35. ötev.
Požtnina plsčana p gotoBini.
Celje, torek 29« marca 2927.
Lelo IX.
Ixhaja
«   torek,  äetrtek   In
soboto.
Stane mesečno  Din T —
za inozcnistvo Din 20'—.
Posamexna itevitka
I Slin.
Račun  poštno-čekovnega
zavoda' Štev. 10.666.
NüTi DOBi
Uredniötvo
in uprawfiitvo t
Celi«
Strossmayerjcva  ulica 1
pritličje.
Rokopisi   se   ne  vračajo.
Og>a«i fto tarifu.
Telefon int. Štev. 65.
Diplomat,
Koma'j dcxber teden je, da smo na
teon mestm ngotovili, da nas pred sve-
tom ne zastopaao prajvi ljudje. Takrat
smc se tudi dotakwili osebe g. Spalaj-
kovdcai, o katerem smo rekli, da sam
ne ve, da-lü mil je inie Spalaicovitch
ali Spalaaikowilsch. S tern, smo hoteli
oznaeiti, da je naš poslandk v Parian
g. Spalai&ovič orientiran tako v lujo
strain in da ima tako malo smisla za
svojo domovino, da bit ga moral i ozna-
čiti, ce bi bi'l le naivadJen dtrza-vljan, za
zelo slabega patriota.
KaE nam je ta mož te dini zopet
sfcuihal v Pai'iizu presega meje verjet-
nosli Iti negati'vnie zmožnasti še tako
zanikrnega diiplomata. Sotrudniku
uglednega pajrisketfa lista »Temps« je
podaf izjsuvo o sporu Jugoslavije z Ita-
Kjo, t«r je reč zaviJ* tako, da smo skoro
mi Jugosloveni krivi, da bi bili ItaJi-
jani radi svoje domiisljaivosti in po-
hlepnosti mal ane pav\zrociti vojno. In
vondaff. vidi ves swt resnico, ki je dru-
gajčna. Francozi sami se čudijo, kako
more diplomat o svoji državii, ki jo so-
vražnik po nedolznem ohrekuje, govo-
ri'ti' tako. Spalajkovac je namree iz~
vaja-1:
»Vpraišate me, da-li zelimo* da se
v.^iršniikolL obliitai ii^otovi točnost
izjav, ki so bile podiane v Beogradni po
težtiji obtažbaih proti krafjevinii Srbov,
•ftfivatov in Stovencev v pogledui Alba-
Dije.
Naravno, Že prejšnji teden sem
i«5javil g- Bertlielotu, in dan nato tadi
g. Briandiu, kateremai sem to tudi vče-
faj powovil1, da so nasveti Francijo, Ve-
liike Britanije in Nemčije takoj. odjek-
nili v vKph krogiih naše država
Nas ideal jo rnir in iiajosnovnejsa
^olžnost pravice je ta, da omogoči na-
*' vlacli da se optM1«' tudi na.itmanj orf-
"^Vfimih oJ)tožb-            .
V lciik«ui ^1*1 na;i Se "^01^"11"
tpv fevrS to se rms prav malo tice. Va-
ša opornia mi -ie -'ölsna- Vi ^isrite na
nacijonato0 obcutljivost, ki jo povzro-
ča beseda »anketa«. Pri tem gre prav
malo w besedo, ztasti kadar gre xa
ohra.nitev splosnega mitu. In pot em,
iii-li (roba mediiiaTodmi vasti dati pri-
mer iin reaigirati na neke stare pred-
sodke (!) v pogledlu nacicjonalnega do-
stojanstva in časti? Na«a xahteva po
aniketi je izžla yl n&sega l'astnega na-
giba in ne iiz volje drugili, Preiskavo v
jiaiši državi dopusc'rumo na podJagi na-
se in nb tuje suverenosti. Je razlika,
mod ponuijeno in naroceno anketo. An-
keta prve vrste laiiko samo divigne do-
stojiaaistvo in cast države. Za na.s je
bitno, da se postopa taüc-oj in brez od-
lagan-ja, ne da bi kdio mogel samiti <v
naso cast in pozneje trd'iti, da smo
iirieli dovolj časa, da zabrišemo sledo-
ve vojtnili priprav. Lskrenost je temelj-
na cila. našega zn.a'ca'ja in mi smo se
radi podvizanja postopanja javuo obr-
uii'i na veki.sile in na vefi svet, ti<? pa
speci'jelno na unmtvo narodov, s če-
mer bi radi formaInusti mogll i'zgubiti
di'a;goccni čas.
^ Kaj je niaž skraijini cilii wi kaj naji
doiene anketa, ki smo jo za'litevali?
Namen te aiukete je, da se za bodocuiast
iiniči iizvor nesparaizjuimov, neja^nosti
in sporov med Italüo in naini na Bal-
kanu. Naša glaivna želja — Zctkaj no bi
tega ilzja-vil jaz, ki sera sodeloval pri
prisTcnem sporazumru med Riinom in
Beiogradom 1. 1925. — obstoji v tem, da
se ustanovi najteswejSa zajednica ob-
čutkov, idej in mtereso\r med obems
drzavama. Nasa ljubezen (!) do itali-
jiaiiiskega naroda je iskrena in globo-
ka. Mi se nra divimo (!) in mi smo mu
hvaJiežni za tofike lepote, ki jd<h je da-
roval elovestvi*. Tz ceJega srca mu že-
lkno, da nadaljuje (!) v tem praven,
ki ediini labiko utesi senčnate strani
zivljenja.
V poslednjem času se je pojavila
lifid našim.i od-niošaji temna semca. Ako
pa, diospžemo željeno resUev. ki bo v
rnle.reisii vsega sveta, bomo g. Mus'soli-
liijn celo hvaležni za sedanjii incident,
diasi naim je zadal prilicno obcutljivo
ra-nio. K sreči gre. samo za pTehodni
nesporazum. Prepričan sem, da je bifa
Tlalrja prevarana (-0 in da je bila za-
pelj&na v zmoto.
Na anano imformaci'je je hotel a
poka^ati svojo dobro voljo in jv hot el a
držati obvazo, ki jo je prevzela s tiran-
S'kitm paktom. Njen kavaliirskf (!) zna-
čaj je bil zlorabljen.
Italija'nskoalbanski pakt vsebnje
neke nediostatke, ki n,ieo, kaikor doka-
zvije paslednji incident, brez težkih ne-
zgocl za vse, in celo za Italijo. Mislim,
da v tej točki ne bam za.vxnjen od gosp.
Mussofiniija, ki je odliiceii itail'ijanski
državnik, čegar dniibavna nadTejenost
je nesporna in ki jo preveč dalekovi1-
den, da bi tega ne bil opazil.
Mi smo mu h.valeznii, da je izvolil
jiifiii-iti (!) za neodvisnast in celokup-
nost  alhaniske  drzaiw. Mi .smo  vselej
priipr&vljeni. da in,u sledimo po tej po-
li. Toda da vežemo usod'o naze državo
s st/\arjo eneosebnosti ali z aJbiinskimi
wzi'inom. tega nt» bomo nikolii hoteli, to
smo že odbiili, ko nam je billo % aVba.n-
ske strani ponrtiiieno. Kasjti ov.rsto mo
odločeni, da se no vmešavaino v no-
trainje aJbanskc zatdeve. Tudi smo .se iz-
ogübali vsakega diejanja, ki bi lahkf»
vrglo naimajnoKo sernco na uašo lojal-
nast riaprami Italijii.«
¦ Izja^e našeiga najbrže nekoliko
boilnega posknika Spalajkovica so iz-
zvale v v\seb našidi političniih krogih
veli^o ogotrcenje. V zunanjem ministr-
stvii llapi darn o izjaivl ja'jo, diane in ore j o
sagil'asati s Spalajkovicevimi izjavami.
A ka;j naimeravaio vStoriiti z njegovo
ubogo suženjako dinšo še niso povedali.
Hilda in «trassna je bolezen spa-
laicitis. Kalco zelo boleha naža država
in nairod radi nje! Vse se voü. Dejstva
so postavljajo na glarvo, na poslaniska
meka v inozenistvii pa lJAidjc, ki niso
trdni in zdra.vi . . .
Celjska kronika.
c BRATCI MED SEBOJ. Zadnja
številLka celijskega nemäkega lista. po-
s\reca dolg člam^k zbližanjiii Jngoslavi-
je in Nenucije, ki je po mnenju listn
vslod prisrcndih odnošajev med marir-
bor^rimi in ceUskimi Nemci ter kleri-
kalci in slovem-ddinn ra-dikali post a so
zelo verj-etno. Pri1 tem vijgotavlj«. član-
kar di\ Morocutti, da .so odfnosi med
Nemci in Slovenci postali prisrčni, da.
je nemška manožkia radi tega dobila
pri obLaistnih volitvaži v Sloveniji dva
manidata, od kojih eden pripada ko-
čev&kemn zupniku Eppiclm, drugi pa
nieanškemu adivokatu d!r. MüHIeisnu v
Ma.riboriiu Dtvsn to poslodhjie do danes
še ni re.snjicfl, ]<¦» xendur taiko zapisa-no
iizšdo v liisfcu »Gennania:« v Berlinu, po
kojem j<? chuiiok v celjiskeini neinskenii
liistii povzet. Ker jie del članka napisan
menida za našo visoko zunanjo politi-
ko, ni nezani'miiv odistavek iä kleriknl-
n^ga volilwega otglasa, kakor ga ncm-
ski lißt v Berlfinu m v Gelju citira:
»Wer für ein Freundtechaftsbündnis
mit Deutschland ist. der muss für die
Freuffidtsdiaft mit unseren. Deutschem
in Slovenian .sein!« To je mentaliteta
slovenßkih begov Grn.oglavi.cev in nji-
h'ovih zaivezniikov germanskih izvidni-
kov v JiiigosfavijQ\ 'ki pripravljajo te-
ren za bodiore veliike olmiciwie. Za te-
md Grnoglavici in giermamskimi izvid-
niki pa, capl'ja še neka skupislia zaslep-
läeniih ljudii, ki bi morall pokazati dru-
ga dejanja, ako poznajo, kaj pomeni
&ust narodia in kaj mis wi nesrecnai
zgodovina slovanskiih narodov. — Z
Nemičijo kot iondinvstriij.sko državo, ki ra-
bi tudi naž trg, innamo laJiko najboljse
odin»ose, zato pa naan ,ni treba kleöepla-
ziti pred renegatiT ki žive med naini. in
ki so z naoni mied «vetovno vojno na-
praivili obracam za vselej. Ta obračun
so sajino zacasno spTavili pod kljuc in
nuljmo žele, dia naivna vStfofvensika duia
nanfr pozabi. Staro prijateljistvo — naj-
bolj^e prijateLjstvo. V zaj/edinici s Čehi,-
Pol'jaki, RilsA in Bolgari je zaščiten
nats nemoten kiulturni in gospodarski
raizvoj. Prijateiji ad ^noeTalj in danes,
ki so nas leta. 1914. bri-salll z zemljevi-
dov, n;iÄ rabijo le mhnogrede kedaj za
svpj rct.cu.ii. ML, ki zunanje politikc ne
delamo, imarao pravico dati iaraza na-
rodinemai •čuisfrvavain.j,u, ki je sveto in
sdlnejse kakor vse dru^o. Žaliti to ču-
stvövanje liaroda v neki naiivni mega-
loimiaiiiji all laihkoaiLiKielnas^k je greh,
kv rodi z\e pasledii)ce, kojim Slovenci ob
meja'h še nismo dorasli.
c SPREMEMBA V MESTNEM
GERENTSTVU V CELJU. Radi težke
obolelosti še le pred kratkim casom
imen<ovanieiga mestneiga gerenta je ma-
rlborski. veltiM žuipan postavil na to
mesto vladnega tajnika tuJkajšnjega
glaivai'stva g. dr. Antona Farčnika, ki
je prevzel po«lo gerenta v nedeljo 27.
marca- dopoldne. Predajo age rid na
mestni občini je izvršil mradni pred-
stojnik maigistra.tni gvetndk g. šubic v
priisotnasti g. svetnüka dr. Senekoviča.
kojeinu je poverj-emo začaisno vodstvo
okrajineiga glavarstva v Celiu. Kakor
se splosnio govori v klerlkalnih krogih;
bado voiitve v obeifnski svet celjski
pav kmalii razpisainit>. Ck'lj^ke mestno
ajvtonxmiijiL», ki je i,z nostvaxnih' razlo-
gon od nemsko-klierikalno^radikalne
koali'cije bila potgažena, ne misli torei
vlada tiuii tako gaiziti kakor dela to v
Ljuibljani. Druigace sg izvaja zakon pri
nas in sip-et dniigače v LjaibTja.ni.
c TISKARNIŠKA KONCESIJA
ZA M0H0RJEV0 DRUŽBO V GE-
LJU. Kakor doznajvamo, .fe vlada po-
delila Moliorjevi dražbi tiskarniško
koncesijo za mesto Gelje. S tem je de-
fiinitivno rešeno vprašanje preno.s.i
imovine te hratowscime iz Avstrijo k
Harn ne v priloig koroäki narodni manj-
šini, kateri bi naj raivno ta družba da-
Rajko Yrecer:
„Zlata knjiga".
(Ob stoletnici »Zlale knjiige« na osnov-
ni šoJi v ŽsIcvlJ
Sta-rejsi generaciji je še v dobrem
ftpcmimi cbicaj, ko so se ob slavno.st-
neni zaključju šolakega Teta prcvitala
imena marljivMi u^emoev in ucenk, kl
so ibla zapisana v zlato knjigo. Taksiio
indigo shranowpe tudi šolski arhiv v
Žalcu ter obliaja letos svoji stoletni ju.
bileij.
Zkto knjiigoB imenovano »Das
Buoh der Ehre« (knijdga časti) je po-
klonil marljivim mcencem (enkam) te-
datnji katehet žalski Josef Luckner le-
ta 1827.
Ni pa ta kniiga najstarejši doku-
Daent asnovne sole v Zafcu, temveč se
na|baaa(jo v sol. arhivu razni dirugi za-
Piski in umdtne liisüne ia 1793. leta iz
P«1^ učitelja Josef-a Schwarzl-a, ki
je bn morda prvi posvetni ucitelj> te-
danje zal^ke enorazrednice,
V  sol. leiu 1826./27. pa je bila so-
la že dvoraKr©dsaica ^ je imela zim_
ski in letni tecauu
V   ziimskem tecaj-u so zabeteaena
imjena ucencev k\ učenk II. razreda.,
ki1 so .se odlikovaK v ananjru verouka in
dmiigib predmetov, kakor tudi v do-
brem vediestti'u-
Raizuine se: da .ie zlata knjiga pi-
«ana le v neinscimi in sicer v gotici in
da v tej dobi niso poznali ne ucitelji,
pa tudi ne kalehetj« narodne zaved-
nösti.
Imena, ki jih tukaj navedem. ^o
pisana v izviirniku. Dečki: Dollinscheg
Anton, Skaffer Framz, Tschernitz Pe-
ter, Arnolf KaTl. Deklice: Wlaschin
Johamna, Kollnig Rosalia,, Dollinscbeg
Maria, Schirza Maria.
Že v teh imemih se nahaja ime
Siirca, rodbina, ki je že leta 1920. ob-
hjajiasa svoj 100-letniii juibilej v Žalcu,
ko se je preselila semkaj iz St. Jurja
ob juz. žel.
.V pi*vem razrediu so zabeleženi
«lodeči odličnijaki: Decki: Pader Max
(Petpovče), Kump Johann, Peskon
Mathias (Vrbje), Fabiani Stefan CPe-
trovče), Jajieechiite Thomas fSpod.
^oznica), Kotschevar Michael (Žalec),
Korber Anton (Dobriša vas), Kotsche-
var Jjgniatz.
Deklice: Kopriva Agatha (Ar-ja
vasj, Pulver Maria, Foder Joseph».
FaJrtschnig Joseptha (Gor. Ložnica),
Weber UiHuia (Žalec), Mallgay Agnes
(Gatovlje) Zwidkl Katharina Žalec),
Schaber Anna (ZalecO.
Imena v oklepajih je dodal pi.sec
teh vist.
Podpisani so v zlati knjigii pod
naivedemimi inieni: Joseph Luckner,
katehet, Joseph Klepp, učitelj in Mi-
chael Hoisel, fiolski pomoönik (Schul-
gehilfe).
V letnem tecajn 1827. so vpisani
iz   drugega  razreda   decki:   Skaffer
Franz (Podivin. pri Gotovljiah), T.scher-
nitz Peter, Tamechl Joseph, Amolf
Karl in deklice: Wlasohir Johanna,
Stibbi Bainbara (Žalec), Kollnig Rosa-
lia., Reddi Amalia (Žalec — danes Ja-
nič), Smita Theresia.
V  nižjiem odldelku pa dečki: Reddi
KaTl (Žalec), Kozelly Thomas (Žalec),
üi dekJice: Dollsin^heg MaTia, Schir-
za, Maria. >
TriviailBclKule zu  Sachtsenfeld,
den 5. September 1827.
Joseph Luckner, Katechet
Joseph Klepp, Lehrer.
Samoobsebi se razunie, da teda;i
še ni bilo šof v Petrovcaih in Gotov-
Ijaih. Sola v Petrovcali se je iißtanovila,
leta 1873., v Gotovljah pa leta 1901.
V   višjem  odJdelku I.  razreda  so
sledeča imena: Pader Joseph (Petrov-
cö) im Zottel Joseph (Žalec), Pulvary
Maria, Fartschnig MaTgareth (Ložni-
ca), Pauütsch Maria, Kopri-va^ Aga-
tha (Arja vas), Weber Ursula (Žalec),
Piilvüjry Amalia, Wasch Maria (Go-
tovfje, Maligaji Agnes (Gototvlje).
V  nižjem odidtelkm: Fabian Štefan.
Kopriva  Antoai   (Arja  vas),   Peskon
MaAhiae    (Vrbje),    Stonnau    Michael
(Lažnica),   Ni'd'orfer   Franz   (Vrbje"),
Kofcschevar Micbael (Žalec ali Ložni-
ca), Piickl Maria (Žalec), Fartschnig
Elisabeth   (Ložnica), Delakorda Ma-
ria. (Ložnica), Bereneg Maria (Žalec)v
Jellouscheig Mariia (Petrovče), Skaffer
Aloisia (Podvin).
V elementarniem (I.) razredu dec-
ki: Seik Georg, Zottel Vinzenz (Žalec);
dekKce: Pader Helena (Petrovöe;, Sit-
ter Maria (Sp>. LožnLca); dečki: Wis-
siak Anton (Liboje), Prihuschek Ja-
kob, Pickl Jakob (Žalec ali Gotovlje);
deklice: Schager Agnes (Žalec), Wi-
potnig, Franziska (Gotovlje), Dellakor-
da Josepha (Ložnica).                 ^^^
TrwiaJna sola v Zalcuu dine 5. sep-
tembra 1827.
JosepH Luckner, katehet.
'Michael Haisel, šol. pomočnik.
Bilo bi prevec suboparno za širšo
jiafvnost, oe bi objavil vsa jmena, ki se
nahajjaj/o v zl"ati knjä&L vseh 42 šolskih!
let. (1827—1869.) Bnemovaiti pa še h*o-
cem tAidi učitelje in katehete, ki so po-
ucevald v tej dobi na divorazredni os-
novni vsoli v Žalcui.
Kronologični red) je stedeči Jakob
Eibmer, uč.; Martin Petiigig, uč.; Anton
JWanitschv, kat.; Johann! GoTischeg^,
uö.; Repototsehni&g, uc.; Ignatz Mi-
kuliftsch, kat., Martin Wichemigg, uč.;
Joh1. Schager, kat.; Valentin Wenid-
schegig, kat.; Georg Stepö(schnegg, kat.;
leta 1837. inuamo prvic ime uciteljji
Fran« Kovatschs ki se ga še danes Zal-
cani staTe garcLe spominjajo; Johann
KintöchitscK kat.
Leta 1841. in 1842. je imel vsaÜ
ra«red svojega kateßeta. Kat. II. r. je
Strao 2.
> N 0 V A   DOHA«
btev. 35.
jala mačrjo gmatruo in moralno za-
slomho v obrarabi proti ponemceva-
nju. Ker bi se vsled prisrčndh odnaša-
jev. ki vladajo med SLS in Ncmci v
Sknmitji, kulturnerniu in narodnoim»
udejstvovainju Mohorjeve družbe v Ce-
lavcu ad strand karaških Nemcev goto-
vo ne delalo nikakih zaprek, je ta ko-
rak vodstva Mohorjeve cLruibe iz na-
jodnega vidika tem manj razumljiv. V
CeJijiu se Mohorjetva druzba pogaja za
na&up Kosove hiše v Prešernovi utiri,
ki bi jo adiaptiiraAa za svoj ahrat.
c PRORACUN MESTNE OBČ1-
•NE. Gerent mestne abcine celjske je bil
prod d&evi dal raaagrniti novi proračun
za leto 1927., ki je nabit na obcinaki
cleaki na vestibulu mestnega magist at-
nega poalopja. Proraciin izkazuje iz-
(Jatkov 4,419.247 Dili in rednih dohod-
kov 1,975.195 Din, torej prrmanjklM-
ja 2,444.052 Din, ki se bo kril z razni-
mi davsčinami in nakladami kakor ie
bil soglajsruo sktenil finamšni odsek biv-
šega öbcinskaga zastopa. Novi prova-
čun se raizlikmje od sedaaiiega osnutka
saanio v torn, da predvideva ainortizi-
Tanje posojdla 2,500.000 Din. ki bi se
uporabiilo za zidanje nove stanavanj-
ake hiše v Razlagavi ufici, na prostoru
nasproti stari okoliski osnovni soli.
Ta projekt j-e bil opustil prvi slovenski
občinfiki svet iz valutamih in občih fi-
nankSnih ozirov. Nima pa proracun no-
bene postavke za izvedbo reguiaeijske-
ga nacrta za Savinjio in pritoke ter in-
vesticijskega posojila za preuredbo ho-
tf-la »Pri krooii« v stanovamjisike svrlu».
'Novi proraeun se razlikuje od prejš-
mjega, tudi še v t«m, dia zvišuje trosa-
rimo na alkoholne pijace. Trosarino na
vino am primer od 357 adstotkoo* na
572 odstlotkov, dockn jo je nameraval
občinski svet po predlopu Ktuba di4ov-
ne vecine znižati na 320 odlstotkov. —
Trošariina na zganje se zviša za 11.000
dinarjev, na buiteljke in sampan jec pa
za 5 Din od steklenioe. Najernninski:
vkiar se zniia od 10 na 8 ocLätotkov.
c KONFERBNGA ZA ZAŠC.ITO
HMELJA. Ker ni prislo na konferen-
ci, ki se je vršila dine 6. t. m. pri niini-
stnstvu poljioprirvrede in vod v Beogra-
du gLede zakon&kega osnutka za za-
ščito kvalitetnoga binelja, do konenih
zajkljuičkav; se bo viršila iekam racseca
aprila še ena kanferenca v Geljii. Na
tej koonferenci bodo vsi intere&Lrani
kroigi predliozili svoie konkretne pred-
loge. Na podlaigl tedi predlogov bo ini-
nistrstvo izdelafo praviinik, ki bo po-
tem, predtoio bo dobil zakonsko moc,
predložcn vsem interesentam v izjavo.
c 0BČNI ZBOR GREMIJA TR- |
GOVGEV V GELJU ee je wsil 24. t. m.
v čitalnAfari dvoratni Narodnega doina.
Sprejeta je bila xesolu^ija, s katero za-
btevajio tngovci od vlade urvedbo delav- \
nika po 10 ur in vpeljavo nedelj.skega !
pocitka po vsej drzavi. Veliikeiga župa- j
na bo greinij opozariili, da pasveti pai- ,
niJK) tivjhti trgovwkim aigomtora. ki po '
za.sehn.iili .stamwamjiii prodajajo blago
po vLsokih (M?nah v škodo solidni do-
mači trgovimL katero pxi abčinstvu ob-
čutno dißkreditirajfo. Zbor je ugotovil
uspeärwjst dela  v proštem poslovnem
letUi.
c PROTESTNI SHOD TRGOV-
SKIH NAMEŠČENGEV. V sredo, dne
30. t. m>. se bo ob osmiii zvečer vršil v
madv dlvorani Geliskoga doma prot&st-
ni shod članov zveze privatnili name-
sČencev in pomočnLakega zborji pri
gremiju trgovoev v Gel>u proti zahtevi
gremija, da se uivede splowen 10 ur tra-
jajoči dela;vn/ik. Na.mescainci zabtevaj-o,
da ostane dosedanjii delavnik po 8 ur
in odklanijaio zaihteve sluižbodajalcev.
c IZ POSLOVNEGA SVETA. ~
Tvrdka Gate] & Comp., tvoraica zlatib
in sretornih predmetov ter daguljev, je
premestila «voj« posloa'-ne prostore s
Caiikaffjeve ceste v posfopje Jadran-
sko^podiiiiavske banke v Aleksandrovi
ulici. — Na Kralja Petra cesti št. 45
je v Raku&ohevem skladišcu otvoril g.
Erik Breuil glavno zalogo in prodajo
koles, nuotociklov m nadoinostnih de-
k>v tvornice Pemgieot.
c UMRLA JE v soboto po dalj-
Sem bokhanju ga. Marijti Bern a, tr-
govčeva saprqga v Gelju, v 28. letu.
Pogreb se je vmil v pondelj^k na me-
stnem pakopališču. Bodi pokojnici blag
ispamiiin! Ostalim naše sožalje.
c NOČNO LEKARNIÖKC; SLTI-
ŽBO opravlja ta teden lekarna »Pri
Maxijd Pomagiaj« na Gfavnem trgu.
c JAVNOST PONOVNO 0P0ZAR-
JAMO na redni letni obcm zbor Jugo-
slofvatnske Mat ice, i^odiružnice v Geiju.
ki se bo vršil v oetrtek, dne 31. t. m. ob
8. uri zveoer v malL dvorani Narodiie-
ga doma ter vabiiro k polnoMovilni
udeležbi. — Odboi*.
c DIJAŠKA AKADEMIJA. Pot-
desetprva podružnica Ferijalm.-ga Sa-
veza na diržavni reaini gimnaziji v Ce-
lijiu priiredi v sobolo 2. aprila r mest-
nem gledališču ddjaško akademijo s
sledecim prograimoni' I. Dr. Schwab;
Vinska; Stauko M'rk: Na trgm. Vilko
Novak: Sanak spa »a* poje dijažki ok-
trit. II. Hugo Brürk'er: Wernotjeva
pesem ob Renu II.; Franc Abt: Daj mi
sa*ce; bariton-soro poje šestošolec Sko-
berne. III. E. Meyi-r Helmund: Na te
mislim, Margareta; F. Paolo Tosti. La
serenata; tenor-sol.o poje akadeinik g.
KuTet. IV. Gerolanm Rovetta: Nepc-
stensi, drama v treh dejanjih. Cist1, do-
blček se uporaibi za ureditev zavetisča
v Piiskerniikovi koči v Logajjievi do-
lini, katereiga oskrbuje podružnica
Predproda'ja vstopnio v knji^a.n;t Go-
riicar in Leskowsek.
c VENČANJE. V nedeljo K(a bila
porocena v oeljski pravoslavni kapeii
g. Makso Plavc, posestnik in trgovec
v Gaibeirju, in gdJč. Milka Bezeinšek iz
znane rodbine Bezenšekov na Franko-
lov^m. Za staresime sta bila šolski
upravitelj g. Jožko Bizjak in Tavnatelj
cinkarne g. J. Lazareviič. Bilo srečno!
c PRODAJA ELEKTRICNEGA
MATERIJ,ALA je bila do sedaj mono-
polizirana pri celjski mestni elektrar-
ni, kair se je posebno opažalo pri žar-
nicaii. OcLslej pa je ta trgwina prosta,
samo števce bo za mesto m okolico še
prodajala le elektrarna.
bil Johann Kesche, kat. I. r. Johann
Kimtschiitsch, Leta 1^43. ie bil katehot
znani poznejši kronist in pisatelj
Ignatz Oroschein. Leta 1845. kateliet
Franz Woch, me. Joseph KalTa, nc.
Georg Dokler, leta 1847. uč. Thomas
Derniatsch, 1. 1848. kat. Thomas Ro-
schana, kot u'citelj pa se pojavi zopet
Franz KoAratsich, ki je bil odslej staino
v Žalcu in sluzil nato nwretrgoinn do
upokotjitve 1872. leta.
Od leta 1849. so podipisovali v zla-
ti knjigi: me. F. Kovatsch in Stefan
Kontschan; 1. 1852. tudi ue, Johann
Sdouschek (Zdolžek); ?. 1855. tiidl uo.
Michael Novak; 1. 1856. tudi kat. Ka-
spar Sabnkaschek im Chrißtian Paior,
podiu'citelj.
Leta 1857. poJeg F. K. tudi Gotr-
fried Malenschek, podjučitel.i. L. 1859.
poleg prej imenovamih kat. Jože Flaga
(izviirno), torej je bil morda Ulaga pr-
vi dluihovmik v Žalcu,, ki je čutil narod-
no in kat. Johann Pajek.
L. 1860. je podpisan katehet Ja-
nez (ne več Johann) Pajek, kat. TI. r..
1. 1861. sta tudi ucitelja France Kovac
in Kajetan Kovač prvic podpisala slo-
vensko.
L. 180L. podpisujeta tudi kat.
-Mart. Kramberger, T. 1862. pa Franz
Kovatsch, Muisterlehrer (uzorni nči-
telji) in p. u. Joseph Schulta in kat.
Joseph Skor; 1. 1863. p. u. Karl Valen>
tiniič (pozneje na Laškem).
L. 1864. kat. NajprudniK in Math.
Zanik ter uč. Fr. Kavač in Karl Valen-
tinič, kat. Mat. Sternad ki Georg Be-
zienišek (slloveneko).
In končni podpisi 1. 1869. 4. av-
gustai: F. Kovaix Guistav Potocnik
(pazneje nad^čittelij v Petrovčah) in
kat. Math. Sternad.
Zanimiva so sledniic še imena
onih »zlatoknjiiiznikoiv«, ki^se še dances
spominjajio na »sLavno nuinule »zlate
čajse«:
Ježovnik Emilija 1858., ŽaTec.
Ježovnik  Franc  1859.,  Petrovče.
Gvikl Mariija 1860, Žaloc.
Širca Jositp 1861, Žalec.
Gvikl Josi^ 1861, Žalec.
Visovišek Franc 1862, Gotwlje.
Janežic Franc 1863, Sp. Ložnica
pri Žalcu.
Vaibič Vimoenc 1863, Žal«\
Tratnik Leopold 1864, Zg. Ložni-
ca pri Žalcu.
Pacelt Johann 1864, Žalcc.
Širca Fridrik 1865, Žalec.
Roblek Franciska 1867, Žalec.
Šuišteric, Josip 1868, Teharje pri
Gelju.
Ob 200-Jetnici Zlate knjiige — aia
svidenje«.
c KOLO JUGOSLOVENSKIH SE-
STER V CELJU bo imelo v četrtek 21.
marca ob asmifa zvecer v risalnici de-
kliake mescaniske sole svoj letni občni
zbor. Dnevfii red: 1. tajnisko porocifo;
2. WagajjiiÄko poročilo; 3. volitve; 4.
predlQgi.
c SAV1NJSKA PODRUŽNIGA
S. P. D. V GELJU naznanja svojiin
članom, da imajo vsak posaimič pra-
vico do treh polaviičniii železnižikiji vo-
ženj. na iizlete in do •ene na g'lavn.o
skuipščino na leta. Zadevne Lzkaznice
(uyerenqe) izdaja blagajmik g. Vrto-
vec, drogerist v CeHjiu, Kralju Petra
cesta.
c LJUDSKO VSEUČILIŠCE V
CELJU. Dne 24. t. m. je predavala ga.
Mimka Govekar,fevia iz Ljubljane o Zof-
ki Kveder-Demetrovičevi. Zelo obširno
nam j« podala jiasno sfiko o njenem
življemjn.1 in Hterairnem delovanju. Ri-
salnica deske mešcanske sole je bila
popolnoma zasedena do zadnjega \iro-
stora od otbeinstva. vecinoana ženstva
iz vseh slojev, ki je z zaniirianjein sle-
dilo temu krasnemu predavanju.
c ZAHVALA. SAVINJSKA P0-
DRUŽNIGA S. P. D. se tem potoin naj-
lepše zahivaljuje vse.ni, ki so ji ob prili-
ki prLredibve III. planinsikega sejma
poklonili razne darove in vsem. ki so
požrtvovaimo sodeloviali ter pripomogli.
da je prireditev moralrčno in gmotno
nad \ise lepo uispelai. — Odbor.
c GOT)BENIKI, POZORl Godbe-
niki, ki bi bili pripravljeaii sodelovati
pri godbi na piihala, naj niemudoma
javiij'o z navedbo godala, kojega igrajo
svoj nasiov »Geljiskömiu godbenemu
dJrustvu!« v Gelju.
c POLICIJSKE VESTI. Dne 25.
t. m. je bila prijavljena najdiba niozke
žepne ure in emega stodimarskeiga ban-
kovca, a 27. t. mi. najdba sesalke za
kolo.
Širom domo^ine«
š Redukclja uradništva v pro-
metnem mlnistrstvu. Posebna komisiia
prometnega ministrstva je končala
pregled prometnega uradništva v svrho
redukcije ter je prometnemu ministru
predložila zadevne predloge. Reduci-
ranih bo v prometneir. ministrstvu in
pri podrejenih direkcijah 2350 urad-
nikov. V ljubljanski direkciji bo redu-
ciranih 50 uradnikov, nekateri pa bodo
vpokojeni, ker so že dosegli za polno
pokojnino   predpisano  službeno  dobo.
š Honorarno delo upokojencev
ukinjeno. Vtada je predložilafinančnemu
odboru amandman, v katerem določa,
da se v bodoče z izjemo slučajev re-
aktiviranja ne smejo več sprejemati v
državno službo alt v kakršnokoli dr-
žavno zvanje upokojeni činovniki in
uslužbenci ci^jlnega ali vojnega reda,
ki so bili vpokojeni pied dopolnitvijo
onega števila službenih let, ki jih zakon
odreja za polno pokojnino. Upokojenci,
ki so v službi, bodo odpuSčeni.
š Opozorllo za izseljence v Ka-
nado. Minimalna plača izurjenega de-
lavca na farmi je 35 dolarjev na me-
sec, seveda je pri tem vključena tudi
hrana, stanovanje in pranje perila. Ma"J
izkuSent pa prejme v začetku 'e P°
25 dolarjev. Seveda so kontrakti na
kratko dobo mnogo bolje plačani, celo
do sto dolarjev mesečno, kar je za
novodošleca zelo vabljivo, vendar pa
silno nevarno, ker tak zna v ^imi
ostati brez zaslužka «n kruha. Novo-
došlec naj skuSa doseči kolikor mo
goče dolg kontrakr, četudi z manjšo
mesečno plačo, ker s U-tn mu je za-
jamčeno zaposlenje tudi v zimskem
času, ko ctelo v farmah miruje. Naj-
bolje je, da se sklene v>ogodbo za celo
leto. Kdor sklene delavno pogodbo za
kratko dobo, na primer za eden ali
dva meseca, dobi sicer več place, stoji
pa v nevarnosti, ga ostane v nengod-
. nem času brez zaslužka.
§ NaSI »nanstven^ cdnošaji z
Rusljo. Na bizantoložki kongres, ki se
bo vrSil v Beoc;radu, prideta iz so-
vjetske Rusije dva učer.jaka gospoda
Uspenski in Lavrov. V jeseni pa gresta
v Rusijo profesorja beo^rajske uni-
verze erg. Slobodan Jovanovic in Vla-
dimir Čorovič, ki bosta v ruskih ar'
hivih iskala materijal 2a svoje znan
stveno de!ovanje.
š Šahovski   veleturnlr   v   New-
Yorku. V sredo je bilo ocligrano zadnje
kolo.    Capablanca   si   je priboril prvo
nagrado vznesku 2000dolarjev, Aljehin i
pa drugo v znesku 1500 dolarjev. Re;
mis se je končala po 33 potezah par-
tija Niemcovič- Vidmar, za katero je
yladalo največje zanimanje. S tem si
je Niemcovič priboril tretjo nagrado v
znesku 1000 dolarjev, doČim je ostal
na§ prvak dr. Vidmar z lOtočkami na
prvem mestu med nenagrajenimi. Stanje
po XX. kolu je torej sledeče: Capa-
blanca 14, Aljehin 11 in pol, NiemcoviČ
10 in pol, dr. Vidmar 10, Spielman 8,
Marshall 6. S tem je končan ta naj-
zrramenitejši šahovski turnir v zadnjih
desetletjih. Svetovni prvak Capablanca
je daleko nadkrilil ostale udeležence.
Ostai je edini nepremagan. Od 20 partij
jih je dobil 8, remisiral 12, izgubil pa
ni niti ene.
š Ni konca sanomorov. Vsoboto
je priSla 20letna Rija Herman, konto-
ristinja pri tvrdki Edison- Penkala v
Zagrebu k neki svoji prijateljici. Ostala
je pri njej nekaj časa in je napisala
nekaj pisern. Nenadoma je vstala, re-
kla prijateljici: «Ljubica, servus!» nakar
je skočila iz dru^ega nadstropja na
cesto, kjer je obležala z zlomlieno hrb-
tenico. Mermanovo so takoj pripeljali
v bolnišnico, ni pa mnogo nade, da
okreva Vzrok nesrečnega dejanja ni
znan. Sklepajo, pa da gre za nesrečno
ljubezen Hermanova je bila od 1.marca
brez službe. — V Ljubljani se je v
soboto za vojaško bolnico ustrelil na-
rednik bolničarske Čete Fran Levstik.
Pognal si je krcglo iz službenega sa-
mokresa s'<ozi desno sence. Krogla jena
levi strani šla ven. Na mestu se je
mrtev zgrudil na tla. Vzrok samomora
ni znan. Pravijo, da je §el mladi na-
rednik   radi   nesreCne ljubezni v smrt.
ITO pasta je za zobenajboljua!
d Trnovlje pr! Celju. Prostovoljno
gasilno društvo v Trnovljah priredi v
nedeljo dne 17. julija, v slučaju slabega
vremena pa dne 24. ali 31. julija tom-
bolo. Podrobnosti kakor tudi dobitki
se objavijo pravočasno. Ker je pri-
reditev ozirorna čisti dobiček namenjen
zgolj le kritju društvenega dolga in za
nabavo še manjkajočega gasilnega
orodja, se vsa društva vljudno prosijo,
da na ta dan ne prirede nobenih zabav
ali kaj sličnega, za kar jim bo zgoraj
imenovano društvo vedno hvaležno in
naklonjeno.  Spričo tcga,  da  )G društvo
oziroma prireditev humanitarnega zna-
caja, se priporoča za obilen nakup
tablic kakor tudi za obilen obisk.
§ Nov vozni red. V prometnem
ministrstvu je sestavljena posebna
komisija, kateri je poverjena naloga,
da izdela nov vozni red na državnih ;
Železnicah. Novi vozni red stopi v
veljavo dne 1. junija-
ä Zanimiva sodna obravnava.
Državno ocivetnisvo v Zagrebu je
svojedobno obtožilo natakarja Rudolja
Šturma, rodom iz Ljubljane, ker je
dne 24. maia 1924., stoječ pred vho-
dom v kavarno »Corso«, ko je ravno
korakalo mimo vojaStvo z generali,
glasno pripornnil: »Lsuter Generale
— zum Schweinefüttern!« Dvakrat
je bila obravnava že preložena, ker
ni priSel k zaslišanju edina priča
dr. Novosel. Te dni se je obravnava
končno dovršila. Obtoženec Šturm je
priznal, da se je sl;čno izrazil a ni imel
namena» ponižati naše vojske in
njenih generalov. On je bil sam do-
brovoljec ter je nacijonalističnega mi-
šljenja. Skliceval se je tudi na neka-
tere časopise, ki so pisali. da im«mo
preveč generalov. Rudolf Sturm je bil
po § 104 obsojen na tri meseca zapora,
pogojno na pet let. Zastopnik vojske
si je pridržal tridnevni rok za raz-
miSljanje, dočim se je državni prav-
dnik z razsodbo zadovoljil.
Goišo In Basedovo boiezen sdravi
uspešno Radenski zdravüni vrelec,
ki vsebuje jod. Po21rkoma pit»!
Razgled po ©vety.
r CE SE IGRALEC NORsiüJE.
Italijanski poslanik v Parizu je prole-
fltiral, ker je igraLec Avg>ustin Martini
y kaijajretju »NoctramouJos« predvaja!
satiTO proti Mussoliniju. ItalijaiisikL
poslanik je naprosil pariisko policijo.
nao^prepove nadaljmo predvajanje te
esmi. Ker pa ni bilo zakonske podlage
za to prepovedi, je policida naprosila
Martinija, naj preneha s to pesniijo.
Ta demarša je imela le ta uspeh, da jo
Martini sedaj svojo pesem predvaja1;
z opoinbo: »Prepovedano od. italijan-
skGga posl^ništva v Pairizu.«. Na vpra-
šamije lista »L' Oeuvr««, ali Martini mo
b'ev.  35
NOVA   DOBAc
Stran 3.
pncvakmje protestne demonstracije Ita-
liliancv, k zivi[jo v Parwru, je izjavil
ounetniik, da nima nikaikih skrbi. On
ima sedaj v gledališču nakoliko mož
v avstrijaküh uiniformaii in od tega ca-
sa jy& priltaja vec noben Italian v gle-
dalißce-
r Promoviral šele v 87. letu. Na
pariški Sorbonni je pred par dnevi
promoviral za doktorja filozofije An-
drieux, bivši dolgoletni francoski na-
rodni poslanec, politik in načelnik
policije. »Mladi« doktor je bil ob
promociji siar polnih 87 let. Med
časom, ko je dvignil absolutorij in ko
je promoviral, je preteklo .65 let. Ri-
gorozu je prisostvoval njegov os bni
priiateli Clemenceau, bivSi francoski
ministrski predsednik
r Najmlajšl operlranec. Po po-
ročihh ameriSkih časopisov so v De-
troitu tamošnii zdravniki operirali
en dan staro dete ženskega spola,
kateremu se je vnel stepič. Operacija se
je posrečila in se mlado dete dobro
počuti. V medicinskih krogih vlada za
to operacijo veliko zanimanje, ker je
to prva operacija tako mladega ČIo-
veškega bitja.
r Indijanci se zopet množe. SU-
vilo Indiiancev zopet narašča. SploSno
se je trdilo, da je ta zanimivi rod na
tem. da izumre. Nedavno tega pa so
v ZdruZenih drŽavah kakor tudi na
Aliaski izvršili Stetje. Pri tem so prišli
do razveseljive konstatacije, da so se
severoameriSki Inüijanci v teku dva-
najstih let pomnožili za okoli 19.000
oseb. Naiveč Indiiancev je v državi
Okiahama, kjer jih je 120.000. Vseh
indijancev je 350.000.
Razširjajte „Novo Dobo"!
Em. Lilek.
Henry Fordov
„Mednarodni Žid".
(Predavanje na celjskem Ljudskem
viseučiliščui.)
(Dalje.)
Iz 17. protokota: »V t. zv. napred-
nih zemljali smo mi stvorili brezmisel-
no, sraimotno in dober okus pokvarja-
jočo književnost. Ko bomo mi prišli do
tooči in oblaßti, jo bomo še nekaj časa
n& miru pu^tiTi da ee bo vidcfo iia-
sprotje med njo in m©d ustinenimi na-
vadili in piisani'nü razglasi, ki jih bo-
mo takrat ukrenili«.
Glede abvlatfanj-a tiska od strain
Židov se čita v 12. protokoiu: »Mi ima-
mo dianes tisk že tako daleč v nasih
rokati, da dobiva svoja poroctla samo
po niGikiih agentuirali. Te bodo s casom
saumo v naši posesti in bodo snuele sa-
mo tifito priobčiti, kar bomo mi dovo-
lift. Nairn je že uspelo dobiti toliko
oblaist nad duhom nevernikov, da vsi
vidiijo svetovne dogodke kroz bar van o
naoeale, ki jih njim mi nadenemo. Ni
vec vlad-e na svet/u, ki bi mogla posta-
viti zavore .masemu pristopu k njenim,
ßamo od neverjiotne budalščine imeua
yanim državmian tajnostim. In kako
se le bo, ko bomo mi v osebi našega
svetovnega vladarja postali gospodarji
celega sveta!«
NapLs XIII. poglavja se glasi:
»^idovsdci piaui, človežko družbo z ido-
jami razdjati«. po židovskem načrtu
treba v nezidovako družbo zanesti nc-
izvestnost, neodločnost, obop, strali in
poMep po govern. Toga prograina so
se držali Zidje že od prvoga stosctja po
Kristusu. Rabili so 1900 lot, da so Ev-
Topo spraviii v sedanje stanje odvis-
nosti, ali v Ameriki so pravedii It-ti
program za 50 let. Vsa metoda, zacr-
tana v protokolili, se da izraziti z eno
edino besedo — namTeč % besedo »raz
kroj«.
V pi-otokolili se trdi, da ne/iilji-1 ne
more jo več mißliti, da so bile mainljive
^Gjo tako spretno med nje vrzene, da
3« Pri njih že skoro celo otopela pro-
lera111081' •Ideja (n> pTl l&GrSil[zems {0."
upotr0^- **'G ^oi-om or°ž.ie, ki ga 2idj^
Tt^tys ??J'av<i.io v boju proti neverni-
žba ne        s parnoc;|0 »svobode« dru-
unici. treba*^! '1 VSelOi ^f '¦"
Ai tiielj pi?» na «P^ulacu-
in+oiicTonno ^ g1j batl zdrirzeiiG sile
iBtebgence   novemikov   in   sl         S1-]e
ljudstva, ah proti tej možnosti roio se
ze s tern obvarovali, da smo med tema
dveina silama podi^i zid med,sebojne-
ga sovrastva. btepa sila mas ostaje na-
ee oporieče. Mi in saino mi bomo njfini
vodje. Razume se, da bomo ajeno en.er-
gijo za to uporaibili1, da nose naLrte iz-
v^demo« (prot. 13).
Tudi vero hočejo Židje neverni-
kom odlvzeti. V 4. protokolTi beremo-
»Mi moraimo vero izravati, pri never-
nlk'iii verovanje v Boga in dužo izbri-
sati in te ideje nadioanestiti z maieina.-
tičn.imi izračuini im materidefaim po-
željenjem. Ko so bile mase oropane
vüT8 v Boga, bila je vsa obiastna moč
vržena v l«jak, kjer je postala javna
laKtmtna. In te javne lastniiue smo se
potem mi poiteustili1.
Ce boroo mi vladarji sveta, nam
bo vsaka vera neljuba razven naše, ki
nam oznaflija vero v Baga, s katerim
nas veže naša iLSoda kot izal)rani n;i,-
rod in po katerem je postala uaša uso-
da zvezana z usodo svcta. Zategadelj
moramo uniciti- vise druce vere. Co &e
zaradli tega za)casno pojavlja atcizem,
bo to samo prelaana doba-, ki no bo mo-
tiila nažih cifjev.
Po razprtiijali, sovraztvu. prepi-
rili, lakoti, kuffah in bedi hočemo ne-
vemike tako izimnoiti. da bodo prisi-
ljeni klicati na pamoč naš denar in na-
so moc m nam ponjiiditi internacijo-
nalno oblasst. Z njo boino brez oviro
vise vlade s^veta odstraniili isi tako po-
stajvili nadvlado nad celiim svetom. Mi
moramo voditi odgoj brez vernikov ta-
ko, da jih zapustijo roke od slabosti in
boječnosti pri vsakem pod'jetju. ki za-
hteva paguma« — tako se piše v petem
protokoki.
Židovska nacija je edina, Id ve za
ta.jnosti vseli drugih narodov. Vse na-
še pogodbe nic ne veljajo, ker židovskn
tliplomaciijfl s svojo veštino, s katero so
ne more nobena druga meriti, razumo
izpipati najivecje tajmiosti iz vladajocili
filojev. In nobena druga vfada ne služL
toliko židovstvu kakor nasa (vlada Zd.
'drž. S. A.); njo so znali Zidje v zad-
njih petih ali šestih letih (1914—1920)
skoro v vsem za se pridobiti.
Kaikor je razaddno iz 11. protoko-
]a ne smatrajo Židjc svojo diasporo
(razškropljienost) čez celii svet kot na-
rodno nesreco, ampak kot božjo voljo
in previdnost, ker je >s tern gotovo dana
možnost, da se provede njihov nacrt
za svetsko gospodlstvo. Kako hočejo do
tega cilja priti nam jawn'o povedo v
9. protokolu: »Da se ne bi prezgodaj
razdejale ustanove ne\iernikov, smo mi
polozi'li naze rcvke na nje in pokvarilii
piero njihof\rOiffa mehaniKma. Bile so
poproj v toč.nera fax prawm redu, al"i
mi smo jih natLamestili s .strankarsko
itn po 1 liberalifzrniu raizkrojeno upravo.
Mi smo dobili vpliv na pravosodstvo,
voILItlo praivico, tisk, osebno svobodo
in — ka.r je najivažnejiše — na odgo.i in
prosfveto, ki so OigeDni stebri svobodne-
ga človeŠkega žiivljenja.. Po krlvih teo-
Teticni'h in praikticaih vzgojnih m<jto-
dah smo mi mladino nev«rnikov po-
kvarilL Iz veljavnih zakooaov smo mi
brez prave sipremenibe napravili po
svojiih iie-iiiikih presemetljivo dejo sa-
mo s tern, da smo jih prevzeli s proti-
sfovinini tolmacemjemi.«
Vsak upliv, ki zapeljuje nezido\-
sko mladino na lahkarnišljenast in raz-
uzdanost, iima pri Židih svoj izvir. Kdo
propagira kino, tingeltaniffel, svobodno
ljmbezen, zmirom novo modo, trgovino
z brezpotrebniimi iigračkami, hazardno
igre iid.? »Da razbijemo gospodarstvo
nežidov, bomo mi pri njiih razvili1 stra-
stveno poželjenje po liiksimt. Oni so
že itak po alkoholu neumni postal!. Ali
naš narod hoccmo pred njim obvaro-
vafr.«
(Da.ljoJ
48. redna giavna skupščins
Hmeijarskega društva za S!o
1fsnijo dne 13. marca 1927.
(Dalje.)
Hmeljarska sola v Zalcu.
uospod niiinfeter poljeprivrode  in
i «o / °?lokom z dine 3. julija 1926
br 28.644/11 javil Bm   dru5tvil) da je
voljan ustanoviti bmoljarsko šolo v Sa-
Tinoski dolini in v to avrho postaviti v
letni proracun za 1. 1927. in 1928. vso-
to 4—5 mil. dinarjov, vendar le pod)
pogojem, da prispevajo okrajni in ol>
cinski zastopi, kakor tudi drugi moro-
dajni činitelji pritmerne vsote.
Oblastnemu kmetijskemu roleren-
tu pa je bilo naroccn.o, da prouei vsc
vprašanje in izdela konkrelne piedlo-
ge. V to svrho je sklical v Žalec na dan
¦7.   jiumdjja m.  1. merodajne  cinitelje,
pred vsem Hmeljaaako društvo, Hmo-
Ijamo in ofočinsfci zastop trga Zale<; k
posvetovanjuj, kaAeremm so se navedeni
od23\rali po svojih zastopaiMtih.
Pasvetovanje je poteklo prav lepo
in se je že ojgl^daJ za starvibo šolskega
poslopja potreben prostor, katerega bi
abcina trga. Žalec darovala brezpt.u-no.
Glede prispevikov lokaJnih čini-
teljev se ni nxnglo gosp. referentti ni-
česar poročati, vendar je vodstvo Hm.
dmMva obljmbila, tozadevino ukrenLli
potrebne korake. Sestavilo je dobro
utemieljesno proeaijo ter jo mzposlalo
vsem okratjjnian in obciraskkn zasto-
pom, vsem demarniim zavodom celega
luneljskega okoliiša.
Uspeh tega podvzetja je bil pa
sfedeci:
1.   Občima trga  Žalec je sklcmila
darovati 200.000 Din.
2.  Mestina obcina Süätanj ne more
prispevati, ker ima obilo drugih stro-
skor.
3.  Tnška abčina Velenje hoc;e pri-
spevati po svoji zmoŽROstL, ako bo pri-
elo do stavbe.
4.  Posojilniica Vransko je dovolila
500 Din.
5.  Okrajni zastop Vran«sko bo pji-
speval po saniranju dosedanjih deso-
latinih nerprilik v okrajneiii gospodar-
stvu.
6.  Trška občina Marenberg nič.
7.  Občina Sv. Juirij ob Taboru je
za enkrat odikloiDila vsako podporo. —
Svetuje pa, naj bi Hm. dr. ukroniio,
da se bodo pri prodaji hmedja odtego-
vali hmetjarjem določenr procenti.
8.  Obcina Smarbno ob Paki 1000
dinarjev.  O  nadaljniih  prispevkih  za
hmeljarsko solo bo pa obcimski zasrop
razpravljal pri vsakoletni« proracunski.
eeji
9.  Okrajni zastop celjski odklonil
vsak prispevek. Vendar svetuj-e, da so
naj na Kmetijoki šoli v Št. Jurju ali v
Žalcu otvori kemiceii laboratorij, is te-
ga k tej šoli prjiidruži in nastavi v toj
Ziidevi strokovnjaka za poduk hmeljar-
gtvaL IstL bi naj tudi hmeljarje poduče-
vat o boleznih hmelja ter o njegovib
škodljivcih in na ta način deloval v
prid ljudstva.
10.   Občina Sv.  Pavel pri  Preb.
odklonila vsak priispevek.    Pripomni
pa, da bi bila pripravljena podpirati
tecaje za podluik v hmeljarstvu.
Vsi di'ingi obcLneki zastopi in \>i
dru^i d'onanii zavod'i na viloeo nitJ od-
g'avoiiJi naso, daisi je Hm. društvo
vsled poz'rva srezkega. pofflavarstva Co-
lje z dine 10. sept. 1Ö26 urgiralo re«i-
tev dotiicne vfoge.
Lokalni cimitelji bi moraii po iz-
ja-vi merodajniih oseb k ustanovitve-
nim stroškom hmeljaTske sole v Žalcu
prispevati najjnanj 1 mil. dinar jev —
ietimito so pa oblljnbili komaj petino te
vsote.
Pouk.
Z oziirom na sledeca dejstva:
1.   da se zove naša organizacij«:
Hm. diruBtvo za Slovenijo,
2.  da je po § 1. društveniJh pravii
naloiga     ocrgaaiizajcije:     pospesevanje
hmelijajrstva s teni, da se ljudem kaže,
kako se hmelji saJdi, gnoii, oskrbuje
i. t. d.,
S. 3a je Hin. druitvo dobilo od
Ministrstva pofji. i voda po doigotrai-
nem priizadevaaiiju precejsnjo podporo
z iBa*ecnim pavdaxkom: v pospesevanje
hmeljcirsttm vobče in gojitev dobrih
vrst hmeljske rastline,
4. da sta se v minulem letu poja-
vila dva liuda sovražnika hmeljske
rastlme, namrec peronospora in
hmeljske stetniice,
je dniištveni poslovodja priredil
vec poucnjüi shodov, pri ka-terih se je
slrogo drzal doioäb društvenih pravil.
Pouüni sJiodL so se vušili v nasled-
njili krag'ih: na Franikolovemi, v Vuze-
nici, v Vulbradiu, v Marenijergu, na Zg.
Poniiikvi,, v Vojniku, ua Recici ob Saw,
v Gotovfjah, v Biiaslowali, na Gomil-
skem, v St. Juirju ob Tab., v Petrov-
čaii, v Arjd vasi, v Drešinji vasL, v
Šmartim ab PaJkii, na Polzeli, na Grob-
lji, v St. Petrm v Grižah, v Škofji was!,
na Ponikvi ab jiuž. žel., v Laškem, v
Slovenjigradcii., v Limbusu, pri Sv. Je-
derti, v ŽaLcu in v Raihenburgu.
Za strode ^en Sav. doline so pro-
sile kmetijske podružnkG dotičnih
krajev ter tudi poravnale povzročene
stroßke.
Sliodi so bili vsi prav dobro obj.s-
kavani, kar bodo laiiko potrjevali oni,
ki so se ji(h udeležilii.
Razen ustmenieiga pouJka je poslo-
vodja. tudi prioihSevaJ po domačih1 ca-
sopi'siili poucno in aktualnt? čtanke o
himeljairstvu. Konstatiratr pa moi*a, da
iiiaši hnneljiarji Se premalo čitajo in se
premalo zanimajo za tiskano besedo.
Visled. tega sie je mniogo limeljarjev
osebno zglasilo pri druistvenem poslo-
vodjd in ga prosiilo pojasnil fflede upo-
rai>e inmetniJi g.nojiil, zatiranja škod-
ljivcev, glede nazpoloženja na hmetjar-
sikiem svetovnem trgu in v mnogih dru-
gih slucaqili. Poslovodja je bil strau-
kaom od zjiutraj do vecera na razpola-
go. Upam, da ga m hmeljarja, ki bi se
tozadevno lahko pritozeval.
(Dalje pride.)
Kino«
KINO GABERJE. Pondeljek 28.
in torek 29. marca: »Maciste v Afvi-
kt€. Oriental'ska pustolovščina v 7 de-
janjih. V glavni vlogi Maciste.
MESTNI KINO. Pondeljek 28.,
torek 29. in sreda 30. marca: >Faust*.
Ogromma drama v 7 dejajijih po nem-
žki -naxodn'i pripov^dki. Najmovejše d<?-
lo svetovne fihn.ske uinetnosti V glav-
niih vlogah Gösta Eckmann (Faust).
Emil .farmings (Mefisto) in Camilla
Horn (Margareta.).
Tedenaki izkax
mestne klavnfce o klanju In uvozu od 14. IN. do 20. 111. 1927.'
	Zaklana živina										UvOŽfiliD TORSO V KP							
I m e	c'			ave	iice    j	leta	inje	<U	<v N	zličkii	edina letina		injina	<y	N	zlički 1	Opomba	
	o		O		<v	<u	>	>	O	o	ti ¦ «->			>	o	o		
1														O				
Dečinan Perdinand	—	—	2	—	—	—	1! — 1		—	—	i	60		__	__	-II		
Eslh Matija  ....	—	—	3	I I	—	1	1		—	-	—	116	—	__	__		i	
!   Friedrich Ivan .  .  .	—	—	__	I-	1	—	1		—	—		188	_	__	__	_	1	1
!   Gorenjak Josip   .  .	—			! 2	—	4	6		—	-	268' -		....	—	—	_	1	
GunŽer Ptidrik   .  .		—		i	—	—	—	—	—	—	—	i	—	__	__	_	1	
Hole Martiii ....	—	—	2				o				—	122	U2	—	__	—	1	
																		
Hohnjec Viktor .   .	._	-	—	i ~	1	—	-.	._	—	i	—	98	—		—	—	I	
Holmjec Stefan   .  .	._	—		—		1	2	_	—	l_	—	~			_	—		
Janžek Marija     .  .	-			| 1	;	1	—	_	—	—								
																		
Kroflič Alojz ....		—	1	—		1	--	—	—	—	—	—	_.	._.	._	—	¦	
Lapornik !v^n .  .  .	—	—	2	—	—	4	2	—	—	—	—	......	__	_	__	_	i	
Leskošek Ivan .  .  .	—	—	—	1		1	1	—	—	—	—	44			._	_		
i   Pilih Karl         ...	—	—	—	1				—	—		—	—	—	__				
Rebeuschegg Franc	—	—	6	7	2		33	—	—	—	248*103		121					
Reicher ivan ....	—	—	1	3	—	3	2	—	1	__	134 104				_ j  — jj			
i   Urbančič Aüolf    .  .	-	-	2	1		1	1	—	~	—	__	135		__			i "	
Vo.sk Rozalija .  .  .	...	—	3	—	—	3	—	—	—	__	—	—	__	__	_		!	
Zany Viktor ....	—	—	—	1	—	—	5	—	—	__		_		...	_			
Zavodnik Alojzlja	-		1	—	—	3 1	1	—		._	—	184	__	_			I	
Kus Mlha.....	-			—		l!	__	—		_	__							
Permozer Ant. .  .  .	—	_	1	—	—	-1		—	—	_								
Pleživčnik Ana   .   .	—			—	—	i	—	—	---		—^	158i-|		_.. j	_  i	—.		
Reberšak Ajiton   .	—				—	i	—	—	---		__	.... i ~			! 1			
Bernardi Diago   . .	—				—	i	1	___	—	__	_k	_ i _ j		._	— 1			
Robek Anton       .  .	—	_i	—	—	—	—	.._	___	__	__	_!	_	_			_		
Hldvač fColiski doin)		_l					\				1							
Skoberne Fric .  ,. .	__	_	__	__							_		_					
Ziisebne stranke    .	—		-	—	__	....	V •			_..		_						
Perc Karl   ....	-	-	—	-		—	.....i —		_.	—			—		__			
Skupno .  .  .	I5	_;	26	,7	4|24		64,		1	-I	650	1212	233	¦	_	-1	1.    ..........	
Stran 4.
»NOVA  DOB A«
Štev. 35.
I Zvezna tisfeaurna. v Celju
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spaciU^}oča dela solidno, oBumbm» Ait mctftaitrej«
Cene zmerne!
PreprKSaiHe se sand!
Najmoderneje   i*re>e*ia   knji^o^^essnioa
Dovolilo prostovoljne sodne dražbe.
Dne 10. aprila 1927 popoldne ob 3. uri se vrši na lieu mesta v Zabukovc
št. 131 prostovoljna sodna dražba zemljišča vl. št. 86. k. o. Zabukovca. izklicna
cena je 20.698 Din 50 para.
Dražbeni pogoii so na vpogied pri podpisanem sodišču soba Št. 13 med
uradnimi urami.
Dražbeno izkupilo je založiti tekom 14 dni v sodno shrambo.
Ohrajno sodišče v GeIju, oddelek I.
dne 22. marca 1927.
LISTNICA:
13. T.y Ljubečna: Javi/te se o pri-
liki in sporočite prifljod!
Jblehe
moderne   dam-
! ske,   moške   in
| otroške,    bluze,
j krila  in plašče,
| lastne izdelke in
\ dunajske    mo-
\dele,       nadalje
«klobuke, perilo,
Jinogavice,    kra-
r vate invse mod-
ne   in  galante- |
rijske  predmete
:kupite   po   naj-
nižji   ceni   in v
velikanski  izbiri samo v vcletrgovini
R. STERMECKl. Celje. Oglejte si iz- !
ložbe in zalogo,   da se na lastne oči
prepričate. Zbirajte listke zanagrado!
A
V najem
dam velik zelenjadni vrt,   sadonosnik,
travnik   in   listje  za vse leto.  Reflek- j
tanti  naj  se  ogias«   v soboto ali ne-
deljo   od 2. do 4. ure radi pogodbe v
Liscah St. 37 (vila S. Klara).
~          Ufa
za   seno,   8 m   dolga,   9 m  siroka, se
proda. V  najem   se  da čez joh 'velik
travnik,   oboie   v   Gaberju.   Poizvedbe
pri upravi lista.            1-2
Stefan Strasek,
Celje, Kovaška ulica
priporoča svojo vcliko zalogo vseh vrst
čevljev najboljše kakovosti. Za vsak par
čevljev jamCini. Majhna popravila pri nieni
kupljenih čevljev izvršim zastonj. Cevlji po
meri in popravila se hitro izvrSijo. Oddajam
tudi na obroke.
Pričakujem te dni več vagonov  prima
b e I e % a
krompirja
nakar vse p. t.  interesente  opozarjam
s prošnjo, da mi takoj naznanijo svoje
potrebe. Krompir bom prodajal franko
vagon Celje po Din 175 kg.
Jos. Kirbisch, Celje.
Proda se dober
Radio-aparat
z megafonom   (Lautsprecher).   Vpraša
se v upravi.
Sprejme se takoj
krojaški pomočnik
za malo delo. Anton Oražem, krojaSki
mojster, Celje, Gledališka ul. 9.
Sladko seno
30 q sladkega sena prodam po ugodni
ceni na lieu mesta v Hutunjah St. 26
pri Ponikvi 'ob juž. 2el. Pojasnila da
Amalija Šmigovc, Celje, Vodnikova 1.
Ali ate že poravnali   I
naročnino
za  Novo  Dobo

zababouški, frboueljslEl \i
In tfosfavljc na dorn u mestH
,,,________________        in okolicl
Franco Jo&t, Cežje, Aleksandrova ul. i
pristni  harški  vrvivci,  se  prodajo po
zelo nizki ceni.        A.   DOBRAVC,
Glavni trg 15.
Novo za gospode in dame
došlo   razno  angleško in češko blago za obleke,   plaSče ter
kostime v izredno veliki izbiri   in v najmodernejSih   barvah
v manufakturni in modni trgovini
IVSiloš Pšeničnik, Celje,
gSKST*        Cene nizk« !
Hralja Petra c. S
Po«trežba «olldna
Hm^lja.x^ji pozor!
V Savinjski dolini, v vranskeni okraju je radi družinskih razmer takoj na prodaj
d^Qje lepih posestev za gojitev hmeljarstva
ter živinoieje in sicer:
Prvo obsega 35 oralov, arondirano, obstoječe iz 25 oralov samih lepih njiv ter
4 oralov /.araščenega gozda in 6 oralov travnikov. Vso poslopje: lepa hiša, gospodarsko
peslopje, svinjaki in šestokenski kozolec je še skoraj novo.
Drugo obsega 75 oralov z gospodarskim poslopjem in sicer: okoli 20 oralov lepe,
ravne zemlje za njive in travnike, 20 oralov zasajenega smrekovega gozda, ostanek pa
lepo, debelo bukovje  Naslov se izve v upravništvu lista.
Tužnim sreem javljajo podpisani JSalostno vest, da je njih ljuba,
srčnodobra, soproga, ozir. mati, hči,  sestra  in  snaha,  gospa
Marija Berna roj. Rataj
v soboto, dne 26. marca ob 5. uri zjutraj po dolgi, težki bolezni, pre-
videna s svetotajstvi za umirajoče, v28. letu mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki drage pokojnice se bodo v pondeljek dne
28. marca ob 4. uri popoldne v mrtvašnici mestnega pokopališča
sveČano blagoslovili in se nato v družinskem grobišču položili k
večnemu počitku.
Sv. ma§a zadušnica se bo brala v torek dne 29. marc« ob
V77. uri v Marijini cerkvi.
Celje, 26. maroa 1927.
Emerik Berna, soprog
MarJja Rataj, mati Hanes, Emerik, otroka Terezija Rataj, sestra
Franc Rataj, oče      Antonlja Berna, tašča      Franc Rataj, brat
Delaj, nabiraj in
lirani, varCevati
se ne brani!
Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri
stavbeni in kredilni zadrugi z omej. zavezo « Gaberiu pri Celju
Varčuj v mladosti,
da stradal ne boš
v starosti!
t ASTI« DOM
Obrestuje hranilne   f^ *Vo
vloge po   %W    ' **
Vcčje stalne vloge po dogovoru najugodneje.
Jamstvo za  vlogc  uad  2,000.000  Din.
Marljivost, trcznost
in varenost so pred-
pogoj nravnosti!
Prl naložbi ineika do 5O Din »e dobi nabiralnik na dorn.
\z malega raste
veliko!
Pisarna v Ceiju, Prešernova ulica 6.
^Pupilarnovaren in javnoko«»isten denarni zawocJ celjskega mesta
Cellska mesina hranilnica
Ustanovl/ena leta 1864.
M   lastni    palači pi»i kolodvoru.
no. Ugodno obresiovanje. Pofasnlla In n.sveli brezplacno.
Pod  trajnim  drt. nadzorstvom.
Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno moc^
Tkk. in ..daia X..«. tl.fr...  - Odgovorna sta,  » Izdajatdia in .Iskarno M.I.. t.««»..  » «daKc,,o ...k. V. G.b.rn. - Oba v Celju.