GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 19 ŠTEVILKA 1 15. JANUAR 1980 EZ.A/V m 89 jt-Sftss li ca K H Sodelavcem ELAN-a: V Brnci v Avstriji V Haparandi na Švedskem V Podpreski »LIK« Kočevje in vsem zaposlenim v Begunjah Srečno novo leto 1980 EIN GLUCKLICHES NEUES JAHR GOTT NYH Ar Kot prejšnja leta, tako nas je tudi to leto poslovno preteklo. Kaj vse bi še morali storiti pa bomo morali to šteti že v naslednje obdobje. Toda tudi v tem, pravkar končanem letu je Elan imel zamah postoriti nekaj zelo važnih nalog ter še naprej utrjevati svoj sloves v svetu. Še v zimskem obdobju smo pričeli s proizvodnjo jadralnih letal in tudi ob homologaciji prvega doma narejenega letala vsi skupaj bili veseli in sedbo mest in pričetkom prodaje. Trgovina si je proti koncu leta pridobila svoje mesto v beograjski tovrstni ponudbi, ob pravilni usmeritvi in dobrem delu zaposlenih v njej ni bojazni za njeno upravičenost na tamkajšnjem področju. Največja poletna akcija je bila usmerjena na mediteranske igre v Splitu, kjer se je Elan zelo dobro predstavil in tudi izpopolnil svojo ponudbo športnega orodja, ki je bilo Ob novem letu srečni, da so nam prvi koraki uspeli. Naš novi oddelek je potem vse leto zelo dobro delal. Njegova zagnanost pri količinah, še bolj pa v kvaliteti nam je na tem področju v vseh državah, kamor smo letala izvozili, že kar na začetku prinesla ime odličnega proizvajalca. Model sam z izvedbo vred pa je dobil tudi svojo potrditev na republiškem prvenstvu, kjer sta različna pilota dosegla rapubliško oz. državno prvo mesto. Končan je bil projekt in naloga otvoritve samostojne trgovine v Beogradu za za- deloma tudi razvito za to prireditev. Elan je v Splitu oz. na področju prireditev opremljal mnogo športnih disciplin in dosegel laskava priznanja za svoje izdelke od nastopajočih predstavnikov državnih vrst in tekmovalcev. Enako uspešen je bil Elan pri opremljanju tekmovanja za balkansko prvenstvo v orodni telovadbi v Ljubljani, ki je bilo zlasti v ženskem delu po moči na svetovnem nivoju. Brez dvoma je tudi to tekmovanje pripomoglo k našemu bodočemu (Nadaljevanje na 2. strani) III S vel^jalomu v Madona d> Campiglio Stenmark I., Križaj V Madona di Campiglio po slalomu Elanove smuči v dvoje na zmagovalnem odru. I. Stenmark. II. Križaj . . . Ob novem prodoru na tem področju v svet, saj nam bo ta v prihodnjem obdobju zelo potreben, ker bomo tudi tu želeli bolj podjetno stopiti na mednarodno sceno. Naj večje naloge smo reševali in končali na področju smuči. Od skromnih začetkov ob prejSnjem novem letu v Brnci smo tam dosegli zelo solidno raven proizvodnje in lahko rečemo, da se tudi zaposleni v Brnci dokaj hitro oblikujejo v strnjen kolektiv, ki bo pripaden svoji firmi in Elanu kot celoti. Podobna ugotovitev velja tudi za Elan v Haparandi, čeprav je tako oddaljen od matične firme in je povezava težka. Prvo leto poslovanja pod Elanovim imenom pa je tudi v Haparandi zadovoljivo in pomeni precejšnjo spremembo od prejšnjega delovanja. Naša največja naloga v preteklem letu pa je bila brez dvoma rekonstrukcija smučarske proizvodnje v Begunjah, kjer smo z delno dograditvijo prostorov spremenili celoten razpored in proizvodni potek z vgraditvijo vrste novih strojev ter zamenjavo dotrajenih naprav. To je bila do sedaj v zgodovini največja investicija z enim zamahom, časa zanjo pa je bilo zelo malo. Poleg kratkih rokov za izgradnjo in odločitve za nabavo opreme, je bil zelo kratek tudi rok same preselitve, saj smo v bistvu staro proizvodnjo popolnoma demontirali in z novimi pregraditvami, odsesovalnim in napajalnim sistemom, energetskimi vodi itd. zmontirali nove linije v glavnem brez posebnih zastojev v pičlih treh tednih za čas kolektivnega dopusta. Vsa ta naglica se nam je seveda deloma maščevala, vendar smo z njo morali na ta način računati, ker je bilo tako edino možno in izvedljivo, sicer bi prišlo do katastrofalnih proizvodnih izpadov, vsem, ki so v takšni stiski dobro opravili svoje delo in sodelovali pri teh spremembah gre za to posebna zahvala. Smučarski program se tudi povezuje s programirano izdelavo smučarskih vezi, za kar so opravljeni začetni koraki za koprodukcijsko sodelovanje med UNIS Sarajevom, MARKER Garmisch in ELANOM. Ob koncu leta pa je bila tudi podpisana pogodba z Beneškimi Slovenci o produkciji komplementarnih proizvodov, zlasti smučarskih palic Elan za celi svet, s čimer smo tudi naše zamejske brate iz Italije vključili v naš krog, da bi tudi svoj del uspešno opravili pri naši družini, ki je vedno večja. Na področju čolnov gre za intenzivno proučevanje možnosti in sestavo ustreznega (Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnega programa, ki bi nam zagotavljal tudi v prihodnjem obdobju razmah in prodor na svetovna tržišča. Prav zato sta bila v letošnjem letu izdelana nova dva tipa čolnov, in sicer Pasara H0(> in pa novi gliser G P 080. Naša vlaganja v smučarski šport so začela prinašati velike sadove tudi na domačem področju, saj so domači tekmovalci dosegli v letošnjem letu še do nedavna neverjetne tekmovalne uspehe. Že pred nekaj leti je bilo na tem mestu zapisano in to se bo sigurno sedaj potrdilo, da velikega Elana ne bo dokler ne bo velikih domačih tekmovalcev. Sedaj smo na tem pragu po zaslugi predvsem moške A reprezentance, nase pa opozarjajo tudi pionirske in mladinske selekcije. Vse naštete naloge smo izvrševali v dokaj težkih letošnjih pogojih. Naša mednarodna povezava je namreč dvojna, v izvozu in v uvozu. Na izvoznem področju so razmere vedno težje zaradi vedno hujše konkurence, saj je nekaj naših konkurentov v letošnjem letu celo propadlo. Na uvoznem področju so bili problemi za vse delovne organizacije znani. Proizvodna nesigurnost je bila dokajšnja. Najhujši problem pa je bil v letošnjem letu, ki se bo še stopnjeval v naslednjem, nesorazmerno velik porast vseh vrst stroškov. Konkurenčnost jugoslovanskih proizvajalcev in tako tudi Elana pada. Poleg navedenega nas bo v naslednjem letu zelo skrbela založenost z materiali, mlahavo in neprecizno izpolnjevanje nalog nekaterih sodelavcev, odsotnost delavcev z dela zaradi splošnih potreb in potreb delavcev samih, premajhna družbeno-politična in družbena aktivnost zaposlenih, premajhna samoupravna osveščenost pri prevzemanju odgovornosti za odločitve in svoja hotenja ter podobno. Posebno poglavje, ki se mu ne bomo mogli izogniti pa bo naša kvaliteta in s tem zmanjševanje stroškov ter pobolj-šanje osnove naši ponudbi v svetu. Vedno manj bo namreč možnosti za tekmo z ostalimi, če jih ne bomo presegali v kvaliteti naših izdelkov. Kot ne more biti vsak državljan dober za člana kolektiva Elan je tudi vsaka kvaliteta nesprejemljiva za ime Elan. V preteklem letu je še bolj dozorel čas, ko bomo morali vsaj v Sloveniji, če ne v celotni državi zaokrožiti jugoslovansko ponudbo izdelkov za prosti čas v svetu. Za Elan moramo reči, da je pripravljen pristopiti k takšnemu projektu, seveda pa nikakor nima napačnih apetitov po širjenju svojega programa na druga področja v škodo ostalim partnerjem. Ogromne naloge pa tudi skoraj neverjetni uspehi, ki jih imamo, nas ne bodo smeli zavajati, da ne bi videli vse notranje problematike, ki jo moramo medsebojno urejati z mnogo več zavzetosti kot do sedaj, prav tako pa tudi z mnogo več poslovne discipline in samoupravne odgovornosti. V reševanje notranje problematike prav gotovo niso sodelavci zadostno vključeni, to pa je predvsem naloga druž-beno-političnih organizacij in iniciative samoupravnih organov. Samoupravna in poslovna organiziranost je v principu izpeljana, mora pa praktično bolj zaživeti. Ni namreč mogoče pričakovati nadaljnih uspehov brez večje zavzetosti samoupravnih teles in družbenopolitičnih organizacij, ki prepuščajo reagiranje zgolj upravnim potem in telesom. Lani smo na tem mestu imeli zapisano, da nam ne pomaga rast standarda v stari miselnosti, da človek ni notranje bogatejši, predvsem pa ne sposobnejši o vsem odločati in ne biti srečnejši samo, če ima višji materialni standard. Zato bi moralo priti v razpravo na samoupravnih in družbenopolitičnih organih vprašanje razumnejših akcij v to smer, da bi spreminjale včasih zelo skromno raven razmišljanja in miselnosti gostilniškega tipa. Že dosedaj ni bilo mogoče v Elanu, še manj pa bo mogoče zapečkarstvo delovne organizacije ob vseh nalogah v naslednjem letu. Zato ne dopuščajmo niti organom, niti posameznikom, da bi ne opravljali poleg pravic tudi tistih dolžnosti, zaradi katerih so v kolektivu. Skupna naloga nas vseh je, da nikomur ne dopuščamo razvrednotiti truda prizadevnih in požrtvovalnih članov in organov kolektiva. Prav tem gre predvsem čestitka za opravljeno delo v preteklem letu, za naslednje leto pa si zaželimo elanovsko zagnanost, zdravje, družinsko srečo, več spoštovanja slehernega člana kolektiva in družbene skupnosti, da bi tako bili zadovoljni v novem letu, ko bo zopet mnogo obveznosti za nas vse, saj stopamo v olimpijsko leto, ki bo za nas še posebej pomembno v svojem zimskem delu. Dolfe VOJSK J)/ruiur /ffO l/orjujL, y*' klUL /u. hu/jUju sh-oltJxv*(Luu A "t- /Ji /aQjoIdJ^/ t i - / juv fouu /jAteiu? &- /coju c/ytu*. £you*.' . I/Oisi / 'V V fioutAA Pred zimsko olimpiado v Lake Placidu To bodo po vrsti že trinajste zimske olimpijske igre. Prizorišče dogajanj je manjše ameriško zimsko Športno središče Lake Placid na severu ZDA v državi Nevv York. Tekmovanja bodo potekala od 12. do 26. februarja. Kot zanimivost naj omenim, da bodo termini za direktne prenose za nas v Jugoslaviji Se posebej ugodni, saj ima glede na zemljepisni položaj ta del ZDA 6 urni časovni zaostanek v primerjavi z Jugoslavijo kar pomeni, da bo v primeru če bo Start tekmovanja ob 10. uri v ZDA, takrat ura pri nas 16, ko bomo že vsi doma. Termini za ogled drugega tega tekmovanj pa bodo Se toliko ugodnejši. Zal to ne bo veljalo za našo popoldansko izmeno. Ostane nam torej še, da dobrih 30 dni pred začetkom tekmovanj zaželimo vso srečo in uspeh vsem tekmovalcem, ki bodo branili barve Jugoslavije istočasno pa še tistim, ki bodo kakorkoli afirmirali ime Klana. Uroš Aljančič dipl. oec. xmoly oo; Vsaka 4 leta s precejšnjo nestrpnostjo pričakujemo pričetek olimpijskih iger. Pogled velikega dela svetovne športne javnosti je v tem času z vso pozornostjo uprt na olimpijska prizorišča in dogodke okrog njih. Vendar ne samo v dneh ko tekmovanja potekajo, ampak lahko trdimo, da že precej pred tem začne vladati določen nemir in to tako med športniki, kot tudi med vsemi tistimi, ki so posredno ali pa neposredno vključeni v dogajanja. Vzroki za to so predvsem v številnih komentarjih v sredstvih obveščanja, napovedih o sojenih in nesojenih zmagovalcih, taktiziranju pred odločilnimi nastopi, tempiranju forme itd. Vse to povzroči, da je interes za olimpijska tekmovanja kar se da velik. Poleg tega je tudi dosežena raven rezultatov vedno zelo visoka, osvojeno olimpijsko odličje pa velja za eno najdragocenejših priznanj, ki ga lahko prejme športnik v svoji tekmovalni karieri. Za vsem tem dogajanjem pa kot povsod stojijo izdelovalci športne opreme in ostali, ki s svojo aktivnostjo kakorkoli pripomorejo k realizaciji prireditve. Zelja vseh je namreč, ne bomo tajili da tudi naša, da se vzporedno z imeni tekmovalcev na zmagovalnem odru pojavi tudi ime izdelovalca opreme. Doseženi športni rezultati v zadnjih sezonah in položaj na svetovnem trgu pa tudi nam narekujejo, da se teh prireditev udeležujemo in si istočasno prizadevamo, da redno obveščamo svetovno javnost o doseženih rezultatih. V letošnji sezoni pričakujemo glede na že dosežene uspehe verjetno najuspešnejše tekmovalne rezultate do sedaj. Posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti poteku olimpiade, saj tako velikih možnosti za osvojitev katerega od olimpijskih odličij še nismo imeli. Elanov — team sestavljen iz tako prekaljenih borcev kot so: Ingemar, Bojan, Boris in ostali, bo seveda storil vse, da bi čim bolje izkoristil možnost, ki se takemu športniku ponudi le enkrat na štiri leta. Zato se tudi v Elanu na olimpiado resno pripravljamo. Te priložnosti se dobro zavedamo sami, ravno tako pa tudi naš zastopnik v ZDA, ki nam bo priskočil na pomoč pri organizaciji in izvedbi na zamišljenih akcijah. PLACID Jasno nam je, da bodo predstavniki tiska ob eventuelnih uspehih naših tekmovalcev od nas zahtevali kar največ informacij, tako o Elanu kot tudi o tekmovalcih. Še posebej pozorno pa se bomo morali pripraviti na prireditev zato, ker je to v Ameriki, koder naše ime šele dobiva pravo veljavo. V ta namen bomo v Lake Placidu imeli poseben prostor, kjer bo stalno razstavljena kolekcija naših smuči, vsak ki ga bo zanimalo pa bo lahko dobil za to priliko pripravljen informacijski material. Potrudili se bomo, da bomo s svojo aktivnostjo tudi tokrat stali z ramo ob rami največjim svetovnim proizvajalcem smu-či. Se nekaj podatkov o olimpi-adi sami. Jugoslovanski alpski smučarji na obisku v Elanu Uspešen začetek sezone na naših smučeh Vsak, ki se zanima za smučanje, je težko pričakoval začetek tekmovalne sezone 79/80, katere vrh so prav gotovo zimske olimpijske igre od 13. do 24. II. 1980 v Lake Placidu v ZDA. Posebej zanimiva pa so vsa smučarska tekmovanja za nas, ki delamo v »ELAN-u«, saj so uspehi s smučarji, ki jih dosegajo z našimi smučmi, ena najboljših reklam za naše izdelke (smuči). Začetne uspehe z »KLAN« smučmi v smučarski sezoni 79/80 je najbolje nanizati glede na smučarsko disciplino (alpsko smučanje, skoki, teki); za alpsko smučanje so zanimiva tudi dogajanja pred tekmovalno sezono, pred pričetkom tekmovanj za svetovni pokal (FIS —tekme) in prve tekme Svetovnega pokala. Pripravljalno obdobje Predvsem je treba omeniti treninge YU 1 — reprezentance, saj kar šest izmed sedmih tekmovalcev vozi naše smuči; Naši najboljši smučarji so z treningom začeli že 25. V. 1979. Sprva so vadili po klubih, že 1. VII. pa so imeli prvi stik s snegom v francoskem Val d’Iseru. Ze 8. VII. je bila pravzaprav prva tekma nove sezone v veleslalomu v prej navedenem francoskem smučarskem središču. »ELANOVI« tekmovalci so zasedli mesta od 1—5. Zmagal je Zeman Bohumir iz Češkoslovaške, pred Križajem, Kuraltom, Strelom in Frankom. Solidno sta se uvrstila tudi druga dva naša smučarja; Magušar Mišo je bil deseti in Oberstar Miro dvanajsti. Sledil je trening v Argentini v avgustu, ki pa letos ni bil uspešen zaradi slabega vremena. Kljub temu sta tam bili dve tekmi. Križaj je zmagal v slalomu in Strel v veleslalomu. Tudi drugo in tretje mesto sta zasedla tekmovalca z »ELAN« smučmi. V naslednjih mesecih so sledile priprave v Italiji (Sella Nerca in Val Senalesu), tudi v Avstriji (Zaucherseekoprn) in drugod. Kljub težavam finančne narave so bile izjave o pripravljenosti smučarjev optimistične. Ze prve pregledne tekme Jugoslovanov so nakazale, da nimamo več samo enega dobrega tekmovalca, pač pa več, saj je npr. Boris Strel na 4 veleslalomskih tekmah zmeraj zmagal (Schlad-ming23. XI. 1979) FIS — tekme pred SP LIVIGNO (Italija) 1-2. XII. 1979 Slalom in veleslalom Uvodni tekmi nove sezone sta potrdili prej omenjeno dejstvo, da lahko pri napakah enega ali več moških tekmovalcev računamo redno na solidne uvrstitve, kajti v prvo 20-terico so se uvrstili vsi naši najboljši v slalomu, v veleslalomu pa se je po težavah Križaja in Strela odlično uvrstil le Kuralt. Rezultati: Veleslalom: 1. Bojan Križaj 2. Jože Kuralt .'1. Boris Strel 12. Mišo Magušar SVETOVNI POKAL -MOŠKI Val d’Isere (Francija) 8. XII. 1979 Nastopi v prvih dneh decembra so potrdili dosedanji trend plasmaja jugoslovanske reprezentance iz ekipe enega moža (Križaj) v prvo moštvo treh enakovrednih naskako-valcev belih strmin (Križaj, Kuralt, Strel). Realno je bilo pričakovati prav na vsaki tekmi uvrstitve med prvih petnajst in s tem tudi točke svetovnega pokala. Optimizem pred veleslalomsko tekmo je vsekakor že porasel, ker so v smuku prejšnji dan izpadli razni kombinatorci (Luscher, Wenzel) in šli s tem na roko Ingemarju Stenmarku. Po prvi vožnji je povedel Avstrijec Enn, Križaj je zaostal za 5 stotink sekunde, Stenmark 0,18 stotink, Strel je bil četrti, Kuralt z visoko štartno številko sedmi, Franko 34 in Oberstar 4.!. Po drugem teku je bilo jasno, da bo tokrat »senzacija« za novinarje jugoslovanska reprezentanca in seveda zmagovalec Stenmark. Rezultati: 1. Ingemar Stenmark 2. Bojan Križaj 4. Boris Strel 5. Jože Kuralt 16. Jure Franko 27. Zeman Bohumir 36. Miro Oberstar 41. Rune Safvenverg V SP »ELAN« še nikoli ni imel toliko uvrščenih med prvih pet. Rezultati: Slalom: 3. Bojan Križaj 10. Jože Kuralt 17. Boris Strel Veleslalom: 6. Jože Kuralt 21. Miro Oberstar Kombinacija SL in VSL: 2. Jože Kuralt LES DIABLERETS (Švica) 1-2. XII. 1979 Tudi ženske so se na prvih dveh tekmah (dva slaloma) dobro uvrstile. Predvsem je Švedinja Anna-Karin-Hasse na naših smučeh bila boljša od Jugoslovank v drugem slalomu. Rezultati: Slalom L 14. Jerman Metka 21. Blažič Nataša Slalom II. 9. Anna-Karin Hasse 11. Dornig Bojana 23. Blažič Nataša 41. Ravnikar Mateja VAL SENALES (Italija) 3-4. XII. 1979 Slalom in veleslalom: Konkurenca v slalomu je bila zelo močna. Nastopilo je 137 smučarjev s Stenmarkom na čelu. Križaj je v drugem teku celo prehitel Stenmarka za 75 stotink sekunde, vendar je v skupnem seštevku za njim zaostal za 13 stotink sekunde. Rezultati: Slalom: 1. Ingemar Stenmark 2. Bojan Križaj 4. Jože Kuralt 19. Miro Oberstar 20. Boris Strel Veleslalom je bil zadnja tekma pred pričetkom SP. Prvič se je zgodilo, da so na mednarodni tekmi Jugoslovani pobrali prva tri mesta med 125 tekmovalci iz 20 držav. Obenem so se lahko prepričali o uspešnosti priprav, kar je vsaj naši ekipi dvignilo samozavest. Stenmark tokrat ni nastopil. Ta tekma je prinesla kar 7(i točk SP, če se upošteva tudi odlično uvrstitev našega tekmovalca Runa Safvenberga (SVE) v kombinaciji. Bil je osmi. Obenem je Ingemar Stenmark že 12. zapored zmagal v veleslalomu v SP, kar je rekord, ki verjetno ne bo nikoli dosežen. Tako so smučarji na »ELA-NOVKAH« bili v središču zanimanja novinarjev in drugih. Presenetila je uvrstitev 17-letnega Franka na 16. mesto in mu je v prvi tekmi SP v njegovi konkurenci za las ušla kakšna točka SP. Prodor Jugoslovanov v vrh svetovnega alpskega smučanja je bil torej očiten, čeprav je Tone Vogrinec opozarjal, da vendar Jugoslovani še niso smučarska velesila in da je treba biti realen, ker je za trajnost uspehov potrebno vložiti več truda, sredstev .. . € ] MADONNA Dl CAMPIGLIO SLALOM 11. 12. 1979 Proga v teni znanem italijanskem zimsko-Sportnem kraju ni bila »zimska«, ker je med tekmo deževalo. Zato so tudi izpadali tekmovalci z višjimi startnimi številkami, Kuralt že v prvem teku, Strel v drugem. Bojan Križaj je imel v prvem teku celo najboljši vmesni čas, vendar je začasno pristal na drugem mestu, pred Stenmarkom, ki je bil tretji. V drugem teku je Stenmark drugega Križaja prehitel za 1,29 sekunde in tako tudi zmagal. Rezultati: 1. Ingemar Stenmark 2. Bojan Križaj 22. Mišo Magušar Ponovno smo dobili novih 45 točk SP in Stenmark je prišel v vodstvo v SP po treh tekmah, Križaj je bil drugi . . . VELESLALOM: Proga v prvem teku je bila dokaj nezahtevna in je zato prinesla tudi določena presenečenja, saj je bil Stenmark »šele« peti, Križaj šesti in Strel sedmi. Zmage Ingemarja Stenmarka ni bilo mogoče pričakovati, saj je imel 0,89 sekunde zaostanka za Avstrijcem Ennom, t. 12. 1979 (DAVOS) nekoliko razočarali, saj je bil Čarman izmed 100 tekmovalcev 60., vendar je bil razlog za slabšo uvrstitev tehnične narave (maže). ODMEVI NA USPEHE NAŠIH TEKMOVALCEV V tujih časopisih je mogoče najti komentarje o prodoru jugoslovanskih tekmovalcev v svetovno elito tako v zvezi s tekmami FIS, kot po tekmah v SP. Nekateri italijanski časopisi so hvalili naše pod naslovi »ELAN in Jugoslavija«. »Jugoslovanski čudež«. Pisali so jugoslovanskem zavodu, alpski tekmovalni šoli in podobno. Po tekmi v Val d' Iseru so bili Francozi mnenja, da so Jugoslovani resno izkoristili spealizacijo — ob kateri bi se morali francoski trenerji zamisliti. Celo »I,‘Humanite« omenja naše smučarje in ELAN smuči. Tudi časopisi drugih držav n. pr. na Švedskem, v Avstriji, Švici dajejo precej poudarka našim smučarjem in Ingemarju Stenmarku in s tem posredno tudi ELANU. I one Stare Trening naše alpske reprezentance na Starem vrhu FIS tekme v Kranjski gori, Pohorju in Soriški planini Po končanem lanskem delu Svetovnega pokala 1979/80 so do letošnjega novega leta preostala Se tekmovanja mednarodnega značaja. Med njimi tudi 4 FIS — tekem (3 slalomi in 1 veleslalom) v Kranjski gori, Mariboru in Soriški planini. Že prva tekma v VSL v Kranjski gori za 19. pokal »Vitranc« 14. XII. 1979 je bila uspešna za ELAN-ove tekmovalce. Podatek, da je nastopi- lo 106 tekmovalcev iz 12 držav in da so »ELANOVCI« zasedli 1.; 3. in 9. mesto med prvimi desetimi, ta uspeh popolnoma potrjuje. Obenem je letos prvič Jugoslovan zmagal v pokalu »Vitranc«. Omeniti je treba nekaj zanimivosti s te tekme. Predvsem je zmagovalec Bojan Križaj bil prvi v obeh vožnjah, čeprav je v prvem teku startal prvi, kar je precej nehvaležna startna pozicija. Takoj po prihodu v cilj, je Bojan moral dajati avtograme in bil v središču zanimanja novinarjev, ki so se zanimali za mnoge detajle iz nastopov Svet. pokala v Val d’Iseru in Madonni di Campig-lio. Tretje mesto je zasedel Boris Strel in zaostal za Križajem 1,07 sekunde v obeh tekih. Četrti je bil Jože Kuralt, ki je zaostal za zmagovalcem 1,18 sekunde in deveti Zeman Bo-humir z zaostankom 3,79 sekunde. Ostali tekmovalci na naših smučeh so bili tudi dobro uvrščeni, Zibler Janez je bil trinajsti in drugi, ki so zasedli mesta od 37. do 45. Tudi na drugi tekmi (slalom) dan kasneje za pokal »Vitranc« je zmagal Bojan Križaj. Nekje je bilo mogoče celo prebrati, da je vozil kot nepremagljivi Ingemar Stenmark. Proga je bila precej razmočena, saj je pred tekmo ponoči snežilo. Prav zato je že po prvem teku odpadlo 63 od 117 tekmovalcev, v drugi pa še 20. Od naših sta odšla s proge že v prvem teku Jure Franko in Oberstar Miro. Vsekakor je bila močna konkurenca, saj od naših, razen Bojana Križaja, nobeden ne bi mogel poseči po prvem mestu. Še štiri predstavnike prve jakostne skupine Svet. pokala (Gros, Mallv, Trojer, Dom-met) je pač težko premagati. Križaj je spet dosegel najboljša časa v obeh tekih. Jože Kuralt je bil osmi z zaostankom 3,18 sekunde in Boris Strel deseti z zaostankom 3,58 sekunde za zmagovalcem. Ostalih devet naših mlajših tekmovalcev se je uvrstilo tja do 34. mesta, kolikor je bilo tudi uvrščenih tekmovalcev. Tone Vogrinec je nastope svojih varovancev v Kranjski gori ocenil z naslednjimi besedami: Križaj je v življenjski formi; zmagati v dveh tekih slaloma in veleslaloma, kdo je to danes sploh sposoben razen Stenmarka. Bojan je bil v posebno težkem položaju. Ne samo za to, ker je bil raztrgan na vse strani z dajanjem intervjujev, I : Boris Strel, Jože Kuralt, Bojan Križaj 6 NAŠA SMUČINA Jože Kuralt pač pa zato, ker se je od njega pričakovala zmaga v Kranjski gori, na domačem terenu. Kuralt in Strel sta bila solidna. Še delata napake v slalomu, ki jih lahko odklonita s še večjim trudom, treningom ... Za mlajše pa je bila konkurenca premočna, da bi eventuelno izboljšali FIS točke. FIS —tekmi v Kranjski gori imata še eno značilnost. Namreč redakcija časopisa »Sportske Novosti« iz Zagreba je organizirala sestanek smučarskih delavcev in novinarjev. Smučarski delavci so novinarje spoznali z mnogimi težavami, ki jih imajo. Sodelovali so tudi: Križaj, Strel in Kuralt. MARIBOR 21. XII. 1979 Tradicionalni »Mariborski slalom« je najstarejša mednarodna smučarska tekma pri nas, ki je po navadi tudi dobro zastopan s tujimi tekmovalci. Toda zima je naredila svoje, zato ni bilo mogoče voziti tudi veleslalom, kije bil predviden. 1978. leta sta bila dva slalo-m ma. Prvega je dobil Popange-lov (BOL), drugega pa Bernardi (ITA). Letošnji slalom je bil že 28. po vrsti. Prijavljeno je bilo 28 tekmovalcev iz Avstrije, Argentine, Bolgarije in Jugo- slavije. Tokrat je zmagal Kuralt Jože, Križaj pa je bil drugi z 1,08 stotink sekunde zaostanka. Odpadlo je nekaj naših znanih tekmovalcev, kot Oberstar in Magušar. Janez Zibler si je s solidno uvrstitvijo povečal možnosti za odhod na olimpijske igre. Kuralt pa je obenem tudi prvič zmagal v slalomu na FIS-tekmi. Se rezultati: 1. Kuralt 2. Križaj 6. Strel 7. Zibler 9. J. Franko itd. SORICA: Tradicionalni »Soriški slalom« je bil letos petič. Na startu se je pojavilo 89 tekmovalcev iz istih držav kot na Pohorju. Križaj ni nastopil. Tekma sama ni imela visokih FIS-točk, zato ni bilo možnosti izboljšati FIS točk. Po prvi vožnji je povedel Kuralt Jože pred Magušarjem. Tudi drugi tek je dobil Kuralt in tako zmagal. Tekmovanje je zaključilo 38 tekmovalcev. Uvrstitve naših najboljših: 1. Kuralt Jože 2. Magušar Mišo 4. Janez Zibler 7. Strel Boris Bojan Križaj Priprave na srednjeročni plan DO Elan 1981-1985 I). nadaljevanje Celotni prihodek in njegovi elementi Pogosto sistemske spremembe ugotavljanja in razporejanja dohodka povzročajo vrsto težav za realno časovno primerjavo. Zato je bila po posameznih obdobjih izvršena korektura najvplivnejših spremembah po nominalnih vrednostih. Dinamika strukture v K je naslednja: Naziv doseženo ocena 0 stop. rasti 197« 1977 1978 1979 1980 76-78 76-80 1. CELOTNI PRIHOD. KM) KM) 1(H) 100 KM) 43,6 32,7 2. Redni prih. prod. 56.1 60,0 52.4 52,4 49.2 38,8 28.4 •J. Prodaja blaga 15,3 12.4 16.1 10,9 13,8 47.3 29.3 4. Prihod, v okv. OZD 26.3 25,5 30,9 36,2 36,6 55,6 44.1 5. Izredni prihodki 2,3 2,1 0,6 0,5 0.4 - 26.0 -12,2 6. POHABLJENA SRED. 62,2 65,6 70,4 71,5 71,6 51,6 36,9 7. N. v. prodan, bi. 9,7 11.4 14.7, 8.6 10,2 77.0 34.4 8. Amortizacija min. 1,9 1.7 1.4 1.1 1.4 23,3 23.6 M. Materialni stroS. 5(5,9 51,0 53,8 61,3 59,6 47.7 38,1 10. Izredni odhodki 0,8 1,5 0,6 0.5 0.4 20,6 12.8 11 DOHODEK 36,8 34,4 29,6 28,5 28.4 28.8 24.4 12. Za skupne potr. 1.2 2,1 1.2 1.0 0.9 40.1 25,4 1 ■'). Za spl. druž. pot. 3.8 4,2 3,7 2 2 2.5 41,5 18.7 14. Od tega obresti 2,8 2,3 2,0 1,9 1.7 22.0 17.4 15. Amortizacija nad. min. 2,2 4.0 3,4 2,7 3,0 80,3 44.1 Hi. Za delov. skup. 11.6 4.6 3,8 4,5 5,5 - 18,3 10.0 17. CISTI DOHODEK 18,0 19.6 17.5 16,6 16,5 41.6 30,0 IH. Osebni dohodki 14.8 17.4 13,3 12,4 12.1 36.3 26.3 19. Nep. s voh. men. dela i 0.2 - 0.1 0,1 0.1 13,7 1.9 20. Stanov, gradnja 1,3 1.4 1.1 1.1 1.1 31,4 27.5 21. Skupna poraba 0,5 - 1.7 0,9 0.8 161.4 51,5 22. Poslovni sklad 0,9 0,6 0,8 1.4 1.8 35.4 59.8 23. Od tega: za pos. fed. 0.8 0.6 - 0,6 0,3 (10.4) 4.0 24. Rezervni sklad 0,3 0.2 0,6 0,7 0.6 84.1 50,5 Družbeni proizvod oz. dohodek je rastel rahlo počasneje kot proizvodnja, vendar pa je kljub temu visoko nad planskimi predvidevanji. Skupna in splošna poraba naraščata prehitro, čemur prispevajo tudi novosti v socialni sferi kot prioritetni panogi. Zunanjetrgovinska menjava Zunanjetrgovinska menjava zadnja leta upada. Kljub močnemu povečanju izvoza raste hitreje uvoz. Vzrokov za to gibanje je več, od katerih naj omenimo hudo konkurenco na zunanjih trgih, kamor se naša vedno dražja proizvodnja kljub stimulacijam težko prebija, razmerja v gibanju cen, domača konjunktura in močno zmanjšana konkurenčna sposobnost našega gospodarstva, kakor tudi neizdelane strategije vključeva- nja v mednarodno delitev dela. Nove restrikcije določila znajo to razmerje še poslabšati. Struktura menjave je naslednja v in sistemska Naziv doseženo oceno 0 stop. rasti 1976 1977 1978 1979 1980 76-78 76-80 1. IZVOZ izd. skupaj 100 KM) KM) KM) KM) 21.9 13.7 2. TOZD smuči 99.1 95,2 97,1 94.6 93.8 20.6 12.1 3. TOZD Sp. orodja 0.0 1,7 0,5 1,1 1.4 563,3 250.0 4. TOZD plastika 0.9 3,1 2,5 4.3 4.9 107,3 76.2 5. UVOZ 6. Repromaterial 96,3 91,7 94.2 96.1 50,4 7. Rez. deli in orod. pod 9 0,5 0.5 3,9 _ 8. Mat. za Sir. potroS. |H>d 6 |hk1 6 pod 6 pod 6 pod 6 _ _ 9. Oprema 3,7 7,9 5,3 82,5 K). Drugo - - - - - 11. SKUPAJ UVOZ KM) KM) 1(M) KM) KM) 52.1 29.4 12. TOZD smuči 83.5 79,5 79,7 81,6 79.2 48.6 27.7 13. TOZD Šport. orod. 4,5 7,2 5,6 5,3 6,0 68.9 39,2 14. TOZD plastika 11,8 13,3 14.7 11.0 14,7 69.9 36.8 15. TOZD trgovina - 0,0 0.0 1.9 0,1 - _ 16. TOZD inStitut 0,0 - — _ 0,0 _ _ 17. TOZD vzdrževanje 0.1 - 0,0 0,2 0.0 _ _ 18. DS skup. službe 0,1 - - - . - - - 19. indeks dev. ef. (I:U) 196,6 133,9 126,3 114,6 117.4 - 19.8 -12.1 20. Izvoz na zaposl ($) 7.473 8.320 9.990 9.637 10.029 15,6 7.6 21. Uvoz na zaposl. (S)____________'I-HIK) fi.2M 7.912 8.407 8.54.r) 44.2 22.5 OPOMBA: (1) zajema: uvoz višjih oblik gosp. sodelovanja, uvoz storitev, devizni odhodki za storitve. vraOilo kreditov, potni stroSki itd., kardo leta 197(1 ni piiSlo v poStev. (21 delež izvoza v celotni eksterni prodaji iz delitve, ki zajema prihodke, dosežene od prodaje na domačem tr*iWn + v izvoz + prodaje hlaga Prejšnje ugotovitve nesporno dokazujejo iz leta v leto zaostajanje izvoza za rastjo eksterne prodaje na domačem tržišču. Znano je tudi, da Elan izvaža svoje izdelke na vseh pet kontinentov in to od 90 do 99^ ma konvertibilna področja oz. clirinško področje, skupno torej v .'15 do 40 držav letno. Kazalci uspešnosti Za celotno jugoslovansko, slovensko in občinsko gospodarstvo je značilno rahlo upadanje produktivnosti dela (merjena skozi družbeni proizvod na zaposlenega), v našem primeru pa ugotavljamo obratno. Akumulativna in reproduktivna sposobnost je močno zaostala za rastjo družbenega proizvoda in produktivnostjo dela pretežno zaradi preobremenjevanja gospodarstva, pa tudi zaradi lastnih vplivov. Naziv doseženo ocena / stop. rasti 1976 1977 1978 1979 1980 76- •78 76-80 Po 140. čl. ZZD 1. Dohodek na zap. 160.581 2()().2(M» 243.238 286.258 312.612 23.1 18.1 2. Dohodek / sredstva (1; 1 48,8 76,5 39,2 45,3 46,4 - 10,4 - 1.2 3. Cisti dohodek na zap. 79.602 113.893 144.125 166.769 182.063 34,6 23.0 4. Akumulacija / dohodek (1) 3,4 2,6 4,6 7,5 8,6 16,3 26,1 5. Akumulacija / čisti dohodek (1) 6,9 4.2 7.8 12,9 14.8 6,3 21.0 6. Akumulacija / sredstva (1) 1.6 1.8 1.8 3,4 4,0 6,1 25,7 7. OD in sr. sk. por. na zap.74.121 109.157 132.861 145.194 155.187 33.9 20.3 8. Cisti OD na zap. 43.477 62.794 69.061 78.730 86.600 26,0 18.8 Po 143. čl. ZZD 9. Sredstva na zap. 334.126 261.716 620.822 632.353 673.524 36.3 19,2 10. Celotni prihodek / por. sred. 1,58 1,53 1,42 1,40 1,40 - 5,2 -3,0 11. Celotni prihodek / obr. sred. 1,88 (3,89) 1,67 2,00 2,09 - 5,8 2,7 12. Srni. za reprod. / sred. (1) (2) 7,0 14,5 8,2 9,5 11.2 8,0 12,6 13. Odpl. inv. kred. / sred. za repr. (1) (2) 14. KOEF. izmen, zaposl. 47,3 1,31 37,4 1,34 28,0 1,34 1,35 1,37 - 23,0 1.35 1 1,34 DRUGI KAZALCI 16. Cista proizv. na zap. 137.395 188.807 231.307 265.617 287.790 29,8 20.3 17. Neto OD na zap. (182 ur) 3.725 5.330 5.857 6.692 7.283 25,4 18.2 OPOMBA: razmerja i/računana v r> akumulacija + obrat', amortizacija v primerjavi s popr. uporab, poslov, sredstvi (3) odplačila dolgoročnih kreditov za osn. in obr. sredstva v primerjavi s sredstvi za reprodukcijo Družbeni standard Družbeni standard od stanovanjske izgradnje, izobraževanja, telesne kulture, oddiha in razvedrila, družbene prehrane, prevoza na delo, kulturne dejavnosti, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, otroškega varstva in drugo, je v zadnjih letih doživel določene pozitivne premike, sploh pa' glede na daljšo preteklost. Kljub temu pa na pretežni večini še vedno zaostajamo za predvidevanji, predvsem zaradi pomanjkanja konkretnih kvalitetnih programov dela. Svoj delež pa so prispevale materialne možnosti glede na razpoložljiva sredstva, ki so bila preskromna za zadovoljevanje vseh potreb. Stanovanjska gradnja: Za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, DO Elan namenja 9*? sredstev od bruto OD, ki pa se na podlagi sklenjenih samoupravnih sporazumov dobra polovica le-teh sredstev združuje v treh oblikah izven DO. Na področju stanovanjske gradnje je čutiti premalo zavzetosti z naše strani za bolj sistemsko reševanje tega vprašanja, na drugi strani pa je temeljna vrzel v urbalnem urejanju zazidalnih kompleksov. izobraževanje: Znano je, da DO Elan koristi skoraj vse oblike izobraževanja od rednega na visokih, višjih, srednjih šolah s štipendiranjem, izobraževanje ob delu na vseh stopnjah kot (Nadaljevanje na 8. strani) PRIPRAVE NA SREDNJEROČNI PLAN DO ELAN (Nadaljevanje s 7. strani) izredno in dopolnilno izobraževanje, izobraževanje za poklice ozkega in širokega profila, kakor tudi internega izobraževanja predvsem nekvalificiranih za prekvalifikacije v polkvalificirane delavce. Za hitrejši razvoj in modernizacijo delovnega procesa ima izobraževanje izreden pomen, katerega pa se premalo zavedamo, kar nam dokazujejo pomanjkljivi programi izobraževanja. Telesna kultura: DO Elan se je v okviru sindikalnega športnega društva ELAN prizadevala razgibati fizkulturno dejavnost. Danes deluje 12 sekcij: smučarska alpska, smučarska tekaška brodarska, plavalna, namiznoteniška, šahovska, planinska, balinarska, kegljaška, odbojkarška, nogometna in strelska, ki pa so nekatere prilično uspešne, kar je odvisno od različnih pogojev, veliko pa tudi od zavzetosti članstva. Organizirana je tudi rekreativna dejavnost, ki se odvija v telovadnici KS oz. Osnovne šole Begunje v komaj zaznavnem obsegu. Kulturna dejavnost je bila v preteklem obdobju zanemarjena. Zabeleženo je bilo samo nekaj razstav umetniških del v prostorih upravne stavbe in organizirana udeležba parih predstav v Radovljici in Ljubljani z omejenim številom naših udeležencev. Oddih in razvedrilo: Glede na skromne možnosti v daljši preteklosti je DO Elan imela do nedavnega za letovanje zaposlenih 8 počitniških hišic s 24 oz. 32 ležišči v kampu v Selcah. Leta 1976 pa je bilo nabavljenih 7 avtocamp prikolic s 4 parcelami za 10 let za postavitev prikolic, kakor tudi 2 stanovanji v Cervarju, naslednje leto pa še 2 stanovanji v Cervarju. Tako DO razpolaga danes s ca. 80 ležišči. Precejšnje povečanje kapacitet pa še zdaleč ne zadovoljuje minimalnim potrebam. Zato bo treba v bodoče nadaljevati pospešeno povečevanje enot z lastnimi sredstvi ali z združevanjem sredstev npr. na nivoju občine. Glede na družbene kriterije si DO prizadeva vedno zagotoviti sredstva za letovanje zaposlenih v obliki regresa. Družbena prehrana: Za zagotavljanje prehrane zaposlenim med delom ima DO obrat družbene prehrane, ki je bil ustanovljen že leta 1960 z lastnim deležem skladno z veljavnimi sporazumi. Delavcem je zagotovljen dnevno topli obrok in kosilo. Poleg tega je možno dobiti hladno malico, osvežilne pijače in neka j delikates. Iz leta v leto se število obrokov veča, zato je na podlagi teh in drugih razlogov na vsakih par let bila potrebna rekonstrukcija obrata. Prevozi na delo in z dela: Za vse delavce, ki prihajajo na delo in odhajajo z dela, organizira DO s sodelovanjem s prevoznim podjetjem prevoz delavcev na delo. Zaposleni se vozijo z območja radovljiške, jeseniške, tržišče in kranjske občine. Od skupnega števila zaposlenih se od (JO— 75 vozi na delo in z dela. Hitreje kot je raslo število zaposlenih, ki se vozijo so naraščali stroški prevozov ob lastni udeležbi vsakega posameznika od 40 do 60 din mesečno. Zdravstveno varstvo: DO ima za reševanje preventive in kurative s področja zdravstvenega varstva organizirano že vrsto let svojo obratno ambulanto. Delo opravlja zdravnik splošne prakse in po dogovoru z zdravstvenim domom dve medicinski sestri. Strokovna služba opravlja zdravniške preglede (preventivne), kakor tudi daje predloge za posebno zdravstveno zaščito delavcem. Opravljeno delo pa ni na željeni ravni, predvsem zaradi prepogoste menjave tega osebja. Socialno varstvo: Poseben pomen, ki ga ima za DO že dalj časa organizira strokovna služba za socialno varstvo zaposlenih. Rešuje socialne primere oz. probleme zaposlenih in preprečuje socialno ogroženost. Opravljeno delo ima brez dvoma dobre sadove, vendar pa se ugotavlja, da manjka sistematika dela spremljave in uvajanja tega področja, ker ni vpogleda nad celoto. Otroško varstvo: Delovna organizacija v preteklosti ni izvajala nobenih aktivnosti na področju otroškega varstva razen tistih, ki so neposredno pogojene z zakonskimi obveznostmi. S tem pa ne moremo reči, da na tem področju ne obstaja odprtih vprašanj in problemov. V družbeni standard so bila vložena naslednja sredstva v ri: Naziv doseženo 1. Stanovanjska iz. 2. Izobraževanje •3. Telesna kult. 4. Kulturna dej. 5. Oddih in razv. (1) 6. Družbena preh. 7. Prevozi na delo 8. Zdravstveno var. 9. Socialno varstvo 10. SKUPAJ 1976 1977 1978 1979 2,5 2,0 1,1 1.1 1,7 95,1 96,0 96,9 96,8 96,3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,7 0,6 0,6 0,5 0,6 1,0 0,8 0,8 1,0 0,9 0,5 0,5 0,5 0,6 0,5 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 100 KM) 100 100 100 (1) naložbe v kapacitete ležišč, regres itd., (2) pomoč invalidom in upokojencem Osebni standard Glavnino osebnega standarda predstavljajo osebni dohodki iz delovnega razmerja. Struktura izplačanih osebnih dohodkov iz rednega delovnega razmerja, ki bremenijo DO je naslednja v 'c Naziv Doseženo (#st< 1976 1977 1978 76- 78 1. OD po učinku 26,8 21,4 20,7 16,4 2. OD po času 29,8 19,3 16,8 -0.5 4. Mer. dos. proizv. 17,9 36,3 33,7 81.7 4. Mer. osebne ocene 0,2 0,0 5. Mer. IDČ 2,0 2,4 2,1 6. Mer. kvalitete 1,1 1,4 1,2 7. Mer. za stalnost 2,6 2,5 2,4 27.8 8. Mer. pogojev dela 1,5 1,7 1,9 9. Mer. za deficitar. 0,1 0,3 0.2 10. Mer. trg. zastopnikov 0,6 0.7 0,9 11. Mer. D1S 12. Dodatni faktorji 0,1 0,3 13. Nad. za praznike 2,8 3,1 3,1 39.4 14. Nad. za let. dopust 6,9 7,5 6,8 31.4 15. Nad. izredni dopust 0,1 0,1 0,2 53.4 16. Nad. za zast. in prek. 0.1 0,2 0,2 45,0 17. Nad. za vojaške v. _ 0,2 0.1 18. Nad. za st rok. izobr. 0.1 0,0 0.2 19. Nad. za suspenz. 0,0 0.0 0.0 _ 20. Dod. za nočno delo o.l 0.1 0,1 34.5 21. Dod. za ned. delo 0,0 0,1 0,1 22. Dod. za delo na praz. 0,0 0,0 0,0 23. Nadurno delo 2,7 2,6 4,0 61.9 24. Odpravnine 0,1 0,2 0,2 25. Druga izplačila 10,0 0,1 5,1 - 5,1 26. SKUPAJ BRUTO 100 100 KM) 32,6 27. Prispevki 30,8 29,4 31,0 33,1 28. Skupaj neto (26—27) 69,2 70,6 69,0 32,4 29. Boleznina do 30 dni 1,2 1.0 30. Druga izplačila 0,0 - - 31. SKUPAJ NETO 70,4 71,6 Poprečno doseženi neto OD na zaposlenega po mesecih 1 181 ! ur) Naziv doseže no ocena ^ stop. rasti 1976 1977 1978 1979(2) (:i) 76-78 33. Januar 90.3 88,7 90,4 89,1 25,5 — 34. Februar 92,5 88,4 96,5 91,5 28,1 35. Marec 91.8 93,0 91,3 91,1 25.0 36. April 91.1 97,2 93,4 92,7 26,9 37. Maj 93,6 98,8 92,6 101,0 24,7 38. Junij 98,9 102,4 121,6 105,6 39,1 39. Julij 96,2 100,6 97,4 106,0 26,2 40. Avgust 101,6 99,5 93,0 105,0 20,0 41. September 105,9 104,1 97,7 105,1 20,4 42. Oktober 111.6 104,2 111,4 106,7 26,3 43. November 112.1 108,6 105,4 106,3 21,6 44. I )ecember 11.3,5 112,5 106,9 106,3 21,7 46. 47. TOZD smuči TOZD šport. o. 100 48. TOZD plastika 49. TOZD trgovina 50. TOZD inštitut 51. TOZD vzdrž. 52. DS skup, službe 100 KM) 100 25,4/9,9 91,7 93,6 90,2 /12,1 99,4 99,9 100,5 /10.4 105,7 102,9 108,5 / 7.0 112,8 116,4 112,2 /13,4 126,9 127,2 134,1 /10,1 97,8 96,5 KM),3 / 8,5 115,8 112,7 115,9 / 7,0 2) dose ženo, ( 3) za OE je 0 stop. Opomba: (1) DSSpS do 1. 1. 79, rasti 77-78 oz. 77-79 Poprečno doseženi mesečni neto nominalni OD na zaposlenega je rastel v primerjavi z družbenim proizvodom in živi jen j-skimi stroški v naslednjih razmerjih oz. stopnjah v U: Element 53. Družbeni proizvod (DO) 54. OD (DO) 55. OD (SRS) (1) 56. Življenjski stroški (1) 57. OD Elan / OD SRS 1976 1977 1978 78/7.r 18,7 27,7 29,5 25,2 18,6 43,1 9,9 23,1 15,5 19,1 21,9 18,8 13,1 14,6 15.8 -8,4 10,0 -0,8 OPOMBA: (1) Mesečni statistični pregled — Zavod SRS za statistiko Drugi zelo pomemben element, ki deluje na osebni standard je inovacijska dejavnost. Priznati je treba, da to področje bolj životari kot deluje, ker ni čutiti nobenih prizadevanj za sistemsko aktiviranje posameznih aktivnosti s strani profesionalnih služb, kar dokazuje tudi pomanjkljiva evidenca. AVGUST VVEITHAVSER, ing. (4. nadaljevan je prihodnjič) Novoletno srečanje v Brnci GOVOR GLAVNEGA DIREKTORJA V BRNCI, DNE 14. 12. 1979 Dragi sodelavci! Veseli me, da smo se zbrali v tako velikem številu tukaj v Brnci. Preteklo je skoraj natančno eno leto, ko ste mi 21. decembra 1978 poslali v Begunje drugo ulito smučo iz tukajšnje tovarne. Za ves Elan je bil to velik dogodek, seveda ne za vse vas, ko še takrat niste niti vedeli, da boste v Brnci delali. Uresničitev tega načrta, namreč ustanovitev nove firme in izgradnja proizvodnih kapacitet, je bila povezana z mnogimi velikimi problemi. Preden je bilo neposredno tukaj v Brnci kaj videti, je bilo v Avstriji, prav tako pa tudi v Jugoslaviji mnogo govora in ogromno problemov. Težki so bili za tiste, ki so morali to nalogo izvesti. Danes, ko obhajamo prvo obletnico firme, vas je kljub premnogim izmenjavam približno 125. Vsem bi se rad zahvalil, ki so vztrajali in ostali v tovarni do danes, čeprav marsikdaj ni bilo lahko. Kot pri ustanavljanju, nas tudi danes, ne samo v gospodarskem, temveč tudi v političnem smislu napadajo, češ da je to politična to- varna. S svojim dobrim delom in nujo, da morate pošteno delati, da si prislužite svoj kruh, najbrže najlaže sami demantirate takšne politične parole, saj tudi v Elanu ne more biti v veljavi drugo načelo kot to, da brez dela ni jela. Za Elan kot celoto je pomembno, da ste vi pripomogli k povečanju Elanove družine, s čemer smo postali močnejši na svetovnem tržišču. V bistvu so se uresničile naše želje in prognoze po jačanju našega imena v svetu. V tovarni seveda ni lahko delati, toda še težje je, da zaposleni začne povezovati svojo osebno srečo in usodo z usodo firme, v kateri dela. Z zadovoljstvom lahko ugotovim, da vas je sedaj v tej tovarni že precej takšnih, ki na ta način mislite in torej ste tej tovarni pripadni. Sigurno je, da ni šlo v tem preteklem letu vse gladko in da tudi vnaprej ne bo šlo. Vsak pa naj se na svojem delovnem mestu zaveda, da lahko bistveno pripomore k temu, ali bo Elanovo ime v svetu veliko ali ne, ker vsako potrebno delo v firmi lahko pripomore k Elano- vemu svetovnemu ugledu ali pa ga ruši. Vsakdo izmed zaposlenih naj bo ponosen na Elan zaradi njegovih dosedanjih dosežkov, prav tako pa naj bi vsak bil vesel, da lahko pri Elanu dela. To veselje je seveda odvisno od nas samih, saj si bomo sami krojili medsebojne odnose, delovne pogoje in rezultate. V tem smislu se vam v imenu vodstva Elana vsem priporočam tudi v naslednjem letu, ker je od našega dobrega dela in odnosov, ki bodo vladali v firmi odvisna v pretežnem delu naša prihodnost, ki ne bo lahka. Vsi veste, da je na svetovnem tržišču velika kriza, da je od velikih proizvajalcev na svetu edino Elan razprodan, saj ne moremo vsega odposlati, kar od nas zahtevajo. Drugi so v tem času H led. 5. XII. 1979 Revi jski orkester RTV Ljubljana je pod vodstvom -Jožeta Privška, pevko Majdo Sepe in igralsko skupino priredil celovečerni koncert /.a delavce Elana in njihove svojce. zmanjšali proizvodnjo, sedem tovarn je šlo v konkurz in morali se bomo spoprijeti in temeljito boriti na svojem področju, da firma ne bo zastajala, temveč s svojim delom, obsegom in kvaliteto premagovala ovire v konkurenčni borbi. V slogi in dobrem delu je naša moč tudi v prihodnjem letu, v katerem želim vsem osebno srečo in zadovoljstvo, tudi znotraj tovarne in firme, ki naj vam bi nudila dobro počutje. S svojim delom dokažite, da ste vsi skupaj vredni imena velikega zanosa in poleta Elan, ki smo ga skozi povojna leta skupaj ustvarili in da boste enakopravni član celotne Elanove družine. Obenem vam želim tudi lepe praznike ter srečno novo leto 1980. Program je sestavil in duhovito vodil Tone Fornezzi-Tof. To je l)ilo enkratno doživetje. Obiskovalci so l>i!i nadvse zadovoljni. Priznamo, da poleg dela potrebujemo tudi dobre zabave. Kruha in iger! ' ZALOžtsA In TISK: PRIMORSKI TISK, KOPER ; i / •' y / 1 f V! ni SNI f <*: tcl&fctAAAAA/ /Mk fiC&CvU' } Z \ \ V ' C) \ \ ' (/> h/amr/ifcr J^ /-/amJvuU »Po delovnih kolektivih - za ELAN Trudili so se . .. (nastopajoči) Elanovci ob poslušan ju pevke Ma jde Sepe Iz proizvodnje... Površinska zaščita sani se doseže s pomaka nje m sani v lak, ki pa mora poleni odteči Debelinsko skobljanje lesa ISrusenje drsne obloge in rezkanje žlebiča »rušenje roDmkov 10 NAŠA SMUČINA Pregled in kontrola smuči Športna rekreacija 7. DRUŽINA IN ŠPORTNA REKREACIJA Družina je eden odločilnih činiteljev v preživljanju prostega časa posameznika. Pri nas se kažeta dva profila družin (nuklearna in avtotehna), sicer pa poznamo tri profile, ki imajo svoje posebnosti tudi glede izkoriščanja prostega časa. »Znana je družina, ki je na za predrazvojno dobo in industrializacijo (takih družin pri nas nimamo). Ta družina praktično proizvaja vse, kar rabi za kritje potreb svojih članov. Samo majhen del proizvodov dobiva na osnovi zamenjave. Pri taki družini so predvsem fizično obremenjeni vsi člani družine, tudi otroci, prosti čas članov družine variira glede na letni čas. Delo na polju sicer fizično izčrpava ljudi, toda nevarnost dela je mnogo manjša kot v industriji. Pri tem delu tudi ni ropota, stalnih vibracij, škodljivih plinov itd. Nasprotno tej vrsti družine je sodobna ali kakor ji tudi pravimo nuklearna družina, ki je tipična za razvita industrijska področja. V tej družini so le posamezniki vključeni v proizvodni proces, družina pa kot samostojna enota nič ne proizvaja, marveč je samo še potrošnik. Pri tej kategoriji družin se krajša delovni čas in daljša prosti čas. Obremenitev je vse leto enakomerna, toda pogojena je z nevarnostjo dela in gibanjem v tehničnem (delovnem) okolju ter vsemi činitelji, ki jih prinaša industrializacija, ki na specifičen način utruja predvsem živčni sistem. Med obema kategorijama je povprečna ali avtotehna družina (takih družin je pri nas še zelo veliko). Njena struktura kaže dvojnost funkcij. Po eni strani je družina še vedno proizvajalec, ki z delom na družinskem imetju krije del potreb posameznikov, po drugi strani pa se njene proizvajalne funkcije manjšajo, ker se posamezni družinski člani vključujejo v proizvajalni industrijski proces. Prosti čas je obremenjen z dodatnim delom na družinskem imetju vseh članov, zato imajo posamezniki v tej kategoriji družin najmanj prostega časa. Prosti čas je osnovni pogoj rekreacije, zato lahko pričakujemo, da se bodo člani nuklearne družine v večji meri udejstvovali v rekreaciji kot člani avtotehne družine. Drug element, ki vpliva na udejstvovanje družine v rekreaciji je delitev dela v družini. V vseh kategorijah družin se potem, ko opravimo s proizvajalnimi funkcijami, pojavi še dodatna dejavnost, priprava hrane, varstvo in vzgoja otrok ter dejavnost, ki ji danes pravimo »uslužnostna dejavnost« (čiščenje stanovanja, pranje, itd.). Čeprav je na vsa ta po- dročja že posegla industrija in razne ustanove, je ostal še velik odstotek družin, ki vse to same delajo, brez strojev, varstvenih in drugih ustanov. Delitev tega dela je v naših družinah še vedno skrajno neenakopravna. Preobremenjujemo žene in žensko mladino, tako da zaposleni ženi skoraj ne ostane časa za kakršno koli dejavnost izven družine. To povzroča, da se zaposlene žene le redkokdaj udejstvujejo v športu, kulturi, družabnem in družbenem življenju. Proces enakopravnejših odnosov v naši družini ni nov pojav in gre v dveh smereh: v smeri enakopravnejše delitve dela v družini in v smeri racionalizacije proizvajalnih in družbeno uslužnostnih dejavnosti v družini. Ta proces pa gre mnogo počasneje od tempa zaposlovanja žena v proizvodnji. Skrb družine za varstvo otrok in kritični obrok hrane navaja zakonca, da obdržita v družini kakšnega člana prejšnje družine. Prisotnost starih staršev pa hromi družino, čeprav je v proizvajalni aktivnosti za družino v današnji situaciji ta prisotnost pozitivna. Hromi jo prav v rekreativni dejavnosti, ker moramo upoštevati različnost pogledov, izkušenj, življenjskih in moralnih norm itd. Tretji element, ki vpliva na udejstvovanje družine v rekreaciji je interes (sentiment) posameznih članov družine za posamezne rekreacijske aktivnosti. Zakonca prineseta s seboj navade, izkušnje itd. iz, prejšnje družine, ki jih morata uskladiti. Moški so pri tem mnogo bolj samozavestni od žena, zato je običajno tako, da obvelja interes moža, žena in otroci pa mu ne ugovarjajo. Oče in mož torej v veliki večini družin izbira celi družini vrsto rekreacijskih aktivnosti, pri-rodno in socialno okolje. Človek ni v nobeni življenjski funkciji tako samoljub, kot prav pri izbiri sredstev za svojo sprostitev, zato nastajajo v družini, kjer daje komando vsem članom družine oče in mož večkrat nezaceljene rane in konflikti. Usklajanje interesov na področju rekreacije med možem, ženo in otroci je proces, ki ga preživlja vsaka družina. Na ta proces vpliva mnogo činiteljev. Na moža in ženo vplivajo delovne organizacije, značaja dela, ožja in širša družba, na otroka pa šola in njegovi vrstniki. Dnevno rekreiranje družine kot celovite enote (rekreacijska skupina) je pri nas še slabo razvito. To pa predvsem zaradi dodatnih obremenitev v prostem času in zato, ker so rekreacijske površine in objekti v največji meri neprimerni 'za to dejavnost. Na otroških igriščih npr. nimajo objektov in naprav, da bi se lahko hkrati rekreirali tudi odrasli, na objektih in površinah za odrasle pa ni otroških igrišč. Sicer pa je večina odprtih in zaprtih objektov grajenih za vrhunski in ne za rekreativni šport. Nasprotno dnevni rekreaciji družine pa je intenzivnejše udejstvovanje v času teden skega oddiha in letnega dopusta, čeprav tudi tu ne moremo govoriti o načrtnem usmerjanju družin v rekreaciji. Dejstvo je, da velik odstotek družin ob nedeljah in praznikih zapusti mesto ali kraj stalnega bivanja in gre v prirodo, na morje, sneg, na zelene poljane ali gore* torej na krajše ali daljše izlete. Z uvedbo proste sobote pa gre več družin na dvodnevne izlete. Priroda je pomembno sredstvo rekreacijske družine, ker v njej najde vsak, pa naj bo mlad ali star, moški ali ženska, svoje zadovoljstvo. Izkoriščanje prirodnih faktorjev, kot so sonce, voda in svež zrak, daje psihično in fizično osvežitev, ki enako pozitivno deluje na organizem otroka kot odraslega človeka. Na izletiščih je v Sloveniji veliko turističnih objektov, ki pa žal nudijo le hrano, pijačo in prenočitev, le redko gostišče ima poleg naštetih uslug še objekte za rel-reiranje, izposojevalnico rekvizitov, vodiča za gorski pohod in učitelja smučanja ali plavanja. Odhod v prirodo ali izlet družina navadno skrbno pripravi. Skupno določijo cilj, načrt pa prikroje sposobnostim vseh članov družine, usklajajo interese posameznega člana z interesi vseh članov družine, planirajo prevoz, sredstva, prehrano in opremo za rekreiranje. Ta oblika rekreacije veže družino v izredno homogeno enoto. Z rekreacijsko dejavnostjo se ukvarja vse več družin kot samostojna enota (rekreacijska skupina) v času letnega dopusta. Letni dopust preživlja vedno več družin ob morju, jezerih ali hribih. Na dopustu družina išče športno, kulturno in zabavno aktivnost. Pri tem so starši manjših otrok prikrajšani, ker v domovih, kampingih in taborih ni organiziranega varstva. Pri družinah z odraslimi otroki pa si navadno vsak član družine najde svojo družbo in se z njo rekreira. Rekreacija ima posebno vrednost za družino prav v času dopusta, ker so tu dane naj večje možnosti, da se člani družine seznanijo z raznimi vrstami športne ali druge aktivnosti, ki jih sicer ne poznajo. Te aktivnosti poskušajo in tako občutijo radost, ki jo človeku prinašajo. Seznanijo se z interesi ter sposobnostjo ostalih članov družine, z navadami in običaji drugih družin. 8. POJAVNE OBLIKE ŠPORTNE REKREACIJE V SVETU V svetu se športna rekreacija pojavlja in razvija v treh oblikah: a) — individualna ali neorganizirana športna rekreacija se naglo razvija predvsem v industrijsko razvitih deželah. Sociologi dela in prostega časa v mnogih raziskavah poudarjajo, da je ta pojav posledica položaja modernega industrijskega delavca na delovnem mestu in v družini ter mehanizaciji prometa in sredstev informacij. Na današnji stopnji družbenega in gospodarskega razvoja postaja rekreacija v industrijsko razvitih državah element standarda vse širšega kroga prebivalcev in zavzema ta oblika vse večje dimenzije. Vse več je družin, prijateljskih skupin in posameznikov, ki jim je to edina oblika udejstvovanja. Pomanjkanje gibanja je eden od osnovnih družbenih problemov v sedanji dobi znanstveno-tehnološke revolucije. Zanimivi so raznorazni podatki fiziologov, ki so ugotovili: da je v zadnjih sto letih padlo vlaganje telesno mišičnih naporov pri proizvodnem delu v skupni porabi energije od 96 Tr na 1 7, da sedanja generacija preživi v sedečem položaju 150.000 ur življenja. Pomanjkanje gibanja pri delu in v prostem času povzroča negativne verižne reakcije na psihosomatski status, zdravje in produktivnost dela. Ugotavljajo da svet boluje od prevelikega želodca in premajhnega (Nadaljevanje na 17. strani) USPESNO >1980. ILLL UČCNCI IN UČENKC 05 AT.L. RAbOVLJICA Problematika telesno-kulturnih objektov v Elanu ŠPORTNI OBJEKTI IN NJIH OPREMA IZ ELANOVEGA VIDIKA Kot je rekreacija vedno bolj na očeh nas vseh, so tudi objekti, temelj aktivnosti ta čas pod drobnogledom. V planih ne bi smeli biti pozabljeni, saj je razmah rekreacije za sedanje pogoje res velik. Elan kot največji proizvajalec opreme telovadnic v •Jugoslaviji vsako leto povečuje obseg artiklov in zvišuje število opremljenih objektov. Se pa oprema spreminja s tempom, ki ga živimo, prav tako raste število naročil, tako da jim s starimi kapacitetami nismo kos. Za primerjavo: leta 1951 smo opremili 2 telovadnici, zadnja leta pa število raste, čeprav je bilo pričakovati usihanje. 1975 — 125 ponudb 1970 — 107 ponudb 1977 — 141 ponudb 1978 — 136 ponudb 1979 - 180 ponudb Ponudbe so dokaj točen pokazatelj montaž, ki se prenesejo v naslednje leto. Delu ni kos 5 montažnih ekip, ki jih srečujemo prav po vsej domovini. Viden je porast športnih dvoran (leta 1977 15, 1979 pa 31), ki nam dajo mnogo več dela. Razveseljivo ali pa zaskrbljujoče je dejstvo, da je v Sloveniji več kot polovica šol brez telovadnic, v Jugoslaviji pa je stanje podobno, če ne še slabše. To pomeni, da nam dela ne bo zmanjkalo, posebej še, ko si ogledamo sledeča dejstva. V popisu telesno-kulturnih objektov SR Slovenije iz leta 1975 pride na prebivalce 0,10 kv. m pokritega objekta. Plani so zastavljeni zelo visoko (Ljubljana 0,50 kv. m do leta 1985), tako da nam letni porast 0,013 k v. m (v Jugoslaviji 0,(X)4kv. m) jasno kaže upravičeno povečanje kapacitet. Vsako odpiranje na ven pa pomeni dodatne težave oziroma zastoje. Pri tem pa ne omenjam zunanjih igrišč, podov in drugih del po naročilu, ki jih kot »večinski opremljevalci« moramo sprejeti. Kaj pa ta dela pomenijo za proizvodnjo, vemo. Velikokrat so paralelne službe pri nas premalo elastične za t. i. izvenplanska naročila, ki nam ne gredo tako gladko od rok kot serijska, in pri nas dobivajo brado. Domača dela in okviri, ki si jih sami postavljamo, nas silijo predvsem v kooperacijo kot obliko izdelave in v inženiring kot obliko prodaje. Verjetno ne bomo zmožni izdelovati 600 različnih artiklov še naprej in tudi ne bomo sposobni biti tako močni na trgu z današnjo obliko organiziranosti. Delno nam to omogoča svobodno formiranje Nov čoln GT080 cen in pa sreča, da le redki naši artikli zaidejo naravnost k občanu. Istočasno pa je pred nami naloga, kako zadovoljiti teles- no-kulturno prebujenega občana, ki postaja vedno bolj zahteven, mi pa zanj nimamo zadostne mere razumevanja. Janez Urbanc, dipl. ing. arh. Na Kopah teorija v praksi SEMINAR O TEKIH NA SMUČEH ZA DOMAČE TRGOVCE Zanimanje za tekaški šport iz leta v leto narašča. To je razvidno iz vse večjega števila udeležencev tekačev na raznih množičnih prireditvah. Tako nam govorijo tudi podatki o udeležbi naših trgovcev na že tradicionalnem tretjem seminarju o tekih na smučeh. Po dveh letih smo organiziranje seminarja prenesli s Pokljuke na Male Kope na Pohorje z namenom, da bi se trgovci s Štajerske udeležili seminarja v večjem številu. Namreč znano je, da so teki na smučeh dokaj dobro razviti na Gorenjskem, Primorskem, Koroškem in Ljubljani z okolico, medtem ko v manjši meri na Štajerskem, Pomurju in Dolenjskem. Kaj več bi bilo treba v bodoče storiti tudi za razvoj tovrstnega športa izven naše republike. Seveda je usposobitev trgovcev, da bi znali kar najbolje opremiti potrošnika, le delni korak k večji masovnosti. Prireditve kot so trnovski maraton, bloški teki, koroški maraton, dupljanski maraton* in podobno prav gotovo v veliki meri pripomorejo k vse večjemu številu privržencev tega športa. Mnogi so že doumeli koristi, ki jih prinaša tovrstna rekreacija. V času avtomobilizma in industrijske proizvodnje zdravniki zelo glasno priporočajo še kako zdravju koristen tek na smučeh. Na nekem predavanju je dr. Mencinger z jeseniške bolnice prav posebej povdarjal, da nima nič opraviti z ELANOVO propagandno službo, ko je tako vneto priporočal tekaštvo in to vse z namenom, da bi si čim dlje ohranili zdravo telo. No jaz bi k temu dodal le še to. da so istočasno to tudi prijetna prijateljska srečanja, katerih se ob raznih kasnejših srečanjih zelo radi spominjamo. Sodeč po vse večjih udeležbah je tudi tekaška oprema vse bolj iskana. Razvoj prinaša vsakoletne spremembe in nove materijale. zato je vključevanje trgovcev in proizvajalcev te opreme nujno potrebno. S to tradicijo bo treba nadaljevati, le z več povdarka na boljše priprave podobnega seminarja. Vsaka podobna organizacija nekaj stane, zato se bo v bodoče potrebno še bolje pripraviti, da bo uspeh večji in da bomo vložena sredstva po reklamni plati čim bolje realizirali. Zahvala za izvedbo seminarja gre seveda vsem proizvajalcem tekaške opreme kot so: Alpina, Planika, Pletenina, Trio, Jasa, Nikrom, Slovenija-šport in Elan. Po strokovni plati pa sta sodelovala dolgoletna tekaška strokovnjaka Jože Rajšp in Janez Pavčič. Tine Brtoncelj Pomembnejši sejmi v letu 1980 19. 01.-07. 02. -21. 02. -01.03,-02. 03,-14. 03.-16. 04,-18. 04,- 09. 06,- 10. 06.-09. 08,-28. 08,-02. 09,-27. 09,-27. 09,-05. 10,- ■27. 01. ■ 10. 02 24. 02. 04.03. 05. 03. 19. 03 24. 04. ■24.04. 14.06. 13. 06. 17. 08. • 31.08. •05. 10. •05. 10. ■ 30. 09. ■07. 10. Diisseldorf Chicago Miinchen Grenoble Milano Las Vegas Hannover Zagreb Zagreb Ljubljana Celovec Miinchen Hamburg Friedrichshafen Koln Bern Boot.-Int. Bootsausstellung NSGA ISPO S1G MI AS Sl A — TradeShovv Hanoverski sejem PLASTEX BIAM Lesni sejem Lesni sejem ISPO Deutsche Rootsausstellung Int. INTERBOOT SPOGA '80 BESPO; Tekaški maratoni v Sloveniji 13. I. 1980 Po stezah partizanske Jelovice (Dražgoše) 20.1. Po poteh Kokrškega odreda (Duplje) 27. I. Po bojnih poteh 14. (Ravne) 10. II. Trnovski maraton (Crni vrh) 24. II. Memorial 26 zmrznjenih partizanov (Mrkopalj) 3. III. Tekma treh sodedov (Kranjska gora) 23. III. Pokljuški maraton (Pokljuka) 30. III. Gorska tekma Vršič (Kranjska gora) 20. IV. »ELANOVA« tekma dvojcev (Komna) na Kako bo IWF atesta za naše ročke Ali bomo dobili drugačne sani? V Klanu si že dalj časa prizadevamo, da bi poleg ostalih vrhunskih proizvodov za tekmovalne namene uveljavili tudi naše ročke. Temu primerno smo v zadnjih dveh letih organizirano pristopili k odpravi še preostalih pomanjkljivosti na ročkah, tako da so postale sposobne še za tekmovanja najvišjega ranga. Najpomembnejše preizkušnje, ki so jih dosedaj naše ročke že prestale so bile na Donavskem pokalu v Ljubljani predlansko leto ter na Mediteranskih igrah v Splitu in na lanskem Balkanskem prvenstvu. Z ročkami so dvigali znani dvigalci iz Češke, Madžarske, Zah. Nemčije, Avstrije, Bolgarije kot tudi vseh sredozemskih držav, ki so se udeležile Mediteranskih iger v Splitu. Od vseh nastopajočih na vseh treh pomembnih tekmovanjih ni bilo nobenih tehničnih pripomb na račun ročk. Bilo pa je nekaj formalnih pripomb in to, da se Sredozemske igre z ozirom na pomen, ne bi smele organizirati z ročkami, katere niso atestirane od Mednarodne zveze za dviganje uteži. Ob priliki zadnjega Donavskega pokala v Ljubljani smo navezali stike s predstavniki Mednarodne zveze za dviganje uteži (IWF) ter njenim sekretarjem Tamasom Ajanom. Zi* takrat nam je gospod Ajan dal nekaj splošnih informacij o tem, kakšen je postopek za pridobivanje atesta Mednarodne zveze. Spričo srednjeročne usmeritve TOZD Športno orodje in temu primerne potrebe po povečanju obsega proizvodnje in prodaje ročk, je tudi prisotna potreba po tem, da se te ročke mednarodno priznajo, kar je predpogoj za uspešen plasman na mednarodnem tržišču. S sekretarjem Mednarodne zveze smo navezali pismene stike in preko prizadevnih delavcev jugoslovanske in slovenske zveze za dviganje uteži, tudi neformalne stike, na osnovi katerih smo povabili gospoda Ajana, da nas obišče in se pogovorimo o celotni problematiki atestiranja ročk. Dne 29. 12. 1979 nas je obiskal gospod Ajan ter sekretar Jugoslovanske zveze za dvigovanje uteži — Mladen Mi-hajlovič in tov. Grošelj Janko — sekretar Slovenske zveze za dviganje uteži. V našem laboratoriju smo pripravili vse potrebno za izvršitev posameznih meritev na oseh in ploščah, vendar več kot na samih meritvah, smo se zadržali na pogovoru okoli formalizacije celotnega postopka testiranja ročk. Trenutno je Mednarodna federacija za dvi- ganje uteži kompetentna za določanje proizvajalcev, ki so sposobni opremiti olimpijske igre in svetovna prvenstva, za vse ostale tekme nižjega ranga — to so regionalne tekme, prvenstva kontinentov ter mednarodne tekrfie — so pa kompetentne posamezne nacionalne zveze. Trenutno je na svetu pet dobaviteljev, kateri že imajo priznane ateste od Mednarodne zveze in to so: proizvajalec Berg iz Zah. Nemčije, ELKIKO iz Švedske ter proizvajalec iz Sovjetske zveze, Japonske in ZDA. Politika Mednarodne zveze je taka, da posamezne od teh proizvajalcev v svojih geografskih regijah forsira. Za mednarodni atest se resno poteguje še ena finska firma poleg nas. Za nas bi bila možnost koncentracije na sredozemsko področje kot tudi afriški kontinent, predvsem svet neuvrščenih. Gospod Ajan nam je razložil, da se po olimpijskih igrah predvideva reorganizacija Mednarodne zveze za dviganje uteži, za katero bi se razčistila določena problematična določila. En del te reorganizacije ima tudi tehnični značaj in bi tehnična komisija Mednarodne zveze morala pripraviti boljše tehnične predpise za ročke, kot trenutno obstojajo, z natančno predpisanimi tolerancami, kar sedaj ni slučaj. Ker je evropski šampionat še naslednje leto po starem, ima naša zveza pravico izbrati ročke, na katerih se bo prvenstvo izvedlo. Naša zveza želi forsirati Klanove ročke, vprašanje je le višina participacije samega Klana pri organizaciji evropskega prvenstva v Beogradu. Veliko zahtevnejša zadeva je dobava ročk za svetovno prvenstvo v Ljubljani — 82. leta, ker za to prvenstvo določa krog, med katerim lahko organizator izbira, Mednarodna zveza in ker v tem krogu zaenkrat še ni Klana. Da bi do tega mednarodnega atesta prišli, bomo morali večje število ročk dati na razpolago posameznim pomembnejšim dvigalskim nacijam in če bodo ročke zadovoljivo prestale preizkus, potem bodo lahko priznane od Mednarodne zveze in na osnovi tega lahko Klan konkurira z ostalimi dobavitelji za izvedbo Svetov, prvenstva v Ljubljani na naših ročkah. Pot za dosego mednarodnega atesta ročk je spričo vsega dolgotrajna, težka in draga, vendar jo Klan mora prehoditi, ker je to predpogoj za večjo prodajo naših ročk na svetovnem tržišču. Peter Petriček, mag. Nagradni natečaj za ZLOŽLJIVE SANI je zaključen. Razpis, ki ga je izvedel Inštitut za rešitev konstrukcije zložljivih sani, je v celoti uspel. Na razpis je bilo poslanih 10 predlogov, od katerih so bili 3 izbrani in nagrajeni. Vse prispevke je pregledala posebna komisija, v sestavi: Urbanc, Legat, Pintar, Finžgar P. in Petriček. Komisija je iz konkurence izločila predlog Branka Mev-lja, ker ni izpolnjeval pogoje samega razpisa, vendar spričo naprednega — futurističnega reševanja problematike smatra komisija, da predlog zasluži javno pohvalo. Nagrajeni predlogi so: — predlog Roka Sitarja — TOZD Smuči — predlog Andreja Robiča — TOZD Inštitut — ter ena nagrada za dva predloga — tov. Dragota Zupana in Miha Pretnarja — TOZD Inštitut Komisija pri tem zadnjem predlogu ni mogla presoditi izvirnost ideje ter je vsled tega podelila obema avtorjema eno nagrado. Komisija je mišljenja, da predlogi kot so, niso še sposobni za izdelavo prototipa, ki bi se testiral, in od vseh avtorjev zahteva še določene korekcije na njihovih predlogih. Predvsem problem varnosti na saneh ni bil v zadostni meri upoštevan pri nobenem od predlagateljev. Do 10. januarja 1980 se zbira izpolnjena dokumentacija, na osnovi katere se bo pristopilo k izdelavi posameznih prototipov in testiranja teh prototipov. V kolikor bo testiranje prototipov uspelo, se bo pristopilo k pripravi dokumentacije za serijsko proizvodnjo in v celoti spremenilo tip sani. Komisija se vsem udeležencem razpisa še enkrat zahvaljuje in smatra, da je taka oblika reševanja posameznih problemov v okviru naše delovne organizacije nujno potrebna ter da nam bo prinesla tudi primerne rezultate. Peter Petriček, mag. Najvišji predstavniki NASSER BANKK iz Kaira in Ju-goavta iz Beograda na razgovorih v Klanu o prodaji čolnov v arabskem svetu Razprava na delovni skupini Občni zbor VSK ELAN 12. 12. 1979 je bil občni zbor Vodno smučarskega kluba Elan. V poročilu dosedanjega predsednika kluba, tov. Pleško Vilija, je razvidno, kako je klub deloval v preteklem obdobju in kaj so glavne naloge za bodoče delo. »Ko sem v pripravi tega poročila primerjal pred dvema letoma začrtane naloge z rezultati našega dela, sem ugotovil, da smo v precejšnji meri naredili korak naprej, da smo v marsičem uspeli, da pa je še ostalo nekaj nalog, katere nismo uspeli rešiti in jih bo potrebno ponovno postaviti v prednji plan dela. Ker smo pod tukajšnimi pogoji izvajanja našega športa, mislim na hladno vodo, kratko sezono ipd. predvsem usmerjeni na tekmovalne rezultate in vrhunski šport, mi je v naj večje zadovoljstvo to, da smo v preteklih dveh letih od mnogih novih začetnikov uspeli vzgojiti pet novih mladih tekmovalcev, ki so že začeli nadaljevati tradicijo starejših in uspešno zastopati naš klub na jugoslovanskih, pa celo že na mednarodnih tekmovanjih. To je predvsem rezultat pomladanskih in jesenskih treningov na morju, ki sicer predstavljajo v našem finančnem programu veliko postavko, so se pa izkazali kot bistvena razširitev sezone treninga v Mostah. Ob ustreznem zimskem kondicijskem treningu in trenerski pomoči starejših tekmovalcev so tako naši najmlajši že dve sezoni po tem, ko so prvič stopili lansko pomlad na vodne smuči, letos že posegli v njihovih kategorijah v sam vrh jugoslovanskega vodnega smučanja. Pri tem ne smem pozabiti omeniti dela in požrtvovalnosti obeh novih šoferjev, ki se tudi že vključujeta v trenerske napotke mladim, to je Braneta Dragana in Janeza Šemrla, ki sta s stalno prisotnostjo na treningih in seveda včasih zelo dolgočasnim šofiranjem čolna omogočala nemoten in časovno maksimalen trening. Vsi tako omenjeni mladi, šoferji in seveda ostali starejši tekmo- valci so tako ustvarili enotno, s športnim duhom prežeto tekmovalno ekipo, ki pa si je prav tako s požrtvovalnim prostovoljnim delom z lastnimi rokami ustvarjala materialne pogoje treningov in tekmovanj. Zal je odpadlo nekaj nadebudnih in perspektivnih mladih tekmovalcev zaradi zdravja, kar se je pokazalo predvsem ob rednih kontrolah pri športnem zdravniku, na kar smo stalno polagali veliko paž-njo. Večja škoda pa je, da je prenehalo nekaj tekmovalcev z vsako aktivno dejavnostjo sredi njihovega viška, čeprav bi lahko klubu, ki je v njih mnogo vložil, še marsikaj doprinesli. Brez navajanja podrobnejših rezultatov bi navedel za leto 1978 velik uspeh Uroša Bogataja na mladinskem evropskem prvenstvu na Finskem, ter uspeh skupaj z Andrejo Porenta in Markom Pleškom na Balkanskem prvenstvu v Zagrebu. V letošnjem letu se je prvič nek naš tekmovalec udeležil evropskega prvenstva veteranov v Avstriji in to naš najstarejši aktivni tekmovalec Joža Dežman. V skokih je bil — to je bila pač vedno njegova najljubša, pa tudi najboljša disciplina — zelo uspešen, za ostale discipline pa mu je veljal predvsem izrek: važno je sodelovati. Zelo smo bili veseli, da je Blažu Finžgarju uspelo prinesti za zmago v skokih v mednarodni konkurenci pokal 4. julij domov v naš klub. Velik pa je tudi njegov uspeh z dosego 2. mesta v skokih na državnem prvenstvu. Vzor mladim z njegovim dolgoletnim aktivnim udejstvovanjem naj bo Primož Finžgar. Čeprav ve, da verjetno nikoli več ne bo mogel biti prvi, da mu je kljub temu uspel na državnem prvenstvu dober plasman v slalomu in 7. mesto v skokih, pri čemer je, če se ne motim, na »stara leta« postavil nov osebni rekord. Tudi najstarejši med mlajšimi, edini »preživeli« od tiste generacije, ki je pred osmimi leti skromno začela s tem športom, Pleško Mark je letos dosegel vidne rezultate, pri čemer je najbolj omembe vredno 6. mesto v skokih na evropskem mladinskem prvenstvu in tri zlate in ena srebrna kolajna z balkanskega prvenstva v Sofiji. Od najmlajših je Darja Trelc predvsem uspešno zaključila slalom na Balkanskem prvenstvu, dočim se jo je držala na ostalih tekmah smola — ali pa trema. Zelo uspešen je bil Aleš Gašperšič, katerega najboljši rezultat je prihod v finale slaloma na državnem prvenstvu in doseženo četrto mesto. Največji uspeh, predvsem gledano na njegovo starost 13 let, pa je dosegel Lojz Debeljak, ki je na državnem prvenstvu v kategoriji pionirjev dosegel 3. mesto in s tem častno bronasto medaljo. Se nekaj je med nami mladih tekmovalcev, za katere sem že sedaj prepričan, da bomo o njihovih rezultatih govorili na prihodnjem občnem zboru. Pri rekreativnem smučanju v Mostah se je počasi začelo pojavljati nekaj starejših mladincev in prav je, da se to razširi, ker bomo ob tem dobili vrsto novih sodelavcev, ki jih predvsem potrebujemo pri organizaciji tekmovanj. Dvakrat smo uspešno izvedli tekmovanje za pokal 4. julija in s tem počastili ta za nas vse tako pomemben državni praznik. Prav je, da to tradicijo nadaljujemo in skušamo udeležbo razširiti event. poleg Avstrijcev še na druge dežele. Zal pa nam ni uspelo izvesti dvakrat prijavljenega mednarodnega tekmovanja za Pokal Elan, lansko leto predvsem zato, ker Grupa 2 zahteva od nas kot organizatorja plačilo v sicer neznani višini, ker se v imenu tekmovanja pojavlja ime tovarne, ki izdeluje rekvizite za vodno smučanje, to je čolne. Zal ' nimamo strokovnega trenerja in manjkajo nam sodniški kadri. Medtem, ko je za prvega zelo težko, pa bi lahko drug problem rešili predvsem s pritegnitvijo bivših tekmovalcev. V perspektivi je nad nami žal temen oblak in to je velik dvig stroškov, predvsem pri benzinu. Zato upamo, da bomo za to našli razumevanje pri našem pokrovitelju tovarni Elan in pri TTKS Radovljica. Želim izkoristiti to priliko in se obema prisrčno zahvaliti za izdatno pomoč, ki nam praktično edina omogoča delovanje.« Člani kluba so po uspešni razpravi izvolili nov IO kluba, ki bo skušal nadaljevati uspešno začeto delo za daljnji razvoj tega zanimivega športa. Majda Jamšak, dipl. oec. Svečana seja raziskovalne skopnosti občina Radovljica Svečana seja Raziskovalne skupnosti občine Radovljica, 26. XII. 1979, je bila posvečena podelitvi priznanj za pismene prispevke učencem iz osnovnih šol, ki so v pismenih nalogah obdelali svoje poglede na raziskovalno delo in štirim inovatorjev iz delovnih organizacij VERIGA ter ISKRA Otoče, ki so s svojimi prispevki prihranili naši družbi, odnosno omenjenim delovnim organizacijam znatna sredstva. Občinska raziskovalna skupnost je v letošnjem letu prvič podelila priznanja za inovacije. Ta oblika podeljevanja priznanj bo od letošnjega leta naprej tradicionalna, saj bo to ena izmed oblik, s katero se želi poživiti inventivna dejavnost v delovnih organizacijah naše občine. Na osnovi ankete, ki je bila izvedena spomladi 79. leta in rezultatov te ankete, lahko ugotavljamo, da je MID (množična inventivna dejavnost v naši občini na zelo nizki ravni. Zal lahko ugotavljamo, da tudi v naši delovni organizaciji ni situacija bistveno boljša, vsled tega se bomo morali dogovoriti kako bomo v 80. letu, to dejavnost poživili. Na slavnostni seji Občinske raziskovalne skupnosti je poleg nagovora predsednika iz- vršnega odbora — tov. Siliča, tov. Faladore prebral nekaj prispevkov učencev iz osnovnih šol Gorje, Bled, Radovljica, ki so se odzvali povabilu Raziskovalne skupnosti, da so v svojih pismenih nalogah obravnavali problematiko raziskovalnega dela in opisali svoje poglede na raziskovalno delo. Učenci so dobili lepe knjižne nagrade, inovatorjem pa so bile podeljena denarna priznanja. Poleg predstavnikov druž-beno-političnih organizacij je Skupščino pozdravil tudi predsednik OK SZDL - tov. Rozman. S to akcijo je Občinska raziskovalna skupnost zaključila nekoliko aktivnejše delo v letu 1979, kljub težavam s profesionalnim kadrom (regijski tajnik — administracija). Želimo si lahko, da bi ob podelitvi priznanj v naslednjem letu med nagrajenci bil tudi predstavnik naše delovne organizacije. Peter Petriček, mag. ELAN Primož Finžgar izvaja uspel skok z vodnimi smučmi Zadnja seja obč. skupščine v letu 1979 26. decembra ob 9. uri dopoldne so se zadnjič v tem letu sestali delegati vseh zborov Skupščine občine Radovljica na 9. skupni seji. Med drugim so sprejeli informacijo o poslovanju TOZD v 9 mesecih ter tistih, ki poslujejo z izgubo. Ugotovili so, da je gospodarski položaj v občini precej ugoden, kar pa nas ne sme uspavati, saj bodo bitke za stabilizacijo v prihodnjem letu težje kot doslej. Sprejeli so tudi predlog proračuna za leto 1980 in pooblastili IS, da lahko uskladi proračunsko porabo v skladu z zvezno in republiško resolucijo, ko bosta sprejeti. Na pobudo delegata tovariša Hajdinjaka so se tudi odločili, da naj posebna komisija prouči možnosti za oblikovanje novega, boljšega ključa za financiranje KS, saj se po delegatskih besedah dogaja, da v določenih krajevnih skupnostih zaposlujejo več profesionalnih delavcev, drugje pa nimajo sredstev niti za honorarno opravljanje uslug. Po krajšem odmoru in malici, so sprejeli še predlog odloka o začasnih prispevnih stopnjah SIS družbenih dejavnosti ter komunalne in skupnosti za varstvo pred požarom. Zaradi nezakonitosti nekaterih določil so spremenili odlok o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega ali gozdnega zemljišča. Soglasno so se odločili za predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu Bleda in predlog odloka o potrditvi zazidalnega načrta LIP Bled. Ob obravnavi predloga odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, parcelacije in prepovedi graditve na vplivnem območju Lesc je delegat tovariš Kralj sprožil vprašanje pozidave rodovitnih površin. Čeprav v tem primeru Kmetijsko zemljiška skupnost ni imela pripomb, je podprl delegatovo stališče predsednik skupščine tov. Pernuš, se mi zdi, da so znali včasih zemljo dosti bolj ceniti kot jo danes. Poglejmo kako so postavljene naše vasi: Gorje, Ljubno. Gotovo bomo morali do tega ponovno priti.« Nato so delegati sprejeli predlog družbenega dogovora o varstvu, urejanju, vzdrževanju in postavljanju spomenikov in spominskih obeležij NOV v občini Radovljica. Delegatka iz Gorij je poudarila, da bo potrebno ustrezno poskrbeti tudi za spomenike iz prve svetovne vojne. Delegati so se strinjali s predlogom Turist Progresa Ingeniring Radovljica, da ne bo več opravljal geodetskih storitev. Na koncu so izdali soglasje tov. Pavlu Dolarju za direktorja delovne organizacije Gorenjske bolnišnice Jesenice. Preden so se delegati razšli jim je predsednik skupščine tov. Pernuš Leopold želel srečno novo leto in še uspešnejšega sodelovanja v prihodnje. Z enominutnim molkom so počastili spomin na tovariša Vugo Pavla, delegata zbora združenega dela, ki ga je nenadna smrt, 21. decembra, iztrgala od požrtvovalnega in plodnega dela. SLAVA MU! smuči sta bili to Francka Primc in Marija Jeglič, iz TOZD športna orodja Marija Špik in Ivanka Rabič, iz TOZD vzdrževanja Ivan Petrovčič in Pavla Kokalj ter iz delovne skupnosti skupne službe Janez Legat, Ivana Kolman in Tatjana Kolman. Zal pa je tudi nekaj upokojencev manj kot prejšnje leto. Starost in bolezen sta zahtevali svoje. Tako ni več Ferda Borštnarja, Anice Finž-garjeve, Leopolda Volkarja in Alojza Novaka. O delu in prizadevanjih v delovni organizaciji v minulem letu je navzočim spregovoril glavni direktor Dolfe Vojsk in jih seznanil tudi z načrti za prihodnje leto! Ob koncu svojega nagovora je vsem zbranim voščil srečno in zdravo novo leto. Da bi bilo srečanje prijetnejše je ženski oktet I). P. I). Svobode iz Žirovnice lepo zapel nekaj domačih pesmi. Po končanem programu so upokojeni sodelavci prejeli vsak po 1.200. din s čimer jim delovna organizacija enkrat letno izkaže priznanje za njihovo minulo delo. V družabnem večeru, ki se je nato razvil, je neprisiljeno stekel pogovor o marsičem. Navzoči so obujali spomine na nekdanje čase, ko so še aktivno delali, pogovarjali pa so se tudi o sedanjem dogajanju v delovni organizaciji. Tako se je v prijetnem razpoloženju iztekalo srečanje s tiho željo, da bi se krepki in zdravi čez leto dni spet videli. Ob koncu srečanja se je za lep večer, v imenu upokojencev, zahvalil Ivan Kavčič in zaželel vsem članom delovne organizacije ELAN srečno in uspešno novo leto. Zofka Polak Letno srečanje članov aktiva Zveze borcev Na dan JLA, dne 22. decembra 1979, so se srečali člani aktiva Zveze borcev. Hkrati so obravnavali v minulem letu opravljeno delo in si zadali naloge za naprej. Člani aktiva so aktivni delavci in upokojeni delavci Elana, bivši borci NOV. Kljub slabemu vremenu se je zbralo okrog 40 članov. O delu aktiva v minulem letu je spregovoril tajnik organizacije Jože Cvenkelj in nakazal naloge za bodoče tlelo. Dopolnil ga je glavni direktor Elana Dolfe Vojsk, s tem da je zbrane člane seznanil z delom in problemi delovne organizacije. Bivše borce NOV sta pozdravila še Milan Sinohad, predstavnik Krajevne skupnosti Begunje in Josip Rade-vič, predstavnik Konference osnovnih organizacij sindikata Elan. Člani aktiva so nato izvolili novo vodstvo in sicer bo novi predsednik Oto Mencinger, tajnik pa bo ostal še naprej Jože Cvenkelj. Dosedanjemu večletnemu predsedniku Alojzu Pristavcu so se navzoči zahvalili za dosedanje delo v aktivu in mu v zahvalo izročili lepo darilo, zlasti še, ker v naslednjem letu odhaja v pokoj. Srečanje se je nadaljevalo s pogostitivijo, ki jo vsako leto pripravi bivšim borcem NOV delovna organizacija. Zofka Polak Sodelovka daje oceno o koncertu Srečanje in pogostitev upokojenih sodelavcev Zadnji četrtek starega leta, je bilo v Elanu srečanje upokojenih sodelavcev, združeno z obdaritvijo in pogostitvijo. Zbralo se je kar 63 upokojencev od 92 evidentiranih. Zbrane je v imenu delovne organizacije pozdravil predsednik delavskega sveta DO, Rok Sitar. Predstavil je delavce, ki so bili v minulem letu na novo upokojeni. Iz TOZD Kneisslu se je preveč mudilo Gosp. vestnik, 20. XII. 1979 NEKOČ VODILNI AVSTRIJSKI IZDELOVALEC SMUCl SE JE ZALETEL Z NOVO TEHNOLOGIJO Po dolgih letih prevlade na prave mešanice za vsak model trgu je Franz Kneissl, izdelovalec smuči iz Kufsteina, brez potrebnega kapitalnega kritja tvegal skok v novo tehnologijo. Pretežno s posojili je vložil 120 milijonov šilingov v nove naprave, ki jih zdaj lahko izkorišča komaj do dveh tretjin. Zahodno nemška gospodarska revija Manager, ki proučuje razloge krize pri Kneisslu, meni, da je posledica treh pomanjkljivosti v predvidevanjih. Tako je prepozno obvladal novo tehnologijo, pomanjkljivosti, ki so v zvezi s tem nastajale, pa so ga stale denar in stranke. Izostali so mednarodni uspehi v smučanju, zaradi česar je slava njegovih smuči obledela. Zanesel pa se je tudi preveč na lastno podjetniško sposobnost brez profesionalnega manage-menta. Vendar Kneissl kuje še vedno nove agresivne načrte. S svojo proizvodnjo 6(X).(XX) parov smuči na leto in s 500 sodelavci namerava usmeriti napad predvsem na vodilnega Rossignola S. A. iz Francije, ki proda letno več kot 2 milijona parov smuči, lahko pa bi jih naredil še kakšen milijon več. Prizanesel tudi ne bi avstrijskim konkurentom, kot so Šport JG iz Rieda z milijonom parov smuči znamke »Fischer« in »Kastle« na leto, Atomic Skifabrik Alois Rohrmoser z 800.(XK) pari smuči »atomic« in »dvnamic«, pa še Blizzard s 600.000 pari smuči »blizzard«. Drugim manjšim Kneissl ne grozi toliko, ker po njegovem mnenju še sami ne vedo, kako slabi so. Največji uspeh je Kneisslo-va stara družinska tovarna dosegla v začetku 60. let, ko se je začela proizvodnja metalnih in plastičnih smuči. Model »White Star« je postal velika moda na mondenih smučiščih. Glavni adut marke Kneissl pa je bil Karl Schranz, ki je firmi veliko pripomogel do bleska, ki pa jo je s svojo diskvalifikacijo na olimpijskih igrah v Sapporu tudi potegnil zaseboj v zaton. Kneissl je vedno želel voditi v branži in biti vsaj za korak pred drugimi. Tej želji je treba pripisati tudi njegovo silno navdušenje za smuči, popolnoma izdelane iz sintetičnih materialov. Te naj bi idealno združevale najboljšo kakovost z najnižjimi stroški. Posebno ga je še navdušil Bayer, ko je začel propagirati poliuretansko peno iz poliola in izoci-anata. Po mnenju poznavalcev se je prehitro, brez potrebnih izkušenj zaletel v novo proizvodnjo, ki pa je pokazala vse pomanjkljivosti preslabih priprav. Kompjuter-ji zelo dolgo niso izračunavali in prve serije iz hvaljene poliuretanske mase so se v praksi izkazale kot pretežke, pretrde in lomljive, masa pa je tudi slabo držala vijake za pritrjevanje vezi. Vendar nazaj ni bilo več mogoče, še posebn potem, ko je Kneissl leta 1974 prodal lesno skladišče in žago. Tako je bilo treba slabe sintetične smuči prodajati še naprej. To pa ni bilo dobro. Reklamacije so se množile, v primerjalnih testih pa so nove smuči zasedale nižja mesta. Vodilni smučarski učitelji in tekmovalci so začeli prehajati h konkurenci, trgovci so se ohladili, svoje pa je naredila tudi konkurenčna protipro-paganda. Tudi je kupce, ki cenijo lep design, odbijala zmešnjava oblik in barv. Ustavila se je tudi prodaja v inozemstvo, težke čase pa je izkoristila domača konkurenca ki je prišla na trg z boljšimi izdelki. Razen tega je imela konkurenca boljše smučarje. Schranzov naslednik Klam-mer je v najboljših letih vozil na smučeh »Fischer«, prva dama med smučarkami Anne-marie Moser-Prol pa je zmagovala s smučmi »atomic«. Nekaj uspehov je firmi ostalo še pri tekaških in skakalnih smučeh, to pa je bilo premalo in kemiki, fiziki in tehniki so se zagrizeno spoprijeli s prirejanjem poliuretanske pene tudi za najzahtevnejše alpske smuči. Za sezono 1977/78 je Kneisslu to končno uspelo. V testih so se njegove smuči spet prebile na boljša mesta, vendar so bili to bolj laboratorijski uspehi, saj izgubljenih pozicij na avstrijskem in tudi nemškem trgu ni bilo več mogoče pridobiti nazaj. Na vprašanje »Katera firma vodi v tehnologiji?« je samo 19^ povprašanih Avstrijcev odgovorilo, da je to Kneissl, za 24 % je bil to »atomic«, za 30% pa Fischer. Stare medalje so obledele in le še vsak četrti smučar je marko Kneissl enačil s športnimi triumfi. Še slabše je bilo v Nemčiji. Tam je le 4 % od 3000 vprašanih smučarjev izjavilo, da se bodo pri naslednjem nakupu odločili za Kneisslove smuči. Raziskave tudi kažejo, da je v Avstriji Knessl, ki je najstarejši, že prehitela marka »atomic« s 23 %, »Fischer« z 22 %, »blizzard« s 15 % in »Kastle« s 14 % tržne udeležbe. Kneissl se s skromnimi 8 % zadržuje na 5. mestu 650.000 parov smuči na leto velikega trga. V nemški prodaji smuči v športnih trgovinah in blagovnicah, ki znaša 1,2 milijona parov smuči, sodeluje Kneissl celo samo s 4 % in je na osmem mestu. Tu vodi Blizzard pred Fischerjem, Volklom in Ros-signolom. Tudi tekaške smuči, ki jih trenutno prodajajo kot »adidas«, komaj lahko kaj pripomorejo k uvrstitvi. Vse to pa Kneissla ne moti, da ne bi navdušeno jadral v letošnjo sezono. S parolo »Delam smuči za prihodnost« je na »Ispo«, mednarodnem športnem sejmu v Munchnu februarja 1979 prikazal in proslavljal svojo najnovejšo popolnoma sintetično in kom-pjutrsko vodeno generacijo smuči, ki jo je označil kot »zmago ideje«. Res ni mogoče zanikati, da je včasih pri njem 800 ljudi naredilo 4(X).(XX) parov smuči na leto, da pa jih bo kmalu lahko 500 naredilo 900.(XX) parov. Pobliže pogledano, pa vse skupaj ni tako obetavno. Slabo izkoriščene zmogljivosti zelo dvigajo stroške posameznega izdelka. Pri tem pa seveda tudi konkurenca ni čakala križem rok in je prav tako prišla z novimi imenitnimi modeli. Kneissl pa ostaja optimist. Za letos računa spraviti pod streho 6(X).(XX) parov smuči, od tega 380.(XX) alpskih, za naslednja leta pa zaradi lažjega računanja prišteva kar po 100.000 parov na leto. Zlobni skeptiki mu ne verjamejo kaj dosti, že zaradi tega ne, ker se po njihovem mnenju loteva tolikšnega podviga z včerajšnjim marketingom. S paleto 212 različnih modelov v vseh barvah, dolžinah in širinah bi rad vsakemu postregel s pravšnjimi smučmi, le da tisti, ki jim je to namenjeno, tega verjetno ne bodo zvedeli. Tudi njegov prospekt za sezono 179/80 prijatelju zimskega športa ne pove prav natančno, v čem so prednosti posameznega modela te široke izbire. Po raziskavah mtinchenske posvetovalne hiše Dr. Hofner & Partner, se bo prodaja v alpskih državah, v ZDA in Japonski večala za 2 % na leto in 1. 1985 dosegla 7 milijonov parov. To pa bo moral Kneissl verjetno že upoštevati, saj prav sam proda 90 % svojega blaga. Pa tudi ni verjetno, da bi mu konkurenti dopustili, da bi prav vse tržne vrzeli sam zapolnil, ampak bodo poskrbeli tudi za svojo prisotnost na vsakem odstotku nove tržne zmogljivosti. Najdaljši smučarski maratoni 1980 — Koledar največjih smučarskih maratonov 1979/80 20. I. 1980 — Dolomitenlauf, Lienz, 60 km — Avstrija 27. I. 1980 — Marcialonga, Fimme — Fassa, 70 km — Italija 3. II. 1980 — Konig Ludwig Lauf, Oberamnirgen, 90 km — ZR Nemčija 3.11. 1980 — River Itauge, L+chute, 55 km — Kanada 24. 11. 1980 — American Birkebeiner, Telemark, 55 km - ZDA 24. II. 1980 — Finlandia Hiihto, Lahti, 75 km — Finska 2. III. 1980 — Vasaloppet, Mora, 85 km — Švedska 9. III. 1980 — Engadin Skimondhon, Etigdina, 42 km — Švica 9. III. 1980 — Norske Birkebeiner, Lillehammer, 55 km — Norveška NOVICA — Konec marca 1981 bo fi- V letih 1982, 1984, 1986 pa nale svetovnega alpskega po- bodo po tekmovalnem kole-kala v Kranjski gori, ki bo darju v Kranjski gori smučar-zajemal ženski in moški vele- ska tekmovanja moških, ki se slalom in paralelni slalom ter bodo štela za svetovni pokal, razglasitev zmagovalcev svetovnega pokala 1980/81. MADONNA (Nadaljevanje z 11. strani) srca. Posledica tega je žalosten rekord srčnih infarktov. Individualno udejstvovanje v posameznih rekreacijskih skupinah povezuje delavce v delovnem kolektivu in ustvarja prijateljske vezi med njimi, kar prispeva svoje pri samem delu in navezanost na kolektiv s čimer se zmanjšuje fluk-tuacija in s tem povezan delovni uspeh. V visoko razvitih deželah načrtno podpirajo to obliko udejstvovanja predvsem s Široko zasnovanim propagandnim materialom. b) Usmerjena rekreacija se pojavlja predvsem v delovnih organizacijah, krajevnih, občinskih, republiških in državnih skupnostih, v inozemskem turizmu. Značilnost te oblike je da institucije ponudijo ljudem objekte, naprave, rekvizite, strokovni kader ter da propagirajo in agitirajo. Z uporabo teh sredstev se ljudje zavestno odločajo za udejstvovanje v vrsti športa, katerim so ti objekti, naprave ali rekviziti namenjeni. Ljudje se v tej obliki rekreirajo v dosti več- Športna rekreacija jem številu kot na primer v organizirani obliki, pa čeprav morajo uporabo objekta, naprave, rekvizita, vodnika, trenerja oziroma organizatorja rekreacije plačati. c) Organizirana športna rekreacija se pojavlja v vseh prostočasnih terminih, v pavzah med delom, dnevnem in tedenskem prostem času ter na letnem dopustu. Značilnost te oblike je da organizator ponudi program, čas, prostor, materialno tehnične pogoje in strokovno vodstvo. V svetu so pobude za rekreacijo prihajale od delodajalcev, od državnih institucij ali pa od raznih organizacij, predvsem mladinskih. V kapitalističnem svetu so lastniki proizvajalnih sredstev kmalu spoznali vrednosti športne rekreacije, zato so v lastnih podjetjih pričeli ustanavljati službe za rekreacijo. V vzhodnih državah cela armada profesionalnih delavcev in raznih institutov dela na proizvodni gimnastiki, delavski turistiki in grupah zdravja. Za ilustracijo podatek, da je v ZSSR leta 1966 delalo na področju proizvodne gimnastike 13.000 profesionalcev. Organizirana rekreacija pa se je v ZDA naglo razvijala takoj po 11. svetovni vojni. Leta 1960 je bilo na primer v ZDA 6(X) društev in klubov za rekreacijo, leta 64 pa se je število povečalo na 20.(XX). Praprotnik Filip Program sindikaloih športoih iger za leto 1980 Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu je tudi letos pripravila program sindikalnih športnih iger za leto 1980. Program temelji na smernicah ki poudarjajo: — raznovrstnost vsebine, oblik in metod dela, — dostopnost in prilagodljivost potrebam, željam in interesom vseh kategorij, ki nimajo vrhunskih športno-tek-movalnih ambicij, — specifični pogoji dela in možnosti organiziranja v naši občini, — ekonomska upravičenost posameznih športnih akcij, — upoštevanje tradicij na področju telesne kulture v naši občini. Poudarili so pomembnost informiranja in zavzeli naslednje sklepe: — da je potrebno program množično, športno rekreacijskih tekmovanj in akcij objaviti v sredstvih javnega obveščanja in v glasilih OZD, — da je potrebno pred izvedbo posamezne akcije vse delavce in občane seznaniti o točnem času in kraju tekmovanja. Tako sedaj tudi mi v Naši smučini objavljamo program množičnih občinskih sindikalnih športnih tekmovanj, ki se bodo upoštevala za celoletno uvrstitev OOZS na SŠI 80. Program obsega štirinajst športno-rekreativnih panog in sicer: 1. Občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih; organizator: Smučarski klub Gorje; kraj prireditve: Gorje; datum prireditve: nedelja, 27. januarja 1980. 2. Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu; organizator: Smučarski klub Bohinj; kraj prireditve: K obla; datum: nedelja, 24. februarja ali 2. marca 1980. 3. Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju — borbene part.; organizator: komisija za .šport in rekreacijo pri OSZS; kraj prireditve: Radovljica ali Bled; datum: od 8. do 22. marca 1980. 4. Občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju z zračno puško; organizator: Strelska družina Podnart; kraj prireditve: Podnart; datum: nedelja, 13. ali 20. aprila 1980. 5. Občinsko sindikalno prvenstvo v balinanju; organizator: Balinarski klub Radovljica; kraj prireditve: Lesce — Radovljica; datum: nedelja, 27. aprila 1980. 6. Občinsko sindikalno prvenstvo v šahu; organizator: Šahovsko društvo Radovljica; kraj prireditve: Radovljica; datum: sobota, 17. ali 24. maja 1980. 7. Občinsko sindikalno TRIM tekmovanje v kolesarjenju; organizator: ŠD Radovljica, KK Bled, TVD Podnart in ŠD Bohinjska Bistrica; kraj prireditve: Radovljica, Pod- nart, Bled in Boh. Bistrica; datum: maj in september 1980. 8. Občinsko sindikalno prvenstvo v krosu; organizator: ŠD Radovljica sp. in ŠD Boh. Bistrica jes.; kraj prireditve: Radovljica in Boh. Bistrica; datum: maj, junij in september 1980. 9. Občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu; organizator: komisija za mali nog. pri ZTKO; kraj prireditve: Radovljica; datum: sobota, 21. junija 1980. 10. Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju; organizator: Plavalni klub Radovljica; kraj prireditve: Radovljica; datum: petek, 29. avgusta 1980. 11. Občinsko sindikalno prvenstvo v avto rally-u; organizator: AMD Radovljica ali Bled; kraj prireditve: na relaciji Radovljica-Portorož; datum: sobota, 6. ali 13. septembra 1980. 12. Občinsko sindikalno prvenstvo v odbojki; organizator: komisija za odbojko pri ZTKO Radovljica; kraj prireditve: Radovljica, Lesce, Begunje, Lipnica; datum: od 6. do 18. oktobra 1980. 13. Občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu; organizator: ŠD Mošnje ali NTK Ljubno; kraj prireditve: Radovljica; datum: sobota, 25. oktobra 1980. 14. Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju; organizator: komisija za šport in rekreacijo pri OSZS; kraj prireditve: Radovljica ali Bled; datum: od 10. do 27. novembra 1980. 15. Zaključna prireditev športnih tekmovanj v občini Radovljica za leto 1980 s podelitvijo pokalov 10 najboljšim ekipam za skupno uvrstitev na SŠI 1980, ter trem prvoplasi-ranim ekipam v moški in ženski konkurenci. Kraj prireditve: Bled; datum prireditve: sobota, 20. decembra 1980. Predvideni datumi posameznih tekmovanj so le okvirni, vendar bomo skušali doseči, da se bodo organizatorji določenih datumov čim bolj držali. Vseh štirinajstih občinskih sindikalnih prvenstev se bo točkovalo in upoštevalo v seštevku točk za celotno uvrstitev na SŠI 80. Prvoplasiranim ekipam posameznih obč. sind. prvenstev bodo na razglasitvi rezultatov za osvojena prva mesta v moški, ženski in skupni uvrstitvi podeljeni pokali, petim najboljšim ekipam in posameznikom diplome in trem najboljšim posameznikom medalje. Vsi udeleženci pa prejmejo spominsko športno značko SŠI 80. Filip Praprotnik UKREPI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI RADOVLJICA ZA ZMANJŠANJE STROŠKOV BOLNIŠNIČNEGA ZDRAVLJENJA REZULTATI: Ker analize devetmesečne potrošnje sredstev zdravstvenega varstva kažejo precejšnje prekoračitve, ki so najvišje pri bolnišničnem zdravljenju, kjer je število bolniško oskrbnih dni na prebivalca kar za 18,.') ci višje kot znaša povprečje v gorenjski regiji in je potrošeno kar za 4,5 % več sredstev kot v drugih gorenjskih občinah, je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Radovljica, na svoji zadnji seji, dne 21. novembra 1979, sprejela ukrepe za znižanje teh stroškov: 1. Zdravstvo: Osnovno zdravstvo naj skrbi za to, da bodo poslani v bolnico le tisti pacienti, ki jih ni mogoče zdraviti doma. Zdravniki v bolnicah pa naj sprejemajo le tiste, ki jih ne morejo s takojšnjo diagnozo in predlagano terapijo poslati domov. Pri pošiljanju v bolnico naj zdravniki upoštevajo predvsem domače bolnice. Za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti v domačih bolnicah, ne smejo izdati napotnice za izvenregijsko bolnico razen če pacient to izrecno zahteva in podpiše, da bo razliko v ceni plačal sam. Napotnice za bolnice izven regije naj bodo pisane v trajniku. Tretji izvod, ki mora imeti označeno diagnozo, pošlje zdravnik na regionalno zdravstveno skupnost. Isto velja za napotnice k specialistu izven regije. 2. Zdravstvena skupnost Radovljica: a) Pacienti, ki podpišejo izjavo, plačajo razliko v ceni. Razlika v ceni se izračuna tako, da se vzame poprečna cena oddelka izven regije in se odšteje poprečna cena domačega oddelka (vsi stroški na en oskrbni dan). b) Zdravstveni dom plača razliko v ceni, če je njegov zdravnik poslal v bolnico izven regije pacienta za bolezen, ki jo je mogoče zdraviti v regiji, pacient pa ni podpisal, da plača razliko v ceni. c) V slučaju, da zdravnik domače bolnice ugotovi, da gre za primer, ki ga je mogoče zdraviti le v bolnici izven regije, sam izda napotnico za to bolnico. En izvod napotnice pa pošlje regionalni zdravstveni skupnosti. d) Zdravstvena organizacija, ki ne bo pošiljala napotnic, plača 10 "4 stroškov zdravljenih primerov. 3. Strokovna služba regionalne zdravstvene skupnosti: a) Kontrolira izvode napotnic, jih shranjuje in primerja z dospelimi iz bolnic in javlja rezultate 10 OZS Radovljica. b) Izterjuje razliko v ceni pacientov. c) Predlaga 10 OZS Radovljica izterjavo zdravstvenih ustanov. d) Redno spremlja podatke o bolnišničnem zdravljenju doma in izven regije ter analize pošilja 10 OZS Radovljice in zdravstvenim organizaci-j«m ZOFKA POLAK socialna delavka Občinsko prvenstvo v kegljanju USPEŠEN ZAKLJUČEK SEZONE V času od 10. do 24. novemb- boljši in tako je naša moška ra 1979, je bilo na kegljišču ekipa, ki jo je sestavljalo šest Doma upokojencev v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju. To je najbolje uvrščenih tekmovalcev, zmagala z veliko prednostjo. Zenske pa so s precej- bila zadnja disciplina v tekmo- šnjim zaostankom za Iskro vanju Sindikalnih Športnih zasedle drugo mesto. Tudi Iger za leto 1979. Ze pred to posamezni konkurenci disciplino, pa je bilo jasno, da so bili rezultati zadovoljivi, je Elan skupni zmagovalec SŠI 79. Kljub temu pa je na kegljanju sodelovalo 92 Ela-in Elanovk, kar je več kot 10 r Nekoliko so razočarali vsi tisti ki več ali manj skoraj vsako soboto in ki so spomladi na borbenih partijah zasedli tret-vseh nastopajočih, ki jih je je mesto. Presenetili pa so ti-bilo letos 740 z 75 OOZS. sti, ki so bili pred leti steber Glede na tolikšno in kvali- Elanove ekipe in zadnje čase tetne rezultate je bilo jasno, ne trenirajo redno. Pohvaliti da bomo tudi tu zasedli ekipno je potrebno resnost vseh pri-skupaj prvo mesto. Ker smo javljenih, ki so se držali pred-tokrat nastopali zadnji, smo videnih časov nastopa in so točno vedeli kakšni rezultati včasih klub čakanju vztrajali bi nam zadostovali za prvo in počakali na vrsto in nas mesto. tako niso pustili na cedilu, kot Po uspelem prvem dnevu ni je bilo v navadi prejšnja leta. bilo bojazni, da ne bi pri mo- Tokrat objavljamo le uvrsti-ških zmagali, medtem ko je tve posameznikov na občin-bilo za žensko ekipo prvo skem prvenstvu, brez njihovih mesto že izgubljeno in so se rezultatov, ki so bili objavljeni lahko borile le za drugo. Zad- v prejšnji številki Naše smuči-nji dan so bili rezultati še ne. Ženske do 40 let: 1. Lužnik Sonja •'i. Bulovec Tinca 7. Košir Majda 12. Bec Marija 13. Gosak Darinka 16. Kaufman Jožica 35. Lavrič Marija 46. Jerala Marija 49. Jesenšek Vera 72. Gomboc Lidija 87. Ilc Juriča 95. Šimac Anica Nastopilo 107 tekmovalk. Iskra Otoče 20 točk ELAN 14 točk ELAN 6 točk ELAN 1 točk ELAN 1 točk ELAN 1 točk ELAN 1 točk ELAN 1 točk ELAN 1 točk ELAN 1 točk ELAN 1 točk ELAN 1 točk 190 keg. Zenske nad 40 let: 1. Šparovec Ana 2. Rozman Angelca 3. Štular Dora Nastopilo 24 tekmovalk. Iskra Lipnica Kemična Podnart Iskra Otoče 191 keg. 169 keg. 167 keg. ZENSKE EKIPNO: 1. Iskra Otoče 2. ELAN Begunje 3. Iskra Lipnica 738 keg. 679 keg. 666 keg. Moški do 40 let: 1. Grm Janez 3. PeinkicherM. 4. Urbanc Marjan 11. Blažič Alojz 16. Dolar Milan 19. Hegedič Lado 22. Debeljak Milan 38. Legat Zdravko 44. Hrovat Alojz 53. Hanžič Janez 65. Šlibar Milan 70. Hrovat Anton 81. Langus Mirjan 86. Kocjančič Jaka 93. Kokalj Rudi 100. Peternelj Janez 103. Kelih Dušan 108. Babič Peter 114. Blažič Franc 118. Toman Slavko 125. Kaufman Vlado LIP Bled ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN 20 točk 14 točk 12 t očk 1 točk 241 keg. V kategoriji moških do 40 let je nastopilo 474 tekmovalcev v rezultatih pa so objavljeni le tisti, ki kegljev. so dosegli 180 ali več Moftki nad 40 let: Rebec J ože Janez Gašperin Kolman Janez Jerala Vinko Vidic Matevž 41. Sitar Rok 60. Resman Andrej 75. Gatej Stefan 85. Delalija Ante 1. 2. 8. 26. 35. SO Radovljica ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN ELAN 20 točk 16 točk 4 točk 1 točk 228 keg. V kategoriji moških nad 40 let je skupaj nastopilo 121 tekmovalcev, v rezultatih pa so objavljeni le tisti, ki so dosegli 150 ali več kegljev. Vsi ki so se uvrstili slabše od desetega mesta so osvojili eno točko. MOŠKI EKIPNO: 1. ELAN Begunje 1279 keg. 2. LIP Bled 1236 keg. 3. Veriga Lesce 1228 keg. EKIPNO SKUPAJ: 1. ELAN BEGUNJE 2. Iskra Otoče 3. Veriga Lesce 4. LIP Bled 5. Iskra Lipnica 224 točk 92 nastopajočih 172 točk 53 nastopajočih 131 točk 78 nastopajočih 126 točk 56 nastopajočih 83 točk 24 nastopajočih ________________Praprotnik Filip Odbojka - medobčinska liga PONOVNO V MEDOBČINSKI LIGI Marsikdo se bo spomnil, da smo v lanskih številkah pisali o sodelovanju odbojkarske ekipe ELAN-a v Medobčinski ligi. Takrat je bilo to sodelovanje zgolj nabiranje izkušenj in obenem tudi dober trening za našo ekipo. Kot smo pričakovali, smo osvojili zadnje mesto, ne da hi osvojili kakršnokoli točko, vendar z osvojenimi petimi seti iz šestnajstih, kolikor smo približno tudi računali že pred pričetkom. Ze takrat pa smo se odločili, da v novi sezoni ponovno sodelujemo v tej ligi. V mesecu oktobru smo se prijavili na razpis, v prvih dneh novembra pa smo odigrali prva srečanja. V novi sezoni smo se odloči- li, da nastopamo pod imenom Begunje in to predvsem zato, da hi vzbudili interes za ta šport tudi tu, kjer lahko računamo na nove mlade igralce v prihodnjih letih. Tokrat se je za tekmovanje prijavilo dvanajst ekip iz kranjske, škofjeloške, jeseniške in radovljiške občine Nove ekipe so Plamen Kropa, Jesenice in Žirovnica. Zato, ker se je število ekip povečalo, se je moral spremeniti tudi sistem tekmovanja. Tako bodo v prvem delu igrale ekipe po enokrožnem sistemu — vsaka z vsako. V drugem delu pa se bosta formirali dve skupini, to se pravi prvih šest prvega dela ena skupina in pa drugih šest druga skupina. Po teh dveh skupinah bo nato veljal ponovno enokrožni liga sistem. Zmagovalec prve skupine bo nastopal v kvalifikacijah za slovensko ligo. Toliko o samem sistemu tekmovanja. Sedaj pa se vrnimo k prvim srečanjem naše ekipe. Prvo kolo smo gostovali pri lani četrto uvrščeni ekipi Bohinja in izgubili z rezultatom To je bil nepričakovano gladek poraz, čeprav smo glede na zadnjo tekmo z njimi v lanskem prvenstvu, ko smo prav tako v Bohinju izgubili s 3:2, vsi računali na ugodnejši razplet. Tako nas je ta poraz postavil na realna tla, kar je bilo dobro za kasnejša srečanja. V drugem kolu smo gostili ekipo Triglava I., ki pa kljub preložitvi tekme ni prišla. Tako smo prvič v medobčinski ligi okusili slast zmage, ter z rezultatom 3:0 osvojili dve točki. V tretjem kolu smo gostova- li pri Triglavu II., ki je lani v tej isti ligi osvojil prvo mesto. V to srečanje smo šli brez kakršnih koli iluzij in brez psihičnih obremenitev, saj smo se nadejali gladkega poraza. Prva dva seta smo tako izgubili, v tretjem pa je prišel preokret in kmalu je bil rezultat izenačen na 2:2. Domačini so bili nervozni in so mnogo grešili, vendar pa so na koncu vseeno zmagali in to predvsem zaradi naše neizkušenosti in pomanjkanja kondicije. Četrto kolo smo gostovali pri Plamenu z oslabljeno postavo, saj nismo imeli niti enega rezervnega igralca. Prva dva seta smo gladko zmagali, nato pa nam je športna sreča obrnila hrbet in sledil je nov tesen poraz 3:2. Za poraz smo v precejšnji meri krivi sami, saj smo po vodstvu igrali zmedeno, svoj delež pa je prispeval tudi domači sodnik, ki je pustil domačinom igrati bolj sindikalno odbojko, kot pa odbojko na medobčinski ravni. Tekma petega kola z Gu-marjem je bila preložena zaradi Dneva republike. V šestem kolu smo izgubili z rezultatom 1:3 z lani tretje-uvrščeno ekipo Lubnika. Na tem srečanju smo odigrali tako kot znamo le prvi set in povedli z 1:0. Nato pa se je ponovila stara slabost, da ne -moremo v enakem tempu odigrati več setov in smo tako izgubili vse naslednje tri. Sedmo kolo nam je prineslo ponoven poraz na domačem terenu proti ekipi Kamne gorice z rezultatom 1:3. Lani je ta ekipa zasedla drugo mesto v tej ligi. Tudi na tem srečanju so se pojavile iste napake kot na prejšnjem s to razliko da smo tu dobili drugi set. Po odigranih sedmih kolih smo lahko z izkupičkom zadovoljni. Do konca prvega dela pa lahko osvojimo še kaj več in tako dokažemo sebi in drugim, da nismo več le opazovalci, ampak enakovredni nasprotniki prenekaterim ekipam. Na koncu naj se zahvalim v imenu ekipe vsem, ki so nas v dosedanjih srečanjih bodrili, obenem pa vabimo še druge, naj si pridejo ogledat naša srečanja, da bodo sami lahko videli kaj smo se naučili v kratkem letu dni. Kot zadnja panoga letošnjih sindikalnih prvenstev je bila na sporedu odbojka, ki zadnje čase ponovno navdušuje kar precejšnje število elanovcev. Predvsem zaradi tega je bilo pričakovati, da bo letošnje sindikalno prvenstvo eno najmnožičnejših in najkvalitetnejših. Glede množičnosti smo se malo ušteli, saj se letos ni LESTVICA PO NEPOPOLNIH SEDMIH KOLIH: 1. Radovljica 6 5 1 16: 5 10 točk 2. Bohinj 6 5 1 16: 5 10 točk 3. Triglav II. 6 5 1 17: 9 10 točk 4. Jesenice 4 4 0 12: 2 8 točk 5. Lubnik 6 4 2 13: 9 8 točk 6. Kamna gorica 7 4 3 14:15 8 točk 7. Bled 6 3 3 8:10 6 točk 8. Triglav I. 5 1 4 8:12 2 točki 9. Begunje 6 1 5 9:15 6 točk 10. Plamen 5 1 4 5:14 2 točki 11. Žirovnica 7 1 6 4:18 2 točki 12. Gumar 4 0 4 1:12 Otočk Filip Praprotnik igralcev v polju. Igra se lahko na dva ali tri dobljene sete. Set je končan, ko ena od ekip osvoji 15 točk — v primeru, da je rezultat 14:14, zmaga tista ekipa, ki prej dobi 2 točki prednosti pred nasprotno ekipo. Po rezultatih lanskega prvenstva se je vedelo, da bo boj za prvo mesto potekal med Končno sindikalno prvenstvo v odbojki prijavila ekipa TOZD Plastika, ekipa TOZD Šport. Orodje pa je odigrala le prvi dve srečanji in je bila zato s strani tekmovalne komisije, ki vodi in spremlja vsa sindikalna prvenstva, diskvalificirana. Tako je nastopilo 5 ekip, s približno 40 nastopajočimi iz štirih TOZD in DS. Pohvalno pa je tudi to, da je na tekmovanju sodelovalo 6 žensk, ker so bile ekipe lahko tudi mešane. Kar se tiče kvalitete, je bilo samo prvenstvo na zadovoljivi ravni, če računamo, da je to sindikalna odbojka. Na tako kvaliteto je v največji meri vplivala precejšnja popularnost odbojke v naši delovni organizaciji v zadnjem času. Zasluge za tolikšno popularnost ima seveda odboj-kaška sekcija, na čelu s predsednikom Tomanom, ki je s požrtvovalnim in aktivnim delom ponovno dvignil aktivnosti na področju odbojke in tako pripeljal sekcijo med najbolj delovne v našem SŠD ELAN. Kolikšna je aktivnost in kakšna kvaliteta, nam povejo nastopi in uvrstitve naše moške in ženske ekipe na raznih tekmovanjih. Sedaj pa se vrnimo k samemu tekmovanju in pravilom tekmovanja. Kot smo že napisali, je nastopilo 5 ekip. Tekmovanje je potekalo po liga sistemu — vsak z vsakim na dva dobljena seta, po pravilih Odbojkarske zveze Jugoslavije. Naše propozicije so dovoljevale, da lahko nastopa ekipa s 4 igralci v polju. Za tiste, ki ne poznajo dovolj pravil odbojke, še nekaj besed o tem. Samo igrišče je široko 9 m in dolgo 18 m, razdeljeno je na polovico z mrežo, ki mora biti široka 1 m in pri članih sega do višine 2,43 m. V vsaki ekipi igra 6 REZULTATI: TOZD Inštitut : DS Skupne službe DS Skupne službe : TOZD Smuči TOZD Vzdrževanje : TOZD Trgovina TOZD Trgovina : TOZD Inštitut TOZD Smuči : TOZD Vzdrževanje TOZD Trgovina : DS Skupnih služb TOZD Inštitut : TOZD Smuči TOZD Vzdrževanje : DS Skupnih služb TOZD Smuči : TOZD Trgovina TOZD Inštitut : TOZD Vzdrževanje KONČNI VRSTNI RED: 1. TOZD Inštitut 4 2. TOZD Vzdrževanje 4 3. TOZD Smuči 4 4. TOZD Trgovina 4 5. DS Skup. službe 4 ekipami Smučarije, Vzdrževanja in Inštituta, medtem ko se bosta ekipi Trgovine in Skupnih služb med seboj pomerili za predzadnje in zadnje mesto. Ze prva srečanja so ta predvidevanja potrdila, poleg tega pa je bilo tudi jasno, da je ekipa Smučarije preslaba, da bi konkurirala za prvo mesto. Tako vse do konca prvenstva ni bilo jasno, kdo bo prvak, saj sta se ekipi Inštituta in Vzdrževanja srečali prav na koncu v zadnjem kolu. Pred tem medsebojim srečanjem sta obe ekipi premagali svoje nasprotnike dokaj prepričljivo, brez kakrnihkoli presenečenj. Tekma se je pričela dokaj presenetljivo, saj je Inštitut hitro povedel in vodstvo povečeval do konca seta, ki ga je dobil z rezultatom 15:2. V drugem setu so bile moči bolj izenačene in tudi rezultat. Na koncu je uspelo ekipi Vzdrževanja priigrati odločilno prednost in zmagati z rezultatom 15:12. Tako je bil rezultat izenačen in vprašanje zmagovalca ponovno odprto. Tretji odločilni set je kvaliteta igre padla na obeh straneh, tako da so se vrstile napake enih in drugih. Rezultat je bil večkrat izenačen in šele ko je bilo 10:10, je Inštitutu uspelo po nekaj slabih udarcih Vzdrževanja povesti in na koncu zmagati s 15:10. Tako je bilo vprašanje prvaka rešeno. To pa ni bilo edino razburljivo srečanje tega prvenstva. Dobro igro je pokazala tudi ekipa Skupnih služb v srečanju proti Smučariji, saj so tesno izgubili z 2:1, kljub temu, da so v njihovi ekipi nastopale 4 ženske. In ravno ta ekipa je lep primer za geslo: »Važno je sodelovati in ne zmagati«, kar še posebej velja za sindikalna rekreativna tekmovanja. 2:0 1:2 2:0 0:2 0:2 2:0 2:0 2:0 2:0 ')■ l 4 0 8:1 8 točk 3 1 7:2 6 točk 2 2 4:5 4 točke 1 3 2:6 2 točki 0 4 1:8 0 točk Filip Praprotnik Kadri - kadri - kadri - kadri - kadri - V mesecih oktober, november in december so bili sprejeti v delovno razmerje naslednji delavci: 1. Vuzem Milan. PK delavec, v polizdelku smuči, vrnil iz •JLA 2. Knavs Rajko, KV šivalec gor. del. obutve, v sedlarskem oddelku :1. Dolhar Branko, strojni tehnik, prodaja smuči 4. Štuhec Marjan, san. tehnik, v skladišču gotovih izdelkov, za določen čas 5. Perkovič Slobodanka, NK delavka, v lakirnici smuči 6. Smolčič Štefka. NK delavka, v TOZD Plastika 7. Čirič Jela, NK delavka, v TOZD Plastika 8. Pilipovič Zorka. NK delavka, v lakirnici smuči 9. Zupan Irena, končana gimnazija, v trgovini Klan. za določen čas 10. Stankič Dragica. NK delavka, v lakirnici smuči 11. Kučan Aleksander, KV mizar, lesni oddelek 12. Kos Darko, miličnik, v splošnem sektorju 1-'i. Dolenc Ivan, PK kuhar, v trgovini Elan, za določen čas 14. Zrnič Katarina, NK delavka, v TOZD Plastika 15. Renko Jože. elektrotehnik. TOZD Vzdrževanje, vrnil iz JLA. 16. Baloh Marko, KV prodajalec, v skladišču got. izdelkov 17. Beton Stane. KV krojač, v metalni delavnici smuči 18. Potočnik Danica. KV frizerka, v oddelku tekaških smuči 19. Zivanovič Milica. KV prodajalka, v strojni delavnici s m uči 20. Zerovc Janez, KV kuhar, v trgovini Klan, za določen čas 21. Nezirevič Kšefa. NK delavka, v polizdelku smuči 22. Halimovič Jasmina, NK delavka, v strojni delavnici smuči 2-i. Pavlenč Tomislav. KV kuhar, v obratu družbene prehrane 24. Milovac Zelimir. končana gimnazija, v trgovini v Zagrebu 25. Filčič Ivezič Astrid, KV prodajalka, v trgovini v Zagrebu 26. Višnar Mihael, lesni tehnik, v KRC’ 27. Mandelc Tomaž. NK delavec, za določen čas v kovinskem oddelku 28. Polajnar Marjan. NK delavec, za določen čas v kovinskem oddelku 29. Lukan Andrej. KV mizar, v TOZD Plastika .'50. Jan Silva. NK delavka, v TOZD Plastika .'51. Bečar Šida, NK delavka, v polizdelku smuči •!2. Lipovec Miloš, NK delavec, v lesnem oddelku •'!.!. Jovič Milja, NK delavka, v metalno delavnico smuči 34. Miljkovič Sladana. NK delavka, v oddelku tekaških smuči 35. Globevnik Darko, lesni tehnik, v strojni delavnici smuči V istih mesecih so odšli iz delovne organizacije naslednji delavci: 1. Pajic Zivorad. NK delavec iz TOZD Vzdrževanja, izključen iz DO 2. Gogala Bojan. PK delavec iz TOZD Smuči, sporazumno prenehanje •i. Debeljak Janez, KV sodar iz TOZD Smuči, umrl 4. Lombar Marjan, lesni delovod ja, sporazumno prenehati je 5. Sladič Viljem, ing. strojništva iz nabavnega sektorja, sporazumno prenehanje 6. Smolčič Štefica. NK delavka iz TOZD Plastika, prenehanje v poskusnem delu 7. Urh Marko. PK delavec iz TOZD Smuči, sporazumno prenehanje 8. Resman Jožef. NK delavec iz TOZD Smuči, sporazumno prenehanje 9. Furjan Sallv. NK delavka iz TOZD Smuči, prenehanje v poskusnem delu 10. Eržen Angela, NK delavka iz TOZD Plastika, sporazumno prenehanje 11. Urevc Nevenka, KV frizerka iz TOZD Smuči, spo ra zu m n o p ren eh a n j e 12. Piškur Silvester, KV ključavničar iz TOZD Vzdrževanja, sporazumno preneh. l.‘(. Gregorič Alojz, NK delavec iz službe kakovosti, prenehanje po poskusnem delu 14. Jeglič Marija. PK delavka iz TOZD Smuči, invalidsko upokojena 15. Petrovčič Janko, PK skladiščnik iz TOZD Vzdrževanje, invalid, upokojen 16. Kunčič Dora. PK delavka iz TOZD Smuči, sporazumno prenehanje 17. Legat Božidar, strojni tehnik iz TOZD Vzdrževanje, odhod v JLA 18. Golmajer Franc, NK delavec iz kovinskega oddelka, odhod v JLA 19. Kralj Igor, NK delavec iz 'POZI) Plastika, prenehanje v poskusnem delu 20. Bolčina Alojz, KV mizar iz lesnega oddelka, odhod v JLA 21. Košir Mojca, KV frizerka iz TOZD Smuči, sporazumno prenehanje 22. Kokalj Pavla. NK delavka iz TOZD Vzdrževanje, invalidska upokojitev 2.'i. Omejc Vinko. PK delavec iz lesnega oddelka, sporazumno prenehanje 24. Mavrič Zofija. PK delavka iz 'POZI) Smuči, sporazumno prenehan je ______________________________________________M. Z. OeLCMsJj vectemio soDeLov^Nje in posvečeno skr** p*^2vapNju SKJJPNIH €NOT STž\BOV TeR^rORJ&LN« OBR^vABe DffmUH^DEjaVNlKOV LJUDSK£ in DRjJŽBeNe s£i\