmu povsem nasproten razvoj. Medtem ko se je kolonialna posest zahodnih držav od 1. 1945 dalje skrčila za polnih 91 odsto, so Sovjeti in Rdeči Kitajci svojo kolonialno posest povečali za 77 odsto. Medtem ko so se zahodne sile izrekle za podelitev neodvisnosti ob primernem času tudi ostalim kolonijam, zatirata Sovjetija in Rdeča Kitajska vse napore podjarmljenih narodov za dosego neodvisnosti na najbolj surov način, in če potrebno - kot na Madžarskem in v Tibetu - z oboroženo silo. Kako se razvija sovjetska kolonizacija, dokazujejo izsledki zadnjega sovjetskega ljudskega štetja (1959), Samo nekaj sovjetskih številk zadostuje za poučno presojo: V Kazakstanu je bilo 1. 1953 še 57 odsto Kozakov in 19,7 odsto Rusov. Leta 1959 se je odstotek Kozakov znižal na 29,6 odsto, odstotek Rusov pa povečal na 43,1 odsto. V Kirgiziji je bilo 1. 1933 še tem, čemur pravimo mož. Samo kot tak je lahko v celo tako razrvanih razmerah kot so tržaške užival pri vseh nedeljeni ugled. Čeprav načelen Slovenec, je imel mnogo italijanskih prijateljev. Spoštovale so ga najvidnejše politične osebnonosti našega področja. In možki značaj je v manjšinski politiki še posebno važen. Za manjšinskega javnega delavca so nagra7 de, priznanja, ugodnosti sila redke zadeve, zato pa je stalno izpostavljen nevarnostim, zapostavljanju, v hudih primerih preganjanju. Grenak je njegov kruh. Vse to mora sprejeti, medtem ko mu na drugi strani strani že za samo neaktivnost ponujajo mir in udobnost. Koliko jih podleže tej izkušnjavi! Toda skupnost vkljub vsemu rabi ljudi, ki jo zastopajo, ki zanjo skrbijo. Brez tega ne bi bilo organiziranega socialnega življenja, ne bi bilo socialnega napredka in blaginje ne bi bilo niti sožitja med večino in manjšino. To je še mladi dr. Josip Agneletto spoznal. Nadel si je breme javnega delavca in kot vsemu, kar je spoznal za pravilno, tako je tudi temu dosledno ostal zvest do konca! Bil je tudi eden izmed tistih, ki so prepričani, da je delo, trdo delo. v primerjavi z vsemi številnimi drugimi užitki še vedno najlepša in najmanj zasitljiva zabava. Tudi po tem, po tej svoj življenjski filozofiji je mladim pokolenjem lahko samo za vzor. Dr. Sancin je nato omenil, da mu je na, poti k tej žalni svečanosti prišla na misel primera, ki jo je v enem svojih izklesanih govorov uporabil nekoč slovenski pisatelj Finžgar. Primerjal je široke množice povprečnežev z valovanjem žitnega klasja, ki valovi in se upogiba kakor veter potegne. Le tu pa tam se iz takšnega valovanja zablesti rdeč plamen maka. uporna glavica kokolja. V človeški družbi odgovarjajo tem plamenom izredne osebnosti, ki hodijo svojo lastno pot. če so jo spoznale za pravično in pravilno, če treba tudi proti splošnemu toku in proti trenutno prevladajočemu vetru. In ena takih osebnosti je bil dr. Josip Agneletto. S pozivom prisotnim, naj z enominutnim molkom in vzklikom njegovemu spominu počastijo zaslužnega pokojnika, je dr. Boris Sancin zaključil ganljivo svečanost. 66,6 odsto Kirgizev in 11,7 odsto Rusov. Danes je Kirgizev le še 40,5 odsto. Rusov pa 30,2 odsto. Na Estonskem je bilo 1. 1941 91 odsto Estoncev in 7,3 odsto Rusov. Danes je tam 73,6 odsto Estoncev in 21,7 odsto Rusov. Industrijske in poljedfske surovinr prihajajo v Sovjetijo v '10 odsto z imenovanih kolonialnih področij al. p.i iz satelitskih dežel. Dobave iz satelitskih dežel znašajo 50 odsto vseh surovin sovjetskega gospodarstva, na pcdiv.^.h strojev in o-premo celo 80 odsto vseh uvozov iz vtu-jine« Gospodarstva satelitskih držav so v celoti podrejena sov,1 :'5kemu gospodarstvu. Prisilne doba 'e iz satelitskih Kolonij se bodo, n. pr. iz Madžarske, povečale v prihodnjih letih še" za 60 odsto. Ti uvozi so povsem tributarnega značaja in jih ni moč prištevati med normalno blagovno izmenjavo. Nobene skrivnosti ni, da je celotna sovjetska industrija navezana na kolonialna surovinska oporišča; če bi jih Sovjetija izgubila, bi njena svetovna politična in vojaška pomembnost usahnila. Zaradi take totalne odvisnosti kremeljskih poglavarjev od sovjetskih kolonij, uganjajo Sovjeti brezobzirno kolonialno politiko in nenehno poskušajo svoj kolonialni imperij na najbolj surov način še povečati. Sovjetski imperializem je potemtakem kolonialni imperializem par excellence. ki svojo gospodovalnost prikriva s »komunizmom« in »internaciona-lizmom«. Vsa ta zgodovinska in sodobna dejstva so španska vas ne samo za vistousmer-jeni komunistični in sopotniški tisk, ki odpira svoje stolpce publicistom, ki jim desno oko iztakne na Zahodu tudi najnepomembnejšo pogreško, medtem ko jim je levo oko, obrnjeno proti Vzhodu - slepo. ZAHVALA Izvršni odbor Slovenske demokratske zveze v Trstu se iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojo prisotnostjo ali z izrazi sožalja počastili spomin našega predsednika in voditelja Slovenskega demokratičnegi^ gibanja dr. Josipa Agneletta. Poviški pristojbin na univerzi Tržaški rektor je pred kratkim naznanil Študentovskem svetu, da bo za prihodnje akademsko leto povišal šolske pristojbine. Akademski izvoljeni svet se je sestal na izredno sejo, da bi preučil kočljivo zadevo. Poviški bi za nekatere fakultete znašali okrog 14.000. Na vprašanja predstavnikov akademskega sveta, v kakšen namen naj bi šli poviški, pa je rektor odgovoril izogibajoče. Edini stvaren odgovor je bil glede ogrevanja šolskih prostorov. Prostor akademskega naselja se je namreč v zadnjem letu povečal in>. s tem stroški za ogrevanje. Po zakonu pa lahko rektor zahteva od akademikov, da prispevajo v ta namen. V to svrho naj bi v prihodnjem akademskem letu pla- Maša zadušnica V sredo dne 3. t.m. ob 7.30 bodo v ■ cerkvi sv. Antona Novega brali mašo * zadušnico za pokojnim dr. Josi-om Agnelettom, na kar opozar;amo vse pristaše in prijatelje Slovenskega demokratskega gibanja. čevali 4.000 lir več. Glede odgovora, ki naj ga bi sporočil Akademski svet rektorju, si niso bili svetovalci edini. Stranki Adrije in U.G.I. sta bili proti vsakemu povišku, medtem ko sta vladajoči stranki Intesa in A.G.I. sestavili spomenico, v kateri sta predlagali rektorju,, da bi znesek 4.000 lir za ogrevanje znižal na 2.000 lir. Pri volilnih izjavah, sta se vladajoči stranki izrekli za to rešitev., medtem ko je svetovalec liste Adrija načelno zagovarjal nepopustljivost in bil proti vsakemu povišku, vendar pa je izjavil, da ne bo glasoval proti spomenici,, ampak se bo vzdržal, ker bi drugače rektorju dokazovali, da smo razdvojeni tudi v tem vprašanju. Predstavnik U.G.I. je z demagoškim govorom dejal, da bo ne glede na enotnost glasoval proti spomenici. S. R. Jesenskega slavja ne bo Zaradi žalovanja po predsedniku dr. Josipu Agnelettu, odpade za letos tradicionalno Jesensko slavje na Opčinah. Izvršni odbor SDZ ŠOLSKE VESTI Ravnateljstva vseh slovenskih srednjih šol sporočajo, da je vpisovanje za šolsko leto 1960-61 pri tajništvih posameznih zavodov do vključno 25. septembra 1960. I Dogodki doma j SRBSKA DRUŽINA JE IZBRALA SVOBODO. V sredo 27. 7. v zgodnjih jutranjih urah se je tržaški policiji javila družina s 53 letnim očetom, 34 letno ženo, s tremi sinovi 13, 7 in 5 let. Begunci so tedne in tedne pešačili od Srbije do meje pri Škofijah. * * * V ZNAMENJU NESTRPNOSTI. Tržaško vojaško okrožje je po nekih poročilih nabrežinski občini dostavilo 20 nabornih lepakov za tretjo skupino nabornikov letnika 1938 v italijanščini in dva v slovenščini. S posebnim pismom pa je občini prepovedalo lepljenje slovenskih lepakov vzdolž obalne ceste. Tako postopanje se je že enkrat zgodilo, ko so tržaške Oblasti odstranile dvojezične krajevne napise ob obalni cesti. Postopanje ne krši samo obveznosti londonskega sporazuma, ampak tudi splošna demokratična načela, saj u-pravlja vendar Nabrežino zakonito izvoljena slovenska večina. Demokratični Slovenci z vsem poudarkom protestiramo-proti taki diskriminaciji. »a * ŽIVAHNOST MEJNIH PREHODOV V prvem ixilletju t. I. so zaznamenovali naob-mejnih prehodih Tržaškega ozemlja nič manj kot 2,544.740 oseb, ki so prekoračile državno mejo. Od teh je bilo 1,219.117 Tržačanov, ki so odhajali na ono stran in 1,352.623 Jugoslovanov, ki so prihajali na naše področje. V primerjavi z lanskim letom se je število prehodnikov povečalo za 100.000. _________ SMRTNA KOSA V Skednju je preminula zavedna Slovenka gospa Marija Jakomin, mati ške-denjskega duhovnika preč. g. Dušana Jakomina, kateremu izreka uredništvo najiskrenejše sožalje. » * * Dne 25. julija pa smo spremili k zadnjemu počitku g, Josipa Kodriča iz Kolon-kovca. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in demokrat ter prijatelj in podpornik demokratičnega gibanja. Naj mu bo lanka slovenska zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje. Odgovorni urednik: Prof. IVAN RUDOLF Tiskarn« Adria, d. d. v Tr»tu Uredništvo t n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-H. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30.— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: me s p dno L 90.— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst St. 11-7223 Izvršni odbor SDZ ZAHVALA Vsem, ki so ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta Dr. Josipa Agneletta z nami sočustvovali, ki so se trudili, da bi njegovo življenje iztrgali smrti, ki so njegov spomin počastili in ga spremili na zadnji poti, se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebna zahvala pa velja zdravnikom: dr. Slavku Štruklju, dr. Posto-gni in prof. Dominiju, msgr. Matiji Škabarju in številni slovenski duhovščini, pevskemu društvu »A. Tanče« iz Nabrežine, slovenskim političnim, kulturnim in dobrodelnim organizacijam, srednješolcem in akademikom, govornikom in darovalcem cvetja ter vsem, ly so nam v teh težkih urah stali ob strani. ŽALUJOČA RODBINA Trst, 30. julija 1960. DR. AGNELETTOVA Defstoa o kolonializmu in imperializmu