— slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenic daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. ■D fBJTOV PISARNE: 4687 OOITLANDT. Entered u »eee*d-01aea Matter, September 21, 1903, at tke Poet Office at New York. IT. Y., under tke Act of Congress of March S, 187» ^ TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND* KO. 74. — STEV. 74. NEW YORK, TUESDAY. MAR.CH 30, 1909. — TOREK, 30. SUŠCA, 1909. VOLUME XVXL — LSTKXL JTVTL Mary Farmer na električnem stolu. IMENOVANA MORILKA JE VČERAJ KONČALA SVOJE ŽIVLJENJE NA ELEKTRIČNEM STOLU. Pred »vejo smrtjo je notarijelno izjavila, da je njen mož popolnoma nedolžen. SMRT ZA SVOJEGA "OTROKA. Roosevelt v nevarnosti. Napad na parniku. BIVŠEGA PREDS. ROOSEVELTA JE SKUŠAL NEK ITALIJAN NAPASTI NA PARNIKU. Napad so mornarji preprečili in Italijan je moral takoj v zapor. NA AZORIH. Auburn, N. Y., 30. marca. V tuk. državnih zaporih so včeraj zjutraj na električnem stolu usmrtili Mrs. Marv Farmerjevo, ktera je dne 23. aprila 1908 umorila svojo sosedo Saro Brennan v Brownsville, N. Y. Njenej smrti je prisostvovalo pet lensk. Takoj po njenej smrti je duhoven J. .T. Hickey, ki je bil pri njej do zadnjega trenotka njenega življenja. objavil sledečo izjavo pokojnike: "Moj mož James D. Farmer, ji i imeJ ničesar opraviti s smrtjo Sare Breananove, kajti on o tem niti vedel ni, dokler niso odprli kovček, v kterem no našli njeno truplo. Jaz mu Bi«eiii. nikdar povedala, kaj s« je zgodilo. James D. Farmer onega dne ko je bila pokojniea umorjena sploh nd bil doma in tudi po njenej smrti ni položil svoje roke na njeno truplo. Poaavljam, da je moj mož Jaroas D. Farmer popolnoma nedolžen in da tudi ni deležen pri nijednem načrtu, vsled kterih je bila Brennanova umorjena. Mary H. Farmer." Ta izjava je podpisana pred notarjem. Jamesu D. Farmerju, oziroma nje-»emu možu, so preje naznanili, da mora njegova žena umreti in takoj »a to so njo dovedli k njemu, da se poslovi od njega. Tem povodom mu je tudi naznanila, da je napravila izjavo, vsled ktere je on pri tem zJo-iinu popolnoma nedolžen. Tudi njen mož je ob>ojen v smrt, toda sedaj bode najbrže pomiloščen, ali se pa bode proti njemu vršila nova obravnava. Pokojna Mary Farmer je izvršila imenovani zločin samo radi tega, da bi svojemu dečku zagotovila boljšo bodočnost in boljše življenje, kakor je bilo njeno. Po umoru je oblastim naznanila, da je zginola Sara Brennan ostavila svoje premoženje njenemu dečku, vsled česar so takoj pričeli sumiti, da je ona izvršila umor. Kimalo na to so našli v njenej hiši kovček, v kterem je bilo truplo Biennanove. -o- Smrt v vodopadih. Waterloo, Iowa, 29. marea. Christ Anderson in Henry Bothman, ki sta se včeraj zabavala z lovom na divje race, sta imela pri tem nesrečo, da se jim je coin prevrnil. Oba sta se držala za čoln, ki je pa potem kmalo a obema vred padel v vodopad Cedar Riverja. Še preje je skočil iz čolna njun prijatelj Frank Bentz, kterega je voda tudi odnesla v vodopad, tako, da so vrf trije končali avoje življenje v vodopadu. Na bregu se je zbrala velika množica in vsakdo j* slišal obupne klice na pomoč, ne da bi se kedo -upal nesrečnikom pomagati, kajti vsako bližanje vodopadojn pomenja gotovo smrt. Denarje v staro domovino pošiljamo: sa $ 10.35 .......................BO kron, u 20.66 ........................100 krem, B 41.10 ........................200 kron, ■a 102.75 ........................600 kron. ■a 206.00 ........................1000 kron. ■a 1020.00 ........................6000 kron. Poitarina je viteta pri teh svotah Doma se itskstsne svote popolnoma fatplačajo bres vinarja odbitka. lfaie denarne pošiljatve izplačuje e. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. dc 11. dneh. Denarje nam poslati je najprilič asje do $26.00 v gotovini ▼ psriporo sli registriranem pisma, vetje po Domestic Foetal Money ali pa Yew Tort Bank Draft M. T. London, 30. marca. Iz Horte, na Azorskih otokih se javlja tuk. listu Express, da je na parniku Hamburg, s kterim potuje bivši predsednik Roosevelt v Italijo, nek blazni Italijan izvršil napad na Roosevelta, ko je bil slednji na gorenjem krovu. Italijan, kteremu je ime Giuseppe To-sti, je odšel, ko je Roosevelta zagledal na krovu, takoj proti njemu in pričel kričati, da ga mora umoriti, ker mu je Roosevelt odvzel otroka. Napad so pa mornarji takoj prepre <-if!i in Italijana prijeli, nakar ga je dal kapitan zver-ati in odgnati v zapor. Roosevelt se dobro počuti. Njegov-šin Kermit je odšel na kopno na lov. Zvečer ob 6. uri je parnik zopet od-plul proti Italiji. Italijan, ki je izvršil napad na bivšega predsednika, sedaj neče ničesar jesti in trdi, da mu je Roose-vr't zdstrupil jedi. Vsled tega mora zdrarnik vsako jed preje pokusiti, predno prične jetnik jesti. EKSPERT PRI ŽVIŽGANJU LOKOMOTIVE. —®— To mn je pridobilo mlado ženo in sedaj je srečen. Richmond, Va., 29. marca. Robert Freeman Ellington, ki je strojevodja na železniške.] progi med Richmon-dom in Danville, se je tekom časa naučil s piščalko na lokomotivi tako žvižgati, da je končno zamogel piščal tako odpirati in zapirati, da je pi-skala lahke pesmi. Vsled tega se je ženskam tako priljubil, da je dobil končno tudi ljubico v osobi Miss Margaret Angel iz Manchestra. Ko je tej deklici dvoril, je vedno, kadar se je peljal skozi Manchester, žvižgal s svojo lokomotivo razne arije. Njegova ljubica ga je vedno kraj proge pričakovala, kajti melodijo je bilo že od daleč slišati, ne da bi ljudje vedeli, kaj to pomeni. Tudi sedaj so prišli na sled nenavadnej glasbi le slučajno. Nekteri ljudje so se namreč radi takega žvižganja pritožili. Ko ga je potem žeteznično vodstvo vsled tega posvarilo, je povedal, da si je z žvižganjem pridobil ženo, kajti med tem se je že oženil. Kadar se pripelje s svojim vlakom v Richmond, tedaj žvižga pesem "Home, sweet Home" in tako njegova mlada žena vedno ve, da se je vrnil srečno iz potovanja. Žvižgati prične že, ko je še miljo hoda oddaljen od postaje. Kadar se pa odpelje z vlakom, tedaj žvižga piščal na njegovej lokomotivi pesem "Will you remembei* me", kar velja naravno njegovej mladej 2'enL Melodije so sicer slabe, toda ako jih nihče ne razumi, ve za nje njegova žena. AVSTRIJSKI DIVJAKI. V Pragi na Češkem je nastopilo o-rožništvo z bajoneti proti domačinom. Dunaj, 30. marca. Tudi zadnjo nedeljo so, kakor se porocj. iz Prage, priredili tamošnji nemški pritepenci običajno izzivanje domačinov. Vsled tega je prišlo ponovno do velikih izgredov, proti kterim policija ni za-mogla ničesar opravi t L Krog izziva-oev se je nabralo na tisoče domačinov, ki so pritepence razgnaii. Množica je pri tem gromi vi to kričala: "Živela Srbija!" Končno je postal položaj tako kritičen, da je prišla na lice mesta tudi žendarmerija, ktera je potem napadla množico z bajonflH te jo raz-gnala. JpT' Kako se prislužijo milijoni dolarjev. ROCKEFELLER. PRIPOVEDUJE, KAKO JE NA LAHEK NAČIN "PRISLUŽIL" STO MILIJONOV. Do denarja je prišel pred vsem radi tega, ker so zavladali slabi časi. SKRAJNA ZVITOST. V ravnokar izšJej številki 'World's Word", je objavil milijardar John D. Rockefeller, kako lahko je zaslužil lepo svoto sto milijonov dolarjev, ker je prišel po naključju do železne obrti, oziroma do pridobivanja železa. Pred vsem izjavlja, da nikakor ni nameraval, da svoje itak velikanske posle še bolj razširi in da je do tega prišel le po nesreči s tem, da je naložil nekoliko denarja na severo-zapadu republike. Ta denar je naložil v raznih podjetjih, ki so pa bila združena. Tako je y»rišel njegov denar v rudniška podjetja, livarne, papirnice, lesno trgovino itd., kajti na vse se itak ne more spominjati. Pri vseh teh podjetjih je bil le delničar manjše vrednosti, ne da bi prisostvoval upravljanju teh poslov. Dejstvo pa je, da so vrednosti teh podjetij nekaj časa pred paniko v letu 1S93. nekoliko padle. Mnogo ljudi. kteri so tedaj o >ebi mislili, da so premožni, so proDašli. da ono, kar so si domišljali, nikakor ni bilo resnično. Potem pripoveduje Rockefeller, da večine teh pojesti, s svojimi očmi ni niti videl, tako, da. se je moral na druge ljudi zanašati. K sreči se je baš tedaj seznanil z Frederick T. Gatesoin, kteri je tedaj v prid bap-ti>tične cerkve potoval po deželi. Gates je imel tudi veliko tehnično znanost in vsled tega mu je Rockefeller naročil, naj vse ono, pri kterem je Rockefeller, pregleda. Potem je Gatesa naprosil, naj mu pomaga pri ureditvi raznih zamotanih poslov. To se je tudi zgodilo in tako se je naučil, kako je mogoče zamotane gospodarske zadeve zopet popraviti in ozdraviti. Da si je nabavil potreben denar, je moral izposoditi svoje varnostne listine in šele potem, ko je doba panike minola je zamogel vedeti o svojem pravem položaju. Tedaj je imel mnogo milijonov dolarjev vloženih in nihče ni želel z njim zajedno kupovati delnice. Vsakdo je le želel prodati ono, kar ima. Tedaj so njemu ponujali delnice pod ceno in zato jim je izplačeval v gotovini. Pot m je pa takoj pronašel, da je lastnik velikih zemljišč, ki so poJna železne rude. Tono te zemlje je mogoče za par centov s pomočjo parnih lopat dvigniti. Kmalo na to se je pričela obrt razvijati, in dve leti potem je trust za jeklo od njega kupil vso tamošnjo lastnino za sto mil. dolarjev. i Se vedno boji z Indijanci v Okla. GLAVAR CRAZY SNAKE SE JE NA ČELU 200 BOJEVNIKOV UMAKNIL PRED MILICO. Glavarjev sin je graduiral v Pennsylvania i, toda potem se je vrnil med svoje. PETNAJST UBITIH. "Mapetičen deček". Vse se ga prime. FREDDIE BRADY IMA V SEBI MAGNETIČNO PRIVLAČE-VALNO SILO, KTERA ZELO VLEČE. Pred njim niso varna niti jajca in milo, kajti vse gre za njim. "ČUDEŽ". Oklahoma City, Okla., 29. marca. Proti indijanskem taborišču Snake Indijancev, se je napotilo 125 rnili-čarjev, kteri so prišli včeraj zvečer ob 9. uri do indijanskega tabora. Ko to prišli tjekaj, tam ni bilo ni jedne-ga človeka in vsi wigwami so bili požgani. Indijanci so odšli na varnejše kraje, kjer zamorejo milici boljše kljubovati, tako, da se bodo me kaj časa zamogli tudi proti premoči držati. Do boja pride morda že 11 ko m današnjega dneva. Rano zjutraj miličarji izsledili 200* Indijancev na Hickory Hill, kjer jim je poveljeval glavar Crazy Snake. Kasneje ob 9. uri je prišlo med Indijanci in belim možtvom zopet do boja in sicer v bližini Stidma-na. Tu je bilo streljamje dokaj živahno in nekoliko Indijancev je bilo ranjenih. Njihovi tovariši so jih odnesli iz bojišča v gorovje. Milica je dobro oborožena in ima strcljiva v izobilju. Milica je dobila nalog naj strelja na Indijance, ker ie na ta način se je mogoče rešiti nedobrodošlih državljanov" kakor se je izrazil governer države Okla-home. Tekom popohsdneva so prijeli pet Indijancev in devetnajst koiij. Tekom popoludneva je poslal indijanski glavar milicarjem naznanilo, da se jim na nikak način ne uda in da je sklenil bojevati se do skrajnosti. Glavarju se je sedaj pridružilo še vee Indijancev iz druzih taborov. Srbija in Avstrija. Mir zagotovljen. SRBIJA PRIVOLI V AVSTRIJSKE MODIFICIRANE ZAHTEVE IN S TEM SE MIR OHRANI. Kralj Peter baje tudi odstopi in vlado prevzame črnogorski kneževič. NEZADOVOLJSTVO. RAZSTRET.BA V ST. LOUISU. Jeden delavec ubit in mnogo ranjenih. $ St. Louis, Mo., 29. marca. V poslopju za strqjbfiri Hlinois Steel Co. se je pripetih razstrelba, ki je vse poslopje razdejala in odnesla streho visoko v zrak. Vsi kotli in stroji so razdejani. Ko se je pripetila razstrelba, je bilo, v kolikor je znano, sedem osob v posl«pju in od teh je jtden delavec na mestu obležal mrtev, dočim so ostali nevarno ranjeni. Na lice mesta je prihitelo takoj vse polno sorodnikov delavcev, ki so bili zaposleni v livarni, toda kaj natančnega se jim ni posrečilo zvedeti. Baje se nekoliko delavcev tudi pogreša. Pred vsem bode treba razvaline odstraniti, predno se dožene, koliko ljudi je pri razstrelbi zgubilo življenje. Razstrelba jAbila tako jaka, da jo je bilo čutiti po vsem mestu in da je med prebivalstvom zavladala precejšnja razburjenost. Kako .M jfe pripetila nesreča, be dosedstf Še ii dalo dognati. VOJNA S CANADO. Ako pride do vojne med našo republiko in Canado, se republika poveča. Asheville, N. C., 29. marca. Governer Folk je včeraj govoril o slučaju, kako bi se spremenil zemljevid Amerike v slučaju, ako bi prili^^o vojne med Zjedinjenimi državami" Canado. Pri tem je tudi povdarjal. da nikakor ni izključeno, da se končno vsa Amerika spremeni v jedno veliko republiko. Governer je tudi izjavil, da nikakor ni izključeno, da pride prej ali slej do vojne med Zjedinjenimi državami in Canado, kajti ta vojna je tskorekoč neizogibna. Izseljevanje iz Zjedinjenih držav v jugozapadno Canado, ktero postaja vsako leto večje, je provzročilo, da se ideje o republikanizmu in samoupravi dan za dnevom tudi v Canadi bolj razširjajo in tako mora priti končno do tega, da bode canadsko prebivalstvo samo zahtevalo, da se združi s Zjedinjenimi državami, s kterimi je v gospodarskem pogledu itak že sedaj združeno. Ravno to, kar velja o Canadi, velja tudi v vedno večjem obsegu o Mehiki. Sovražtvo Mehikancev proti svojim severnim sosedom še nikakor ni zatrto in ni izumrlo. Kakor hitro umre sedanji predsednik Porfiro Diaz, se to sovražtvo obnovi in potem je bolj kot gotovo vojna med Zjedinjenimi državami in Mehiko zagotovljena. Porod na naduličnej železnici. Mrs. Annie Josephs, ki je stara 20 let, se je v nedeljo vozila po naduličnej železnici na progi na 9. Ave. v New Yorku in pri tem 'so jo napadli porodni krči. Sprevodnik je takoj poslal vse možke potnike V drug vagon in na prihodnjej postaji so morali vsi potniki vlak. Potem so vlak zapeljali gkranski tir in kmalo nat« f^lfct JP lice mesta zdravnik iz Mornar f^feice, kteri je mlado mate« qfqpR prvo dete vzel seboj. - A Dodgeville, Wis., 29. marca. — V Mount Horebu, Wis., živi pravi čudežni deček, in ako bi ne živel v sedanjem stoletju, bi končno kake bruinne duše gotovo skovale kako pravljico o kakem čudežu in končno bi tjekaj prihajali takozvani božjepot-niki, kakoršnji se v Evropi tudi v tem flfcoletju pojavljajo. Dečku je ime Freddie Brady in ima to lastnost, da mu ni treba hoditi za kakim predmetom, kterega si želi, kajti vsak predmet pride jednostavno k Djemu. Skratka. Freddie, ki je star jed-uujst let, je v pravem pomenu besede uiagnetičen deček, kajti on bolj "vleče" kakor kaka primadona, tudi ako je še tako lepo zraščena in ako so njene oči še tako privlačne. Deček živi pri svojih starih stariših, kteri so opazili, da je deček magnetičen, šele 3. marca t. 1. Tedaj je namreč nek sorodnik prinesel v hišo dečkovih starišev košarico jajc, ktere jc postavil na mizo v gostinjskej sobi. V jajcih seveda ni bilo nikake "nadnaravne" moči, ktero bi bilo potem lahko spreminjati pri neumnih ljudeh v dolarje, kajti jajca so prihajala od marljivih kokoši, ktere so sklenile, da sedaj, ko sije že pomladno solnce, podvoje svojo marljivost. Ivo je pa deček nekaj časa sedel v sobi, se je iz košare jedno jajce dvignilo in z vso silo priletelo dečku naravnost v nos. Tudi ako bi bil deček igralec v kakem gledišču, bi ga jajce ne zamoglo tako lepo pogoditi, kakor ga je v sobi njegovih starih starišev. Ono, kar se je zgodilo z jajcem, pričelo se je kmalo dogajati tudi z drugimi predmeti. Deček prisega, da ničesar ne stori, da bi na ta način vabil jajca in druge predmete k sebi, dasiravno njegova stara mati še nekoliko dvomi, kajti nekoč je zginola tudi čaša najboljšega sladkega "jama", ne da bi kedo videl, da "jam" leti po zraku. Nekoč je kadi mizniea šivalnega stroja padla na tla in vse, kar je bilo v njej, je zletelo k Freddieju. Njegova privlačna sila pustaja sedaj vedno večja in te dni je bila tolika, da se je tudi komadič železne peči odločil in zletel naravnost v dečkovo glavo. Kmalo nato je zletelo par yardov klobas iz kuhinje naravnost na dečka, nakar so se klobase ovile okrog njegovega vratu. Ko so ljudje v Mount Horebu zvedeli o vsem tem, so pričeli vendarle dvomiti o sedanjem veku, in tako so nekteri pričeli misliti na starodavne čase, ko so bili še čudeži moderni in tako so prišli do zaključka, da mora biti deček "obseden" po kakem slabem duhu, seveda ne po takem, proti kteremu se bore temperenčnikL Ko je končno priletel na dečka če komadič mila, so bili o tem popolnoma prepričani. Dečkovi stari stariši so pa mislili, da je magnetizmu kriva atmosfera, ki prevladuje v njihove j hiši, in vsled tega so poslali Freddy-ja k sorodnikom, ki žive tri milje da-daleč. Toda tukaj je dečkov magnetizem Še večji kakor doma in na dečka so pričeli leteti vsi predmeti, vsled česar so sedaj v onej hiši skoraj vse predmete pribili na tla, ali pa na stene. Deček odpotuje v kratkem 8 kako potujočo družbo, ktera ga bode rabila za izvlačevanje denarja i* čepov gledaWev. Največja mačka. Newyorški eoofogiini vrt je dobil te dni največje mačke, kar jih Je ▼ Ameriki. Jed na je m<eik* In tehta * w 38 funtom Tudi draga Je velika in tehta le }edem fust maoj> kakor prva. Belgrad, 30. marca. Srbija se je udala zahtevam evropskih velevla^ti in s tem je preteča vojna nevarnost saj za nekaj časa odstranjena in mir je zagotovljen saj za par let, ako se kaj posebnega med tem ne zgodi. Poslaniki signatarnih vlasti berolin-skega kongresa bodo te dni predložili tukajšnji vladi v podpis pripozna-nje aneksije. To bi se moralo že danes zgoditi, toda ruski poslanik še ni dobil tozadevnih navodil iz Petro-grada in radi tega se je stvar za par dni preložila. Petrograd, 30. marca. Tukaj se je včeraj vršilo veliko ljudsko zborovanje glede položaja na Balkann in tem povodom je profesor Miljukov kar najstrožje napadel ministra iino-stranih del Izvoljskega. Končno je prišla policija in je zborovalce raz-gnala. Razun Miljukova je pri zborovanju govoril tudi poslanec Rodi-čev Vse časopisje nadaljuje kritiko proti Izvoljskemu, kterega naziv-Ijajo " diplomat ični m Kuropatki-nom", in zahtevajo, da nemudoma odstopi. Položaj na borzi je danes izredno ugoden in vse vrednosti so poskočile. Belgrad, 29. marca. Srbsko časopisje pripoznava,-da Srbija s svojo protivnostjo proti Avstriji ni vspe-la in dolži ruskega ministra inostra-nih del, Izvoljskega, izdaje. Listi izjavljajo jednoglasno, da rusko pri-poznanje aneksije Herceg - Bosne pomenja za Srbijo le za nekaj ča?a smolo, doeim pomenja za Rusijo večno sramoto. Angleški in franeoski poslanik v Belgradu sta se včeraj dalj časa posvetovala *s srbskim ministrom ino-stranih del. Danes se konferenca nadaljuje, da se pri tem odloČi, kako se spor z Avstrijo poravna. Srbija pričenja že te dni pošiljati rezerviste domov, kajti srbska vojska zadobi v kratkem svojo normalno veličino. Petrograd, 29. marca. Tukajšnje prebivalstvo je vzelo naznanilo, da sta se Srbija in Avstrija pobotali po krivdi ministra inostranih del Izvoljskega, nekako sramotno na znanje. Imenovanemu ministru se sedaj javno očita, da je vse slovanske koristi izdal in vsled tega je tekom jednega dneva zavladalo proti Izvoljskemu tako sovražtvo, da je njegovo stališče v kabinetu dokaj omajano. Vlada bode morala Izvoljskega žrtvovati, ker le na ta način ?e jej bode morda posrečilo pomiriti vihar, ki jej sedaj preti. Izvoljskega^ sedaj že bojkotirajo v vseh družbah. Vse stranke so sedaj sklenile, da se deluje na to, ('kinov in ki se sedaj marljivo vsaki lan vežba, da sprejn.e bivšega predsednika Zjed. držav. T. -tur ta. Godba ga bode baje tu i: spiv-u.lj«*-vala na njegovem potov;: t: u p,. tranjih pokrajinah, fl- (Hm ir: ;i tri velike bobne, tako. da jo bode daleč po divjini slišati. Imenovani kapnik je izdelal sledeči vzpored. f>> kterem bode godba sv i rak«, ko pride velik lovec v Afriko: "A hoi time in tlu- Old Town to night; ThVv don't care if I never come back; I hupe this few lions will find you well; Tat'ty in He never told a lie." Poleg tc-h komadov bodo igrali naravno tudi druge, tako, da je za zabay> na lovu dobno to razmerje, je prav lahko razvideti iz poročila wash ingt Gushes' časa natančno preiskoval omenjeno razmerje. Poročilo, oziroma računi, so dokaj komplicirani, tako, da jih ni mogoče navesti na tem mestu, vse-kako pa zamoremo objaviti naslednjo tabelo. Iz nje je razvidno spreminjanje tedenskih plač, kakor tudi cent onih živil, ktera potrebuje vsaka delavska rodbina. Za podlago tabele iz vseh številk moramo vzeti Itevilke desetletja 1890 do 1399, kte-re znašajo 1000, in potem se prav lahko razvidi, kako so napredovale vsako leto plače in kako so postajala tudi živila vsako leto vedno dražja Leto zaslužek cena živiL 1890 ...... 1010 ...... 1024 1891 ...... 1008 ...... 1038 1892 ...... 1013 ...... 1019 1893 ...... 1012 ...... 1044 1894 ...... 977 ...... 997 1995 ...... 984 ...... 978 1896 ...... 995 ...... 995 1897 ...... 992 ...... 963 1898 ...... 999 ...... 987 1899 ...... 1012 ...... 995 1900 ...... 1041 ...... 1011 1901 ...... lOr.9.....1052 1902 .... 1092 ...... 1109 1903 ...... 1123 ...... 1103 1904 ...... 1122 ...... 1117 1905 ...... 1140 ...... 1124 1906 ...... 1185 ...... 1157 1907 ...... 1224 ...... 1206 Prometna sredstva, kakoršna imamo pri nas, onemogočijo lakoto, ker delavskega urada, kteri je dalj jc lahko pripeljati v pokrajine slabih letin žito in vse drugo iz onih krajev, kjer je vse dobro obrodilo. Ravno tako bi pa morale železnice razvažati tudi brezposelne delavce iz krajev, kjer ni dela, v one, kjer je delo lahko dobiti. Toda železnice imamo pri nas pred vsem za to, da nekteri obogate, ne pa za blagostanje dežele. Dežela, kakoršnja je naša, v kterej je še na milijone akrov rodovitnega sveta neobdelanega, bi ne smela imeti dragih živil, niti brezposelnih. Winter Quarters, Utah. Dragi Glas Naroda:— Dne 21. marca pokopali smo rojaka Josipa Hočevarja, doma iz Am-brusa na Dolenjskem. Star je bil 45 let in neoženjen. V Aspenu, CoL, zapušča brata in doma na Slovenskem tudi jednega brata in sestro. Umrli rojak je spadal k dvem podpornim društvom in sicer Nova Domovina N. S. P. J. v Aspenu, Colo., in k društvu sv. Barbare št. 47 J. S. K. J. v Aspenu, Colo. Pokojni rojak je bil tu na Winter Quarters le 4 mesece, kamor je prišel iz Aspena, Colo. Ker so bili aspenski rojaki preveč oddaljeni, spremljalo ga je na mirodvor tukajšnje društvo "Sava" od N. P. S. Jed note št. 32. Iz Aspena so tamošnji rojaki poslali sem Jos. Pavliča, ki je pri pogrebu zastopal tamošnje rojake. Pokojni Hočevar je bolehal dalj časa, predno mu je smrt storila konec. Naj počiva v miru! Na svidanje nad zvezdami! M. P. DOPISI. Smithfield, Pa. Spoštovani gospod urednik:— Prosim mali prostorček v Slovencem priljubljenem listu "Glas Na roda". Tukaj je malo Slovencev, zato se tudi nikdar nič ne sliši iz naše naselbine. Delamo pri H. C. Frick Coke Co. po 5 dni na teden, vendar je pa zaslužek zelo pičel, ker je rov z ljudmi prenapolnjen. Tudi brezposelnih se dobi v tem kraju precejšnje število. Vsled tega ne svetujem rojakom v ta kraj hoditi dela iskati. Ko bodo nastale boljše delavske razmere, bom že poročal. Pozdrav rojakom sirom Amerike, želeč vsem boljših časov, Tebi Glas Iz zgorajšnjih številk je prav lah- Naroda pa obilni uspeh in mnogo no-ko razvideti, da se položaj delavstva vi h naročnikov. Fran Oglar, kljub temu, da so postajale plače Belgrad. Potopisne slike iz leta 1905 in 1906. Napisal Anton Trstenjak. BALKAN. Ves svet, ne samo diplomati, zanima se danes za Balkan. Posebno Slovani gledajo s strahom v nekdanjo domovine raje. Na Balkanu vre in ne vemo danes, kako bode tam vsako leto boljše, nikakor ni izboljšal, kajti jest vine in vse druge vsakdanje potrebščine so postajale tudi vedno dražje. Tu pa tam se je sieer pripetilo, da so ljudje, ki so odvisni od svojega tedenskega zaslužka, nekaj več zaslužili, toda tudi ta napredek mora končno zginoti, kajti mno-^m so se tudi plače znižale. Ako se oziramo le na plačo, potem maramo seveda govoriti le o napredka, kteri se le začasno, povodom kako krize ustavi. Od leta IBM do 1907 je plača delaveev narasla celo m 211 odstotkov in od 1894 do 1907 •alo sa 24.7 odstotkov, oziroma skoraj za četrtino. Jednakomerno s pla-is so pa napredovale tudi cene živil in sieer od leta 1896 nadalje mnogo hitrejše, kakor plače. Plače so od tedaj naprej napredovale za 22, cene pa sa 25 odstotkov. Vse to velja za ono dobo, ko South Lorain, O. Cenjeno uredništvo:— Vsaki dan eitam v listu Glas Naroda o vedno večji probuji našega naroda. Vedno se čita poročila iz večjih naselbin, kako lepo napredujejo bodisi pevska, ali dramatična, kakor tudi podporna društva in s kakimi lepimi pesmi ali igrami nastopajo ter kažejo zmožnost našega naroda. Tukaj imamo tudi dva pevska društva: "Planinski raj" in "Prešeren". Tudi imamo (kakor je bilo že poročano) novo ustanovljeno godbo na pihala, ktera se tudi prav pridno vešba pod vodstvom g. Zmago-slava Novinšeka in želi prej ko mogoče pokazati se na dan ter reči Tudi Slovenei imamo narodno za vat! Nekako pred tremi tedni sem Stal dopis iz nekje v Pennsylvsniji. Do- le živeli v prosperiteti, oziroma pred ti£ni dopisnik je vzpodbujal pevska, dobo krize. I kakor tudi dramatična društva k slo- Po vsej pravici torej zamoremo ^ da bi vsa pevsko-dramatična dm trditi, da se je bogastvo Zjedinjenih gtva kon£no tudi imela svojo Jednoto držav, ktero je tekom "diijib 17 let in sicer ne da bi s tem delali ^ nepopisno naraslo, pomnožilo in sku- ^ prekoristnim Jednotam kako na pilo le v rokah bogatinov, dočim je &protnost> temveč le v prid pevsko-ljudstvo ostalo ravno tako siromaš- dramatičnim društvam. Imamo si-no. kakor je bilo preje. j j^^ne Jednote, ktere pa pevsko- ____dramatičnim društvom ne morejo koristiti, ker niso za to ustanovljene. BOJAKI, NAROČAJTE SE NA Zatorej bi bilo prav koristno, ako bi S NAKOPA", NAJVEČJI IN se uresničila želja omenjenega do-CENEJŠI DNEVNI LIST! jpisnika. jutri. Državne razmere niso Se urejene. Jugoslovanov osoda ni še določena. Tu gre za življenje Hrvatov, Srbov in Bolgarov, ki tvorijo srce Balkana. Ti se bore za svojo državno samostalnost, torej za načelo, ki jc vredno najdragocenejše žrtve. Slovencev bodočnost, to je obstoj njihov, tesno je spojena z osodo južnih Slovanov. To vse vemo in čutimo. Jasno je namreč, čim močnejši bodo Hrvati, Srbi in Bolgari, tem močnejša bode zaslomba našemu narodnemu obstoju. Danes je naša dolžnost, da se vsi brigamo za politično in kulturno živ ljenje Slovanov na Balkanu. Vedeti moramo, kaj se tam vrši, da spoznamo pravo svojo moč in slabost in da se okrepimo tam, kjer smo res slabi. K južnoslovanskemu oddelku prištevamo Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare. V širšem pomenu besede prebivajo ti narodi na balkanskem polotoku. Jezikovno so južni Slovani segali nekdaj na jugu do Soluna, imeli so močne naselbine na Feloponezu, zdaj se še dotikajo Jadranskega in Črnega morja, a proti severu gre črta tje do bližine Durača (Beli Hrvati). Balkanskemu polotoku so meje: na zapadu Jadransko in Jonsko morje, na jugu Sredozemsko morje, na iztoku Egejsko morje, Helesponi, Mar morsko morje, Bospor in Črno morje, na severu južnoruske stepe, banatsko pogorje, ogrska ravan in Jnlske Alpe. Navadno se smatrata za sevezv no mejo Sava in Dunav. To je torej Balkanski polotok ali kratko Balkan. Balkanski polotok imenuje se tudi Turškogrški polostrov ali Ilirski polostrov. Beseda Balkan pomeoja v turškem jeziku pogorje. V stari dobi so z besedo Balkan oznanovali pogorsko skupino Hemus. Na Balkanu prebivajo različni narodi. V prvi vrsti južni Slovani, to so Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari. Splošno zavzemajo Hrvati in Srbi se-verozapad (Hrvatsko, Slavonijo, del Ogrskega, Srbijo, Bosno, Hercegovino, Dalmacijo, Črno goro in Maee donija), Bolgari pa severoiztok (Bolgarijo, Iztočno Rumelijo, Tracijo in Macedonijo). Dalje prebivajo na Balkanu Romani, to so Italijani (ob dalmatinski obali), Rumuni ali Via hi, Albanci (Arnauti, Škipetari) Albaniji in na iz tonem Grškem, dalje Grki, Turki, Tatari, Armenci, J udi in Cigani. Politično delimo Balkan v več držav a te so: Srbija, Črna Gora. Bolgarija z Iztočno Rumelijo, Turčija, Grško in Rumunija. Samostalne države imajo torej Srbi (le deloma), Bolgari (le deloma), Grki, Rumuni. Turki. Bosna in Hercegovina se je pri-klopila avstro-ogrski državi, s čimer se je zaprl Srbiji prost pot do Jadranskega morja in zabila politična zagvozda med Srbijo in Črno goro, to je v srce srbsko-hrvatskega naroda, kar danes vznemirja vse Srbijan-ce. V Macedoniji žive Bolgari in Srbi, to so neosvobojeni Slovani. Politični položaj Hrvatske in Slavonije je vsakomur znan. Z lepim imenovana Trojedna kraljevina ni samo-stalna država. Turčija je izgubila Bosno in Hercegovino, a dobila je ustavno življenje, vendar še vse svoje podanike, torej tudi Slovane, imenuje Otomane. O Macedoniji obširneje Ivan Ivanič: "Maeedonija i M" čedonci". Opis zemlje i naroda. B grad 1906.) Koliko je južnih Slovanov, ni mogoče natančno določiti. Po mojem prevdarku jih je gotovo do 16 milijonov duš. PREMALO ZAVEDNOSTI. Za Jugoslovane smo se do sedaj premalo brigali. Dasi smo sorodni, ali smo si še tuji. Le slavisti, naro-dopisei so kaj vedeli o nas, širšim krogom pa so naše medsebojne kulturne, narodne in celo politične razmere bile docela nejasne in neznane. Se inteligentni ljudje imajo grozne nazore. Ta pravi, da sploh ne mara Čehov, drugi, da mu niso všeč Hrvati. Tako govore ljudje, ki ne ume jo našega političnega položaja. Jako značilno je, kar mi je pripovedovala soproga zelo naobraženega, sedaj v Belgradu bivajoeega Slovenca. Ko se je preselila pred 25 leti v Belgrad, poslala je hčerko v tamoš-njo šolo. Učitelj je vprašal učenko, kaj je njen oče, a ona je odgovorila: "Slovenec". Kaj je to Slovenec in kje so Slovenci, vprašal jo je učitelj ? Ker deklica ni vedela, kako naj bi učitelju to razjasnila, in ker učitelj ni veroval, da je deklica prav govorila, naročil ji je, naj še enkrat vpraša očeta, kakšen in od kod je Slovenec. Oče je naročil hčerki, naj pove učitelju, da je ona Slovenka in da je oče, Slovenec, doma s Kranjskega. Tako je učitelj izvedel za približno domovino Slovencev. Mitrovica je čedno mestece doli v Slavoniji. Tik mestnega zidovja drvi Sava proti Zemunu in Belgradu. Dve cerkvi štrlita z zvonikoma v sinje nebo in ti pričata, da tod prebivajo pravoslavni in katoliki. Nedaleko od mesta je deželna kaznilnica, zelo moderno urejena in opravljena. Mudil sem se večkrat mimogredoč v tem mestecu, zadnjič L 1906. Nekega večera zbrala se nas je večja družba v hotelu, v kterem se sploh zbira mitroviška gospoda. Seznanil sem se z odvetniki, sodniki, zdravniki, z meščani, sploh z ljudmi, ki v javnosti kaj veljajo. Poleg navade stare nazdravil mi je mlad Srb, bil je to odvetniški kandidat, in je v krasnih besedah slavil mojo domovino. Pripovedoval je mnogoštevilnemu omizju, kod vse stanujejo Slovenci; govoril je o Ljubljani in da segajo Slovenci tja gori do "Klagen-furta". Spoznal sem takoj, da mu je naša domovina znalo znana. Ako torej mladi, naobraženi ljudje malo vedo o nas, kako bi mogli zahtevati, da bi širši sloji, ki sploh nimajo prilike v to, kaj več vedeli o nas. Neznani smo jeden drugemu in zato smo kakor tujci. Čital sem v nekem hrvatskem listu, da bi bilo bolje, ako bi slovanski Časopisi več poročali slovanskih stvareh, a da ne bi toliko po nepotrebnem pisarili o nemških princih in pricezinjah, o nemških grofih in groficah, ki so šara iz srednjega veka. (Dalje prihodnjič.) Nad grobom. Črta. — Slovaški spisala Ljudmila Podjavorinaka. (Nadaljevanje.) Bilo je to že četrto leto, kar je bil žid Schwarz zavzel Juričkovo mesto — po četrtem letu neprestanega pričakovanja, češ, da ga pozove sin k sebi. Toda poziva ni bilo; da, kakor mu je povedal Schwarz nekega dne, tudi denar ni dohajal, kakor je dohajal doslej. Sin Juričkov Janko je pisal Schwarzu, da, ker mu rokodelstvo ne gre izpod rok tako, kakor poprej, ne more pošiljati več, nego po pet goldinarjev na mesec, in teh da ne bode dobival oče na roko, marveč mu jih boče izročati v obliki žganj ice in živeža. Tako vsaj mu je čital Schwarz. Toda v Juričku se je mahoma vzbudil sum, da to ni resnica, kajti čemu naj bi Janko prikraj-ševal lastnemu očetu košček lastnega kruha? Vzbudila se je v njem posebna misel: dal je napisati pismo s polnim naslovom, in ne rekši nikomur niti besedice, se je podal na dolgo pot: za sinom v Budimpešto. Šel je peš, uživa je suh kruh, ali korakal je veselo, z nadejo na radostno snidenje s sinom. Utrujen na smrt je dospel naposled v glavno mesto — toda, kam se naj obrne v tem trušcu in vrtincu, med ljudmi, govorečimi nekak čuden, " nekrščanski" jezik T In ko še naslova ni znal prečitatil Ali pomagal mu je srečen slučaj. — Klateč se po mestu, se je bil sešel z rojakom in ta ga je sprovel tjakaj, kamor se je glasil naslov. Bilo je to visoko poslopje, na kterem je stalo napisano nekaj z zlatimi pis-menkami. Njegov sprevodnik mu je pojasnil, da to pomeni Gyorfi Janos, strojar. "Gyorfi!" O takšnem čudnem imenu še ni slišal nikdar! Gotovo se je bil zmotil za kako hišo! Slednjič se je dal vendar pregovoriti od sprevodnika, da je vstopil, ves tresoč se od ganotja in koprneč radovednosti. Vso pot si je bil slikal j ta dragi trenotek in si je predstav- j ljal že v naprej, kako radostno bode J sin iznenaden. Objame ga v naročje i in mu poreče: "Hvala bodi milemu; Bogu, da ste le prišli! Počijte si!" Žena njegova pa doda: "Sedaj vas več ne pustimo odtodi..." Po dolgem hodniku je prišel v vežo in potem v kuhinjo, kjer se je vse svetilo, kakor pozlačeno. Neka gosposka deva je imela posla pri štedilniku. Ker pa ni mogla razumeti došleca, je šla klicat gospoda. Čakal je precej časa, stoje skromno pri durih in obupno vrteč v rokah klobuk. Naposled je zagledal krepko postavo svojega sina. Hotel je spregovoriti, toda solze so ga polile. V tem tre-notku se je zamogel le zasmejati krčevitim, blaženim smehom. Janko ga je pogledal začudeno, kakor bi ga ne poznal; v bližnjem trenotku pa je, zamračivši se, rekel z glasom, od kterega je očetu sahnelo srce v telesu: 'Odkod ste se tu vzelif Čemu ste prišlit" In ozrši se na okrog, da li ga nihče ne posluša, je dodal potihoma, toda povsem odločno: "Moja žena ne sme vedeti, da ste moj oče; glejte torej, da se ne izdate!" Z Juričkom se je zavrtel svet. Za- podp. društvo svete BiM* % mm 9)«dln]ene drtavs Soverrt«. Sedež: Forest City, Pa. ■■ ■ •—O«-O .Mil ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVEKL, P. O. Box 874, Pereet Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MU Hid, P. O. Box 537, Fonst City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik porotnega edbora, Wdr, Km KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Fort* City, Fa. FRAN KNATELJC, LL nadzornik, 909 Braddock Av< dock, Pa. FRAN ŠUNK. m nadzornik, 50 Mill St., Luzerns, Pa. SVARILO. V "Glasu Naroda" fit 68 sem či tal, da dobi 30 mož delo ▼ Algier Co pri Math. Žužeku. Rojaki, bodite oprezni, ne hodite na njegovo poročilo, ker tu nas je več. kteri smo že bili pri njem. Kdor hoče pa še kaj več poizvedeti, naj se obrne na: Charles Lovše, P. O. Box 757, Eveleth, Minn. (30-31—3) Kje je FRANČIŠKA RIBIČ T Omo-žena je že baje trikrat. Po prvem možu pisala se je Ribič, kteri ji je umrl še v starem kraju; po dru gem pa Sevšek in ji je umrl nekje v Pennsylvaniji; 'ime tretjega moža mi je neznano. Pred tremi leti bila je v Fitz Henry, Pa. Za njen naslov bi rada zvedela brat in se stra prvega moža. Prosim cenj rojake, če kdo ve za nje naslov, da mi ga naznani. — Theresia Marin šek, 420 E. 83rd St., New York N. Y. (30-3—1-4) .L v POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 96, Willock, Fa IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622, Forsst City, F*. Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, F. O. Forest City, Fa. Društveno glasilo Je "GLAS NARODA." pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem y staro domovino in to seveda naj raj še v ap. tovem denarju, kar pa naifiitreje, najvesfneja in n a j c 9 n e \ i preskrbi FRANK SAKSER CO., 82 Cortland SL, New York, N. Y. -Podružnica :- 6104 St. Clair Av., N. E., Cleveland, O. Čemu bi drngam segali, ako Tam Vaš rojak najboljše postreže t Sedaj pošiljamo 100 kron avstrijske veljave za S20.55 s poštnino vred« odnašal parni stroj proti rojstni vasi. Vse to se je zgodilo tako urno, da je bil od tega ves omamljen. Do zavesti je prišel še le, ko je bil že zopet sam v svoji hišici — — stokrat revnejši, nego je bil odhajal od nje. Vrgel se je na svojo postelj, malomarno prirejeno iz slame, preprogo in neveliko čiste blazine — ter se spustil v glasen jok. Jokal je dolgo, ležeč obrnjen z licem navzdol, ihteč kakor otrok ter stiskajoč pri tem pesti... Pa tudi ta rana se je zacelila. Čas je ublažil bolestni vtis, očetova ljubezen je zjasnila črno barvo, v kteri se mu je predstavil sin zadnjikrat in JOHN KRAKER BUCUD, O. čutil je nekaj takega, kakor bi mu! znovič se mu je prikradel v dušo kdo z jednim zgrabljajem izpulil srce 1 takšen, kakoršnjega si je bil želel iz prsi, se mu narogal, ugonobil in poteptal to, kar je bilo v njem najdražje, najsvetejše___ Videl je tudi njegovo ženo, svojo nevesto. Bila je mlada, šibka, zala, da je le^jfctžko kedaj še videl ktero zaljso^Wi njo je priteklo dvoje zla-tolasih angeljčkov — takšnih,, kakor-šen je bil svoje dni njegov Janko. Smejala sta se in blebetala, toda on ni umel od tega besedice; ni umel tudi tega, kar je rekla sinova soproga, nudeča mu s prijaznim, toda s neznosljivo žaljivim, nasmehom dve šesticL Znovič se mu je stemnilo pred oemL Videl je, da ga ta smatrajo za berača, prišedšega iz Jankove rodne vasi; vsa trpkost, nako-' imeti. Predstave o vnetem vspreje-mu, s kterimi si je naslajal pot za sinom, so se tako vtisnile v njegov spomin, da je, pripovedovaje o tem, malone sam verjel, da se je to v resnici tako zgodilo. Večkrat je verjel celo sam, da so sinove ustnice res izpregovorile besede, ki jih je pričakoval: "Vesel sem, da ste prišli — ostanite vedno pri nasi" Toda, ko je tako sam na pokopali-ščuf kakor je sedaj na tem mestu, kjer nehuje vsa hlimba, ko se mu ni treba bati vsakdanjih vprašanj, ki ga proganjajo vedno in povsod, tedaj tudi nehuje varati samega sebe. Iluzije se razpršajo in njegov položaj stoji pred njim brez vseh barv, tak, i" ■• j ■ ij&SEl » Vi >' .J. * A". i? ^ i j .;■ 9 tfM T-' v ■ i ; 11 JviHtej - mM: ! i*. ---i i ' .ri T) M : : .V'- ' pičena v njegovej duši, je že hotela kakoršen je v resnici- Ob takih pri- izbruhniti v obliki opravičenih očitanj, njegova roka se je že dvigla kakor k grožnji in — Gospod Bog mu odpustil — h kletvi! Ali mesto tega je le segla k očem in otrla dve solzi — dve najtrpkejši solzi, od o-nih, kar jih je kedaj o vlažilo njegove trepalnice. Potem že sam ni vedel, kako je povedal to, kaj ga je naklonilo k temu obisku in kako je kakor v snu poslušal sinove besede, da je bilo vse to lc Schwarzova izmišljotina in da bo tudi odslej redno prejemal svojih 6 goldinarjev na mesec. In kakor v snu je odšel za gospodom, ki mu ga je dal sin za spremljevalca. Ta ga je odvel v neko krčmo, predložil mu različnih jedi, ali on je le malo okusil od tega. Potem ga je spremljevalec odvel na postajo, stisnil mu še v roko dva goldinarja in listek za železnico in za uro pozneje ga je že likah prenehuje z delom, a medtem, ko njegove misli delujejo 8 podvojeno naglico, gleda' on, oprt ob grobo vo steno, uporno pred-Be, in ne vidi nikogar... (Dalje prihodnjič.) Kje sta KATARINA NOVAK in njen mož t Pred 3 leti sta bivala v Clevelandu, O. Za natančno bivališče želi zvedeti njena sestra: Agnes Leben, care of M. Marin-šek, 420 E. 83rd St., New York, N. Y. (30-3—1-4) ZA KADILCE! pro-Tur- Prodajam cigaretni tobak poštnine sto po sledečih cenah : Mittelfeiner kiseher 26 h (drajcener) po 13 ct. Feiner Herzegovina S-t h. (zipcener) po 17ct. Posebne cene za. prodajalce. Zaloga a vb tri j. boeniš. in here, tobaka. A. Logar, 26 E. 119. St., New York. • k- v y Priporoča rojakom svoja VINA, ktera v kakovosti nadkrOj*-jejv vsa draga ameriška vina. Rodeč« Tino (Concord) pc*da£a» po 50 centov galono. BUo vino (Catawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO MA VINO JB SO »ALO*. BRINJE V BO, za kteroga «em ke-portiral brinje iz Kranjske, velja It steklenic sedaj $13.00. TOOP1N0-VBC $&50 galona. DRO&NEK fX78 g-Jona. — Najmanj« poeoče «e fglr nj« so galeae. Naročilom je priMHti dems. Za obila naročila ee pefonofe _ JOHN TRAfTRR, PJ Redid, Okfe " HARMONIKE bodisi kahoifnekoli vrste Udclefem 1» popravljam po najaitjih cenah, a dele trpeta* 4» laaesljivo. V poprave m-aeslj Ivo vsakdo polije, ker sem le aad 1C let tekaj v tem posla ta sedaj v eve* )cat lastnem domu. V popravek vaa> mem kranjske kakor vse drage harmonike te ratanam po del« kakoriao kdo zahteva brez nadaMnlh aersisa). JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland, a Rojaki, naročajte ee se "(Ha* Naroda", največji in nejeenejG ni list! .■Agj;.?..:^ —mmm Jugoslovanska id^mmi ii im dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. -o o- URADNIE3: flANK MXD06, predsednik, »483 Ewu« Ara., Be. Chisago, HL ITAK OKBaC, podpredsednik, P. O. Box 67, Bntddoek, Pa. SS*. L. HBOflOCH, giavna tajnik, P. O. Box 424, Ely, Kina. KAdOB CERŽldNEK, pomožni tajnik, L. Box 689, Bode Spring Wyo. IVAN OOVŽE, blagajnik, Box 106, Ely, Minn. NADZORNIKI: UjOJZLJ VTRANT, predsednik nadsotnsfa odbora, Cox. lOtfc Ava. St., 8o. Lorain, O. ITAK PSHflO&lC, dragi nadaoraik, P. O. Box 641 Evatatk, Mirna. MTfTAff , KLOBUČAR, tretji nadxornik, 116 — 7A St., Calamat, POROTNI ODBOR: IVAN KERŽIfiNIK, Predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Pa. IVAN K. OOfiAfi, dragi porotnik, 6312 Butler St., PkMracg, Pa. (VAN 1CERHAR, tretji porotnik, Box »6, Ely, Minn. fdbsrsi sdramik, DR. MARTIN J. IVEC, 711. N. Cfciea*, 8L Joliet, HI. Crajvrma drafttva naj blagovolijo pošiljati th dmrktr, premsmbe »dor • drage listine na glamega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 4M, flp, Mrw , po svojem tajnika in nobenem dregem. Dwaras pofcljatr« naj poiiijajo krajevrva drofttva na blagajnika: «OHN GOU2E, P. O. Box 106, Ely, Minn, po svojem sastapnikn in nobe-mtm drugem. Zastopniki krajevnih drdUr naj poiljajo doplikat vsake «aiiljat*» tudi na glavnega tajnika JednoU. ▼ee pritožbe od strani krajevnik drolier JednoU aH posamsaukov saj se pefliljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KE8JEI8NIK, •ea 186, Bmrdia«, Pa. PridejMii morajo biti aatanfari p^'^Vi DrsAtvaao glasilo je "OLAA NARODA" Avstr, Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo. 16. januvaija 1892. Sedež: Frontenac, Kans. 9LAVNI ODBOB: Radona, (Msedmik, P. O. Box 164, Karol Starina, podpredsednik, Moibairy, Let^Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Blaž Mrerij, blagajnik, P. O. Box 294, UPRAVNI ODBOR: Frank MarkoviS, Frontaaae, Frank Prank, Cherokee, Frank Badanaa, Badley, Anton Trf-sjak, Chieopee, vpokojeni v Gradcn Služboval sodišča v Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. T Ameriko. Dn« 8. marca se je z jainega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 62 Slovencev. Iz Zagreba in Rek« jo šlo v Ameriko 208 Hrvatov in 212 Maeedonoev. Dne 9. marca se je odpeljalo v A-moriko 76 Slovencev, 77 Macedoncev ki 60 Hrvatov. Umrl je v Ljubljani avetnik vi5j. dež. sodišča Lovrenc Ulear, 73 let star. js nazadnje pri okrožnem Ce*ju. Burja je divjala z vso silo po Notranjskem. Kronika gotovo nima zabeležene tako burnate zime kakor je letošnja. Od novembra lanskega leta je akoraj vedno vetrno vreme, burja pa od novega leta skoraj brez odne-banja divja. Oroinižtvo je eskortiralo iz Ru- dolfovega k ljubljanskemu garnirij-akemu sodišču brata Premrov, ktera sta, kakor smo že poročali, v RudoJ-fovem pokradla orarju Blažonu čez 5000 kron zlatnine in ur ter tudi v Ljubljani in drugod izvršila več tat-vii. Sojena bodeta kot dezerterja pri garnizijskem sodišča, drugi civilni soudeleženci (sprevodnik Bevc i. dr.) pa pri novomeškem okrožnem ■odišiu. Premrova sta privedla dva orožnika in sicer vklenjena. "Zakopan šac". Na ŠUertabru v •kraja ilirsko bistriškem je bil zakopan "šac". Dva možakarja sta iskala zakopani zaklad. Točno, ko je ura v bližnjem Zagorju polnoč odbila, pričelo se je tajinstveno delo. Najprvo sta napravila "ris", da ne pride hudič do moči. Potem eta pridela kopati in v duhu sta že videla zlate rumenjake. Ali glej ga vraga! Eden naših znancev je pozabivši prestopil "ris" in hudič jim je štreno zmešal. Vsi rumenjaki so se spremenili v pravo črno zemljo in v kraški kamen. Poskusiti hočeta srečo -- Napačen usmiljeni brat. Leta 1875 v Ljubljani rojeni in v Radovljico pristojni vagant Ivan Frakelj, je o* biskoval doma ljudsko šolo, potem pa iel k trapi«torn v Rajhenburg za usmiljenega brata, kjer so mn po treh letih pokazali vrata. Od tedaj pa ee je preživljal večinoma od goljufije. Po Štajerskem se jo izdajal aa namiljenega brata ter pobiral mi-loda rove za novo eerkev na Brezjah in je ta denar seveda potrošil sam. Ko so mu bila tla že prevroča, se je preselil na Tirolsko, kjer ga je pa v Kufsteinu dohitela roka pravice. Kot aretovanee je hotel simulirati blaznost in božjast, pa se mu ni posrečilo doseči svojega namena. Nedavno pa je nepoklicani gost posetil svoje rodno mesto Ljubljano, kjer pa ni imel prilike ^i je dolgo ogledovati, kajti policija je tieka naglo spoznala in utaknila pod ključ. Nasilen gost. Nedavno je prišel v neko ljubljansko gostilno policiji dobro poznani postopač Mihael Vojska roj. 1867 v Dobu pri Kamniku. Ker je bil gostom nadležen, ga je gostilničar posvaril in ker to ni nie pomagalo, ga je hotel odpraviti iz gostilne. Nato ga pa Vojska udari po glavi in zgrabi za vrat tako, da se ga je krepki krčmar komaj rešiL Ko so poklicali stražnika, je stekel na dvorišče in ko ga je ta ujel, je postal Vojska nasilen in se vrgel na tla in delal kakor blaznež. Žele ko je prišel še en stražnik na porno1?, ga je bilo mogoče odtirati v zapor. Vojska ima za mesto prepovedan povratek in se dela nekoliko zmešanega, pa je menda le poreden. Nesreča. Nedavno je s kozolca padel in si zlomil desno nogo v stegnu 561etni Anton Klemen iz Zagona pri Postojni. Prepeljali so ga v deželno bolnico. PRIMORSKE NOVICE. Izpred so dni je v Gorici. Redarju se je zoperstavljal C91etni Anton Ce-ket iz Foljana, ko ga je ta gnal v zapor. Prijel je redaija z , vrat, udaril ga po glavi, mu skušal vzeti sabljo in žalil ga je. Ceket je bil precej natrkan. Pozneje mu je bilo najbrže žal, kes pride vedno prepozno; sedel bo 6 tednov v strogem zaporu in vsak teden se bo enkrat postil, da bo lažje premišljeval, da se aretirane« ne sme upirati redarju. Javnega na*ilstva sta bila obtožena 271etni Anton JButkovič in Ivan Prelec, oba v Sovodnjah. Butkovič se je nekaj upiral aretaciji, potem pa ga je hotel Prelec iztrgati iz rok redarjem. Dobila sta vsak po 4 mesece težke ječe s postom vsak mesec. Otroka je pustila v sobi samega neka Mikaličeva v Trstu, ko je šla na trg. Otrok je našel vžigalice, zažgal nek papir, pri tem se mu je vnela obleka in otrok je zgorel. HRVATSKE NOVICE. Podjeten goljuf. Pred porotnim sodiščem v Zadru*e vrši obravnava proti uradniku J. Viola, kteri je naročil s ponarejenimi podpisi namestnika Nardelli in drugih višjih uradnikov pri raznih nemških tvrdkah žita, moke in drugih potrebščin za 122.000 K., ktere je nameraval potem skrivaj prodati. Goljufu so prišli na s%d, škoda tvr k zLaša 15 tisoč kron. Pazslavistički letaki V Lovasu v Slavoniji je zaprlo orožništvo več oseb, ki so sumljive, da so razširjale letake, v kterih opominjajo prebivalce, da naj se v slučaju vojske med Avstrijo in Srbijo n« bore proti bratskemu srbskemu narodu. RAZNOTEROSTL Ženski klobuki na švicarskih železnicah. Novodobni ženski klobuki, kteri so primeroma nizki, a sila široki, so našli najhujše nasprotnike na švicarskih železnicah. — Ravnateljstvo je namreč izdalo ukaz, da mora dama, ktere klobuk ima premer nad 80 cm, po par. 117. žel. tarifa, oddati ga kot prtljago, ali če se nooe voziti odkrita, iti sama v službeni voz med škatlje, kovčke in kolesa. Ponarejeni bankovci. Na pošti v Tarnopolu v Galiciji so prišli na sled, da je v prometu silna množina ponarejenih 10, 20 in 100 kronskih bankovcev. Na pošti sami so zaplenili falzifikate v znesku okrog 50 tisog kron. V mestu in okolici je baje v prometu ponarejenih bankovcev v znesku 200.000 kron. Stavka na vseučilišču. Iz Aleksan-I drije javljajo, da na mohamedan- skem vseučilišču v Kairi že 2 meseca stavkajo vsi profesorji in velik del dijaštva. Spopad med Nemci in poljskim poslancem. Iz Krakova poročajo, da je v železniškem vozu prišlo do ostrega spopada med nemškimi potniki in poljskim poslancem Dobijo. Dobija je bil prisiljen potegniti revolver. Nemci so skočili nanj mu odvzeli revolver ter ga do krvi pretepli. Dobija je dobil tri težke rane na glavi. Tako si upajo Nemci postopati v Galiciji. Poljski poslanci pa hodijo z nemškimi strankami skozi drn in strn v parlamentu! Od volkov preganjan. Letošnja izredno huda zima je prisilila razne živali, da se vedno bolj približujejo človeškim naselbinam. — Tako je hud mraz in velik sneg privabil na Erdeljskem volkove prav v bližino ondotnih vasi. — Nedavno vračal se je domov mlad dečko Štefan Groza iz bližnje vasi, kamor je hodil v šo- tndi — nemški napis. Okrajno glavarstvo je zahtevo občine zavrnilo, ravno tako tudi namestništvo, mini-sterstvo za notranje zadeve, in sled* njič še višji upravni sodni dvor na Dunaju. To je znak, kako dosledno, brezčutno in sirovo preganjajo Nemci svoje nasprotnike. 360 poljskih učencev preneha obiskovati s 15. aprilom šolski pouk, če ne prevzame mestna občina v Poljski Ostravici tamošnjo poljsko zasebno šolo v svojo oskrbo. KRETANJE PARNIKOV. Sledeči parniki odplujejo ii NEW YORKA: V HAVRE, (francoska proga) 1 aprila ............ La Touraine 8 aprila..............La Lorraine 15 aprila............La Proveoot lo. — Gredoc po cesti, opazi naen- 22 aPrila .............. ** Sa™« krat že blizo doma 2 volka, ki sta skočila izza grmovja in jo udrla nar-ravnost proti njemu. Dečko začne preplašen bežati in dohiti k sreči pred volkoma neko drevo, na kterega je urno splezal, vpil in klical na po-| moč. Toda nihče ga ni slišal. Volko-i va pa sta se mirno vlegla pod drevo j in potrpežljivo Čakala. — Dečka je živelo na drevesu, kjer je bilj Se bolj izpostavljen mrzlemu vetru tako zebsti, da se ni mogel več vzdržati in je omahnil. Na zadnji veji se je k STe?i nataknil na obleko in tako ob-visel med nebom in zemljo nad glad-nimi volkovi. — Nezavestnega, rešil je nek potnik, ' * je razpodrrši volkove, dečka snel z veje in gr. nesel domov. Letošnja izredno ""^la zima spominja nas nehote mrzlih mm prošlih časov. V 18. stol. bile so posebno mrzle zime v letih 1709, 1740, 1776, in 1799 — v 19. stoL 1804, 1814, 1820 in 1830. — Leta 1776. bil je na Donavi pri Dunaju 3 čevlje debel led — Leta 1740. sezidali so na Nevi na Ruskem 52 čevljev visoko ledeno palačo, ktere temeljni zidovi so bili iz 6 čevljev debelih ledenih plošč. Krasno stebrovje in ledeni kipi krasili so njeno notranjost in krasno kupolo. Napravili so iz izrednih kosov ledu tudi topove pri vhodu, iz kterih so oddali povodom prihoda carja, občudovat ledeno krasoto, pozdravne strele. Istega leta poginilo je v Parizu vsled mraza okoli 20 tisoč ljudi in še enkrat toliko živali. Ptice so padale na tla in v predmestjih našli so vsako jutro srne, zajce in jelene, ktere je prignal hud mraz v bližino človeških bivališč. — Zadnja najhujša zima je bila leta 1890—91. Kje ni starih devic? V Egiptu! Tam ni ženske s 30 leti, da bi ne bila orno žena. Večina deklet v Egiptu se omoži že s 16 letom. Seveda se tem tudi hitrejše razvijajo nego pri nas. V Egiptu so vsa dekleta " oddana " že za rana. In vendar — v Egiptu se možki manj ženijo nego pri nas. Tam je 40 odst. neoženjenih. To je posledica tega, ker ni doeti žensk. Zato so egipčanske ženske zelo prevzetne. Zavedajo se svoje vrednosti. Za vsako se peha p? 5—10 možkih. Drug drugega nadkriljujejo v ljubeznivosti in kavalirstvu, zato gospodična s 13 leti že visoko nosi svoj nosek, ker ve, da je dragocena. Kdor ima enkrat ženo, jo skrbno varuje in pazi, da ga ae zapusti. Kioli-ko jih je, ki ne morejo najti žene! Ako pri vsem trudu ne morejo vzeti tekmecu deklice, ostanejo kajpak na cedilu. Ktera izmed našili deklet torej pri vsem trudu ne more drugi prevzeti ljubega in sploh nima upanja, da bi fanta dobila, hajdi v Egipt. — No, tako resno ne mislimo tega. Skrajna sirovost. Umrlemu možu, posestniku v Duhcovem na Češkem je postavila vdova spomenik z napisom "V miru počivaj!" Nemški mestni zastop je pa zahteval v svoji prepotenci in znani nemški brezobzirnosti, ki ne spoštuje niti pijetete na pokopališču, da mora napraviti 29 aprila............La Tonrain« 6 maja .............. La Lorraine 13 maja..............La Proven«* 20 maja .............. La Savoic 27 maja .............La Touraine 3 junija ..............La Lorraine 10 junija ............La Provence 17 junija .............. La Savoi« 24 junija ............ La Lorrain« V BREMEN, (sermouemiU Lloyd.) 1 aprila......Prinz Fried. Wilhelm 0 aprila........Kaiser Wilhelm II 13 aprila......Bfrooprinz Wilhelm 20 aprila .... Kronprinnesin Ceeilie 27......Kaiser Wilhelm der Groase V HAMBUEO. (Hamburg Am. Umsl) 10 aprila ................ Am»fih 17 aprila ............... Cleveland 20. aprila .........President Grant 24 aprila Kaiserin Augusta Victoria 29 aprila ............ Deatsehland 13 marca............. Philadelphia V SOUTHAMPTON. (America* Una.) 3 aprila ................St. Ltni* 10 aprila ............ Philadelphia 17 aprila................St. Panl 24 aprila..............New YcA 1 maja .................St Lowi 8 maja .............. Philadelphia ▼ ANTVEKPEN. (Bed Star proga) 3 aprila .............. Vadarland 10 aprila ................ 7.«d«ai 17 aprila ......... ...... 24 aprila ............... SLUŽBO I&ČEI čvrst mesarski pomočnik* sposoben za vsako delo, želi dobiti službo. Govori slovensko, nemško in angleško. Oglasite se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. imamo sledeče saaimiv* V zalogi knjige: GROP MONTE GRISTO, svetovna knjižnica v dveh 6no vaaa nih knjigah, cena 64.60. GROFICA BERAČIOA 100 zvezkov, cena 66.60. MALI VITEZ, 3 zvezki, cena $226. RODBINA POLANEŠKIH, S zvezki, cena $2.50. TISOČ IN ENA NOd, 61 zvezkov, cena $6.50. TRIJE MUŠKETERJI, svetovna knjižnica, broširana $230 fino vezana $3.00. S OGNJEM IN MEČEM, cena $2.50. Vse te knjige je dobiti sa ceno poštnine proete pri: SLOVENIC PUBLISHING COM 82 Cortlandt St, New York, N. Y WHITE STAR LINE. 7 aprila ................................Mijwfti 14 aprila ................ Oeeaab 21 aprila .v,............................Teutoax 28 aprila ................................Atriati« 5 maja ....................................Maj 12 maja ............... 19 maja ................ 26 maja ..................................AAriatfe T BOTTZBDAM. d aprila , 13 aprila 20 aprila 27 aprik N. MLADENIČI, VOJAKI, POSOB! Bliža ae pomlad in s njo orožne vaje. Da ste prosti vseh skrhaj, da se bodete vračali v domovino m lahkim areem, da aa vaaa ne bade tcaba, priiedfi t svoj dom, Msnsiiill s trdo "prično", vam svetujemo, da se obrnete na nas, proti mali ^ift^dnin' vam preskrbimo vse, napravimo prošnjo, odpošljemo na pristojno mssto in skrbi ne bodete imeli 1 Da ne bode nepotrebnega piaare-nja, vas prosimo, da nam pofljet« svojo vojaško knjižico in nam navedete, kedaj želite zadostiti svoji vojaški dolžnosti Vse drugo je aaia stvar. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt St., New York, N. Y POZOR ROJAKI! Novoiznajdeno garantirano mazilo sa plešaste in golobradce, od kterega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popol- : noma zrastejo 1 Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in kriiu Vam popolno- > ma odstranim. Potne noge kurie očesa, ' bradovice in ozebline Vam v 3 dneh po- j polnoma odstranim, da je to resnica se ' jamči $500. UpraSajte se pri — JAKOB VAHCIC, P. 0. Box 69, CLEVELAND, 0. NAZNANILO. Dobili smo it več ducatov pratik prodajamo jih po 10^ komad, dokler nam zaloga ne poide. Objednem pa naznanjamo rojakom da smo Slovensko-Amerikanskl Koledar že razprodali. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Pozor! Slovensko Zdraviiče proslavlja v tem leta deset- fe1^^!™^?^in, tei Priliki bode slavni zdravnik Dr. j. E THOMPSON med Slovence porazdelil 10.000 krasnih srebrnih uitgalnikov v spomin. Vsaki rojak kteri posije nekoliko aa poštnino potrebnih znamk (Itempsov) dobi takoj u lep spomin v dar. Pilite takoj danes v materinem jezika, ter našlavjajte : Slovensko Zdravišče, Dr. J, E. Thompson, 37th Street, New York. Zdravju najprimernejša pijača je »»LE1SY P1VQ»» ktero je varjeno iz najboljšega i m portiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v sv,.jo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trainlkar-jn 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. ty Velika zaloga vina in žganja. Marija Cirili Prodaja belo vino po..............70c. gallon " Črno vino po.............50c. " Droinik 4 galone za....................$11.00 Brinjevec 12 steklenic za...............$12.00 ali 4 gal. (sodček) za..................$16.00 Za obilno naročbo se priporoča MARIJA QRILU, 53QS St. Clair Ave., IN. E., Cleveland, O. * fc k i % » » » k % ie Generale IransauaniiQut (Francoska parobrodna družba.) NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ Dobro Črno in belo vino od IS do e centov galona. Stare belo ali črno vino 50 cento* galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoa vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Sladki moit 24 stekl. $5.00. Novo vino od leta 1908 ima posebne ai .spodajiieii P^brodl) ICHOofclh llsttff ll HEW YORKA'za III, W\H M N! 2 na lv» Tijaka imajo breaSiftnl f ^^ I 1®STA..................— -------------- ASMM, hABRA, I WUBMAM-------—............... MABTHA WASHINGTON, f Miri..... A pn Mllm., . t — .............—^-•••••^•».•••••»Sjjj*.!«.-- ABamnMA. 4 ZAQBBBA.................... V mrn^rn**Inboleta T KABLOVOA............erf ^ igaill iMaiHuni brodovja ^rl-1 ......•••—«m—^29.SI iraiUa i« irm 4rwg» * H. RAffBED do panSk* J raBTA ^ »---->50.00, 966.00 tm $69M Phelps Bros, & CoM Gen. Agents, Washington Street.^ NEV von v Spisal Karo I May. ČETRTA KNJIGA. V balkanskih soteskah. (Nadaljevanje.) priti- DUŠNA PAŠA (pisal škof Ti. Baraga.) platno, rudeča obreza 75*, brožirana 60*. i JEZUS IN MARIJA, vezano vlono-kost $1.50, fino vezano v $1.20, vezano v platno 40*. j KLJUČ NEBEŠKIH VBAT, vezano v slonokost $1.50. M AT J DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90*. NEBEŠKE ISKRICE; vezano v platno 50<*. OTROŠKA POBOŽNOST, 25*. POBOŽNI KRISTJAN, fino vezano $1. 20. RAJSKT GLASOVI, 40*. SKRBI ZA DUŠO. zlata obreza ftno vezana $1.25. SRCE JEZUSOVO, vez. 60*. bila ti in tvoja SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.06. SV. URA, zlata obreza, fino veza $1.20. VRTEC NJgBEŠKI, platno 70*. slo-nokost imit. $1.50. UČNI KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, 25*. AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40*. BLEIWEIS KUHARICA, ino vezana $1.80-ČETRTO BERILO, 40*. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EVANGELIJ, vezan 50*. GRUNDRISS DER SLOVENI-SCHEN SPRACHE, vsaan $L25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, mali 20*. " HITRI RAČUNAR, 40*. KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE "Pea!" zakriii in se okrene proti kovaču. K1 ako mu pridem v ozadje ia ga. hitro primem ter tako močno k sebi, da se ne more ganiti. "Prinesi mi vrv ali jermen!" za.kričim kovaču. "To se vama ne posreči!" reče navidezni agent. Potem napne vse svoje moči, da se reši, toda vse je bilo zaman. Kon-bo prične brcati, toda to ci trajalo dolgo, ker je kovač hitro izvršil moje povelje in v par trenotkih leži agent zvezan na tleh. "Tako!" reče Šimin skrajno zadovoljen. "Tako se bode godilo tudi tvojim tare mi i kom, ki so mene in mojo žeaio ravno tako zvezali." "Jaz nimam zaveznikov." "To je nam bolj znano!" "Takoj med odvežita in izpustita!" "Se nama prav nič ne mudi." "Vidva me ne poznata! Jaz sem pošten človek!" "Dokazi!" "Povprašajta!" "Kje naj to storiva T" "Pojdita v Džnibašli!" "To bi ne bilo daleč! Toda pri kom naj se oglasiva?" "Pri barvarju Bošaku." "Tega poznam." j "la on pozna mene. On vama bode povedal, da nisem oni, o kterem t mislita." Kovač me vprašljivo pogleda in vsled tega odgovorim: "Za to se nama prav nič ne mudi. Najpreje morava pogledati, kaj imaš v žepih." Potem pričneva 7. iskanjem med neprestano kletvijo zvezanega jetnika. \ V žepih najdeva precejšnjo s v o to denarja in razne malenkosti, kakor- 1 šnje vsakdo nosi «elx>j. To mu dava zopet v žepe. Kovač, ki je bil mehkega srca, vpraSa : "Ali se ne motiš, efendi?" "Ne. Tudi ako ničesar ne najdeva, ga morava obdržati. Toda sedaj morava preiskati še njegovega konja." Kovačeva žena je bila dosedaj mirna. Ko pa vidi. da nameravava iti iz hiše, naju vpraša: "Naj ga li čuvam?" "Da", odvrne njen mož. Oaa instanc, prižge par trsk in reče: "Pojdita brez skrbi. Ako skuša ganiti se, potem ga prižgem, kajti nikakor ne maram, da bi bila zaman zaprta v kleti!" "Srčna ženica!" zaSepeče kovač, "jeli, efemdit" Konj stoji še vedno privezan k vratim kovaČnice. V torbah na sedlu je biLo nekoliko jest vin in nič druzega. "Kaj pa sedaj?" povpraša Šimin. "Najpreje odvediva konja k mojemu." "In potem?" "Potem vrževa jetnika v ono luknjo, v kterej sta fteoa " • "In potem?" * *'Potem čakava, da pridejo moji ljudje." "Kaj ee pa potem zgodi z jetnikom?" "Pošljem ga nazaj v Drinopolje." Ko oskrbiva konja in ko potem izve kovačeva žena, kaj se zgodi z jetnikom, je bila popolnoma zadovoljna. Pri tem nama je celo pomagala, b tako spravimo jetnika, ki se je s kletvijo branil, v klet. Nato odide kovačeva žena kljub poznej uri po potrebne jestvine, da nam pripravi večerjo. S kovačem se vsedeva zopet k vratim in kovač si prižge drugo pipo ■bojega tobaka. "Čudna dogodba!" reče kovač. "Še nikdar nisem bil vjet v svojej lastni kleti in v njej tudi še nisem imel kakega jetnika. To je Alahova volja!" Med razgovorom čas hitro mineva, minola je tudi večerja in jaz še vedno zaman čakam na Halefa in tovariše. dočim ostaneva s kovačem pred vratmi. Pride polnoč, potem jedna ura, toda naše čakanje je še ve^ao zaman. "Najbrže so našli na poti kako gostilno", reče kovač, ker naši še vedno niso prišli. __ "Ne. ukaza! sem jim, da morajo jezditi tu memo. Gotovo se je na poti ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI pripetilo kaj taeeea. kar ni nihče pričakoval: vsekako pa ne bodo preno- SLOVAR, 30*. če vali, dokler ne pridejo semkaj." SLOVAR SLOVENSKO — NEM- " Morda so pa zgrešili pravo pot.'l ŠKI Janežič-Bartel, fino vezan "Kaj tacega se jim ne bode pripetilo, zlasti si ne morem kaj tacega $3.00. ■nialiti o našem hadži Hclefu." SLOVAR NEMŠKO — SLOVEN- "Potem moramo počakati. Vsekako nama to ne bode tako težavno, SKI Janežič-Bartel nova izdaja, kakor možu. ki je v kleti. Kako neki se on kratkočasi?" fino vezan $3.00. "Ravno tako, kakor si se ti kratkoča il. ko si bil preje v kleti." SLO VENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR "Ti toraj ne veruješ, da je on Srb?" "Ne, on laie." "In da se imenuje Pimosa?" "Tudi to dvomim." ''Vsekako se pa lahko motiš!" "Kaj še! Vzel je nož izza pasa in pričel bi prav gotovo mahati. Čemu pa m zahteval, da ga po ve demo h kjaji? To bi vsakdo storil, ki ima dobro vest. Toraj ti poznaš barvarja, o kterem je preje govoril?" * "Da, tega poznam." "Kake vrste Hovek je oni barvar?" "Dobro rej en lenuh." Odgovor je bil dokaj čuden. Barvarja je jetnik imenoval Bošak, kar pomenja v turškem jeziku "lenuh". Vsled tega nadaljujem z izpraflr vaajem: "Jeii premožen?" "Ne, ker je preleti. Sploh pa on ni le barvar, temveč tudi pek." "Jeli kot pek marijivejši?" 4' Ne. Njegova hiša se še podira, toda on je preko, da bi jo popraviL Njegova fcena je morala sama zgraditi peč, kakor tudi zaboj, v kterem ■nesi testo. Ona mora tudi pecivo odnašati odjemalcem." "Potem gotovo tudi uma peče?" "Da." "In ona tudi barva?" i "Seveda." "Kaj pa počne njen moli" "Je, pije, kadi in obdrfuje ket" "Potem se mu ni čuditi, da je siromak. Jeli, on stanuje v Džnibašli?" "Da. efendi." "Jeli to vaff" ' "Preoej velika vas." "Kako daleč od tmtsj?" "Dve uri hoda. Ko se pride onkraj Košikavaka, se gre na moot in pevko reke. Od tam vodi cesta naravnost proti jugu v Džnibašli." "Jeii oni barvar in pek še hiače na slabem glasa?" "Hm! N« vem." "Govori bolj razločno!" "Pred par leti so mu porezali ali prerezali všesa." f "Čomo?" "Ali ne veš, kteri ljudje se na ta način kaznujejo?" "Nsjbrie je pekel premajhne hlebce?" DETELJICA, šivljeaje trek kraaj- 'O ee, temveč prevelike. Pek, ki peče premajhne Ucfcee «kih bratov, 3N tj« s leao, da *e ga za uho pribije k vratim, toda uho ee mu ae DOMAČI ZDRAVNIK PO KNEPU, 50* "Ako je pa tako siromašen, potem ee moram čuditi, da je pekel tnV» velike hlebce." "Kljub temu pa ni porabil preveč moke! Njegov kruh je šel preko meje in tam so prooašli, da je zelo težak. Vsled tega eo njegove hlebce odprli in v njih so našli vse polno predmetov, ki ne smejo preko meje, ako se za nje ne plača carina." "Tako, tako! Toraj je skrivar?" ✓ "Najbrže; saj bil je." 1 "Potem bi pa prav rad z njim govoriL" "Čemu? Jaz mislim, da bodeš takoj nadaljeval tvojo pot, ko pridejo tvoji tovariši." "To sem nameraval. Toda naš jetnik, se je skliceval na peka in tako se mi dozdeva, da zamorem tam kaj izvedeti, kar mi zamore le koristiti." "Potem moraš čakati do jutra." "V-sekako. Moji zamorejo medtem dalje jezditi, ker jih prav hitro dohithn." ' (Dalje prihodnjič.) Cenik: knjig, katere se doba v zatogi SLOVENIG PUBLISHING COMPANY, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK IN. Y DOMA IN NA TUJEM, 30*. DVE ČUDOPOLNI PRAVLJICI, a*. ELIZABETA, 30*. usnje ENO LETO MED INDIJANCI, 20*. ENO URO DOKTOR, šaloigra, 20*. ERAZEM PREDJAMSKL 15*. ERI, 20*. EVSTATTTJA, 15* FABIOLA, 60*. GENERAL LAUDON, 25* GEORGE STEPHENSON, «ee železnic, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 15*. GOZDOVNIK, 2 zveska skupaj 70*. GOČEVSKI KATEKIZEM, 20*. GRIZELDA, 10* GROF RADECKI. 20* (GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino vezane sku-paj$4.50. GROFICA BERAČICA, 100 sveekov skupaj $6.50. HILDEGARDA, 20* HEDVTGA, BANDITOVA NEVESTA, 20* HTRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 20* IZANAMI, mala Japonka, 20* IZDAJALCA DOMOVINE, 204 IZGUBLJENA SREČA, 20* IZIDOR, pobošni kmet, 26* ILET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DOBRUŠO, 20* J ARO MIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 zveskov, u- metno vezano, vsak zvezek fl.00. KAKO JE IZGINIL GOZD, 20* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV, 15* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 50* KRVNA OSVETA, 15* g LAŽNIVI KLUKEC, 20* DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, MAKSIMILJAN L, cesar mehikan- 5*. NAVODILO ZA SPISOV AN JE RAZNIH PISEM, vezano $1.00. Žena odide zopet k počitku, PODUK SLOVENCEM ki e kočejo naseliti u Ameriki, 30*. RVA NEMŠKA VADNICA, 35*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. 30*. SLOVARČEK PRIUČITI 8E NEM- ŠČINE BREZ UČITELJA, 40*. SPRETNA KUHARICA, broširova- no 80*. VOŠČILNI LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN NOVE ZA VERE, 50*. ZBIRKA LJUBAVNIH PISEM, 30*. ZABAVNE RAZNE DRUGE iT nr KNJIGE ANDREJ HOFER, M*. AVSTRIJSKI JUNAKI, neves. 70*. AVSTRIJSKA EK8PEDICUA, 30*. BARON TRENK, 20*. BELGRAJSKI BISER, 15*. BENEŠKA .VEDEŽEVALKA, M*. BOŽIČNI DAROVI, 15*. BUCEK V STRAHU, 26*. BURSKA VOJSKA, 30*. BOJTEK V DREVO VPREŽEN VITEZ, 10*. CAR IN TESAR, 20*. ČRNI BRATJE, 20*. ČRNI JURIJ, 82 zveskov skupaj $5.50. CERKVICA NA SKALI, 15*. CESAR FRAN IOSIP, 20*. CESARICA ELIZABETA. 15* CIGANOV A OSVETA, 20*. < VETINA BOROGRAJSKA. «1*. CVETKE, 20*. ČAS JE ZLATO. 20*. DAMA 8 KAMELAMI, broširana $100. DARINKA, MALA ČKNOGOKA, ski, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VITEZ,3 zveski skupaj $2.25. MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOVA, 20* MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MIKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20* j MLADI SAMOTAR, 15* MLINARJEV JANEZ,40* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENTKI, A. Aškerc, elegantno vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCTH, 26* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, fcrovnik, g zvezki, ves. vsak po 60* NARODNE PRIPOVEDKE, • svečki, vsak po 20* NASELJENCI, 20* NASELNIKOVA HČI, 20* NAS DOM. Zbirka povesti Vsak 20* NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, 16* NEDOLŽNOST FREGAJANA IN POVELIČANA, 20* NEZGODA NA PALAVANU, M* NIKOLAJ ZRINJ8KI, 20* OB ttttttt VEČERIH, ftao $2.00. OB ZORI, 70* ODKRITJE AMERIKE, 40* PAVLIHA. 20* PARIŠKI ZLATAR, 254. PESMARICA "GLASBENE * CE" fino vezana $L50. POTOVANJE V LILEPUT, BO* POSLEDNJI MOHIKANEC, 10* PRAVLJICE (Majar,) 20* PRED NEVIHTO, 20* PREGOVORI, PRILIKE, MCTTT, 30* PRT SEVERNIH SLOVANIH, 10* PRINC EVGEN, 20* PRIPOVEDKE, ~ zvezki po 00* PRST BOŽJI, 15* POD TURŠKIM JARMOM, 90* REPOftTEV. at* RIBIČEV SIN, 10* RTNALDO RINAIDINI, SO* ROBINSON, broširan, 00* RODBINSKA SREČA, 40* RODBINA POLANEŠKIH, 1 $2.50. MATI- 82 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IV. E.. New York, N. V. CLEVELAND, Os Denarje pošiljamo na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka o* narna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj * 10 _ _ __do 12 dneh; vse vsote izplačuje za nas c k poštna hranilnica. Nikdar se še^hi čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat ču;e od drugih.' Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zancst .ve hranihrce ali posojilnice po 4 in 4 odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teke od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo posojila na nje.* (iKo si ppjen Ženo, otroke, ali pa soroo nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ Človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeŠ najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zabto-pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, poduči-mo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Ellis Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč« Ne prezreti! Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti ko sc domu vrne. Avstrijski denar kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaŠ in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašl! iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem. d& vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrim, .t brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jedue^i izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod i.as'c m m rojake, V »m -'Kretanje parnikov" in naj nam posije $5 are, ter objednem naznani ime parnika lu Ti \ odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, da en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi. pride v New York in na ktero postajo; naš človeK ga pride iskat in vse potrebno ukrene za pr:l«at:o ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega č.oveka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važao za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev ki ljudi dvomljive vrednosti. Ako Žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovc veste, kam pridete m Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še pv dajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno k> koristno. Kje je najbolj varno naložen denar ? ? Hranilnih ulog je: "K milijonov kron. Rezervnega zaklada je: B OO.OOO__kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. llentni davek plačuje hranilnic^ sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še uit-sto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država sauia s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar maloletnili otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno var nost za vaš denar. / MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH Nas zaupnik v Združenih državah je že več let FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St-, NEW YORK, N. Y. 6104 Saint Clair Ave CLEVELAND, O. ROKOVNA&, narodna igm 4ft* ROARSKO ŽIVLjnrjE, B54 RUSKA JAPONSKA Y09SKA, 6 zvezkov 75^ SANJSKE BUKVE, velike, M*. 3ENTTJA, 154 SITA, mala Hindoetaaka, 304 SKOZI SlRNO INDIJO, m SLOVENSKI ŠALJIV EC, S zveska po 204 SPISJE, 154 SPOMINSKI LISTKI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 364 STANLEY V AFRIKI, 304 STEZOSLEDEC, 20* STO PRIPOVEDK, 204 STOLETNA PR A TIKA, 704. STRELEC 20* STRIC TOMOVA KOČA, 60* SV. GENOVEFA, 30* SV. MOTBUBGA, 20* SREČOLOVEC, 30* SVETA NOČ, 15* ŠALJIVI JAKA, 2 sv., vaak po 30* £aljivi SLOVENEC, 75* P PRESTOLA NA MORlSČE, 30*. ŠTIRI POVESTI, 20* TEGETHOF, slavni admiral, 10* TIMOTEJ IN FILEMON. 20* TIUNG LING, 20* TISOČ IN ENA NOČ, 51 zveskov «6.50. TRI POVESTI GROFA TOI.STOJA 40* TRIJE MUŠKETIRJI. svetovna knjiiea broMrana $2.20, Ano vezana $3.00. V DELU JE REŠITEV, 20* VENČEK PRIPOVESTI, 20* V GORSKEM ZAKOTJU, 20* VOHUN, 80* VRTOMIROV PRSTAN, 20* V ZARJI MLADOSTI, 20* WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki, $1.00. ZBIRKA DOMAČIH ZDRAVIL, 60* ZLATA VAS, 25* ZLATOROG, $1.25. ZMAJ IZ BOSNE, 60* Z OGNJEM IN MEČEM, $2.60. ŽENINOV A SKRIVNOST, 80* ŽALOST IN VE8ELJE, 45*. RAZGLEDNICE. Velikonočne, kranjska ljubljanske in drvffk meat na njskem, newyorike in nrnitk Amerike, ■ cvetlicami in knmori-ristične po 34, da ca t 30*. Razne svete podobe, komad 6*, dneat- 33*. Ave Marija, 10*. Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 40*. ZEMLJEVIDI: ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mafi 10* ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 25*, mali 10* ZEMLJEVID EVROPE. 25*, mali 10* _• ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DR ŽAV, 25* OPOMBA. Naročilom denarno vrednost, bodisi pofttni nakaznici ali poitnOi kah. Poštnina je pri vseh teli Že viteta. je pribiti v gawiBi.