394. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 80. januarja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„l)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 150; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10-—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1‘70
Za inozemstvo celoletno K 30'—. — :::	pošilja	upravništvu.
:::	Telefon	številka 118
Naročnina se
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo	In upravnistvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Popisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po. :::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko.
:::	Telefon	številka 118.	:::
ama BMMBMMjsaiBB— 1
Pismo iz Belgrada.
Belgraa, 14. (27.) jan. 1913.
Po nekoiikodiievnem neprestanem in hudem mrazu, imamo zopet krasno — v resnici — pomladansko vreme. Solnee ima že tako moč, da je v zimniku prevroče hoditi po sohi-čilih krajih. Livade, sprehajališča in parki so takorekoč popolnoma oživeli, trava je ozelenela in vse kaže popolno pomladansko lice. le prazne — svojega zelenja oropane — veje dreves spominjajo človeka, da smo šele v prosincu. Sneg, ki je zapadel to noč, je izginil že pred poldnevom.
Mesto na drsališču, je bila včeraj vsa mladina na dirkališču. Igralo se je na tem širnem prostoru foot-ball, »razbojnike«, žogo in kdove kaj še Vrišč je bil —■ seveda — sličen onemu v ljubljanskem Tivoli.
Danes pa imamo zopet praznik — sv- Save si b. arh. Vsa javna poslopja in cerkve so okrašene z zastavami, trgovine so zaprte in delo počiva, je pač — praznik.
Vse je v najboljšem razpoloženju, niti politična situacija, ki je zavzela v poslednjem času razne zastrašujoče oblike, ni vplivala niti najmanj na javnost.
Po prvih vesteh iz Carigrada, ki so seveda izzvenele, kakor da je »revolucija« v Carigradu že v polnem lirti in se nje plamen razširi tudi na ostalo turško cesarstvo, grozeč tako uničiti popolnoma otomansko državo, so bili nekaterniki preplašeni, drugi pa so se zopet veselili, češ, da bo to pospešilo mirovna pogajanja v Londonu.
Toda, čim so se izvedele podrobnosti, je tudi trezno presojanje situacije prišlo do svoje veljave.
Nekatero časopisje vidi v tem nov poostren položaj in prorokujejo nadaljevanje balkanske vojne, drugi pa upajo, da — sprememba turškega kabineta, ne more spreminjati evropske mednarodne situacije. Avstrija ie stopila popolnoma v ozadje In povsod se govori le o Turčiji, niti avstrijski vojni aeroptan, ki je krožil predvčerajšnjem nad Belgradom ni mogel spremeniti smer dnevnim govoricam.
Kakor piše »Samouprava« in — to je tudi mnenje vsakega treznomi-slečega politika — je danes isti položaj, kakor je bil pred »revolucijo« v Carigradu, katero so vprizorili derviši in Mladoturki.
Prejšnja vlada je hotela prepustiti Drinopolje Bolgarom pod pogoji, ki so bili za zaveznike nesprejemljivi, da celo ponižujoči. S tem se je hotela stat a vlada izogniti nadaljevanja vojne in sočasno zavlačevati mirovna pogajanja.
Nova vlada je pod geslom: bolje častno umreti, kot počasi propadati, vrgla v svet svoi program, ki ne prinaša nikake senzacije:	»Mi
Drinopolja ne damo, vendar vojne ne maramo.«
Po zdravi logiki to skupaj nc gre. Aut - aut! Ali odstopiti Drinopolje, ali pa nadaljevati vojno, ker zavezniki za nobeno ceno ne prepuste Drinopolja Turčiji.
Prepričan pa sem, da se Turkom posreči izvesti njih program v polnem obsegu. Drinupdja ne bodo dali. ker si bodo zavezniki to mesto sami vzeli in do vojne ne pride, ker evropske velesile iega ne bodo pripustile.
Danes, ko je »trojni sporazum«
o	svojih odnošajih in o cdncšajih tujih držav že »trikratno« sporazum-ljen, bi bilo težko lokalizirati balkan* sko vojno in ne bilo bi izključeno, ko bi šinila kaka usodepohia iskrica v slamo nekaterih diplomatskih glav
Upoštevati pa ic pri tem tudi dejstvo, da so vse velesile več ali manj zainteresirane tudi gospodarsko na Balkanu. Ze dosedanja balkanska vojna je napravila ogromno škodo ne samo evropskim državam, temveč tudi izven evropskim. Do skrajnosti tedaj ne pride in nova tur. ška vlada bo samo pospešila svoj razpad In zaključila mirovna pogajanja s popolno kapitulacijo.
Tako ie javno mnenje v Srbiji in bo najbrže tudi edino merodajno, ker ie zelo verjetno.
V	mestu so se pojavili tudi slučaji arabskih črnih koz. Ker je sani-tetska oblast odredila najstrožjo izolacijo vseh prizadetih oseb, je upati, da se ta strašna bolezen s temi tremi slučaji popolnoma odstrani, /e pred par meseci, pojavile so se koze med turškimi vjetniki v gradu, toda potom izolacije posrečilo se je omejiti vsako nevarnost, žal, kakor vidite z — neuspehom.
Sedai pa. kakor poročajo iz Bi-tolja, je nastala tam, med turškimi vjetniki neka nove vrste bolezen, ki je slična mrzlici, s tem razločkom, da traja vročina pri bolniku celih 7 dni, ako prej ne podleže — smrti.
Tifus med srbsko armado pod Drinopoljem. ki je v poslednjem času zavzel nenavadno široko polje, »svojega delovanja« ie začel pojemati. Bolniki, ki prihajajo iz Drinopolja v Belgrad, se pritožujejo, da je malo zdravnikov na bojnem polju, posebno onih za notranje bolezni in da je le to vzrok, da je umrlo toliko vojaštva za tifusom.
Tudi v Draču — bodočem srbskem pristanišču — je med tamošnjo posadko mnogo bolnikov. Italijanska vlada je dovolila, da se začasna srbska bolnišnica nastani v italijanski šoli in laški »Rudeči križ« je poslal tja nekaj zdravnikov, zdravniškega osobja in več materijala.
Vojvoda Putnik, generalisitnus srbske armade, je sedaj v Belgradu in tej okolnosti se pripisuje zboljšanje splošne politične situacije.
Vsekakor precej — optimizma.
Mars.
Nemška kultura v Bosni. %
(Dopis iz Sarajeva.)
Interesantno je, zasledovati razvijanje jezičnega vprašanja v Bosni, ne le. kako je glede tega od časa okupacije.
Ko je bila zavzeta Bosna, se je skušalo od strani oblasti v te lepe kraje in v te nevedne ljudi Bosance presaditi švabsko kulturo. V tern pa jezik igra znatno vlogo — tega so si bili svesti nositelji nove kulture in so v tem smem pričeli pridno delati. — Treba je — so menili — vsako narodno čuvstvo in polet v teh ljudeh zadušiti — in delo bo šlo lahko od rok. V javnih in privatnih u-radih so propagirali nemško govorico in je tako postal nemški jezik uradni jezik.
Naseljevanje in kolonizacija je bila precej velika in takšni ljudje so dobivali vse mogoče prednosti. Zasedli so vsa važnejša mesta v uradih in se razkomotili kot doma. Kdor je izmed domačega življa hotel v javno službo, se je moral učiti nemščine. To je bilo eno zlo za narod, drugo pa je naravna posledica prvega — namreč ljudstvo se ysled tolikih novotarij ni moglo uveljaviti v javnem življenju. Ker se ni razumelo z zastopnikom oblasti in radi tega še danes naš človek ne ve za svoje pravice in dolžnosti. Enkrat pride človeku, da bi se smejal nevednosti našega kmeta, drugič pa bi plakal nad zlo usodo, ki proganja naše ljudstvo.
Razen Nemcev so se useljevali tudi Cehi, Ogri, Poljaki, Slovenci, pa Hrvatje iz Banovine in Dalmacije. Poslednji pa so slabo prodirali v javne službe, ker se je Kalay bal hrvaške »propagande«.
Stanje se ni nio^So dolgo tako uzdržati in se je še pred ustavo počelo med javnostjo gibati nezadovoljstvo proti gospodstvu tujega jezika toda do veljave ni moglo priti zaradi absolutističke uprave.
Sedaj pa, ko smo dobili ustavo in sabor -- je v tem oziru • malo boljše. Sabor odločno zahteva rešitev tega važnega vprašanja, ne samo za to, ker užaljeni narodni ponos ne dopušča več zapostavljati našega jezika tujemu v naši lastni hiši, ampak tudi radi tega, ker naše ljudstvo trpi na tem, da se mu duri vseh javnih uradov zapirajo edino iz tega vzroka, ker v svoji zemlji ne zna tujega jezika.
Vlada je že začutila to narodno zahtevo in je hotela s peskom zasuti oči. izdelala je nalog — pro forma! —, da se mora vsak uradnik naučiti srbo-hrvaščine tekom dveh leti.
Še nas držijo za otroke!
Mi pa opažamo bolj, kot vlada in vidimo na drugi strani vejče zlo in vsled tega se naš sabor upira z vsemi silami za povoljno in popolno rešitev tega vprašanja.
Vlada — ta »dobra majčica naša« — je pozabila nekaj, kar je za nas bolj važno, nego da se stari hof-rati, tajniki, sodniki, asistenti itd. na stare dni učijo srbo - hrvaščine.
Mi smo zadovoljni, da se naš jezik vpelja v notranje in zunanje uradovanje. ker bi s tem prestala dolžnost, da se naš človek, ki hoče stopiti v javni urad, uči in da mora »perfektno« biti vešč nemščini. Do sedaj ie bila navada, da se »uz po-vrat dokumentov molba odbija.« Mi hočemo, da se tudi na železnice vpelja srbo - hrvaščina kot uradni jezik, na znotraj ir. na zunaj.
Mi imamo že preveč kolonizacij Nemcev — več ji ne potrebujemo, ker so za nas že ti, kar jih imamo, težki. — Mi hočemo, da naši ljudje zasedejo liofratska, tajniška in sodna mesta.
Mi nočemo več trpeti, da se naši ljudje, ki dovrše vseučilišče v Zagrebu zapostavljajo priseljencem samo zato, ker niso »perfektno ve-šti« nemščini.
Ml hočemo, da bomo »svoji na svojem.«
Luka Delivojnič.
Kritični časi.
— 29. januarja 1913.
Evropska situacija je silno nejasna. Tako vesti o položaju balkanskih držav in Turčije so jako slabe Balkanski delegati groze, da odpovedo premirje in prično z novo vojno, ker so že siti večnega čakanja.
Ključ politične situacije je v rokah Nemčije, katere politika je zadnja leta jako nestalna in nestanovitna. Javna tajnost je danes, da se za hrbtom upornih mladoturkov ne skriva nihče drugi kot-Nemčija, kateri močne balkanske slovanske države niso po volji. Tekom zadnjih 10 let je Nemčija vsled svoje intrigantske politike že ponovno izzvala incidente, ki so ugrožali evropski mir, a navadno so se njeni načrti vsi temeljito ponesrečili. In tudi sedaj je potreben energičen korak, če se hoče razjasniti smer nemške politike. Zato so potrebni ultimatum Turčiji in odpoved premirja. Ako je Nemčiji do evropskega miru, bo v tem slučaju morala tudi ona svetovati Turčiji, naj odneha, če pa ima imperialistične težnje. bo delala seveda nasprotno.
A vse kaže, da velesile nimajo dovolj energije in da tudi niso dovolj edine, dočim na drugi strani Rumun-ska s svojimi zahtevami vedno bolj pritiska na Bolgarijo.
Kritični časi vise zopet nad Evropo. Lokalizacija eventualne nove vojne na Balkanu se bo v očigled se-
danjemu položaju veliko težje izvrši-a, kakor prvikrat, ko je bila še Nemčija s svojimi tovarišicami trdno pre-piičana, da bodo balkanske države prav pošteno tepene. Lahko rečemo, da je to tudi želela, četudi se ji želje niso izpolnile.
TURČIJA ŠE NI ODGOVORILA.
London, 28. januarja. »Times« piše, da se sedaj še ne more pričakovati od Porte odgovor na kolektivno noto. Do tega Časa bodo tudi delegati balkanskih držav odgodili izročitev svoje izjave velevlastim. V izjavi balkanskih zaveznikov izza zadnje seje se naglasa, vsled okoliščin, ki so nastale v najnovejšem času, mirovna pogajanja ne kaže nadaljevati.
BALKANSKI DELEGATI SESTAVILI NOTO.
London, 28. januarja. Kakor poroča »Reuter Bureau«, so balkanski delegati konferirali včeraj popoldne cele tri ure. Sestavili in podpisali so noto, ki se ima izročiti turškim delegatom.
London, 28. januarja. »Reuter Bureau« poroča, da je bila nota, katero so sestavili delegati izročena se-nioru Novakoviču, ki jo lahko preda, kadar sam hoče. To se najbrže zgodi jutri. Nota ne govori ničesar o odpovedi premirja. S predajo note smatrajo balkanski delegati svoje delo kot končano. Venizelos odpotuje koncem tega tedna v Atene, a večina ostalih delegatov zapusti London tekom drugega tedna.
NOTA PORTE NA VELEVLASTI.
Carigrad, 28. januarja. Načrt odgovora Porte na kolektivno noto ve-levlasti je bil danes preveden na francoski jezik in ponovno predložen ministrskemu svetu. Kakor se govori, izjavlja Porta, da sprejme koncesije, katere so podali turški delegati dne 3. januarja glede drinopoljskega vila-jeta. Od svojih pravic do otokov Porta pod nobenim pogojem ne odstopi. Nota bo jutri zvečer izročena veleposlanikom. Porta namerava izdati komunike, v katerem se poživlja časopisje, naj vprašanja notranje in zunanje politike ne presoja strankarsko.
NEMŠKE INTRIGE.
Pariz, 28. januarja V merodajnih krogih vlada veliko nezadovoljstvo radi tega, kerfso nemške banke ravno sedaj zopet dovolile Turčiji 50 milijonov posojila, ker se to pravi podpirati turško vojno stranko.
BEG STAROTURKOV IZ CARIGRADA.
Carigrad, 28. januarja. Drugi komornik sultana, Rešid paša, je spuščen na slobodo in se nahaja sedaj pod angleškim varstvom. Več pristašev prejšnjega kabineta, med njimi tudi sin prejšnjega šejk-ulismana, Muktar bej, so pobegnili na neki ru-
LISTEK
M. ^EVAKO:
V senci jezuita,
(Dalje.)
In nekaj silnega ga je pretreslo, ko je zagledal na koncu uličice širok trg, ki so ga razsvetljevali ognji.
Nekaj trenotkov pozneje je bil v Dvoru Čudežev.
Ustavil se je najprej, da vidi, ali more dalje, ter si ogleda čudni prizor, ki se je razvijal okoli njega.
Gorelo je kakih šest ognjev v odmerjenih razdaljah, s težkimi plameni, zavijajočimi se v dim. Od časa do časa je potegnil veter in razgnal oblake dima: plameni so oblili hiše, ki so stale ob širnem štirikot-niku z rdečimi pismeni, tako da so se zdele kakor prevlečene s krvavo skorjo, okna na so b;!a podobna lokavim očem, ki so zrle na tolpo.
Okrog vsakega ognja je vrvela čudna množica ljudi.
Lesene mize so slale naokoli. Okrog teli miz so sedeli moški temnili obrazov in ženske utrujenih lic, peli s hripavimi glasovi in praznili svoje kositrne kozarce, ki so jih vlačuge vedno iznova polnile z vinom.
Drugi so ždeli na mokrih tleh ter brusili meče in ostrili bodala.
Nekateri so basali arkebuze.
Ragastan in Spadakapa sta pri-
šla v sredo teh skupin, a zdelo se je, da se mhče	ne meni	za njiju.
Če sta	bila tukaj, sta se	morala
že izkazati	stražam	—- tako	si	je
mislil vsak,	kdor ju	je videl.
Saj ie bilo znano, da se Trikot ni bil Vajen šaiiti s parolo.
Nekega dne je bil dal Trikot obesiti _ rokovnjača, ki je spustil v Dvor Čudežev zlomišljenika, to je, tujca, ki ni bil član velike bratovščine beračev in tatov.
Rokovnjači so bili torej brez skrbi.
Z željno pozornostjo je motril Ragastan te čudne skupine, ki so tvorile v luči kurišč sila fantastično sliko.
Izkušal je spoznati med temi temnimi obrazi in divjimi lici odkrite, smejoče in drzne poteze mladega moža, ki ga ie bil ote! iz mrtvašnice na Monfokonu.
Toda — ali se mu ga bo posrečilo spoznati, če ga tudi zagleda?
Srce je utripalo vitezu, ko je iskal z očmi med množico.
Sredi trga je privabila njegovo pozornost številnejša in zanimivejša skupina. Tu niso pili, in tudi prepevali niso. Pač pa se je zdelo, da ta skupina, ki jo je tvorilo par sto ljudi, posluša pazno nekoga, ki je govoril.
Vsi ti poslušalci so bili dobro
oboroženi možje.
Večina njih je imela oklepe.
Tvorili so takorekoč pravo armado Dvora Čudežev.
Ragastan se je približal, prerinil se zkozi goste vrste in dospel na enega izmed prvih prostorov.
Sredi skupine se je dvigal na precej velikem praznem prostoru nekakšen oder, zložen iz deska položenih na prazne sode.
Na tem odru je bil stol, na stolu pa je sedel mož, ki je govoril dovolj glasno, da ga je mogla slišati vsa množica, ki ie stala okoli.
Ragastan ga je spoznal takoj.
Možu je bilo ime Trikot.
Bil je še vedno v svojih beraških cunjah, toda njegov obraz je bil zapustil tisti izraz nizke skromnosti in boječe plahosti, ki ga je nosil kot krinko, kadar je bil pri velikem pro-fosu.
Njegove poteze so zdaj izražale besno energijo in potuhnjeno zlobo, ki mu je dajala skoraj neopredeljiv značaj.
»Da ponovim še enkrat,« je rekel Trikot, končavaje svoj govor, ki ga je bil začel Pied par minutami. »Napadli nas bodo; ne bodo si upali! Saj imamo privilegije, spoštovane že več stoletij; in šc več imamo: mi imamo moč! Zato pravim, da se nam ni bati ničesar. I oda kakor je nemogoče, da bi bil izgubil veliki profos vso pamet in bi kanil naskočiti Dvor Čudežev s silo, tako vedite tudi vi, da je -vko opasno izzivanje neumestno. Fredlagam torej, da se nemudoma podero barikade, ki jih mora smatrati veliki profos za neu-
1	mestno zasmehovanje, in da sleher-
ni odloži orožje ter leže mirno spat. Takšno je moje mnenje.«
Odobrilno mrmranje se je razneslo med vrstami rokovnjačev, podobno mrmranju tolpe volkov, to je, zaslišalo se je renčanje, ki bi si ga bil razlagal slab poznavalec te družbe kot izraz gneva in ne naklonjenosti.
Zdajci pa je nadvladal ves ta šunder glas, ki je zvenel mlado in mončo:
»Bratje,« je zaklical glas, »dobri Trikot se vara. Kolnem se vam, da bomo napadeni, še predno se nadejamo. Predlagam, narobe, da okrepimo barikade!«
Ragastana je prešinil globok stresliaj.
Poznal jc ta glas!
Dvignil se jc na prste in zagledal mladega moža. ki je stal ob zno-žju odra, naslonjen na svoj rapir, in govoril.
Bil je Manfred.
Vitezovo srce je začelo burno utripati.
Ne, saj ni bilo mogoče! Ta svobodni, odkriti in smeli obraz ni mogel biti obraz razbojnika, kakor ga je bil naslikal Trikot pri Monklarju.
Elegantnost njegovega gibanja, finost njegovega usmeva, dobrota, ki se je izražala v potezi njegovih ust, ter moška neustrašenost njegovega pogleda je kričeče nasprotovala beračevemu poročilu — poročilu rokovnjača, ki je izdal svoje brate in postal vohun velikega profosa.
Neodoljiv izbruh simpatije je
premagal Ragastana, da je planil v prazni prostor in obstal pred Manfredom.
Ta dogodek je povzročil, da je zavladalo v krogu izprva osuplo molčanje.
Manfred, videč oboroženca, ki sta skočila proti njemu, je naniršij obrvi in hotel že krikniti: »IzdalaT« Takrat pa mu je šepnil vitez naglo: »Spomnite se monfalkonske mrtvašnice!«
»Vitez De Ragastan!« je vzkliknil Manfred v burni radosti. »Vendar vas vidim spet enkrat, dragi gospod, in se lahko zahvalim svojemu rešitelju!«
To rekši je iztegnil obe roki proti Ragastanu, ki ju je stisnil s silo nepopisnega genotja
Tisoč misli se je gnetlo po vitezovi glavi.
Tisoč besed je sililo hkratn na
dan.
Hotel mu je govoriti o Beatnci, o Zileti. o njem samem, o Italiji, in mu zastaviti nebroj vprašanj, ki so ga kar pekla v dnu srca.
Toda pred vsem je bilo treba rešiti položaj.
Ragastan je odrinil svoja osebna čustva in simpatije.
»Gospod,« je dejal, »zamenit* nemudoma vse svoje straže.«
»Zakaj to?«
»Če so pustili mene skoz. ne d* bi me količkaj ovirale, puste dru"
<Palle.)
ski parnik. Tudi sinu bivšega velikega vezirja, Sait paši, se je posrečilo pobegniti. Bivši minister za notranje zadeve in bivši finančni minister sta spuščena na prosto.
RUMUNSKO-BOLGARSKA PO-GAJANJA.
London, 28. januarja. Dr. Da-«ev je danes zopet konferiral z ru-munskim poslanikom dr. Nisujem. Zatrjuje se, da se bolgarsko-rumun-ski odnošaji v zadnjem času niso poostrili in da Rumunska ni povišala svojih zahtev. Pogajanja se nemoteno vrše dalje.
GEŠOV KABINET OMAJAN.
Sofija, 28. januarja. Dogodki v Carigradu in postopanje rumunske vlade so v deželi vzbudili veliko razbiti jenje. Del bolgarskega časopisja konštatira, da je dežela le vsled krivde vlade prišla v tako težak položaj. »Večerna Pošta« javlja, da je položaj Gešovega kabineta omajan in že imenuje kot novega ministrskega predsednika bivšega ministra Rado-slavova. V vladnih krogih se odločno zanikujejo vse vesti o kaki krizi v G* šovem kabinetu. Kar se tiče pogajanj z Rumunijo, v vladnih krogih upajo, da bo prišlo mirnim potom do sporazuma.
CARINSKA UNIJA MED SRBIJO IN CRNOGORO.
Belgrad, 28. januarja. »Pravda« poroča, da se sedaj med Črnogoro in Srbijo vrše pogajanja glede carinske unije med obema državama. Istočasno se razpravljajo tudi neka tarifalna vprašanja.
Slovenska zemlja.
Iz Kranja. Pred kratkem sem se sešel v Kranju z nekim trgovskim potnikom in- šel z njim v kavarno. Pripovedoval mi je, koliko jezikov da zna in kako dobre kupčije sklepa na Kranjskem. »Gotovo tudi znate dobro slovensko?« pripomnim. »Wozu den, ich konime ohne das Windische ganz gut durch« se odreže. »Pa tu v Kranju ne« odgovorim ponosno. »Prosim kar malo poslušajte« odvrne in se nasmehne porogljivo. Poslušam in ... sram me je postalo. Nekaj mestnih očetov višjih redov je napredno sedelo pri zeleni mizi in kvartalo — nemško, »kibici« so se prepirali in mešetarili — nemško, okrog biljarda je plaval gospod s šestimi zvezdami in sedmimi sladkostmi — v nemški blaženosti, pedagogi višjih in nižjih šol so godrnjali — nemško. Povsod — »tajč«. Dolgo nisem mogel spoznati odkod in zakaj v slovenskem kraju toliko nemščine. Končno sem pa le spoznal, da je vzrok nek k. u. k. gosi*)d, ki zna in razume slovensko, pa noče govoriti. Ima prav; čemu pa, če ni treba. Saj tako rada pride gera k Mohamedu. In v Mariboru, Celju, Bejaku, Celovcu?! Vem, da se gospodje ne bodo poboljšali ker se jim je povedalo slovensko. Saj jih vendar z zasluženimi avstrijskimi politiki in diplomati veže »die Arnts-sprache« in pa napredno geslo: Le kar lepo po starem, nur »tajč« und langsam fahren.
Iz Maribora. V časih, ko nas razburjajo širša in ožja politična dnevna vprašanja, postajamo vedno bolj in bolj brezbrižni za to, kar se godi krog nas in med nami v ožji domovini. Že pred skoro enim letom se je sprožila v jednem naših slovenskih dnevnikov misel, dati vsemu kar je slovensko na razpolago nekako infor-
LIPE FIGI:
Peter Zamudova ženitev.
(Konec.)
Peter Zamuda pa je. prištuši htnnov, se zaril v posteljo in ni vedel, da se zbira nad njim nevihta. Bil je prvič zaljubljen in prava ljubezen nikdar ne pomišlja o ljubezni. Pravijo, da pozabi na svet in ne sliši, kaj pravi o njej.
III.
Kakega pol streljaja od Zamu-dove trgovine je imel višji sodni uradnik Miroslav Rogač svojo vilo.
Ta možak je živel tako samosvoje, da je celo njegovi ženi že presedala njegova puščavniška druščina in je zato iskala razvedrila, kjerkoli Ji je bilo pač mogoče. Tudi njegova služinčad, katere je imel, kakor bi dejal skromni Peter Zamuda, več kakor preveč, se ni čutila svobodno, zakaj, kadar je bil gospod Rogač nataknjen, je bežala na vse strani, kakor miši, ko zagledajo mačko.
Pri tem strogem gospodu je služila kuharica, o kateri bi najhujši sovražnik žensk, ne mogel povedati prav nič slabega. Bila je lepa, ponižna in varčna kuharica, tako, da Je
mačno pisarno. Niti takrat, niti danes se ni mislilo morda na ustanovitev novega društva, ali kluba. Želja je bila, izbrati si kje kak prostor, ki bi ga vzdržavala vsa narodna društva skupno. Istotako bi morala vsaka korporacija odposlati za gotove dni v tednu jednega svojih članov določene ure v tak lokal. Namen te ustanovitve bi bil kot že rečeno, dajati potrebna pojasnila onim, ki jih potrebujejo bodisi da so potem v mestu samem, ali pa iz okolice. To podjetje, ali bolje, rečimo pisarna, pa bi naj imela na razpolago tudi nekak narodni kataster, potom katerega bi nam bilo mogoče, imeti v vednem pregledu vse, kar spada v naše narodno področje. Velike važnosti bi )i!a ta pisarna tudi za došle tujce — Slovane, katerim bi bila s tem dana prilika, na najjednostavnejši način zvedeti za jedno ali drugo. Ustanovitev take pisarne, bi imela za narodno mejo mnogo pomena, kajti, posebno došlim tujcem — Slovanom bi bilo mogoče dati mnogo pojasnila o naših ežkočah. Kdor bi prišel enkrat in našel dobre volje iti mu na roko, bi gotovo tovarišu v tujini povedal, kam se ima obrniti, kadar pride med nas. Stem bi se pa sčasoma gotovo utrdila naša posest. Z nekolilo dobre volje in majhno agitacijo med domačim slov. irebivalstvom, pa bi se priklenilo le o v veliki meri na naše narodne interese. Posledice, ozir. uspehi bi bili tudi med nami kmalu veliki in tlačeča mora ob pogledu v bodočnost bi bila kmalu odpravljena. Sirila bi se kot rečeno, samozavest, ž njo pa hkratu tudi moč, za slučaj, da nam treba nastopiti, tako v volilnem boju, kakor tudi, kadar nam je treba braniti našo narodno posest napram vladi ali pa domačim, renegatskim uradom nasproti. Skratka — pridobili bi si močno in zanesljivo obmejno armado. Vemo sicer, da se bode reklo, imamo že dovolj društev, ki vsako zase oskrbuje gotov referat. Tudi to je resnica, samo žal, da delajo vsa ta društva vsako za se, brez medsebojnih informacij. Da se pa s tem stvari prav nič ne koristi, mora vsak, ki le količkaj trezno prevdarja, tudi priznati. Kar bi bilo v goraj navedenem slučaju velikega pomena, danes zgine, ker se ubija. Seveda bi se moralo
o	vsaki stvari natančno poročati sproti in voditi točen zapisnik, ki bi se ga potem predlagalo vsakokrat že obstoječi narodni enketi. Da bi se pa vzbudilo zanimanje za stvar tudi v širši javnosti, moralo bi se tudi pridno uporabljati dnevno časopisje. Če si snujejo Nemci »Volksbund« kot proti nam, moramo Jim tudi mi postaviti protiorganizacijo, uredbo, ki bo spajala vse sile, vse moči, v jedno silo in jedno moč. Samo, ne zopet odlašati. — Nemškutarjenje zopet cvete med mariborskimi Slovenci in to huje, kol kedaj poprej. Ta razvada pa ni v modi le med starejšimi, oprijela se je je tudi že naša mladina, posebno še dekleta. Tudi naše dame
—	starejše — bi bile lahko doslednejše. Po cestah in letališčih naj doni slovenska beseda še prav posebno iz ust narodnega ženstva, najsi je potem mlado ali staro. Če greš danes po mestu, ti vlovi uho komaj tu in tam slovensko besedo, dočim smo svoje dni opažali baš nasprotno Če se pa kje osmelita dva, rabiti materinščino, se zgodi to navadno tako tiho, da človek, ki ni tik dotičnika, sploh ne more umeti, v katerem jeziku jima teče pogovor. Nič boljša ni z našim dijaštvom. Svoje dni ga je bilo vedno it. povsodi opažati ravno vsled slov. govorice. Danes pa je že postalo bolj »nobel«, če se poslužuje blažene nemščine. Vrhu tega imamo
tudi še par mlajših gospodov, ki so sicer redni obiskovalci »promenade«, pa ali sploh ne govore slovenski, ali pa mešajo nekako bindišarijo, ki ni ns to ne ono. kajti med slovensko-nemške stavke je vpletenih nebroj francoskih in latinskih fraz! Proč s tem pačenjem in potvarjanjem. Slovence govori slovensko. Prihodnjič kaj več.
Dnevni spregled.
Kje je cinizem? Stavka v Vevčah torej še ni končana, marveč se je pravzaprav včeraj šele — prav začela. Ubogo, zaslepljeno ljudstvo že strada mesece in mesece. In zakaj? Ker se je našim klerikalcem — kot smo že pred par dnevi pisali — zahotelo, pokazati svoja moč in brezprimerno lahkomišljenost. Ob času, ko je družba »Leykam« sama najbrže mislila če ne na popolno, pa vsaj delno odslovitev zaposlenih kot so storila to ob času krize tudi druga podjetja, je klerikalna neumnost zakrivila neverjetno lahkomiselni način brezmejno bedo stotin delavstva. Ker so pa konečno vendarle uvideli greh, ki so ga zagrešili, je sklical v torek dr. Pegan stod štraj-kujočih Vevčanov v Ljudskem domu, na katerem se je imelo sklepati, se li stavka nadaljuje ali prekine. Za nadaljevanje je bilo 85 stavkujočih, proti 22,\ Zaslepljenci, uvidevši prepozno, do česa so se dali zapeljati so bili pripravljeni zopet pričeti z delom, če se jim ugodijo potom vevškega lavnatelja sledeči pogoji: Tovarna se zaveže: 1. Zaradi štrajka ne bo nikogar preganjala. 2. Stavku-joče sprejme na delo razun štirih. 3. Izgnanim delavskim rodbinam odka-že zopet stara stanovanja v delavskih hišah. 4. Ne bo delala pri organiziranju delavstva nobenih težav in bo v slučaju sporov postopala sporazumno z zastopniki delavstva. 5. Plačilne razmere ostanejo stare. Nato se je podala deputacija k ravnatelju. ki ie pa izjaviL, da se ne more spuščati v niKaka pogajanja In, da ne more dati nikakih obveznosti (preje je namreč hodil okrog ljudi nagovarjati, op. uredn.), ker baje itak kinala odide. Stanovanja pa mora držati prazna za druge, tuje (!) delavce. Pri tem je vztrajal kljub ponovni intervenciji. Ko so to zborovalci izvedeli, sc sklenili še naprej stavkati. »Slovenec« od srede dolži vevškega ravnatelja cinizma. Prav ima, da dela to. A samo vpraša se. te ni klerikalni cinizem še desetkrat hujši?! Ali že ni vsa akcija od započetka sem samo brezsramen — cinizem?!
Nemci In slovenska državna obrtna šola v Ljubljani. Nemški Michl je zopet v nevarnosti, odkar imamo’ Slovenci tu v Ljubljani drž. obrt. šolo. Tem ljudem nikakor ne gre v glavo, da je Slovencem kaj tacega neobhodno potrebno kot njim. Pri vsem tem jih pa seveda najbolje jezi, da so na tem zavodu slovenske učne moči. Če bi bile nemške, bi nevarnost ne bila tako ogromna, kajti nemške učne moči bi že poskrbele, da bi se gojence dovolj prepariralo, za bodočo nemško »kulturo«, oziroma odpad od njih narodnosti. Ker pa poživlja slovensko časopisje ukaželjno slovensko obrtno mladino na posečanje drž. obrtne šole v Ljubljani, da si s tem omogoči boljšo bodočnost, je ves nemško - nacionalni Izrael pokonci
slovenski denarni zavodi razpisa-vati nagrade, oziroma štipendije za manj premožne gojence tega zavoda. V tem tiči seveda zopet velikanska »panslavistična« in državi v obče nevarna pojava, kateri treba priti v okom, kajti nevarnost je zato, kakor tudi za vesoljno avstrijsko Nemštvo. Bridko se tudi pritožujejo nad tem, da pri zavodu, ozin.ma njegovi upravi v obče, nimajo Nemci, ne štajerski, ne kranjski in ne drugi svojih umazanih rok. Zato pa morajo v najkrajšem času . nacionalver-bandovci« z vlado »jedenkrat temeljito obračunali in spraviti stvar na jasno.« Strela božja, kako neumno nadute ljudi sc še najde med Nemci
—	v Avstriji in šc prav posebno v Gradcu. Pa ne. da bi za vsem tem morda zopet tičal velcmodrijan — Wastian?!
O	učenju nemščine se sedaj mnogo piše in debatira. Omenili smo že, da je tudi na Češkem to vprašanje važno glede srednjih šol.
V	»Pfehledu« so se do sedaj oglasili razni odlični možje, med njimi dr. Matuš in dr. Kramar. Dr. Matuš je mnenja, da mora biti nemščina na srednjih šolah ubligatna — da pa je važno za mladino, da se uči tudi dveh drugih jezikov: francoščine in ruščine. — Dr. Kramar istotako po-vdarja važnost nemščine, ker se da le s tem konkurirati navalu nemškega uradništva. Povdarja pa, da bi bilo treba gojiti po slovanskih srednjih šolah več slovanskih jezikov, ki danes v praktičnem življenju niso manjšega pomena kot nemščina. — Pred tedni se je pri nas sprožilo vprašanje učnega jezika v srednjih šolah. Treba bi bilo tudi o tem čuti yeč mnenj. Glede pouka nemščine na ljudskih šolah pa stojimo še vedno na stališču članka »Nikar nazaj.« Ako ljudje pozneje ne znajo nemški, ni temu vzrok to, da se začne nemščina šele v tretjem razredu — ampak ie napaka najbrže v višjih razredih, ko otrok dobi šele zmožnost in zanimanje za tuje jezike.
Iz pravosodne službe. Iz Litije v Ljubljano je premeščen g. c. kr. sodnik dr. Pavel Skaberne; g. c. kr. sodniku dr. Francu Kotniku je podeljeno sodnijsko mesto v Litiji.
Drobiž iz Štajerske. Konjiški z a s t o p — dela nezmožen. Radi izstopa 18 članov iz okrajnega zastopa, med temi treh iz konjiškega, je okr. zastop nesklepčen. Vzrok se je javil okr. glavarstvu Konjice. Razpisa novih volitev pričakujejo v kratkem, ker občinam še niso odmerjene občinske doklade. — Iz St. Rupe r t a ob Raabi poročajo, da se je pojavilo v tamošnjem Weitz-kem potoku veliko umiranje rib, nastalo vsled odtoka neke strupene mase iz jedne tamošnjih tovaren. Samo na jednem prostoru so nalovili 1000 kg mrtvih postrvi v vrednosti 6000 do 8000 K. Za ostalo škodo pa se še ne ve. — V S t. K u n-g o t i pri Konjicah je prišlo med fantoma Gričnik in Kropaj do spopada. v katerega poteku je zabodel Gričnik Kropaja oci zadaj v pljuča, da je ta pol ure nato izdihnil vsled izkrvavljenja. Gričnik je po umoru pobegnil a se kmalu nato sam javil sodišču. — V J a n š o v c i h pri Ptuju so praznovali pri posestniku Vezjaku predvečer poroke. Bivši ženin Vezjakove hčere, Fuchs, je prišel z dvema prijateljema in ustrelil v sobo. Zadel ni nikogar. Orož-ništvo ga je že prijelo.
Nesreče. 251etni krojaški pomočnik Viljem Sepe iz Kisovca je hotel na postaji izstopiti iz železnič-nega voza. Pri tem pa mu je spodrs-
nilo m Sepe je padel tako nesrečno na tla, da si je desno roko težko poškodoval. — 24. t. m. je spodrsnila prevžitkarici Mariji Ahačič iz Sv. Ane pri Tržiču v njeni lastni sobi. dj je omahnila in zadela z glavo ob stranico postelje. Aliačičeva je za-dobila znatno poškodbo na desnem očesu. — lOletni kajžarjev sin Peter Novak iz Kompolj se je pri nekem delu doma težko poškodoval na levem očesu.
Žrtev alkohola. Preteklo nedeljo zjutraj so našli pri gostilničarju Ivanu Stergulcu v Ccrknici uslužbc-nega bOletnega hlapca Jožefa Alijan-čiča v hlevu na njegovi postelji mrtvega. Alijančič je bil zelo udan pijači. Prejšnji večer je obiskal več gostilen, kjer je izpil veliko množino raznih opojnih pijač. Okrog 10. ure ponoči se je vrnil zelo pijan domov in je legel na posteljo, s katere ni več vstal.
Roparski napad. Ko je šla 20. t. m. otroška vrtnarica Marija Cepu-der po državni cesti proti postaji Sava, jo je srečal neznan človek, ki je šel najprej tiho mimo nje. Naenkrat pa se je obrnil in ji je od zadaj iztrgal iz rok ročno torbico, meneč da dobi v nji denarnico. Potepuh je nato izginil v bližnji gozd. V torbici pa se je nahajal samo žepni robec in nekaj ključev. Roparski napadalec je precej velike postave in je imel na sebi pelerino, katere kapuco je potegnil močno čez glavo.
V	znamenju noža. V nedeljo zvečer je popival v neki gostilni v Brezovici posestnikov sin Franc Novak. Med pijačo je prišlo do prepira med njim in med nekim domačim fantom, ki je Novaka večkra sunil z nožem in ga težko poškodoval. Storilca je izročilo orožništvo deželnemu sodišču.
Naskok na gostilno ali ženitnina v Suhem dolu. V Suhem dolu sta dve gostilni. Sršenova in Černetova. Morda jih je še več, pa one druge ne pridejo v poštev. V Sršenovi gostilni je pilo ono nedeljo več fantov, med katerimi sta se nahajala tudi posestnikova sinova France Zarnik in Janez Marin. Podirali so ga pošteno, tako da so bili kmalu vsi sr-šenasti. Naravnost pijani ne. ampak sršenasti. »Vse bi bilo lepo«, so pre-vdarjali fantje, »samo deklet nam manjka«. In kaj je gostilna brez deklet in brez plesa? Sama puščoba. Človek požira, požira, cmoka in cmoka, slednjič sa vino utrudi in glava se v neskončno lepem loku zaziblje na mizo. Pa je konec.« Tako so premišljali fantje in njih hrepenenje po dekletih je rastlo neprenehoma. »Kam bi šli? so si pomignili.1 »Kaj ne veste«, se je oglasil eden izmed njih, »da je danes ohcet« pri Črnctu? Kar tja, tam bo dosti deklet.« 1’a so šli. France Zarnik in Janez Mariu sta bila slavna voditelja t1'. ponočne ekskurzije. V Črne* tovi gostilni je bilo res živahno. Kaj bi ne bilo, saj se je praznovala že-nitnina! Pari so se vrtili, da je bilo veselje. Ko so »sršenasti« fantje prišli pred Črnetovo gostilno, je nenadoma stopil iz krčme fant France Drešer, na katerega pa je imel Zarnik veliko piko, ker ni bil domač fant. »Kaj bo hodil tak smrkavec k našim puncam v vas!« se je izrazil Zarnik v mislih in besedah, ko je zagledal svojega sovražnika. Ena, dve, tri, pa je bil že pri njem. Stegnil je svojo dolgo roko in je zgrabil Drešerja za prsa. »Kaj pa hodiš ti tu, kaj?« ]e zagrmel Zarnik nad ubogim Drešerjem. Ubogi Drešer pa se je iztrgal nasprotniku in je zbežal v gostilno. Tedaj pa se je udaril Janez Marin ponosno po prsih: »Mi smo
in hujska proti temu zavodu na vse mogoče načine Posebno neljubo jim je pa še pri vsem tem, da začenjajo
tudi gospod Rogač imel pred njo nekak rešpekt, in jo je po navadi raje prezrl, kakor da bi ji dejal kako žal besedo. Pravijo, da gre ljubezen skozi želodec. In to je upošteval gospod Rogač, ker njegova boljša polovica se na kuharsko umetnost ni preveč razumela. Ampak ne samo gespod Rogač, tudi drugi meščanje so vedeli, povedati o dobri kuharici Johanci Ocvirkovi. In kdo bi se potem čudil, da je zvedel o njej tudi naš znanec Peter Zamuda.
Ni bilo lepo od njega, da je hotel oropati gospoda Rogača za ta njegov kuhinjski biser. Ampak Zamuda si je mislil: »Če se jaz ne potrudim, se bo pa kdo drugi. Kdor prej pride, prej meije!« In storil je sklep, ter ga zaupa! prijatelju izza mladih let Reberci. Kako je ta brezvestno izdal njemu poverjeno nalogo, že vemo...
Kuharica gospoda Rogača si je pridno dopisovala s svojim fantom, kateri je služil pri vojakih, tam nekje v dalnji Galiciji. Imela ga je rada. Vedno je računala, koliko mesecev še manjka do trenotka, ko bosta stala roko ob roki pred oltarjem, kjer bo rovečala svoj »da«. Torej je umljivo, da se za drugega ni menila.
Tega pa ni vedel Peter Zamuda. Redno vsak drugi dan je dobival po vajencu prijatelja Reberce pismo,
kateri jo je pričakoval, ko je šla na trg. Fante je dobil od svojega gospoda pismo z naročilom, kam naj ga odda. In marsikak grošek je dobil za plačilo ... Reberca je pa od Zamude dobival odgovore in tudi >od teh ni nič vedela Johanca Ocvirek. Ostali so v družbi samcev, kateri so imeli marsikako veselo urico z njimi.
Predpust se je bližal in Peter Zamuda je prosil Johanco Ocvirek za sestanek, da se zgovorita osebno kako in kaj zaradi ženitve. »Duševno se že tako poznava skoro do dna,« je h koncu pripomnil.
Ko je Reberca v krogu svojih tovarišev prebral Zamudovo pismo, ko je ta odšel so bili poparjeni kot takrat, ko jim je bil povedal, da je Zamuda zaljubljen, Ovca, ki je imel navado sedeti na dveh stoleh, je obsedel med stoloma, in davčni uradnik je prevrnil do vrha napolnjeno kupico.
»Prokleto,« je dejal Reberca, »tega si kriv ti Lipoglav, ti si pričel, pa še končaj!«
»Dvesto hudičev, tudi za to klobaso se bo špina našla!« pravi Lipoglav in udari po mizi.
IV.
In zopet so stisnili g^ave kakor vselej, če so imeli kaj važnega sklepali.
»Žal mi je, da sem odprl prvo pismo: ali ker sem ga, moram zapečatiti tudi zadnje dejanje te predpustne burke. Vi mi ne smete nasprotovati, in mi morate pomagati!«
>Kai pa. tudi pomagati,« pravi Ovca in se prime za glavo, katera je pri padcu prišla v dotiko z zidom.
»Dobro torej. Jaz zaigram tisto kuharico in ti Ovca. boš preskrbel žensko cbieko. Sestanek se mu dovoli jutri večer v Sturmovi veži, katera je velika in precej temna, tako me gotovo ne spozna. Tam se stori konec, in iz Zamude naredimo zopet člcveka.«
Se dolgo je Lipoglav prav tiho pripovedoval svoj načrt, kateri je bil konečno z navdušenjem sprejet. Lipoglav je bil majhne okrogle postave. kakor nalašč za svojo ulogo.
Ko je zjutraj dobil Zamuda obvestilo za sestanek je postal zelo nestrpen. V spisovnikih in drugih knjigah je iskal izrazov, kateri so primerni za snubitev. Ko jih je konečno dobil je ponavljal stavek za stavkom, in v duhu je slišal njeno ime, kakor na oklicih.
Ravno je ponavljal: »Ali bi me pa tudi resnično vedno ljubila?« ko se odrpo vrata njegove male prodajalne in vstopi — Johanca Ocvi-
Kaj bi on dal, da hi bil sedai zunaj!
Kakor iz neba je padla v prodajalno še druga kuharica, ter rešila njegov mučen položaj.
Ko pa je pripovedovala Johanca oni drugi to in ono in ji je tudi zaupala, da se o predpustu omoži, je pogledala Zamudo tako živo, da je zarudel, ji pri odhodu ves srečen stisnil roko in zašepetal: »Na svidenje zvečer!«
Piijateljica je pripovedovala Johanci kako je napravila okusno novo jed in tako je ta preslišala njegove besede.
»Najsrečnejši človek bom na svetu,« je dejal Zamuda in veselo skakljal po prodajalni.
V.
Človek ne ve, kje ga čaka smrt Zgodi se, da se sredi radovanja 2 veselim obrazom zvrne in ne ostane več. In k d ur se najbolj veseli življenja in uživanja, ta ima ponavadi smolo.
Kako se je radoval Zamuda dne, ko bo iz oči v oči povedal njej, da jo ljubi, obožuje in bi bil pripravljen nositi jo na svojih rokah, Irakor otroka. In sedaj je bil prepričan o njentj ljubezni. Sama je povedala, prijateljici. da se hoče seda) možiti. In on naj bo ta srečen človek? AU ni to preveč sreče na enkrat?
Zvečer je komaj čakal, da Je zaprl prodajalno, kar pri njem ni bi-
fantje, kajneda, kar za njim, za smrkavcem!« Ta predlo« je bil soglasno in z živahnim zanimanjem sprejet. Ko so fantje stopili v Črnetovo gostilno, so se najprej moško razgledali, nato pa so si naročili vina. Potem smo se pa malo zavrteli seveda. Sai zato smo tudi prišli v to gostilno. Vse bi se lepo končalo, da nista imela Zarnik in Marin tako sr-šenaste krvi. Sredi plesa in veselja se je prvi nenadoma spomnil na onega smrkavca in stisnil je pesti. »Kar takole mi je ubežal, kujon! Le počakaj!« se ie jezil nekaj časa Zarnik na tihem. Ko pa je zagledal v krčmi še enega svojega sovražnika, Franceta Kunstlja, je dal svoji ogorčenosti duška z besedami. Te besede pa niso bile bogve kako božajoče. Izzivajoče so bile. Ko je šel Kunstelj iz krčme, je pomignil Zarnik Marinu in drugim svojim tovarišem. In kakor en mož so vstali in odmarširali za Kunsteljem. Zunaj je stopil Zarnik k svojemu drugemu sovražniku in predno bi človek naštel do treh. je že Kunstelj poljubo-val mater zemljo, ki pa je bila na onem kraju vsa blatna. To je zbudilo seveda velik šum, ki je bil spremljan z grozečimi klici, ki so privabili svate - plesalce in plesalke iz hiše. To pa se je zdelo Zarniku. Marinu in njunim tovarišem precej nevarno in so se umaknili pod okrilje matere teme. Zbežali pa le niso. Od daleč so gledali, kako se bodo obnašali oni, ki so prišli iz gostilne. Pa tisti, ki so prišii iz gostilne, se niso obnašali modro. Začeli so »au-fati«. S tem so hoteli pokazati, da so tudi oni fantje in ne kake mevže. To pa je Zarnika, Marina in njiju tovariše do dna srca užalilo, da Zarnik in Marin sta pomignila svojim tovarišem in cela gruča rok se je sklonila k tlom. In kakor bi mignil, je začelo padati kamenje kakor toča na gostilno. Ta kamnita toča je padala od vseh strani, tako da so bili svatje, ki so se umaknili nazaj v hišo. v velikem strahu za svoje življenje. Kamenje pa je letelo neprenehoma. Razvilo se je bombardiranje gostilne, podobno onemu pred Tarabošem. Nenadoma pa je bombardiranje prenehalo: sovražniki so se umaknili nazaj v Sršenovo gostilno. Pa ni se jim še umirila bojevita kri. Nasprotno. Pripravljali so se za drug napad. Bojni načrt je bil tale:	Poveljnika	Zarnik	in	Marin
pojdeta v sovražni tabor, kjer bosta izzivala sovražnika. Ko bo vojna napetost največja, prideta nazaj v svoj tabor in pokličeta zbrane vojake na naskok. Da bi bilo izzivanje večje, je eden izmed poveljnikov, Janez Marin, dal za klobuk krivec. Nato sta šla poveljnika v sovražni tabor, kjer je vladalo veliko veselje vsled prvega odbitega naskoka. Koma! sta stopila poveljnika v sovražni tabor, sta že začela izzivati. In zgodilo se ie. da je postala bojna napetost velikanska. V tistem trenotku pa sta poveljnika zapustila sovražni tabor in sta odšla nazaj v svoj tabor. Poveljnik Marin je stopil pred svoje vojščake in jim je pomignil: »No, zdaj pa v božjem imenu!« In yoiska se ie dvignila in odšla pred sovražni tabor. Tam se je zopet začelo bombardiranje, ki je trajalo cele tri ure! Sovražniki so bili popolnoma premagani in so razobesili belo zastavo. — Zalibog ta bitka je prišla na uho sodišču, ki pa ni bilo čisto nič zadovoljno z njo. Poklicalo je ,včeraj oba poveljnika na odgovor. Namesto, da bi jima dalo na glavo javorov venec, ju je pa zašilo na tri
lo običajno. Ko se je stemnilo, je stopil k vrtnarju Jesihu, ter si kupil 'dva rudeča nagelna.
Nestrpno ie potem hodil okoli Sturmove hiše. kakor mačka okoli vrele kaše, čakal svojo izvoljenko, ter se radoval svoje srečno dokončane korespondence,
i	Kar mu pride nasproti Reberca jn mu pove, da ga »ona« že pričakuje v veži.
Ves vesel je stopal proti veži, trdo držeč v roki nagelna.
V	temnem kotu veže je stala ona in se držala kakor devica, ki ima prvič pred seboj težko izkušnja-vo: bi ali ne?
Urnih korakov je stopil Peter Zamuda k njej, ter ji zašepetal: »Jo-hanca, ali me res ljubiš?«
Prijel jo je okoh pasu in ji hotel pritisniti njegove prve ljubezni prvi poljub.
Mal krik, za njim, demonski smeh od »nje« —- in konec je bil Peter Zamudovega sestanka.
Bogsigavedi kje je bežal po tem sestanku poparjen, jezen, preklinjajoč ves ženski svet; samo to je gotovo, da je prišel v omizje samcev, kake četrt ure preje kakor pa Lipoglav. In na Lipoglava so čakali, oziroma na njegovo poročilo, o izidu te ljubezenske drame.
VI
Ko je stopil Zamuda v sobo, je bilo omizje takoj na jasnem, kako da *c ie izteklo.
tedne. Sic transit gloria mundi! Uboga poveljnika!
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Umetnost sprejemati poklone.
Ena izmed prvih stvari, ki jih mora mlada deklica vedeti, ko začne prihajati v družbo, je, sprejemati poklone. To ni tako lahko, kakor bi si kdo mislil. Da se zna pravilno sprejemati poklone, je umetnost. Gotovo ste opazili, da se deklica, ki je še pred kratkim hodila v kratkem krilu in katero so nenadoma vpeljali v družbo, zardi, ako jo kdo v njeni navzočnosti pohvali. Pogosto dobi za to rdečico posmeh. Pokloni ne bi smeli spraviti z ravnotežja nobenega dekleta. Pogosto je to samo uljudnost in zato deklica ne sme pustiti, da bi se vedelo, da jemlje poklone za resno stvar. Najbolje je, da sprejme poklon kot šalo in da duhovito odgovori. Zelo pogosto se pravi: »Kako ste danes lepi, gospodična!« Dekle ne sme priti v zadrego. Mora odgovoriti tako, da se ne bi zdelo, da sprejema poklon za resen. Temu se je treba seveda privaditi. Sprva sicer težko gre, kakor vsaka stvar, gre pa vendarle, in zato se je treba potruditi.
Ženske živijo dalj časa nego moški. Statistike francoskih zavarovalnih družb kažejo, da živijo ženske deli časa nego moški. Razlika časa ni morda neznatna, nasprotno, doseže, eno tretjino sorazmerne človeške starosti. Po statističnih številkah omenjenih družb, je srednja starost žensk 70 let, dočiin je srednja starost moža samo 50 let. Neka zavarovalna družba ima v svojem seznamu zavarovanih veliko žensk, ki so stare čez 100 let. Te srečne osebe so dobile svoi kapital že večkrat nazaj. Vsled tega menijo francoske zavarovalne družbe napraviti revizijo plačii in hočejo vstanoviti za žene večja plačila nego za moške. Nekega francoskega zdravnika so vprašali, zakaj živijo ženske dalj časa nego moški, in ta jim je tako odgovoril: »Možje živijo hitreje nego žene; veliko pijejo, veliko kadijo in v mnogih slučajih preveč delajo. Ženske so boli pametne. One premišljajo o bodočnosti. Redkokdaj kadijo, pijejo malo in opravljajo lažja dela. Zena pri štiridesetih letih je še vedno pri svoji moči, do-čim se mož ne more s tem pohvaliti in začenja že čutiti posledice svojega zgrešenega življenja.«
Živali prezidenta Pofincareja. Pariški »Matin« prinaša slike priljubljenih živali novo izvoljenega predsednika Poincarčja. Prvi je tu lep, majhen, črn psiček. »Bobetta«. Pod sliko te zveste stvarice stoji napisano: »To sem jaz, »Bobetta«, in vedite, da je moi gospodar predsednik republike.« Dalje ima gospod prezident siamsko mačico, ki od veselja nad izvolitvijo svojega gospoda krivi bahato hrbet, kakor se vidi na sliki »Matina«. Slednjič ima gospod predsednik na svojem letovišču zvestega varuha, ki je označen v »Matinu« pod imenom »melanholični izgnanec«. Ta varuje vilo gospoda Poincarčja v Sampignyju.
Oblegan general. V mestu Alba-nv v Severni Ameriki je poneveril pred nekaj dnevi general Sikles 30.000 K. Ko se je za to zvedlo. so ga hoteli aretirati. Sikles pa je dal zapreti vrata in okna svoje hiše, oborožil sluge, ter zagrozil, da pusti vsakogar ustreliti, ki bi se mu bližal. Policija je odredila na to obleganje Siklesove hiše, a ga do danes ni še dobila v svojo oblast.
Ovca je opazil da je sedel Zamuda tako čudno na ene si ran, kakor da bi ga druga stran bolela, je tihoma pripomnil tovarišu: »Precej je priletelo!«
In ko je stopil Lipoglav v sobo, se je posvetilo tudi Zamudi. »Tudi drugače bi pomagalo.« je pripomnil. »Saj z Johanco tako ni nič. opazil sen: jo, ko sem bežal od »njenega« sestanka, da je šla z nekim vojakom. S tem se najbrže poroči.
Ko je Lipoglav pripovedoval kako je prijatelja zavedno ozdravil nevarne bolezni zaljubljenosti, je zopet odmeval glasen smeh svobodnih ljudij, in Peter Zamuda se je ž njimi smejal.
Ker je imel tako velike izkušnja-ve in jih po hudih srčnih, no, in dragih bolečinah krepko prestal, je predlagal Ovca, kateri ie še vedno posedeval na dveh stoleh, nai se ga izvoli za predsednika snujočemu se klubu samcev. Vsi sc se strinjali s pametnim nasvetom.
Reberca mu je napil rekoč: »Ti Zamuda, ti si Peter in to ie skala. Na to skalo bomo zidali samsko trdnjavo in ženski jeziki jo ne bodo premagali!«
Danes, ko ie Peter Zamude eden najsrečnejših ljudij. ve kaj so mu prijatelji rešili,' ko je izgubil srce In rad pokliče predno odide domov. še Štefan boljšega. Pri tem se razgreje, ter z veseljem nove^ zgodbo o niegovi prvi in zadnji ženitvi.
Aretacija goljufa. Na Dunaju so aretirali nekega krojača z imenom Wolanski. Izdajal se je za grofa istega imena ter »kupil« od posestnika neke vile v Badenu to za 750.000 kron. Na vilo je vzel takoj 150.000 kron posojila.
Smrtonosen skok. V jedni bero-linskih beznic je prijela policija zloglasnega moriica Gondarja. Iztrgal pa se je policiji, ter skočil iz prvega nadstropja na cesto, koder je obležal z razbito glavo.
Ljubljana.
—	Ljubljanski občinski svet je
imel včeraj ob šestih zvečer v mestni dvorani svojo izredno sejo. — Župan otvori sejo, konstatira slepčnost in imenuje verifikatorjem občinska svetovaka podžupana dr. Trillerja in nadzornika Lihega. Svojo odsotnost je opravičil zaradi bolezni občinski svetovalec Mally. Nato župan vstane in se spominja smrti umrlega nadvojvode Rainerja. Vsi občinski svetovalci vstanejo v znak spoštovanja umrlega s sedežev. Župan pove, da je v imenu mestne občine poslal brzojavko nadvojvodinji Mariji ob izgubi njenega soproga. Nje komornik se je odzval z zahvalo. Nato vstane župan drugič :n se spominja umrlega ces. svetnika Ivana Murnika. Obeski svetniki vstanejo raz sedeže. Zupan omenja zasluge, ki si jih je pokojnih stekel m sporoči, da je položil venec na krsto umrlega. Kot nadaljno naznanilo predsedstva je naznanilo o otvorjenju elektrotehnične šole. Župan omenja nato, da se je na interpelacijo svetovalca Kregarja pri zadnji občinski seji glede na izboljšanje telefona potrebno ukrenilo. V tej zadevi je odšel podžupan dr. Triller na Dunaj, kjer je pri trgovinskemu ministru tozadevno interveniral. Dvorni svetnik ie priznal, da je reforma neizogibna. Spomladi se začne delo. Telefonska zveza bo tajna. Za trud podžupana se izreče temu zahvala. Nadalje pove župan, da sta mu došli dve obširni knjigi, prva iz Prage, ki se tiče praških zdravstvenih razmer in druga iz Linča. Župan se je za obe obširni deli zahvalil. Pridejo na vrsto še razna naznanila predsedstva glede posipai ja cest in glede zadeve gospe Kavčič. — Nato preide župan k drugi točki dnevnega reda, k odo-brenju zapisnika zadnje seje. Zapisnik se odobri. — Kot tretja točka dnevnega reda pridejo na vrsto poročila peisonalnega in pravnega odseka in sicer: 1. o izvolitvi odposlanca občinskega zastopa in njega namestnika v c. kr. deželni šolski svet. Za odposlanca je izvoljen s 23 glasovi občinski svetovalec prof. Rei-sner, za namestnika Engelbert Gangl.
2. O odloku deželnega odbora glede sklepa občinskega sveta radi podelitve podpor iz vseučiliškega zaklada. Predlog odseka, da se tozadevno napravi pritožba na upravno sodišče, se sprejme. 3. Ravno tako se občinski svet pritoži na upravno sodišče glede odloka deželnega odbora radi sklepa občinskega sveta, da se prevzame vadnica društva »Mladika« v mestno upravo. 4. Sprejme se odsekov predlog, da se radi podpore 6000 K mestnim učiteljem z ozirom na razveljavljenje tozadevnega odloka deželnega odbora, napravi pritožba na upravno sodišče. — Kot IV. točka dnevnega reda nastopijo poročila finančnega odseka. 1. Odsekov predlog, da se mestna občina ne udeleži radi velikih stroškov letošnje razstave »Adria« na Dunaju, se sprejme. 2. Ravno tako sc sprejme odsekov predlog glede prošnje na deželni odbor vojvodine Kranjske radi deželnega prispevka 10.000 K za zgradbo poslopij c. kr. državne obrtne šole.
3. Predlog finančnega odseka glede prošnje na deželni odbor vojvodine Kranjske radi prispevka letnih 20.000 K za zgradbo kanalov zbiralnikov in obrežnih zidov ob reguhrani Ljubljanici, se sprejme. 4. Prošnja poveljni-štva c. kr. pehotne vojašnice glede povečanja pisarniških prostorov pisarne c. kr. pešpolka št. 27. Odsek predlaga, da se prošnji ugodi. Sprejeto. 5. Istotako se ugodi odsekove-mu predlogu glede prošnje c. kr. 3. kornega poveljstva za zgradbo re-niiz za vozove na dvorišču topničar-ske vojašnice. Napravi se tam šupa.
—	Odišiega župana, ki odstavi še prej 1. točko poročil policijskega odseka, o županovem ^dopisu glede zgradbe mest. mrtvašnice, zastopa podžupan dr. Triller. — Na vrsto pride nujen predlog občinskega svetovalca Milohnoje glede ustanovitve 5članske komisije za revizijo hiš in stanarine. Tozadevni predlog se sprejme. — Preide se na V. točko dnevnega reda, na poročila stavbenega odseka:	L o končni kolavdaciji razširjevalnih stavb pri mestni infan-terijski vojašnici. Tozadevni predlog stavbenega odseka je sprejet. 2. O prošnji Marije Klobčar za napravo poti na njenem posestvu. Odsek predlaga, da se prošnja odkloni. Predlog sprejet. 3. Samostalni pred-
log občinskega svetovalca Ivana Srebota naj sc napravi med Holz-apflovo in Vrhovčevo ulico trotoar, pade. Sprejme pa se odsekov predlog, da se tam odpravi voda, da se posuje in da se ulica med delom za vožnjo zapre. — Pridejo na vrsto poročila policijskega odseka. 1. o prošnji okrajnega načelnika na Barju Čr-nagoja glede oprostitve Barjanov od pasjega davka. Tozadeven predlog, odseka, da se do preklica zniža v splošnem ozemlju izven Ljubljane do
1	K, se sprejme. 2. Poročilo gasilnega in reševalnega društva o delovanju za IV. četrtletje 1912 v odobre-nje občinskega sveta. Poročilo se odobri. 4. Samostalen predlog občinskega svetovalca Josipa Marinka, da bi se vozil materijal iz izpraznjenih grebeničnih jam prej kot med 11. uro ponoči in 5. zjutraj, se odkloni. — Preide se na poročili šolskega odseka. Prvi odsekov predlog, naj se računi o porabi dotacije na mestnem dekliškem liceju za leto 1912 odobrijo, se sprejme. Ne ugodi se samostal-nemu predlogu občinskega svetovalca Ivana Štefeta glede uvedbe kuharskega in gospodinjskega pouka na mestnih dekliških ljudskih šolah. Na-daljni predlog, da se tozadevno skliče anketa strokovnjakov, se sprejme. — Kot zadnja točka dnevnega reda prideta na vrsto poročili direk-torija mestnega vodovoda in elektrarne in sicer 1. o prošnji vodstva gluhonemnice v Ljubljani za odpis večje porabe vode. Odsekov predlog, da se odpiše polovica zaračunje-nega zneska, se sprejme. 2. O prošnji vodstva asila za neozdravljive bolnike za znižanje cen za porabo vode in električnega toka. Prošnji se ugodi. Za porabo vode se znižajo cene s 1. januarjem od 24 v na 20; za električni tok pa od 64 v na 60 v.
—	Nato se je oglasilo več občinskih svetovalcev zaradi raznih stvari, kakor posipanja potov, radi pobiranja smeti itd., kar se je odložilo. Ob tri četrt na 8. podžupan zaključi javno sejo. Sledila je nato tajna.
— Nadzornik Maier je ukazal; »Učiteljstvo naj bode vobče ob J* na 8. oziroma na 2. v šolski sobi. Da ne bo kakega nesporazumljenja, naj učiteljstvo v Ljubljani tolmači pravilno Maier jev »vobče« tako-le: Napredni učitelji in učiteljice morajo biti še pred SU v šoli; Slomškar gre lahko ob 3U še na eno »solzo« k svoji ljubici v »panj«, Maierjeva hči pa sme priti celo pozneje, ko bi se imel pouk že davno pričeti. — Zares izboren red vzdržuje c. kr. okr. šolski nadzornik Maier na ljubljanskih šolah!! Avstrijsko vnanje ministrstvo naj pomakne Maierja v Vil. ali VI. či-novni razred ter naj ga pošlje v Albanijo kot organizatorja šolstva, ker bolj sposobnega moža bo težko dobila za svoje ljubljene Arnavte.
— Podpora ljubljanskemu učiteljstvu. Kakor znano, je občinski svet ljubljanski v podporo učiteljstvu 6000 kron privolil. Kranjski deželni odbor je na pritožbo klerikalnih protestantov Kregarja in Štefeta ta sklep razveljavil. Občinski svet je pa v sinočni seji sklenil, da se zoper sklep deželnega odbora pritoži na upravno sodišče. Tako bo naposlec učiteljstvo proti volji deželnega odbora dobilo podporo.
— Volitev članov v c. kr. deželni šolski svet. Občinski svet ljubljanski je izvolil svojim zastopnikom v c. kr. deželni šolski svet g. prof. Jos. Reis-nerja in namestnikom pa g. učitelja Engelberta Gangla. Kedar bodo na dnevnem redu važnejša ljudskošol-ska vprašanja in imenovanja, bo zahajal k sejam g. E. Gangl, sicer pa g. prof. Reisner. Vse svoje želje in pritožbe naj pošilja ljudskošol. učiteljstvo naravnost g. Ganglu v Idrijo.
— Vspeh pobožnega Pavleta. Spravil je vso Ljubljano po koncu. V svoji pobožnosti, katere niti v javnosti ne zatajuje, ampak nosi vedno sklenjene roke na prsih, je letal sem ter tja in izdal tržni oblasti važno tajnost, namreč, da se prodaja pri nekaterih mokarjih in trgovcih mesto pristne ajdove moke, ista mešana z mletim rižem. Seveda ni pri tem mislil na korist konsumentov, ampak na lasten mošnjiček, ki se mu vedno polni (menda vsled tega, ker mnogo moli). Ce se namreč prodaja pristna ajdova moka, se pri nji mnogo več zasluži, kakor pa pri mešani. In na to je možakar mislil in že račune delal, kake kupčije bode sedaj delal! Mokarji pa so tako moko le strankam na ljubo prodajali, da je bila nekaj ceneja, in strankam je bilo to pogodu, same so stranke vedele, da moka ni pristna. Da pa je to resnica, priča dejstvo, da so včeraj ženske na trgu moledovale in tarnale, kako draga da je pristna moka in vrhutega rekle, da je mešana mnogo uporabnejša. Izkazuje se torej iz tega, da pobožni Pavle nikakor ni mislil na sedanje težnje človeštva, še manj pa na želodce slavnega občinstva, temveč samo na masten dobiček. Njemu torej se ima slavno občinstvo zahvaliti za izredno njegovo naklonjenost. Seveda se nočemo pri tem dotikati
stvari. Ki so se odkrile na primer pri g. Vrtačniku, to je seveda nekaj drugega. Sicer pa gre pobožnemu far-škemu podrepniku vsa čast. Gotovo mu je to imenitno idejo udihnil sam njegov patron, ki je te dni obhaja! svoje izpreobrnenje in ga svaril, da naj o takih stvareh ne molči še dalje. Morebiti pa se je tudi kot hud tretje* rednik bal tega. Greha, vsled česar )i sedaj pri velikonočni spovedi gotovo ne dobil odveze. Vsekako smo radovedni. Značilno je še to, da tudi on prodaja, oziroma je prodajal tako moko kot drugi. Sicer pa upamo, da se bode že opral!
— Tolmačenje angleškega jezika pri ljubljanskih sodiščih. C. kr. višje deželno sodišče v Gradcu je zasebno učiteljico gospodično Olgo Nadenlczkovo v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10, nastavilo za stalno zapriseženega tolmača angleškega jezika pri sodiščih v Ljubljani.
— Iz gledališke pisarne. Danes v četrtek, prvič za par burleskno-ve-sela opereta »Orpheus v podzemlju«, a je doslej obakrat napolnila hišo.
V	soboto francoska veseloigra Ga. vanltova »Mala čokoladarica« v re< žiji gospoda Fišerja. V nedeljo popoldne »Naskok na mlin«, zvečer »Mala čokoladarica« ob 7.
— Ustanovni shod Zveze slovenskih ljudskih knjižnic se vrši 2. februarja ob 10. dopoldne v restavraciji Novi svet, Marije Terezije cesta v Ljubljani. Priglašenih je dose-daj že 120 ljudskih knjižnic. Mnogo jih še manjka. Obračamo se tem potom posebno na g. učitelje in gdč. učiteljice, da ono izposluje pri čitalnicah in knjižnicah pristop k Zvezi. Vabimo g. učitelje, da se udeleže kot zastopniki ustanovnega shoda Zveze. Pristopajte k Zvezi! Podpirajte jo. Zveza bo vršila važno kulturno delo na polju narodne probuje in prosvete. Zveza prične poslovati 3. februarja 1913.
— Obsežen koledar je izdal »Slovenski Ilustrovani Tednik« za svoje naročnike, ki ga dobe zastonj in poštnine prosto. Koledar vsebuje poleg običajne koledarske vsebine razne tabele, pat pesmi in povesti, tudi zelo mnogo slik in popolen odvetniški tarif, ki bo marsikomu dobrodošel. — Novi naročniki »Slov. llustrovanega Tednika« še tudi lahko dobe ta koledar. Priporočamo!
— Na oklicih so: Josip Rožič, pristav državne železnice na Jesenicah z Olgo Sivic. učiteljico, Ljubljana; Franc Virant, mizar z Ano Vidmar.
— Umili so v Ljubljani: Frančiška Levinger. blagajničarka, 19 let.
—	Marija Urbas, občinska uboga, 76 let. — Ivan Pavšner, rejenec, 6 tednov. — Josip Tribuč, zasebni uradnik, 70 let. — Josip Rainer, narednikov sin, 7 mesecev. — Ivan Schatzer, skladiščnega paznika sin, 4 leta. — Alojzija Zajec, žena preka-jevalca in hišnega posestnika, 49 let.
— »Kinematograf Ideal«. Danes zadnji dan sijajne veseloigre »Mladost in norost« z Asto Nielsen. V tem filmu se predstavlja Asta Nielsen kot moški in zbuja nepopisno veselost. Jutri »Kralj rudnikov«. V soboto »Tujska legija«.
— Loterijske številke. Trst: 28, 77, 45, 25, 66.
Trst.
Pot, na kateri se nahaja sedanja tržaška slovenska politika, je zgrešena. Resnično je dejstvo, da je slovensko ljudstvo v veliki večini delavsko ljudstvo. In to tudi priznajo tisti gospodje, ki soglašajo s sedanjo politiko. Da, celo še več! Pravijo, da je med slovenskim narodom v Trstu samo par bogatašev — vsi drugi, da so, bodisi delavci, majhni obrtniki ali pa trgovci. Tega pa gospodje vedno pozabijo povedati, da to ubogo delavsko Ljudstvo tudi hrepeni po koreniti izpremembi današnjih razmer — suženjskih in peklenskih razmer. Ubogi trpin, ki vsled trdega dela in gladu komaj živi, bi se želel otresti suženjstva čimpreje in če bi stala izpremeinba tudi kri, če bi pri tem prišlo tudi do revolucije. Pomisliti nam je treba samo to, da je slovenski suženj še bolj tepen kakor drugorodni; 011 ni samo socialno zasužnjen, ampak tudi narodno. Ze davno bi izbruhnil ogenj, ako bi bil slovenski proletariat izobražen. Ker ni izobražen, zato tak molk in zato tudi mirno prenaša kruto življenje. Če bi se drugorodnim proletarcem godile ravno takšne krivice, bi nastala velika 1 evolucija, kri bi tekla v potokih. Pri nas pa do tega še dolgo časa ne bomo prišli. Kajti vsa naša politika je takšna, da se bogu usmili. Namesto, da bi se ljudstvo poživljalo na boi proti povzročiteljem našega suženjskega življenja, se mu krade pogum. In to je tudi čisto naravno. Oni, ki se nahajajo na čelu sedanje politike in oni ki se s to »politiko klečeplaztva« strinjajo, so povečini vsi preskrbljeni in se jim godi tako, da prav nič
ne poželijo Po izpremembi razmer. Toda po koreniti Izpremeinbi stremi trpin. stremijo sužnji, ki so vklenjeni v verigah in zaprli v temni ječi
— oni torej, ki želijo svobode in sreče. Tem sužnjem bi bilo pač ljubše, da bi mogli zreti pred seboj potoke krvi, kakor pa da se razmere razvijajo počasi v tej smeri naprej. Politika takih sužnjev bi morala biti strogo revolucionarna. Glasiti bi se morala: boj do skrajnosti in če teče tudi kri in sicer do tistega časa, dokler ne zavlada popolna pravica, dokler ne pridejo vsi narodi in vsi ljudje do enakih pravic. Potom političnih, strokovnih in zadružnih organizacij bi se morali biti toliko časa, dokler bi ne prišli do našega cilja, do — pravice. Govorim o Trstu in to zaradi tega. ker je Trst največje industrijsko mesto in je v njem tudi več slovenskih delavcev in majhnih obrtnikov, kakor v drugih mestih. Mislim si pa tudi, da mora zaveti pravi veter iz Trsta in sicer ravno iz navedenega razloga tudi po drugih krajih slovenske domovine. Sedanja tržaška politika je samo narodna politika, socijalnega nima prav nič na sebi. Pa tudi nedemokratična je. Dolgo se več ne more vzdržati. Mlada generacija, pre-prežena s čisto drugimi idejami — stopa na pian. Nekaj časa bo morda še trajalo in zavel bo drugi veter. Iz Trsta pa bo našel pot v druge jugoslovanske kraje, tako da bo končno ves slovanski jug preprežen z narodno - socialističnimi idejam). Velikansko gibanje se torej pripravlja. gibanje, ki nas bo odrešilo stoletnega robstva, ki nam bo priborilo svobodo, po kateri tako goreče hrepenimo. Kot robovi, kot sužnji ne maramo leči v grob. Položaj se mora izDremeniti. Trpini, upajte, pripravljajte se na boj in ne obupujte!
— Narodni socijalist.
Avtomobil povozil dva pijanca.
Predvčerajšnjega dne zvečer je bilo, ko sta si ga — kakor ponavadi — zopet privoščila, 701etni Matiasich in 191etni Covacich. To pot sta sc ga pa malo preveč nažrla. Podala sta si roke ter tako korakala po ulici Miramar. Naenkrat privozi težko obložen avtomobil: vozil je zelo hitro. Pijanca mu nista hotela napraviti prostora, ker sta bila mnenja, da je cela cesta njiju last, zaradi tega sta prišla pod avtomobil. Izvlekli so oba izpod avtomobila; bila sta močno poškodovana. Bolečin baje nista takoj čutila, ker sta bila napolnjena z alkoholom. A polagoma se jima je začelo svitati. Ko sta Se vozila proti mestni bolnišnici, sta že začela stokati vsled bolečin in se povpraševati, kako je vendar prišlo do tega, da občutita takšne bolečine. Morala bosta ostati dalje časa v bolnišnici poprej, da bosta okrevala. Morda se bosta potem izpametovala in krenila na drugo pot, na pot, ki vodi v bol proti alkoholu. Vse to je lahko mogoče.
Klofuta za klofuto, nato pa z nožem. V ulici Antonio Caccia št. 5 stanuje v drugem nadstropju družina Cherghich. V pondeljek, okoli 11. ure ponoči sta se začela mož in žena prepirati. Iz prepira je nastal velik pretep. Ona je klofutala in praskala njega, svojega ljubega moža, on pa je tolkel po njej z vsemi svojimi močmi. Krik je bil velik. Ropot isto-tako. V prvem nadstropju omenjene hiše pa stanuje Jakob Skobler. Slišal je krik in ropot: in zaradi tega, ker ni mogel vsled tega spati, se je tako razjezil, da je vzel nož, ga nabrusil in skočil v drugo nadstropje. Ko je stopil v sobo. kjer se je vršilo klanje, je bila v njej tema, ker sta luč razdrobila. £e sta se tepla. Skobler pa ju je kar napadel z nožem, češ niti spati ne morem zaradi tega ropotanja. Vnelo se je nato še gro-
zovitejše klanje. Ljudje so se ustavljali v ulici. Končno je prihitelo več redarjev, ki so napravili konec temu kravalu s tem, da so vse tri aretirali.
Shod političnega društva »Edinost« v Skednju. Preteklo nedeljo popoldne se je vršil v Skednju pri Trstu dobro obiskan shod političnega društva »Edinost«, na katerem so poročali o delovanju mestnega sveta občinski svetniki; dr. Wilfan, Miklavec in Sancin. Shod je izpal zelo sijajno.
Slovensko gledališče v Trstu. Danes, v četrtek zvečer se uprizori komedija v štirih dejanjih »Maškarada^, ki jo je spisal Ludovik Fuldo. Predstava je v abonementu B. Vstopnice so v. predprodaji pri dnevni blagajni v Narodnem domu.
Govorniška šola N. D. O. se otvori ta petek. Pouk se bo vršil vsak petek od pol 8. do pol 10. zvečer. Najpoprej se vrši teoretični pouk, nato pa praktični.
Šolske veselice pri Sv. Ivanu. V Narodnem domu pri sv. Ivanu se je vršila v nedeljo šolska veselica. Velika dvorana, ena izmed največjih v Trstu in okolici, je bila popolnoma napolnjena, čeprav se je vršila ta prireditev že nekolikokrat v tem okraju, celo v isti dvorani. Toda nič čudnega, če je bilo toliko občinstva. Prireditev je bila originalna. Šolski otroci, povečini iz nižjih razredov so deklamirali in peli v zboru s spremljevanjem godbe. Na sporedu sta bili tudi dve igrici, in ravno te sta bili posebno privlačni po svoji orginalni vsebini. Priznati moram, da nisem vide! še nič podobnega. Vsi učenci, ki so nastopali, so iz svetoivariske ljudske šole. Petje in deklamacije je poučevalo učiteljstvo samo: tudi v sokolskem orkestru, ki je igral med točkami, so v pretežni večini učitelji. Posebno me je zanimalo, kje je dobilo učiteljstvo oni dve igrici. Izvedel sem, da je to priredil učitelj svetoivanske šole V. Trobec. — Res škoda, da ni to natiskano. Te zadnje reprize s tem programom se je udeležil tudi okr. šolski nadzornik Nekerinan in dež. šolski nadzornik Matejčič, kar je povsem razveseljivo. Ljudstvo razume učiteljstvo in učiteljstvo šolski nadzorniki. Žalostno je, da ni v naši domovini povsod enako.
Tržaško slovensko mladino, ki se želi vpisati v Nar. soc. mladinsko organizacijo, opozarjamo, da so uradne ure tajništva, kjer se sprejemajo člani in dajejo pojasnila vsak četrtek od 7. do 8. ure zvečer. Tajr ništv:) se nahaja v Čarboli zg. št. 11. (Stara policija pri kons. društvu »Jadran«).
Druetva.
i
I Jubilejna maskerada Ljubljanskega Sokola. Letos na pustni torek vrši se v Sokolovi telovadnici v Narodnem domu petdeseta maskerada tega društva. Vsako leto svojega petdesetletnega obstanka je društvo priredilo inaskerado. In te maskerade Ljubljanskega Sokola bile so dolgo vrsto let najsijajnejše, najelitnejše, najzabavnejše in nabolj obiskane predpustne prireditve v Ljubljani. Saj pa se je društvo tudi potrudilo,
da je nudilo občinstvu vsako leto pod novim naslovom in z novimi dekoracijami kaj novega. Vsako leto se je na pustni torek Sokolova telovadnica premenila v novo pozorišče, popeljal nas je Sokol v Egipt, na severni tečaj, v*staro Emono, v novo Panonijo, popeljal nas je v dno morja, pa nas dvignil zopet in zazibal »v rožcah«. To se je godilo vse že v zadnjih letih in dobro se še spominjamo tega; starejše maskerade pa, kakor pripovedujejo, so poznejše po sijaju in čarobnosti še mnogo presegale. In danes skoro da čujemo, da se je vse to v petdesetih letih skoraj preživelo. Predpustne prireditve se množe. Sokolova maskerada ni več edina. Občinstvo poseča vse prireditve, vsled česar obisk trpi. Tako pa se tudi pri Sokolovih maskeradah v zadnjih letih ogromni trud komaj še izplača. Zato bode Sokol v prihodnje najbrže maskerade opustil, letos pa hoče še prirediti maškarado, ker bo to petdeseta, in sicer na način, ki bode vzbudil in oživil ves čar prejšnjih let. To jubilejno in obenem naj-brže zadnjo svoio maškarado priredil bode tako glede lepote, kakor glede zabavnosti in udobnosti še skrbnejše kot prejšnje, tako da bode zadnja maskerada vsem posetnikom ostala v živem spominu še dokaj let. Nihče naj tedaj ne zamudi pogledati te prireditve.
Na »Velikem pustnem korzu«, SlavčevI maškaradi, edini taki prireditvi v večjem obsegu bode letos posebno živahno, ker je kratek pred-pust in jako ugoden dan. Na plesnem redu so poleg primernega števila figuriranih plesov skoro sami valčki, kar bode ljubitelje valčka — in to so skoro vsi plesalci in plesalke — gotovo razveselilo. Da se živahnost na pustnem korzu poveča, da se izpolnijo tudi odmori med posameznimi točkami plesnega reda. pri katerem svira slavna »Slov. Filharmonija«, bode zato skrbela še posebna kmečka godba. Cenjene plesalke opozarjamo na veliko ugodnost, splošno žensko volilno pravico. O nadaljnih podrobnostih poročamo še.
Fantovski ples, ki ga prirede šentjakobski iantjev v soboto dne 1. februarja 1913 pri Češnovarju na Dolenjski cesti pod pokroviteljstvom župana iz Kurje vasi in guvernerja s Prul, je prirejen v prid knjižnici gospodarskega in naprednega^ društva za šentjakobski okraj. Šentja-k^bsi fantje so se zadnji čas.z vso vnemo zavzeli za povzdig te khjižni-če z najlepšim gmotnim in moralnim uspehom, zato je pričakovati, da se Jim tudi namen s plesom posreči. Vspor*'d prireditve je poln najrazličnejših predpustnih zabav, da sc bo veselilo mlado in staro. Pokrovitelji in častni gostje bodo slovesno sprejeti. vstopnina le 30 vin. Na prireditev, ki je edina te vrste v šentjakobskem okraju in letos sploh v Ljubljani, vabimo zlasti šentjakobsko prebivalstvo, pa tudi vsakega drugega.
Poslano.*
Velerodnemu gospodu piscu anonimskih pisem
v Loškem potoku.
Ampak, gospod anonimus, drugič piši bolj razločno, kakor se spodobi. Cernu bi pokvarjal svojo veli-kolepno pisavo. Strahopetec. Kaj pa, če se midva enkrat v gotovem razpoloženju srečava?! —
»St. Nltr.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Mali oglasi.
Beseda 5 vluariev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih odasov ob 6. url zvečer.
Hišna šivilja se priporoča cenjenim damam. Gre tudi na deželo. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno«.
Odda se tako] dve mesečni sobi
s posebnim vhodom, za enega ali dva gospoda. Vpraša se v gostilni Belič, Dunajska cesta.
Išče se hišnik, oženjen, brez otrok. Zahteva se, da je izučen vrtnar. Naslov pove ^Prva »anončna pisarna«.
Stanovanje se išče za takoj z eno ali dvema sobama. Naslov pove »Prva anončna pisarna«.
Cenjenim gostom in sl. občinstvu naznanjam, da priredim danes 30. t. m.
===== domačo =====
plesno veselico
v Aurovi restavraciji
"\7vrolfc'vai •u.lica. štev. 12.
'J.a obilen obisk se priporoča
Ludovik Roškar, restavrater.
'f"f'f'f'f?YTf
Spominjajte se dijaškega društva »Domovina* 1
VABILO
na
domačo veselico
ki se vrši
na debeli četrtek
dne 30. januarja ob 8. uri zvečer
v gostilni „Pavsek“
na 3>^a,rti3a.oT7-i cesti. Vstopnina prosta.
Na mnogobrojno udeležbo vabita Rozalija in Ivan Pavšek.
P°3fcTB0
»Likar M»dicjn*L
lovro Sabfmik.Šišk«
pri Ljubljani
Vsled pretrgane telefonske zve-| ze so današnja brzojavna poročila izostala.
Last in tisk .»Učiteljske tiskarne«. Odeovorni urednik Radivoj Korene.
r
Radi inventure
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantljev, paie-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 0|0 pod lastno ceno.
V
„Angleško skladišče oMek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5
Del. glavnica: K 8,000.000.
Rez. fond nad K 800.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Slriiai'i<,% a iiIh u šh?v. iJ,	luša)
Podružnice v Splietn, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
tmšgr 43l °l
*s 4 |0
1
i
	■ m
	m
	i
1	§
	G
	H
	111
	Hi
	■ 1
Učiteljska tiskarna
: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Notni stavek.
Litografija.
Cene najnijže!
■nn&ii