Celiski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNB FRONTE CELJA Poštnina plačana v gotovini NAS CILJ MORA BITI, DA SE S KREPITVIJO SOCIALIZMA IN SOCIALI- STIČNE IZGRADNJE KREPI IN POGLJABLJA TUDI SOCIALISTIČNA DE- MOKRACIJA, INICIATIVA IN VLOGA MNOŽIC, HKRATI PA TUDI VEl. MED PARTIJO IN DELOVNIMI LJUDMI NASE DEZELE, KI SO ZBRANI V LJUDSKI FRONTI • • • ZlVO IN RAZNOVRSTNO POLITIČNO DELO JE TISTO SREDSTVO, KI OMOGOCA ORGANIZACIJO MNOZiC IN NJI- HOVO ZAVESTNO POVEZOVANJE S PARTIJO, POVEZOVANJE NJIHO- VIH ZAVESTNIH TEZENJ Z NALOGAMI IN DOLŽNOSTMI PARTUBL Let« m. — Stev. 4. Celje dne 28. Januarja 1950. Ceaa 2 dia Letne skupščine sindikalnih organizacij ne smejo biti formalnost — pač pon motna politiina mobilizacija kolelctivov za nove nalogd la i»-oračunske razprave v Zvezni in republišlii sltupščini so razvidne nalo- rc, ki stoje pred našim delovnim ljud- stvom v tem letu, predvsem pa naloge, stojo pred delavci in nameščenci v to- varnah in ustanovah. Predsednik plan- ske komisije LR Slovenije tov. Kraiger je v proračunski razpravi poudaril: Plan republiške industrije v letu 1950: po- večanje proizvodnje za 8 odst. v primeri s lansko, ne da bi se bistveno povečala delovna sila. In dalje: V letošnjem letn moramo vključiti v gradbeno stroko nad •.000 novih delavcev, prav tako moramo v težki in lesni industriji povečati šte- vilo zaposlenih. Nadalje bo treba kre- piti in pospeševati zadružništvo na vasi. Resolucija III. zasedanja CKKPJ go- vori med drugim, da je posredovanje kulture našemu delovnemu človeku in njegov kulturni dvig na podlagi nauka Marksa—Lenina ena osnovnih nalog Partijo in njenih množičnih organizacij. Take so torej osnovne naloge (poleg vseh ostalih) v letu 1950. Ce pa hočemo te naloge izvršiti je nujno, da z njimi seznanimo naše delovne ljudi — kolek- tive — in jih prilagodimo prilikam po- sameznega kolektiva. Drugi in še važ- nejši del je, da poskrbimo za dober vo- dilni kader, ki bo sposoben te naloge organizacijsko sprovestL Priprave in sami občni zbori podruž- nic naj bi bile mobilizacijsko politično sredstvo za razgibanje kolektivov, ter ea odkrivanje novih članov, sposobnih za sindikalna vodstva. Zdaj pa poglej- mo kako je to do danes praktično upo- rabljeno. Gremo po vrsti v podružnico Cinkarne. Ker je to večji kolektiv, mo- rajo najprej na posameznih delovnih mestih in skupinah izvršiti občne zbore sindikalnih grup, po oddelkih občne zbore pododborov in šele potem občni zbor podružnice. Upravni odbor je že začel z volitvami v grupah — ampak kako. Tajnik podružnice pravi, da imajo v Cinkarni okrog 19 grup. Grupne po- verjenike so kakor je izjavil bolj »ime- novali« kot volili. In da Je pododbor topilničarjev sklical občni zbor, ki se pa zaradi slabe udeležbe ni mogel vršiti. Iz vsega tega se da sklepati, da so tajnik in nekateri člani upravnega odbora vzeli •bčni zbor le za formalnost in pač za- radi občnega zbora. Ce bi upravni od- bor ob podpori partijske organizacije in upravnega vodstva posvetil občnim zbo- rom osnovnih organov več pažnje in politično obdelal vsako grupo, bi prav gotovo zvedel pod kakšnimi slabimi po- goji stanujejo delavci v baraki, kjer se bolj kadi kot v sami Cinkarni pri pe- čeh, da o čistoči sploh ne govorimo, da so nameščenci industrijskega ma- gazina dobili brez vednosti sindikata nagrade, ker pač to teorijo zastopa per- sonalni in še mogoče o čem več — ter končno bi mogoče le uspelo kateremu funkcionarja prepričati preddelavca v topilnici tov. Flisa, da naj spet po 9 me- secih plača sindakalno članarino, da bi zopet postal član sindikata, če že noče biti član OF in če ne že zaradi organi- zacije pa vsaj zaradi solidarnosti do kontingentov. Tajnik to slabo organiza- cijsko pripravo opravičuje, češ, da sam okrajni svet nudi premalo pomoči. Tov. Gombač, funkcionar OSS-a je sindikalni podružnici pomagal organizirati politič- no proizvodne sestanke po obratih, ne vemo pa koliko je dobila pomoči pri občnem zboru. Sicer pa bi od 1. januarja do danes tajnik sam lahko izvršil več občnih zborov, kakor imajo do danes ustanovljenih grup. Nekoliko drugačna jo priprava na občne zbore v podružnici Tovarne emajlirane posode. Predsednik podružnice tov. Tofant sicer ni dolgo na tem mestu, ima pa točen plan občnih zborov pododborov in je dal poleg osta- lih tudi pismena navodila o čem naj poročajo, tako da so občni zbori pod- odborov dobro pripravljeni. Le tov. Le- ban Franc bo moral v pododboru lu- žilnice ponovno izvršiti občni zbor, ker je bila preslaba udeležba, oziroma di- sciplina. Sindikalna podružnica je vzpo- redno z občnimi zbori pododborov orga- nizirala povečano tekmovanje za plan na čast peti obletnici ustanovitve sin- dikatov Jugoslavije, v spomin Leninove smrti pa mfisovno zborovanje. Napaka je v tem, ! er so na nekaterih podod- borih zaradi »nepoučenosti« volili dele- gate za ob? ni zbor podružnice in grupne poverjenik'; javno. Na splošno so pri- prave za občne zbore v pododborih še premalo izkoristili v politično delo, ter za spoznavanje kolektiva s planskiim nalogami. V podružnicah ki so že imele občne zbore, je bil najboljši v Klavnici, mnogo boljši od lanskega pa je bil občni zbor v LIP Teharje. Slabo je bil pripravljen zbor podružnice pekov, mlinarjev in mlekoprometa. Na občnem zboru so del • no razkrinkali predsednika podružnice Tovarne sodov Medlog tov. Esih Erne- sta, ki se sploh ni hotel udeležiti obč- nega zbora. Nekateri so ga še hoteli na kandidatno listo, kar je pa večina ko- lektiva odbila. Občni zbor Tovarne »Elka« je pokazal, da vlada med de- lavci in nameščenci sovraštvo. Direktor te tovarne bo moral svoj odnos do de- lavcev spremeniti in od očitkov »češ, da BO delavci kruhoborci«, preiti na vzgled- no sistematično politično delo. Delavski inšpektor v podružnici Tovarne Sentpe- ter je na občnem zboru poudaril, da uprava in personalni referent vpišejo mnogo opravičenih izostankov delavcem čeprav niso opravičeni. To je menda prvi dober primer, da se delavski in- špektor zanima tudi za to stran svojega dela. Dosedanje delo podružnice St Pavel pri Preboldu je bilo slabo. Tajnik pod- ružnice je bil v sindikatu za vse, delal mnogo in nič napravil. V kolektiv, udar- nike, mladino in sindikalne funkcionar- je je izgubil vsako upanje. Pred njim je vse temno, nič ne vidi uspehov kolek- tiva in ne uspehov ljudske tehnike. Pravi, da sindikalni študij ne gre. Sam pa ve le toliko iz dnevnih novic, da Ljudska pravica še izhaja v Ljubljani. Predsednika podružnice ni blizu, ostali člani upravnega odbora mu ne poma- gajo mnogo. Ce je s tako jasno perspek- tivo šel upravni odbor podružnice na priprave za izvedbo občnih zborov v grupah in pododborih, potem ni čudno, da na občne zbore pride malo delavcev in da so zelo slabo pripravljeni. Iz vseh dosedanjih izkušenj je raz- vidno, da so nekatere večje in tudi manjše podružnice vzele priprave za občni zbor neresno, in da imajo občne zbore zaradi formalnosti. V nekaterih primerih je celo opcvziti podcenjevanje občnih zborov grup in pododborov. To zelo škodljivo stališče je treba nujno zatreti, ter pripravam za občne zbore posvetiti več skrbi. Podružnico Beton bo verjetno v pripravah za občni zbor zmedlo, da so v komisiji za delovne spore samo nameščenci in bo končno uredila pravočasno izplačevanje delav- cev. Podružnica OLO-a bo mogoče le prej skušala urediti plače nameščencem menzo OLO-a, ki so že več kot dva meseca brez vsake plače. Sindikalna podružnica MLO Gostinci pa naj pove upravniku Ojstrice, da se naj bolj briga za obrat, kot pa za hrenovke in kozarce. Podružnica Tovarne tehtnic naj si na- pravi pregled članov, ter vključi še ostalih 40 odst. delavcev v sindikat In končno. Pri izvedbi občnih zborov naj pomagajo osnovne partijske organi* zacije in uprave podjetij ter ustanove, kajti le z vsestransko pomočjo bodo občni zbori dosegli svoj cilj to je: mo- bilizacijo delavcev in nameščencev za uspešno izvrševanje planskih nalog, kul- turno prosvetnih in organizacijskih na- log in da bodo v nova sindikalna vod- stva izvoljeni najboljši delavci in na- meščenci. Okrajni svet bo moral vso svojo delavnost posvetiti izvedbi občnih zborov. T. J. HLADINA IZBIRA SVOJA VObSTVA Mladina v aktivu Zeleznina si je 24 januarja izvolila svoje vodstvo. V lepo okrašeni dvorani so se sestali vsi mla- dinci razen šestih, ki so bili opravičen« odsotni zaradi bolezni. Lepe rezultate ima ta mladinski aktiv v letu 1949 na vseh sektorjih dela, posebno pa pri fiz- kulturi, za kar so prejeli tudi priznanja Med časom, ko je kandidacijska ko- misija štela glasove, so biii za požrtvo- valno delo v mladinski organizaciji na- grajeni mladinci s knjigami in diplo- mami. V diskusiji je dosedanji organi- zacijski sekretar obrazložil tudi pomen volitev ljudskih poslancev v Ljudsko skupščino FLRJ. Mladinci so sklenili, da bodo v letu 1950. naredili 2000 ur prostovoljnega dela, priredili 2 kulturni prireditvi in 3 izlete v kraje, kjer so padli naši hrabri partizani. V aktivu uslužbenskih podjetij, kjer obstoja samostojen aktiv šele dva me- seca, so si izvolili svoje vodstvo. Dogo- vorili so se, da bodo imeli redne se- stanke na katerih bodo obravnavali probelme posameznih mladincev in tako usmerjali delo aktiva. Dnevni red so do- polnili tudi s pevsko točko. Tudi v aktivu Dečje jasli, kjer imajo mladinke zelo važno nalogo — vzgajati naše najmlajše, so si izvolili svoj sekre- ol- nil s številnimi novimi ljudmi, ki so se odlikovali zadnja leta pri graditvi so- cializma in izpolnjevanju petletnega pla- na Zvezni svet je predlog soglasno spre- jel. Prav tako je bil predlog soglasno sprejet na seji Sveta narodov. V obeh svetih so bili sprejeti tudi vsi ostali 7alcmnilimica« se obvezujejo, da bodo dosegli letni plan sto odstotno do 29. novembra 1950, Izmeček bodo zmanjšali za 5 odstotkov. Tovariši iz oddelka »pocinkovalnicac se obvezujejo, da bodo v letu 1950 iz- polnili 75 odstotkov predvidenega plana, ker nočna posada ne bo vključena. Ena- ko se obvezujejo, da bodo izvršili 100 odstotkov letnega plana na kantah za mleko. Tovariši iz mehčinične delavnice bodo izdelali 211 komadov novih orodij in letni plan v prrrobnicah za radiator}« bodo izvršili 100 odstotno do 1, avgusta 1950. Ključavničarji tega oddelka bodo skrbeli za popravila v rekordnem častb Člani sindikata pri Ci(ra|iii zvezi i(meti]sl(ili zadrug bodo še več pomagali kmetijskim zadrugam Občni zbor sindikalne podružnice Okrajne zveze kmetijskih zadrug je bil zelo dobro pripravljen. Ob tej priliki so uslužbenci OZKZ sprejeli letni plan. Poleg obširnega načrta za kulturno in politično delo so delavci in nameščenci sprejeli tiidi gospodarske naloge, ki bodo v mnogočem koristile delovnemu ljudstvu Celja in okolice. V letu 1950 bodo pomagali Kmetijsko obdelovalnim in prodajnim zadrugam na vaseh. Po- magali bodo pri organiziranju Kmetij- skih obdelovalnih zadrug posebno naj- težjim predelom v celjski okolici, v kozjanskem in vitanjskem sektorju. Desetim Kmetijskim zadrugam, ki bo- do z njihovim prizadevanjem v teh krajih ustanovljene, bodo nudili vso organizacijsko in politično pomoč. Obrtnih delavnic je v oikolici Celja le 40. Njihova skrb bo razfrjriti obrtno dejavnost tako. da bo ob koncu leta v okraju 100 obrtnih delavnic, katerih ogromno korist za podeželsko ljudstvo ^ ni treba posebej omenjati.. Ker pa ob- •tooeče delavnice ponekod v organiza- cijskem pogledu še šopajo, bodo letos utrdili njihovo delo s pravilno postav- ^^^i normami in s koristnejšo upo- rabo materiala. Najboljše delavnice in delavce bodo za njihov trud nagraje- vali Va&a naloga, ki so jo postavili v ••Pt^e. je tT»d-; uitrditer socialistične trgovine. Posebno pozornost bodo po- svetjlf političnemu dvigu trgovskega kadra. Napak v tem pogledu je bilo v preteklem letu dosti. Tokrat se ne bo- do na napakah samo učili, temveč sto- rili resne ukrepe, da se odstranijo. Od- kup drobnih poljskih pridelkov bodo povečali. Tudi na važnost preskrbe mesta Ce- lja s poljskimi pridelki niso pozabili. Misel o ustanovitvi tržnice obdeloval- nih zadrug je zelo razveseliva. Na ta način bo mesto imelo vedno na raz- polago prepotrebno zelenjavo. Dosedaj 60 bili Celjani preceij odvisni od pri- vatnikov, ki nigo nudili delovnemu ljudstvu tega, kar potrebuje; njihov cil.i je bil predvsem zaslužek. Se nekaj zelo koristnega iso sklenili. Do 15. februarja bodo ustanovili grad- beno podjetje za zadružne gradnje. Ustanovitev teaa podjetja obeta mnogo pomoči Kmetijskim zadrugam pri go- spodarski Izgradnji in gradnji zadruž- nih domov, katerim bodo letos posvetili več truda kot dosedaj. Ostali sklepi, ki so prav tako važni za razmah socialističnega gospodarstva na vaseh in živahno dejavnost podruž- nice, so dokaz, da bodo delavci in na- meščenci pri Okrajni zvezi Kmetijskih zadrug vložili vse sile za izvedbo let- nega plana, ki so ga tako navduženo in { preudarjeiao »pr^eli. Sindikalna podružnica sodišča nspcve- tu]e tekrrovanje za ol^rppitev SKUD-a „France Prešeren" Sindikalno kultumo-umetniSko dru- štvo »France Prešeren« ima od ustano- vitve že dosti velikih uspehov. Društvo se je udeležilo tekmovanja SKUD-ov s sode''ovaniem vseh kultumo-umetniških sekcij. Nastopale so likovna in dramska sekcija, godba na pihala, mešan pevski zbor, tamburaški zbor in solisti. V tek- movanju je društvo dobilo zasluženo priTTianie. ko so ga proglasili za naj- boljši SKUD v okrajih Celje-mesto, okolica in Šoštanj. Vse te uspehe je dru- štvo doseglo kljub zelo nizki pomoči sindikalnih padmžnic. katerih člani so vključeni v SKUD »France Prešeren«. Da bi se ta napaka v bodoče popra- vila je sindikalna podružnica sodišča v Cel1u napovedala tekmovanje vsem 25 podružnicam, ki imajo svoje člane že vključene v SKUD, po sledečih točkah: Ka^^era podružnica bo v času od 1. II. do 15. III. pridobila več novih članov za SKUD »France Prešeren«? Katera podružnica bo v istem času pridobila več podpornih članov društva? Kater.i podrvižnica bo najprej dostavila v SKUD pofpis novih članov in katera podružnicri bo najpirej poravnala vso zaostalo čla- narino in pobrala članske prispevke B+arih in novih članov za prvo polletje 1950 Pri popisu voinih irtev je bilo dosedai Dre- malo sodelovanja z vsemi množičnimi orgartizacijami Zveza borcev bo po vsej Jugoslaviji izvedla zbiranje podatkov o žrtvah voj- ne. Cilj te akcije je, da dobimo točne podatke o žrtvah, katere so naši narodi dali v drugi svetovni vojni. Popis mora biti izveden z vestnostjo, pri vsaki hiši in družini. Na podlagi tega popisa bodo tiskali spominsko knjigo za vsak kraj posebej. Na ta način bo v ljudstvu še bolj oži- vel spomin na slavne dni naše narodno osvobodilne borbe in na žrtve, katere so padle v tej vojni. Dobljeni podatki pa bodo pomagali organizacijam Zveze borcev in ljudski oblasti, da bodo v bo- doče posvečali še večjo skrb svojcem vojnih žrtev. O kom se podatki zbirafo: V tem popisu je treba zbirati podatke o padlih žrtvah druge svetovne vojne. Za žrtev smatramo vsakega državlja- na Jugoslavije, ki je med drugo svetov- no vojno v času od 6. aprila 1941 do 10. maja 1945 izgubil življenje vsled voj- nih vzrokov in okolnosti, bodisi v naši državi, bodisi izven nje, v kolikor žrtev ni bila na strani okupatorja in domačih izdajalcev. Pri tem, na kakšen način je dotična oseba preminula, ni treba delati razlike, (Padel v borbi, ubit od okupa- torja aH domačih izdajalcev, umrl zaradi zadobljcnih ran pretepanja, gladu, ubit pri bombardiranju, umrl v koncentracij- skem taborišču ali na prisilnem delu,) Vse te žrtve je treba popisati. Osnovno je, da je smrt nastopila kot posledica vojne. One. ki so med vojno umrli naravne smrti, v tej akciji ne bomo popisovali. Popisati je treba tudi tiste, ki so izgu- bili življenje po 10, maju 1945, če je smrt postala posledica ran. dobljenih v vojni. (Na primer: nekdo je bil ranjen pred 10, majem pa je umrl po 10, maju. Žrtve preostalih četniško-ustaških in belogardističnih banditov je treba seve- da tudi popisati.) Vsi oni, ki so v teku NOB izgubili živ- ljenje na strani okupatorja na kakršen koli način kot borci in pomagači, simpa- tizerji ne pridejo ▼ popis kot vojne žr- tve. Znano je, da so bili tudi v vrstah sov- ražnika in drugih vojnih formacijah pri- silno mobilizirani pristaši in simpatizerji NOB. V tem primeru, če je za nekoga potrebno zbrati podatke, je vsekakor bolje, da se ti podatki zberejo, kakor da se jili iz popisa izusti, V poznejšem pre- gledovanju materiala bodo take primer« razčistili. Vse popisne ekipe naj v takih primerih popišejo in zberejo tudi zgodo- vinski material. Prepričani smo, da j« pri mnogih družinah še mzLrsikatera li- stina ali predmet iz časa NOB. Tudi sovražna literatura ima veliko vrednosL Prosimo vse, ki hranijo kaj takega, da to oddajo popisnim ekipam, ali pa javi- jo kakšne predmete in listine imajo. Ta popis vodi Glavni odbor ZB preko posebnih komisij za zbiranje podatkov o vojnih žrtvah. To so republiške, oblast- ne, okrajne, mestne in krajevne komi- sije. Vse te komisije delajo pod vod- stvom odgovarjajočih odborov Zveze borcev NOV, V komisijah sodelujejo tu- di predstavniki oblasti in masovnih or- ganizacij. Najtežjo nalogo imajo okrajno, mestne in krajevne komisije. Za Celje-mesto je bila na seji Zvez« borcev določena 11 članska popisna ko- misija. Člani komisije so imeli seminar, katerega se je udeležil tudi član oblast- nega odbora tov. Centa, Vsi člani komi- sije so se obvezali, da bodo z vso res- nostjo pristopili k tci važni nalogi Vendar so posamezni tovariši r?:tali sa- mo pri obljubi. Zaradi tako neresnega odnosa do obveznosti, leži vse delo zadnje dni, le na predsedniku in tajnici, katera sta že itak preobremenjena z de- lom. Pohvale vreden je odbor ZB na Jo- žefovem hribu, komisija te četrti je prva javila člane popisnih ekip in je do sred* 25, t, m, izpolnila že 60 odstotkov popisa. Tudi I, četrt, Gaberje in Breg so pra- vočasno javile svoje popisne ekipe. Vs« ostale krajevne komisije pa ne moremo šteti med one, ki se drže določenih ro- kov in obvez. ZAKLJUČNE TEKME HOKEJSKEGA PRVENSTVA LRS 27 in 28 ob 18 in 20, 29. ob 9 in 11 doncldne. — Za zaključno tekmovanje s© se kvalificirali: Ljubljana H. Gregorčič Jesenice, Kladivar Celje, Razlag Brežice strma t. •CELJSKI TEDNIK«' Leto ra. — Strr. 4, Iz lanskoletnih izkušenj povzemamo da moramo v borbi za plan že prve mesece napeti vse sile Pismo iz Tovarne pohištva Ko amo db zaiključku drugega leta petletlke ugotavljali naše uspehe v pro- tevodnji, smo videli, da smo ravnali pravilno, ko smo v septembru 1948 delo normirali po skupinah. Videli pa smo tudi, da smo k temu pristopili dokaj kasno, kar je dobilo odraza v izpolnitvi plana: 55 garnitur spalnic nam je za- ostalo, kar smo seveda morali nado- knaditi v tretjem letu petletke. Zato smo smatrali za neobhodno potrebno, oikleniti se brigadnega načina dela, za kar so nam dali dober zgled mnogi ob- rati. Lani 'smo že pričeli delati po brigadnem načinu, vsega dela pa smo tmeli normiranega 99 odst. Takrat smo tudi dobili plan proizvodnje za leto 194:9. Razbili smo ga na posamezne me- sece, da bi ga do konca leta v rednem delovnem času uspešno dovršili. Meseca marca pa smo dobili dodatni plan, ki je pomenil skoro 50 odst. povi- janje osnovnega plana, v katerem so b'ili poleg tega zapopadeni artikti z večjo komiplikacijsiko izdelavo. V aprilu Je bil odpoklican dotedanji obratovodja na višje službeno mesto in šele takrat nam je novi obratovodja raztolmačil naše naloge v zvezi s povišanim planom. Ko smo plan ponovno razbijali na me- sece, smo na proizvodnih sestankih ugo- tavljali — ko smo pretehtali vse mož- nosti —da plan v normalnem delovnem feasu ne bo mogoče do konca leta izpol- niti. Kolektiv je soglašal s predlogom obratovodje, da bi že v maju pričeli z nadurnim delom brez 50 odst. dodatka, ker drugačne rešitve Glavna direkcija lesno-predelovalne industrije v Ljub- Ijjani ni priznavala, vendar s tem ni mogel soglašati odsek za delovne odnose pri MLO Celje. Sele proti koncu leta, ko se je Glavna direkcija pričela vz- trajneje zanimati za izvršitev planskih nalog, ne glede na to. da nam po- trebni material ni bil dostavljen v za- dostni količini in pravočasno (planira- lo in dobavljalo je material upravno vodstvo tovarne v Mariboru preko Gl. direkcije lesno-predelovalne industrije v Ljubljani), nam je bil dovolj'en 50odst. pribitek za nadure. Razen tega so bili izdeliki planirani na uporabo panel- plošč, ki jih pa naše tovarne iz objek- tivnih razlogov niso mogle dobavljati in simo morali zaradi tega proizvodnjo preusmeriti v drug način, ki zahteva več izdelavnih ur. pri vsem tem je igra- lo veliiko vlogo dejstvo, da smo glede delovne sile imeli planiranih 75 odst. produktivnih moči, med letom pa je bilo službeno premeščenih 8 naših to- varišev-produktivnih delavcev, za ka- tere nismo dobili nadomestila ter da je v planu delovne sile vštetih tudi 20 učencev. Vse to so bili problemi, katerih reši- tev je bila v rokah celotnega našega ko- lektiva. Sindikat skupno z osnovno par- tijsko organizacijo in upravo podjetja nam je tolmačil ix)men izvršitve letnega plana, kar smo smatrali za svojo častno nalogo. V ta namen smo že v oktobru organizirali enodnevno tekmovanje po Sirotanovičevem načinu dela in pre- segli normo za 300 odst., kar je bil mo- čan doprinos k izpolnitvi letnega plana. V novembru smo pričeli z nadurnim delom, toda na proizvodnih sestankih smo ponovno ugotavljali, da zaradi po- manjkanja delovne sile in jvotrebnega materiala plana do konca leta ne bo mogoče dovršiti. Prav v tem najbolj kritičnem času je bil obratovodja odpo- klican za vršilca dolžnosti direktorja v Maribor, na njegovo mesto pa je bil postavljen dotedanji delovodja. Na po- moč so nam priskočila druga p>odjetja, ki so nam posodila manjkajoči material, tovariši iz Tovarne pohištva v Mariboru pa so razumevajoč našo stisko prevzeli od našega plana v izdelavo 50 kaučev in 50 miz. Toda vse to ne bi zaleglo, če ne bi ves kolektiv sprejel predlog sin- dikata, partij Sike organizacije in uprave ix>đjetja, da osvojimo gibanje za visoko storilnost kot stalno metodo našega dela. S pojačanim tekmovanjem, ko smo več- krat delali tudi po 16 ur dnevno in vse nedelje ter prekoračevali norme do 45 odst., smo izpolnjevali svojo obljubo Partiji in domovini ter slavili dne 29. decembra ob 10. uri veliko delovno zmago: izpolnili smo letni plan! Poleg izvrševanja planskih nalog smo ; priskočili na pomoč naši kemični indu- striji, za katero smo izdelali 350 ko- madov filterskih plošč in okvirjev za tiskanje barv. Pa tudi pri prostovoljnem, delu smo se izkazali: za preureditev obratnih nrostorov smo opravili 2096 ur, za zadružni dom na Babnem 650 ur, pri sečnja drv za široko potrošnjo 556 ur in na lastnem sekališču 900 ur. Vse to do- kazuje, da radi primemo za delo, saj vemo, da s tem pomagamo ustvariatd blagostanje v svoji socialistični domo- vini. Prav zato smo v toliko večji meri upravičeni zahtevati od Glavne direk- cije in od upravnega vodstva tovarne v Mariboru, da nas že v prvem mesecu novega planskega leta seznani z našimi proizvodnimi nalogami, da se napake in pomanjkljivosti iz lanskega leta ne bo- do več ponavljale. Pa še tole bi radi povedali: ne delamo in se trudimo za- radi nagrad; toda če vodstvo tovarne obljublja za uspešno izpolnitev plana nagrade najboljšim delavcem, potem naj to svojo obljubo tudi častno izpolni! Prepričani smo, da bomo tudi v četr- tem letu Titove petletke uspešno izvr- šili vse naloge, ki jih pred nas postavlja Partija in domovina, ker čutimo v sebi dovolj življenjske sile, premagovati vse težave, pa naj pridejo s katere koli strani. Z enakomernim iepo'njevanoem naših dolžnosti v proizvodnji preko vsega leta pa se bomo v večji meri mogli posvetiti idej no-vzgojn emu in sploh krf.turno-prosvetnemu delu, kar tudi doslej nismo zanemarjali. Žene v Liscah dobro delujejo Zene r Liscah ne zaostajajo za oni- mi iz drugih terenskih odborov. Dne 19. t. m. so imele prvi letošnji masovni sestanek AF2, na katerem so proučile in sprejele načrt za tekoče leto. Načrt, obsežen in skrbno pripravljen, je bil 2 neznatnimi dopolnitvami soglasno sprejet. Med slučajnostmi so skrbne matere iznesle tudi vprašanje varnosti svojih šoloobveznih otrok-deklic, katere v mestnem parku zadnje časa nadlegujejo sumljivi tipi s svojim nemoralnim ob- našanjem in plašenjem. Sklenile so po- maigati ljudski oblasti ter nepridiprave razkrinkati, da se jih spravi tja, ka- mor spadajo. Dne 16. januarja je bila seja RK Lisce, na katerem so obravnavali tekoče zadeve ter pripravili načrt dela za leto 1950, nadzorni odbor pa je pregledal poslovanje za preteklo leto, ki je bilo prav uspešno. Tudi pri RK se članice AF2 marljivo udejstvujejo. Mislijo že tudi na 8. marec, da ga bodo čim do- stojneje proslavile. Mladina na OLO Celje • okolica zelo dobro dela V torek je zborovala, pregledovala svoje dosedanje delo. volila nove pred- stavnike aktiva in sprejela sklepe mla- dina okrajnega ljudskega odbora Celje- okolica. Menimo, da je bilo v našem okraju malo takih volilnih konferenc, s tako polnoštevilno udeležbo, kakor je bila tega dne. Mladina okrajnega odbora je pred neikaj meseci dobila novo vodstvo, katero je pravilno vodilo aktiv in imel* v sebi dovolj revolucionarnosti. UspeW doseženi v tem kratkem času v mladin- skem aktivu, so dokaz, da je vodstv« pravo. To so potrdile volitve, ko m mladinci večino prejšnjih članov sekre- tariata ponovno izvolili in s tem dali sebi obveznost, da bodo vodstvu eledili in dosledno izvedli vse zadane sklepe. Mladina okraja bo s svojo revolucio- narnostjo, z doslednostjo v mnogem priponK>gla k agilnejšemu delu ne sam# ostalih množičnih organizacij in pred- vsem sindikata, pač pa tudi pri izvr- ševanju številnih nalog, ki stoje pred okrajnim ljudskim odborom. S tako mladino ima veselje vsakdo in ji bo nudil tudi vso potrebno potooč. Žene v Rifengozdu so prie sestavile letni plan F»rvo kar so žene iz KLO Rifengoeda čutile za najbolj potrebno je bilo i\ da so izvolile novo predsednico vaškega, odbora, ki bo vestneje prijela za dele v organizaciji. Nadalje so se odločile da bodo ustanovile šiviljski tečaj, kate- rega bo vodila tovarišica Planke Marija, strokovno znanje pa jim bo nudila šola v Laškem. Po izvršenem tekmovanju, bodo napravile razstavo sešitih oblek. Na dan žena 8. marca bodo nastopale s kulturno prireditvijo v Rifengozdtv istočasno pa bodo obdarile starčke Tudi dvoje zdravstvenih predavanj boda imele. Sklenile so poleg ostalega, da bo- do obdarile matere večih otrok, uredile bodo oddelek za bodoče matere a tri, žene v vasi ee bodo vključile v proiz- vodnjo. Pri popravilu ceste bodo delale vsaj sto ur, obenem pa bodo pomagale pri čiščenju sadnega drevja in pri ob- delovanju ekonomije. Vse žene pa bode letos še bolj r?:zširile pridobivanje ia oddajo oljnih semen. Va'ški odbor AF2 Rifengozd je napo- vedal tekmovanje vaškemu odboru OJ- stro. Špekulant Bornšek Alojzij pred sodi&čem! Posestnik Bomšek Alojzij ima »voje parcele v nekaterih katastralnih obči- nah. To raztresenost je skušal izkori- stiti v škodo skupnosti, s tem da je zatajil parcelo v Medlogu, katero je kupil od Kukčevih iz Žalca že leta 1948. Poleg zataje zemljišča je storil krivično dejanje tudi v pogledu na- pačno prijavljenih zemljišč in p>osev- kov. V zagovor je izjavil, da nikoli nI točno premeril svojih njiv in da take ni vedel, koliko zemlje prav za praT ima. Tudi pri oddaji mleka je skupaj s soobtoženko Bomšek Angelo-žene kriv za gospodarsko sabotažo. KLO ji- ma je predpisal 3000 litrov obvezne od- daje mleka, oddala pa sta ga le 160f litrov. Poleg tega je Bomšek skoTii vsa leta na debelo kupčeva! s konji. On sam ja izjavil, da je pri vsakem grlu imel okoli 3000 dinarjev zaslužka. Pri vsem tem pa ni imel oblastvenega dovoljenja za prekupčevanje. Delo, ki sta ga opravljala obtoženi Bomšek in njegova žena, je skrajne spekulativno in protiljudsko. Obogatetl srta hotela na račun skupnosti. Smešna bi torej bilo, če bi verjeli obtožencu izgovor, da ni vedel, koliko zemlje ima, saj tako zagrizen saboter in špekulant ni izpustil najmanjše prilike za svojo protiljudsko delo. Skupina učencev v gDspodarstvu si je ojledala ŽELEZARNO ŠTO.^E Okrajno poverjeništvo za delo je or- ganiziralo v nedeljo ekskurzijo z učenci strokovnih šol v železarno Store. Pri ogledu tovarne so jih spremi j aCi tova- riši iz železarne, ki so tu pa tam po- jasnjevali proces dela. V mariinarni so naleteli ravno na »šaržo«, kar jih je posebno zanimalo, ker so dosedaj o delu v naših železarnah slišali samo pri po- uku v šoli. Zal, da niso imeli možnosti videti dela tudi ostalih obratov kakor valjar- ne. livame in samotne tovarne, ki ob nedeljah zaradi popravil ne delajo. Prepričani smo, da jim bo ponovno dana možnost ogleda še kakšne druge tovarne, ker čisto drugače izgleda, če na lastne oči vidijo tisto, kar jih v šoli učijo, ker tako lažje razumejo potek dela. Kakšne so otroške san- ke, ki stanejo 700 din? Pred nedavnim smo v našem dnev- nem časopisju čitali priporoČLlo, da naj lesna podjetja izdelajo za naše najmlajše čim več sank. da si bodo v zimskem Času privoščili več razvedrila. Prav gotovo priporočilo ni imelo na- mena, da bi nudili otrokom razvedrilo samo za par dni, temveč da bi jim ga privoščili celo zimo, dokler bo sneg, dokler bo možno sankanje in še kakšno leto naprej. Mogoče se je tudi vam kaj takega pripetilo, da site se pri nakupu sank skupaj z otrokom razočarali. 700 din so stale, kupili ste jih v Mestnem ma- gazinu in samo parkrat ste se peljali, pa so se že polomile. Pustimo na strani, da je vsota 70O din precej velika, veliko bolj važno je, da so razočarani s sla- bim izdelkom ravno tisti, ki niso ni- česar zakrivili. Koliko časa bomo marali še pripo- vedovati, da ni in ne bo v naši državi nikoli res, da mora nekdo zaslužiti na račun drugega, kar se je tudi zgodilo v tem primeru. Izdelek mora biti iz dobrega materiala, mora biti dobro iz- delan. Ni dovolj samo nekaj zmašiti skupaj, da se samo doseže število, da se doseže postavljena norma, na drugi strani pa se naredi ogromna škoda. To bi si morali enkrat za vselej za- pomniti vsi tisti, ki so za kvaliteto iz- delkov odgovorni tudi po zakonu. Nekaj o plazovih in o tiesreei nod Korošico v Švici imajo Institut za proučeva- nje snega in plazov (Davos Weissfluh- joch). Internacionalna unija planinskih društev je za letošnjo zimo organizirala poseben internacionalni »lavinski tečaj ki pa se ni vršil, ker je bilo premalo prijav. Internacionalizem je tu odpove- dal, s tem pa ni rečeno, da raziskovanje tega usodnega pojava ni potrebno v vsaki deželi, ki se ponaša z gorami. Tudi pri nas, saj ni prva zima, ki nam je s plazovi iztrgala nekaj mladih ljudi. Pri nas o kakem sistematičnem prouče- vanju plazov doslej ni bilo govora, prav pa bi bilo, da nas kdo seznani z ugoto- vitvami vodje švicarskega instituta dr. ing. Bucher Edvina, ki je izdal pred kratkim knjigo o plazovih in snegu. Knjiga zahteva od bralca znanje fizike in matematike a tudi potrpljenja, kakor ugotavlja nek švicarski poročevalec. Imeli smo tudi pri nas velike plazove. Doslej je bil menda največji oni pod Storžičem. Reševanje je bilo seveda pri- mitivno. Drugod imajo posebne dresi- rane pse, nemške ovčarje, ki morajo večkrat čez zimo napraviti preizkušnjo. Dresura je komplicirana, ker je treba imeti ljudi, ki se puste zakopati v sneg. Po nesreči mora biti pes takoj na mestu, ker ko ponesrečenec zmrzne, je zmerom manj možnosti, da ga pes zavoha. Pes mora priti na neprebojen plaz, ker sicer ga drugi vonji zapeljejo in zmedejo. Zadnje čase govore o posebnem švicar- skem aparatu, ki najde človeka pod snegom, če ima le količkaj kovinastega na sebi. Pri nas je Gorska reševalna služba organizacijsko lepo izvedena, nima pa nobenih posebnih pripomočkov za reševanje izpod plazov. Reševalne postaje niso opremljene z lopatami, ni- majo sond, da o čem drugem ne govo- rimo. Mislimo si nesrečo nekje na Pla- njavi, na Ojstrici, nad Belo, nad Pre- sedljajem. Obveščevalna točka, najbliž- ja, ki je pri roki je dom na Korošici, vso zimo odprta, je brez reševalne opre- me, brez specialnih nosil in prevoznih smuči, brez lopat, brez ene same sonde. Iz Kamniške Bistrice do pod Planjave je celih 5 ur hoda v dobrih razmerah, iz Luč pa 7 ur. Reševalna postaja v Lu- čah ima nosila in smuči, eno samo son- do, nič lopat itd. Večja skrb za opremo gorske reševal- ne službe je danes potrebna že zaradi množičnega razvoja planinstva in alpl- nčstiikc. V Angliji. Švici, Franciji pa tudi drugod zadnje čase rarmlšljaj.-). kako bi ta silni povojni razvoj zausta- vi"!. Angleški k'ubi so že uvedli strožje zahteve za sprejem. Švicarski so sVer bolj demokratični, a vendarle s skrbjo gledajo na nove pojave v gorah. Vodilna generacija alpinistov v Franr'M p-^av tako ni zadovoljna z vedno večjim šte- vilom posetnikov gora. Pri nas proh'e- ma ne pos-tavljamo :alrc. Mi smo takoj po osvoboditvi načelno usmerili fi7kul- turo, torej tudi planinstvo in alplnisti- ko v množičnosti z določenim namenom, da se namreč demokratizira in posiavi v službo naše družbe in nj'^nih nalog. Zmerom bolj pa stooa tvdi pri natreben? Tozadevne literature, pisane za mno- žico, še nimamo. Nekaj nrevodov '7 .«H3vie*ske li*e-ature ie. toda o^esaiati jo na naša t'a v celoti, ne kaže. Prva leta f>o osvoboditvi smo slikali, da bo i7Š'a. za množice pisana ljudska psiho- logija in pedagogika, pa je ostalo le pri be«:edah. Nemara bo ta'e č'anek pobudn-k za tiste, ki so imeli zadevo v mislih. Vsekakor bo treba o navedenih pro- blemih ra-^mišViati in ra-'oravljati. če bomo ho'e'i :7bolišati način in kvali- teto pouka in doseči tis^e učne in vzgoj- ne smotre ki iih od n??e šr^'e ciča^u'e Partija, država in naše delovno ljud- stvo. - je vprašanje vseh masovnih organizacij, zlasti pa mladinske Vse preveč se je doslej prepuščala skrb za šolstvo učiteljstvu samemu. Kjer se je znal učitelj povezati z ljudstvom, tam so šolske razmere dobre. Popravila so se šolska poclopja, ured'li so se šolski vrtovi, šola je preskrbljen?* z uči- li in učenci imajo dovolj sampučil. Kjer pa te povezave ni bilo, so šole še danes neurejene. Po volitvah so sc krajevni ljudski od- bori utrdili in imajo posebne poverjeni- ke za prosveto. V okolici Celja so imeli ti poverjeniki že skupen sestanek z okrajnim poverjeništvom za prosveto, kier so razpravljali o delokrogu, pravi- cah in dolžnostih krajevnih poverjeni- kov. Za vršitev teh dolžnosti je predvsem potrebno, da se ti poverjeniki točno se- znanijo 8 problematiko šolstva, ljudske prosvete, predšolske, fizkulturne in predvojaške vzgoje na svojem področju. Doslej so šole in prosvetne usta- nove o svojem delu in o svojih potre- bah obveščale već Okrajni ljudski od- zlasti kar se tiče prebeljenja šolskih pro- storov in vseh maniših popravil. Premalo oovezave je med šolskim upravilel'em ter krajevnim ljudskim odborom in ma- sovnimi organizacijami. Vzemimo samo uspehe učencev sedaj v prvem polletju. Na okraju imamo že točen pregled uspe- hov na posameznih šolah. Ne mogli pa bi trditi, da ima pregled o uspehih učen- cev svoje šole krajevni ljudski odbor ali sekretariat kake masovne organizacije v kraju. In vendar bi se šola morala na- sloniti predvsem na krajevne faktorje, zlasti na mladino, ki je ideološki vodja naših pionirjev. Na masovnem sestanku bo potrebno razpravljati o vzrokih mo- rebitnih neuspehov. Morda je vzrok slab šolski obisk, pomanjkanje učiteljstva, slabi prostori, slabi pedagoški prijemi itd. Nuditi bo treba pomoč, da se ti vzroki odpravijo. Potrebno bo najti vse vzroke, ki za- virajo redno šolsko delo in dobre uspe- he na naših šolah. Iznesti bo potrebno vse napotke, ki bi jih naj izvedlo okraj- no poverjeništvo za prosveto, krajevni ljudski odbor, masovne organizacije in šele same, da se bo nivo naših šol dvig- ni. Zaradi tega otvarjamo v našem listu široko diskusijo o problematiki našega šolstva. Želimo čim več dopisov iz ljud- stva. Vsak podpisan dopis bomo priob- čili, odnosno nanj odgovorili. Cankarjeva drama "hlapci" v Žalcu v nedeljo 22. t. m. je žalsko gledališče na prenovljenem odru v Domu Ljud- ske prosvete v 2a".cu začelo letošnjo sezono s Cankarjevo dramo »Hlapci«. V delo je bilo vloženo mnogo truda in požrtvovalnosti, zlasti še od strani mla- dih igralcev, ki so v tem delu prvič nastopili na odru. Morda de'o samo med gledalci in kritiki ni našio po- trebnega razumevanja kot ga to delo in Cankarjeva slovenska beseda za- služita. Vsekakor pa moramo dati ce- lotnemu kolektivu kakor tudi tehnični izvedbi dela, kljub manjšim pomanj- kljivostim, popoino priznanje. Igra'ci so idejo in smisel Cankarjeve drame razumeli ter jo podali prepričljivo 'n prirodno. Sam tekst je bil idejno do- bro obde'an že na dvomesečnem igral- skem tečaju, ki ga je vodil tov. Hor- vat, in je is'oča'^no izvedel tudi režijo. Iz tega tečaja, ki ga je redno obisko- valo povprečno 20 ljudi, predvsem iz vrst mladine, je bil tudi vzel igralski kader z.a Cankarjevo dramo. Na tečaju so mladi igralci dobili prve in osnovne pojme o pravilnem in realnem podaja- nju raznih gledaiiških del, da bodo do- stopna in razumljiva delovnemu člo- veku zlasti na podeželju. Kar se tiče samega podajanja, mora- mo trditi, da je bil cilj dosežen. Tudi ljudstvo je do dela mladih igralcev pokćizalo polno razumevanje, saj je bila dvorana nabito pKilna. G.ede igralcev samih in njihovega bodočega razvoja pa bi bilo potrebno, da se njihovo delo temeljito in objektivno oceni. Le tako bodo spoznali dobre in slabe strani svojega dela ter jih v bodoče izboljše- vali, slabe pa odpravljali. Verjetno bi delo doseglo lahko še boljši uspeh, £• bi režiser lahko posvetil vse samo re- žiji, toda tu je problem igralskega ka- dra, zlasti v moških vlogah pri žalskih igralcih še pereč problem. Kljub vsemu je tov. Horvat vlogo Jermana odigral vemo in prepričljivo, kot si je Jerman* zamislil avtor sam, zlasti v zadnjem dejanju. Ne bom se ustavljala pri vsa^ kem posebej, omenila bom le najvaž- nejše osebe in njihovo igro, podrobnejša, oceno pa bodo podali že za to odgo-,^ vomi činitelji. Župnik (Pintar) bi v podajanju svoje vloge dosegel lahko še več uspeha. Če ne bi njegovo govorjenje včasih izzve- nelo preveč enolično, monotono. Uči- telj Komar (Zagode J.) je podajal zeld prepričljivo, z zelo dobro mimiko, ško- da le. da je bilo njegovo govorjenje t nekaterih slikah, zlasti v prvem dejanj« premalo razločno. Hvastija (Kovač) je svojo vlogo odigral prav zadovoljivo ia bo kot začetnik s trudom in požrtvo- valnostjo lahko dosegel še več uspeha. Tudi nadučitelj (Zagode I.) je podajal dobro, pač pa bo v bodoče moral p->- svetiti mnogo več pozornosti pravilni izgovorjavi. Tudi učiteljice so svojt vloge izvedle prepričljivo in zelo je od- govarjala tudi njih nošnja, ki je bila času. v katerem se igra dogaja, popol- noma primerna. Geni (Horvatova) je sicer v prvem dejanju prišla premalo do izraza, je pa svojo igro znatno iz- boljšala v nadaljnjih slikah, predvsem v zadnjem dejanju. Lojzka (Miranen- kova). ki je sdcer v začetku pokazala premalo čustvenosti in topline, je po- zneje svojo vlogo odigrala zelo preprič- ljivo in lepo. Tudi Avdlčeva je vlogo tretje učiteljice izvedla dobro. V go- voru samem je pokazal največ po- polnosti zdravnik (Vučer). Pokazalo pc se je. da mladi igralci nujno potrebu-* jejo dramaturga, oziroma nekoga, ki jih bo uvajal v čistost in pravilnost izgo- varjave našega književnega jezika. Mnogo jim bodo koristile tudi razne govorne in čitalne vaje, kjer bodo pri- dobivali vse ono, kar jim še v izgo- varjavi manjka, to predvsem mlajši igralci, ki so šele začeli nastopati na odru. Tudi ostali igralci kot je Kalan- der, njegova žena, krčmar, župan in drugi so v mimiki in besedi dosegli svoj namen. Omenim naj še to. da je bila tudi soigra vseskozi dobra. Prizor med Hvastijo in Komarjem v II. deja- nju sicer ni pokazal pravega :n i>o- trebnega efekta. Ze^o dobro pa je uspe-" lo podajanje IV. dejanja v gostilnišlđ sobi. ki je bilo prikazano živo in v do- bri soigri vseh nastopajočih. Tudi scenerijo odra so si uredili sa- mi z lastn-imi sredstvi. Mo'-da so liudje, ki so gledali dramo na večjih odnh, vi- deli v scenariju pomanjkljivosti. Go- tovo pa niso pri tem upošteval:. koMko dela je bilo treba samo za postavitev novega horizonta in splošno preureditev odra in da danes niso našim od^m ve- dno dane vse možnosti za nabavo m popolno opremo odra. čeprav to vsah igralec in ljubite'1 umetnosti nedvomno želi. Kljub različnim mnenjem o delu in uspehih žalskega gledališča bode m'adi igra'ci nađaljeva'i svo^e de'o ia ustvarili Savinjski dolini močen igral- ski kader, na katerega delo bomo lahko še ponosni. Se bodo na njih poti teža- ve uspehi, pa tudi netisnehi na to naj bodo pripravljeni. Vendar na jih to Y delu ne sme omajati. Pred njimi naj bo vedno jasen cilj. dati našemu delov- nemu človeku vse kulturne dobrine, dvigniti kulturni nivo širokih ljudskih množic našega podeželja. V našem lUiu r^varj>nio javno dskus! o o vs°h pro- blemih šolstva. Čila'ce, pose bno starše fn učite je, pro- simo, da n^m oošire'O s^oje predloge, orise nepravif- nostl ali vprašanja iz podrorja vzgoje doma in pouka Celjska ljudska knjižnica uspešno posreduje svoje bogate iz»iuSnie ostalim \ Centralna ljudska knjižn:ca v Ce.ju Je bila ustanovljena 1946. leta v »Pre- šernovem tednu«. V svojem prvem ictu jo morala premagali velike težave. Kljub temu, da knjižnica takrat še nI tmela pnnmemega prostora, je dosegla že velJc uspeh. Z raznima nabira'nimi aikcijami po sindikalnih oodružnicah in peri zasebnikih je začela' delati s 1810 knjigami. Ob začetku je vodla knjižnica tov. Levstikova brezplačno, ker knjiž- nica še ni imela nobenih lastnih do- hodkov ali podpore. Knjižnica je po- •lovala le trikrat tedensko po tri ure. Pravo življenje v knjižnici se je za- čelo šele z nastopom knjižničarja tov. I>eniše. ki je bil pa že nastavljen. Ob koncu leta 1946 je imela knjižnica 622 rednih članov, katerim je bilo izposo- jenih 15.856 knjig. Vsaka od 1810 knjig je bila v tem letu osemkrat izposojena. Veliko zanimanje za knjigo je rodilo 2^^^sel nove, velike ljudske knjižnice v Celju. T?f ^ 1947. letu se je stanje knjižnice ieboljsalo. mlo Celje je orispeval za nove knjige 5000 d;n, s sinikalno na- biralno akcijo je dobila knjižnica 12.000 ?iIJfiir-.^^^^""-"a na je nanesla v t«n letu ze 44.000 din. S temi denarnimi sredstvi in ponovno nabiralno akcijo dmjig po hišah ter z darom študijske knjižnice v Celju je število knjig na- raslo na 3287. Ko je bil v knjižnici na- stavljen še en knjižničar, je bilo no- s'ovanje že skoraj vsak dan celodnevno. V letu 1947 je imela knjižnica že 1237 rednih članov, 9483 obiskovalcev; izpo- sodila pa je 22.015 knjig, torej eno tre- tjino več kakor v prejšnjem letu. V drugem letu Titove petletke pa je iaijiižn^.ca še bolj napredovala. K temu jc mnogo pripomoglo tekmovanje, ki ga je raz.pisal lO LPS za vse knjižnice v Sloveniji. Število knjig se je v času teniovanja, ki je trajalo eno leto — od 8. februarja 194S — dvignilo od 3287 na 5710 knjig ali 2a 73%. Razen izposoj- nine je imela knjižnica še 80.000 đ'n dotacije od MLO in 50.000 din od OSS Celje, materialna stran knjižnice se je tako precej izboljšala. V tem času je knjižnica tekmovala tudi v čast_V. kon- gresu KPJ z obveznostjo, da s^bo do konca tekmovanja oskrbe'a nove in lepše prostore, uredila čitalnico in last- no knjigoveznico. Knjigoveznica je na dan začetka V. kongresa že pričela z delom. V tem letu je knjižn-ica priredila dva k'-a'ka tečaja za knMžn'čarje drugih manjših knjižnic, knjižničarskega te- čaja v Radencih pa se je udeležilo iz Ce'ia pet članov, ki danes z uspehom vodijo vse manjše celjske knjižnice. Število č'anov se je v tem ^etu dvig- ni'o na 30OO, ki so si izposodili 40.111 knlig. Velik r*OT-ast v đe'u celjske kniižn-'ce na -e nas*ail le+a 1949. ko je kniiznica dobi'a nove sedanje pros+ore. Ustano- vili ?o tudi čita"n=co in družnica centralne knjižnice v Zavodni. Vseh 25 knjižnic ye povezanih s centralno knjiž- nico, kjer dobivajo knjižničarji vse praktične in druge nasvete. Knjižničarji vseh teh knjižnic so dne 31. decembra 1949 izdelali plan dela za leto 1950. Število knjig bodo povečali v novem letu za 4630 izvodov. V vseh pp-'"oVih Irn^-'^nirah b'^in nvnd'i enoten sistem poslovanja. Knjižnicam, ki Se nimajo primernih prostorov, bodo to pie^ikj-bej. Da se knjižničarski kadri čim bolj izpopo'ni-0. bo poslala cen- tralna mestna knjižnica — kakor tudi vse ostale — svoje č'ane na knjižničar- ske tečaje. Ze'o- obsežno je planirana delo knjižničarjev na terenu. VsaJc d-ugi mesec se t>odo sestali vsi knjiž- ničarji celjskega sektorja, vod'a sek- torja pa mora s tričlansko kom'"«i'o iz- vršiti 8 preg'edov v vseh knjižnicah. Poklicni kniižn'čarji bodo nad-'i'-a'i po- s'ovanje knjižnic po terenu in j-'m nu- dili vso pomoč. Centralna knjižnica b» pomaga'a terenskim s prirejanjem pro- pagandnih gos'ovanj v obliki književnih večerov. V tekočem letu bo imela H književnih večerov, in sicer: 8 v lastnih prostorih in 4 na terenu. Sklicali bod« tudi štiri konference bralcev. Knjižnice imajo v planu tudi določeno š'evilo dopisov za loka'ne in republiške dnev- nike. Celotno delovanje knjižnic bo pri- kazano z grafikoni. Vsi poklicni knjiž- ničarji imajo dnevno eno uro študija, da predelujejo knjižne novosti, tako slovenske kot iz ostalih republik, in razne članke kultumoprosvetnega zna- čaja. Vsakih 14 dni pa bodo sklicani vsi poklicni knjižničarji iz vsega okraja, dai se pogovore o tekočih nalogah in pro- blemih knjižnic. Knjižničarji so planirali tudi število vezav v knjigoveznici centralne knjiž- nice, izposojenih knjig in celo obisko- valcev. Ves plan je razdeljen na me- sečne plane, s čimer je še bolj zagotov- ljena izpolnitev plana. 9lzu& 4. »CELJSKI TEDNIK« L«t» ih — Sta«. %, Naši klubi in krožki Ljudske tehnike v pripravah za I. kongres v pripravah za I. kongres Ljuove- zava društva z grupami in krožki ni bila taka, kakor bi morala biti. Glavni vzrok temu je oddaljenost grup od Celja in pa slabe prometne zveze, ki niso dovo- ljevale posameznim članom odbora iz okolice na seje. Dobro povezavo je imelo druitvo s krožkom v Celjski ti- skarni, kjer so v zelo kratkem času vsi tečajniki napravili šoferski izpit. FIZKULTURA SINDIKALNA REPUBLIŠKA PRVAKA v ODBOJKI GOSTUJETA V CELJU V telovadnici Telovadnega doma v Gaberju bosta v soboto 28. januarja ob 17. uri ter v nedeljo 29. ob 9. uri gostovala republiška prvaka v odbojki in sicer od moških ekip Ti- skanina iz Kranja ter ženskih Pošta 1 iz Maribora. Z omenjenima porvakoma bosta igrali ženski ekipi Tkalnice hlačevine kot drugo plasirana na republiškem tekmovanju in Pošta ter moški ekipi Tovarne emajlirane posode in Tkalnice hlačevine. V primeru zmage gostujočega moštva nad obema domačima bo odigrana tudi tekma s sindikalno reprezentanco Celja. Vse tekme bodo v telovadnici Telovadnega doma v Gaberju, vrstni red pa bo določil žreb pred pričetkom tekmovanja. SMUČARSKO PRVENSTVO aSLADINCEV NA CELJSKI KOCi Smučarska zveza Slovenije je poverila or- ganizacijo smučarskega prvenstva Slovenije v disciplinah mladincev in mladink SSD Kla- divarju. To je novo priznanje uspehov naših smučarjev v tekmovanjih v prejšnjih letih, istočasno pa izraz zaupanja v organizacijsko sposobnosti vodstva smučarske sekcije SšD Kladivarja. Tako bomo v teh dneh videli naše najboljše mladince in mladinke iz vse Slo- venije v borbi za ponosne naslove mladinskih prvakov v smuku in slalomu za leto 1950. Kladivarju so prispele že številne prijave iz vseh krajev Slovenije, kar priča, da bo tek- movanje vseskozi zanimivo, rezultati pa do kraja negotovi. Veliko vlogo bodo gotovo od- igrali mladinci in mladinke, člani gojenci društev, ki so v letošnjem letu zaradi ugod- nih snežnih razmer že precej trenirali Tudi ljubljanska društva ne bodo med zadnjimi, saj so njihovi člani skupno s starejšimi tek- movalci prebili že marsikateri teden v logo- rovanju v Kranjski gori in drugih gorenjskih zimskih letoviščih, Ce k tem tekmovalcem prištejemo še vse štajerske mladince in mla- dinke, med katerimi bodo Kladivarjevi za- vzemali vidno mesto, lahko smelo trdimo, da bodo gledalci lahko prisostvovali kvalitetni prireditvi, ki bi jo bilo škoda zamuditi. Tekmovanje prične v soboto ob 13.30 s smukom za mladince in mladinke. V ne- deljo dopoldne — z začetkom ob 9.30 — bo slalom, vsekakor najbolj zanimiva točka tek- movalnega programa. Ljubitelje zimskega športa opozarjamo na prireditev ter jih vabimo, da se polnoštevilno udeleže tekmovanja s svojo prisoUiostjo povEdignejo pomen tekmovanja. SŠD Kladivar ŠAJH SIND. ŠAHOVSKO PRVENSTVO Rok za zaključek turnirja (zadnje kolo) moštvena prvenstva vseh skupin A in B grupe je potekel v sredo, odnosno v četrtek 26. januarja. Zato pozivamo vsa moštva, da eventuelne odložene tekme odigrajo najpoz- neje do 30. t. m. in javijo rezultat naslednji dan v dopoldanskih urah tov. Uršiču pri MLO-Finomehanika, Stanetova ul. 19, telefon Jtev. 203 . V torek dne 31. januarja ob 19.30 bo v sejni dvorani OSS-a obvezen sestanek vseh kapetanov moštev A in B grupe, na katerem bo določen razpored za finalni turnir. šahovsko mladinsko prvenstvo poljčanskega okraja V Rog. Slatini s« je odigral turnir u pr- sodelovalo 14 mladincev. Tekmovanje je or- ▼enstvo poljčanskega okraja na katerem je ganiziralo sind. lahovsko drujtvo »Edinstvo v Rog. Slatini. Turnir p« je odlično vodU prof. J. GraJer. Izid turnirja je naslednji: 1. S. Milenkovič. 2. 3. I. Tllma in P. Kru- li«, 4. 5. F. Cernak in I. Einfalt. 6. 7. F. Po- dobnik in A. Mitič. 8. P. Rojs, 9. D. Mrkajič, 10. K, Drofenik. 11. S. Štubej. 12. S. SaviC, 13 v. Ambrož. 14. V. Fric. Prva dva igralca bosta sodelovala na mla- dinskem prvenstvu Ljubljanske obla«U. V nmrtiisko obdelovalni ztdrugi Arja vas bodo imtli deHje iasll v kmetijsko obdelovalni zadrugi Ar j a vas je več žena, ki imajo male otroke. Delo v zadrugi bi zelo trpelo, če bi tc žene morale ves dan biti pri otro- cih. Jemati otroke s seboj na polje, kot so to delale nekdanje poljske delavke bi bilo neskladno z današnjim časom. Zaradi tega so zadružniki odločili lasta- noviti dečje jaslL V te jasli bo prišlo osem otrok do treh let in devet otrok do sedem let. Na ta način bodo zadruž- nice imele proste roke za delo na polju. Tudi za vzgojiteljico so po^rbeli. Po- slali so na vzgojiteljski tečaj tovariši- co Jazbec Jožico, kateri bodo ob jutra- njih urah matere izročile otroke v var- stvo. 2ene na vzornih zadružnih p>osestvih torej v ničemer več ne zaostajo od svojih tovarišev v tovarnah, kjer so že zdavnaj olajšali položaj mater z malimi otroci. Vzgledu zadružnikov v Ar j i vasi bod brez dvoma sledile tudi ostale za- druge v naših okrajih. O KULTURNEM POSLOVANJU V CELJSKIH TRGOVINAH Nas zakon o petletnem planu razvoja na- rodnega gospodarstva pravi v III. poglavju, členu 20.. t. 2., odstavek drugi, sledeče: »V državnih in zadružnih prodajalnah zagoto- viti čim bolj kulturno postrežbo za- htev potrošnikov in potreben izbor (asorti- ment) blaga.« Kaj razumemo pod kulturno postrežbo kupca? 1. Odgovarjati na kupčeva vprašanja vlju- dno. 2. Prodajalec mora biti pomočnik kupca. To sta po mojem mnenju samo dve osnov- ni načeli, ki skupno z mnogimi drugimi se- stavljata kulturno postrežbo kupca. Ni moj namen razpravljati katedrsko o kulturni in nekulturni postrežbi kupcev, ampak opozoriti na klasičen primer nepri- mernega postopanja s kupcem. V veeini celjskih prodajala j« paatnKba takina, kot to zahteva socialistična trgoria«. Skratka kulturna j«. 2al pa je tudi tu ia- jema, ki potrjuje pravilo. Res je, da »e aa napakah drugih marsikdaj učimo. Zato botS tudi naslednje napisano samo dobronamerna jK) geslu: »Več manire — i>a brez zamere!« Dne 13. t. m. sem opcoil v celjski pođru»> niči »Jugoreklam« tri Kmečke koledarja. Ker sem že nekaj časa Iskal žepni koledar, me je seveda zaneslo t trgovino kar samo. Mimogrede povedano — zavijem v knjigarn« vselej rad. Posebno le aato, ker sem ▼ obek poslovalnicah Državne saložbe Slovenije dno najkorektneje postrežen in kjer ti telja berejo že nekam kar iz oči, kot praviaao. Vstopim torej v trgovino in prosim za ea Kmečki koledar. Tovarišica, ki je bila za prodajno mizo, me je vljudno poučila, da koledarjev nimajo več na zalogi. Pripomnil sem, da so v izložbi le trije. Zopet me ja vljudno poučila, da so ž« prodani. Dovolil sem si ravno tako vljudno pripomniti, da t« al ravno običaj, da so r izložbi že prodan« knjige. Ta moja pripomba je povzročila t«, da se je nenadno pokazal izza lesene pr«- graje v trgovini tovariš, ki je menda uprav- nik te poslovalnice in me precej manj vljo- dno »poučil«, da so koledarji že platoni ia da samo zaradi tega niso bili strankam izročeni, ker ni imel takrat ključa in da zaradi mene pač ne bo šipe razbijal. Pri taki »vljudnosti« mi je postalo nekam topi« pri srcu. Zakaj tudi ne. Profesor sera p« poklicu in glej! tu je tvoje polje. Učf aa- poučene, pomagaj jim, da bodo tudi oni spoznali tisto, kar si si ti v teku let pri- svojil, včasih manj, včasih bolj težko. Pred- postavljal sem, da mora biti tudi v tej pa- slovalnici pritožna knjiga ali pa vsaj knjig« predlogov. Zato sem jo zahteval, žal sem m zmotil. Tovariš me je opozoril na to, d« kniige nimajo in da naj se kar lepo pri- tožim na Jugoreklam v Ljubljani. »Sicer pa sva opravila, € pravi in kaže vse znake ras- burienia. Pripomnil sem zopet, ne vem alt bolj ali manj energično, da to ni v sklad« s kulturnim poslovanjem in da imam pač nekaj pojma o tem, kaj je kulturna po- strežba in kaj ni, ker se slučajno bavii« s poučevanjem tehnike trgovine. Sedaj je menda prišel čas za njegovo udejstvovanjft, da namreč tudi on mene pouči in mi ob- razloži sledeče: »Tovariš! Zapomnite si, d« je čas, ko so bili prodajalci sužnji svojili kupcev, minil, če ste aekakšen instruktor ali celo profesor, je to dovolj žalostno, kajti na zelo nizki kulturni stopnji ste in vam odrekam sposobnost! Sicer sva pa že opra- vila!« Za opravičenje svoje res nadvse »kul- turne« postrežbe je poklical za pričo lie pravkar novodošlo stranko in jo vprašal, 8e jo je že kdaj nevljudno postregel, češ da se jaz nekaj pritožujem. Mene pa je ponovn« opozoril na to, da »sva že opravila«. Po- jasnil sem mu, da »še nisva opravila«, ker bi si rad izbral še neko knjigo. Z izredn« galantno kretnjo in vidnim duševnim na- porom mi je z roko pokazal knjižno polic« in vljudno rekel: »Prosim!« Izbral sem si knjigo, mu jo podal. Resnici na ljubo po- vedano, mi jo je tudi zavil in zelo vljudna odzdravil. Res je: Konec dober — vse dev bro! Mogoče res tu in tam. Vendar v tem slučaju ne. kajti kakor je treba za lep« skladbo harmonije v vsakem taktu, tako j« treba tudi v življenju gledati na to, da j« človek tudi v malenkostih natauičen in t trgovini vedno vljuden. Upam, da s tem nisem tovariša upravnilca Jugoreklama v Celju užalil. Hotel sem m« pač povedati tudi pred javnostjo, da nje- govo postopanje z menoj ni bilo v skladu a kulturno trgovino, pa čeprav sem jaz p« njegovem mnenju »na jako nizki kultund stopnji«. Mogoče se mi je pa le posvetil« in prišlo nadme kot spoznanje in sem v svo- jem »svetlem« momentu spoznal, da ne po- stopa z menoj pravilno. Ne trdim, da je moja trditev povsem točna, kajti »na nizki kul- turni stopnji« sem. Zato naj to sodi. presodi in mogoče tudi obsodi javnost! L. C. Drobnacije ALI NE VELJA ZA VSE? V zadnji številki našega lista smo objavili poziv MLO glede čiščenja in posipanja ploč- nikov po mestu. Pa poglejmo, koliko je po- aiv zalegel. Pred nekaterimi hišami so ploč- niki sicer počiščeni, a o vsakodnevnem po- sipanju 3 pepelom ali čim drugim ni govora. Kiti Očiščeni, niti posipani pa niso pločniki pred hišami Narodne imovine po Cankarjevi ulici in drugod, pred poštnim poslopjem, pred palačo Komunalne banke. itd. Mislimo, da veljajo predpisi za vse, kdor pa jih ne upošteva, zasluži eksemplarično kazen, po- sebno se, ker se omalovaževanje oredpisov v tem primeru pravi igraCkaU se hote ali ne- hote z ljudskim zdravjem. URA NA POSTAJNEM POSLOPJU V CELJU ee nekaj tednov sem kaže 10.20. Da pa bi tudi ponoči obiskovalci kavarne in drugih lo- kalov lahko videli, da se ni pozno in se še ne mudi v posteljo, je ura razsvetljena. Ako ure ni mogoče spraviti v red, tudi v nočnem Čaau za njo ni treba trošiti električne struje. OBSTRANKARJI NA DOLGEM POLJU Kaj še! To so nekateri člani Ljudske fron- te, ki smatrajo, da izvršijo svojo dolžnost, če mesečno »odrajtajo« svojo članarino, vse ostalo jih pa niti malo ne zanima. Močno dvomimo, da bi bili že tako visoko poučeni o problemih graditve socializma v FLRJ, ter bi njihovi politični izgrajenosti škodilo pri- hajati na množične sestanke, češ saj se ni- mamo česa učiti. Star ljudski pregovor pravi, da' se človek uči, dokler je živ! Za primer, da se tile naslovniki čutijo vzvišene nad zna- njem raznih predavateljev, tedaj jih tem po- tom prijazno vabimo naj se potrudijo do »kvarta. saj teren vendar ni tako strašansko velik in naj bodisi na množičnih s'-.si.inkih, bodisi v študijskem krožku, ki se vrši vsak četrtek ob pol 8 zvečer, bodo v i>odporo uk.i- ieljrJm prebivalcem. Naj nam oprostijo lak način objave. Našim obstrankarjem je de- seta briga, kako se postavlja in jzvr^ujo plan dela, kakšni odbori na terena deluiejo in kako njih člani opravljajo svjje funkcije, če- tudi so pri izvolitvi za vsakega dali svoj glas. Najbrže si misliio takole: »Jaz sem OF-ar, plačujem članarino in mirna Bosna, tam pa so odborniki in naj delajo, saj smo jih 7ato postavili. Nai jim bo tf-m potom povedano, da se ho- Cemo v letu 1950 na Dolgem polju še globlje pozanimati za take papirnate člane Ljudsko fronte, predvsem za one, ki se se danes po- smehujejo delovnim prostovoljcem. Tako jih bomo imf^Tioma o'igosali pred javnostjo in Ce tem trdoko^cem to ne bo šlo do živepa. Jih bo treba izločiti iz naših vrst z odvze- mom članske izkaznice. LJUDSKI SKODL.nVEC JE PREJEL ZASLUZENO KAZEN Nedavno sta pri Jug Mariji v Dren- ^em rebru izvršila tatvino dva mla- doletna otroka. Bobek Alojzij, bivši žan- dar je nagovoril 14'letnega fanta, naj vso krivdo prevzame nase, ker njemu kot mladoletnemu oblast nič ne more. S tem je storil krivično dejanje za ka- terega se je moral zagovarjati. Med raz- pravo se je izkazalo, da to ni edini pri- mer njegovega vpliva. On je svojeročno pisal kulakom neupravičene pritožbe in prošnje zoper odkup, odmero davkov ttd. Neprestano je pisaril na Kontrolno komisijo v Beogradu in Ljubljani, celo ▼ kabinet maršala Tita in s tem po- vzročil mnogo nepotrebnih potov kon- trolnim organom. Namerno se ni hotel vključiti v nobeno organizacijo, češ, da za sestanke nima časa, medtem ko ga je za rovarjenje proti ljudski oblasti imel dovolj. Okrajno sodišče je škodljivca obsodilo na 22 mesecev prisilnega dela. ZAKAJ JE TEHTNICA INDUSTRIJSKEGA MAGAZINA TO- VARNE NOGAVIC V POLZELI TAKO NEPRAVIČNA? V Industriiskem magazinu tovarne noga- vic v Polzeli je marsikaj narobe. Poslo- vodkinia Kočcvar Karla, trgovske pomoč- nice Klinčar Marinka in Gornik Ivanka so s skupnimi močmi skrbele, da je trgovska tehtnica vlekla na tisto stran, ki je v škodo delavcev. Kamen na kamen palača, zrno do zrna pogača. Tako je višek v trgovini rasel iz gramov v deke, iz dekagraraov v kile. Končno se je plen nakopičil in vse tri so odnesle iz trgovine 50 kg bele moke, 55 kg slanine, poleg tega pa tudi čokolado, milo in druge predmete. Poslovodkinja je se na- govorih svoje uslužbenke, naj molčijo, Ce bi prišlo do preiskave. Kakor vidite, ni nič pomagalo. Vse pride na dan. NAJPREJ PRIJATELJI — POTEM SKUPNOST V Mestnem magazinu je bila dolga »kača ljudi.. Prodajali so baterije za žepne sve- tiljke. Naenkrat pa prodajalka zakliče: »Baterij ni več. Samo štiri še imamo.« Stara ženica opazi pod prodajalno mizo se dva zavitka, v katerih je bilo še približno 20 baterij. Drugič bi prodajalka morala bo- lje skriti take reči, Ce bi še hotela zatajiti zalogo. Na srečo je takrat prišel skladiščnik in vprašal prodajalko, komu so namenjene te baterije. »Za nase uslužbence,« se je glasil odgovor. Skladiščnik je zahteval, naj baterije proda. V dolgi vrsti so pohvalno govorili: »Vsepovsod so dobri in slabi ljudje.« SE ENA O »ALI-BABI IN RAZBOJNIKIH« V blagajni kina Metropol je velik kup naročilnic za vstopnice. V naročilnicah sin- dikalne podružnice prosijo, rote, grozijo, naj nikar ne pozabijo nanje pri prodaji vstopnic. Ponekod v naročilnicah zahtevajo veliko šte- vilo kart. Največ vstopnic pa je naročila sindikalna podružnica iz železarne štore. Predsednik podružnice Krivec Stanko je v dopisu, kjer naročuje 700 vstopnic, napisal celo resolucijo, kjer ni pozabil omeniti, da je kolektiv železarno štore dobil prehodno zastavo za najboljše uspehe v FLRJ in se sklicuje, čeS, delavci so zaslužili, da si ogledajo film »Ali-Baba in 40 razbojnikov.« Morda tovariš predsednik misli, da je ogled ohlapnega ameriškega filma tudi neke vrste nagrada za požrtvovalno delo. Prepričani smo, da so delavci železarne prav tako navdušeni nad predvajanjem fil- mov domaČe in tuje proizvodnje, ki pa imajo zdravo in napredno vsebino. Vsekakor so voditelji kulturno-prosvetnega dela v po- družnici pozabili na va^no vlogo, ki jo ierra filmska umetnost. Zakaj niso organizirali skunen obisk filma »Zastava«, ki smo ga videli pred kratkim. Ne bom dolgo stikal za razlogom. »Ali-Baba. z razbojniki je tu- di njim (mislim vodilnim organom v sin- dikalni podružnici) zavrtel glavo. BRATA JE USTRELIL V Ponkovici v bližini Šentvida prt Gro- belnem se je nedavno dogodil gnusen eIo- čin. Martin Les jak je s pištolo ustrelil svo- jega brata Jakoba. Zločinec za svoje orožje ni imel dovoljenja, skrival ga je od leta 1945 vse do usodnega dne. Sest mesecev prisilnega dela je prisodilo okrajno sodišče Kregar Anici iz Celja. Omenjena delavka je izkoriščala bol- niško zavarovanje s tem, da je lastnoročno podpisovala obiske pri zdravniku, kamor pa ni šla. Nad dva meseca je zdrava izkoriščala to zdravstveno ustanovo. Na sodišču se je izgovarjala, da je na ta način hotela zapu- stiti podjetje, kjer ji ni ugajalo. NA KLO V PETROVCAH že delj časa leži nova napisna deska za čev- ljarsko podjetje KLO, medtem ko nad vrati Cevljarnice pri postaji še vedno visi deska z imenom prejšnjega lastnika delavnice. Važno je, da je deska napravljena, kje visi, to jim je verjetno vseeno. Se eno posestvo na robu propasti Ko je umrl Zagode Mihael, velik posestnik iz OstroTnega, so ljudie pričakovali, da bodo dediči dvignili gospodarstvo na kmetiji. Po- sestvo, ki je veliko 35 hektarjev, je prišlo iz rok malomarnega Mihaela Zagodeta v roke še bolj zanikrnim dedičem. Gospodar- ska poslopja žre čas, medtem ko lastniki nimajo nobene brige za popravilo. Zadnje jeseni je ostalo čez 3 hektarje travnikov ne- pokošenih, s katerih bi dobili najmanj 5000 kilogramov otave. Okrog 1500 kg sadja so pustili segniti pod drevjem. Isti usodi je zapisan tudi velik čebelnjak. Nič čudncfn ni, če /'»nikrni gospodarji niso oddali poljskih pridelkov skupnosti. Klavne sivine so o'^- dali le nekaj, mleka in krompirja pa sploh nič. Izgovor, da zaradi gospodarskih te'koč niso mo<^li oddati ne litra mleka niti kile krompirja, je jalov. Tu gre za izrazito go- spodarsko sabota-o. Malomarni dediči Zagode Rudolf, Stanko, Ana in Zofija se bodo za to, ker so veliko in nekdai roflovitno posestvo pustili pro- P'iati, morali zagovarjati pred okrajnim so- diščem v Celju. POZAR v OZKI ULICI V CELJU Onolnoi^i mpd 14. In 15. januarjem je v Ozki ulici izbruhnil po*ar. Gasilci so hitro pris''r>/ glavni v-ot<; nesreče malomarnost in skrajna neprevidnost. »AT,T-RAnA« nE^u.Tl^ PROmEMF, TEI.efonsktw FA^COVOROV Z LJUBLJANO MTjO Kino podjetje je dopoldne naroČilo medkrajevni telefonski centrali zvezo z Ljub- linno. Navadno je treba čakati več ur. to- krat pa se je zgodilo đrusraCe. Telefonistka je ob naročilu prosila za karte v kinu. kjer israio »Ali-Baba in 40 razbojnikov«. In Cn- de^^! Uslužbenka v kinu ni še dobro polo'ila slušalko v vilice, ko je že nonovno zazvo- nilo. Halooo . . . Ljubliana kliče . . . ^idno, preCudno. štirideset razbojnikov s Ali-Babo je prišlo na pomoč. SMRTNO SE JE PONESREČIL med vožnjo z vlakom iz Šmarja pri Jelšah proti Celju Franjo Saksida, eko- nom Tovarne emajlirane posode v Celju. Bil je priznan javni delavec že v bivši Jugoslaviji, pa tudi po osvoboditvi je vse sv'oje moči in znanosti vložil za iz- gradnjo socializma. TRAGIČNO JE PREMINUL v soboto popoldne bivši tiskamar, do sedaj vodja Rešilne posttale v Celju Ivan Martinčič. Kaj je obešenca gSMtlo v smrt. ie ni raziskano. GOSPODARSKEGA ŠPEKULANTA POSPEH JOZETA je ZADELA PRA- VIČNA KAZEN Nedavno je okrajno sodišče obsodilo znanega špekulanta Pospeh Jožeta, veli- kega kmeta iz Kasaz. Kot posestnik s 30 hektarjev velikim posestvom je imel v letu 1948 predpisano 2000 kg obvezne oddaje krompirja. Vložil je takoj pri- tožbo, nakar mu je KLO Liboje znižal predpis za 500 kg. Tu je treba omeniti še nepravilnost KLO, ki je temu špe- kulantu znižal predpis obvezne oddaje z izgovorom, da je Pospeh del svojih njiv dal v najem. Pospeh tudi znižane oddaje ni izpolnil. Pospravil je krom- pir in poklical komisijo KLO, naj si ogleda njegov pridelek. Brez dvoma je večjo količino krompirja skril in ga potem prodajal. KLO mu je ponovno znižal oddajo na 500 kg. kar pa tudi ni izvršil. Oddal je le 318 kg. Med tem časom je bila proti nnemu vložena tožba in kazenski postopek. Ne- mara mu je postalo vroče pa je v letu 1949-50 oddal 5000 kg krompirja, če- prav mu ■'e KLO predpisal le 4000. Za- nimivo je, da je prejšnje leto zasadil prav tako velike površine zemlje s krompirjem kot v letu 1949. Poleg krompirja se je upiral oddaji koruze, prašičev in plačevanju davkov. Sodišče ga je obsodilo na 8 mesecev poboljševalnega dela in na odvzem po- sestva. PREKINJANJE ELEKTRIČNE STRUJE V VEČERNIH URAH že nekaj večerov sem se dogaja, da se v nekaterih predelih mesta, tako med drugimi na Jo efovem hribu, izkloplja električna stru- ja med 6. in 7. uro. To je skrajno neprijetna zadeva posebno za gospodinje, ki povečini v tem času pripravljajo večerjo in se naenkrat znajdejo v temi. Ce je le mogoče, prosi pre- bivalstvo prizadetih predelov, da bi se v bo- doče to opustilo. OBJAVE-OGLilS! OBVESTILO ObveiCamo vse davčne zavezance davka na promet proizvodov — storitev — iz člena 11 Uredbe fpavšalisti), da za leto 1950 niso več dolžni vlagati mesečnih obračunov (prijav). Ti davčni zavezanci plaCujeio odslej davek na promet proizvodov v rokih in na način, ki je predpisan za dohodnino, t. j. četrt- letno. Do letne odmere pa morajo plačevati akontacijo, ki se praviloma določi po zad- njem davčnem predpisu. HLO. poverjeništvo za finance, Celja. Poverjeništvo za ljudsko zdravstvo Celje- mesto obvešča matere, da je na razpolago ribje olje za otroke do 3 let, noseče žene in doječe matere. Deli se v Zdravstvenem do- mu — otroškem disnanzeriu — vsako sredo In soboto od 9 do 10 dopoldne. Za zdravstveno ogrožene otroke od S let dalje se dobi brezplačno nakazilo v Zdrav- stvenem domu. Olje je v lekarni, vsak pa naj prinese steklenico s seboj. PLESNA ŠOLA MKLMS Celje je otvoril plesno Sola v mali dvorani Doma OF. 2^ začetnike vsak torek, za nadaljevalce pa vsak petek od 19. do 22. ure. Vstop je dovoljen eamo proti izđtaJH nicam, ki se dobe pri srfcretarjih cenov- nih mladinskih organizacijah. VEČERNA DELAVSKA GIBCNAZIJA V CELJU sporoča, da se vršijo izpiti od 1, ,đo 4. febc Viljl in nižji tečajni izpiti pa trajajo od 6. do 8. februarja. Natančen razpored vje raa- viden na oglasni deski v šolskih prostorih. Vpisovanje nadaljnjega tečaja se vrši v gira- nazij.ski pisarni I. gimnazije, Kajuhova 3, od 6. do 7. februarja v uradnih lu^. Začetek rednih predavanj pa je 10. februarja ob 18. v dosedanjih prostorih Namesto venca na grob tov. Saksida po- klanja Planinsko društvo Celje 1000 din va Dom igre in dela v Gaberju. ZDRAVSTVENA SLuŽbA 29. januarja 1950 Dr. Podpečan Ivan, Mariborska cesta St. 2# Nedeljska zdravstvena služba traja od sor bete opoldne do ponedeljka cjntraj do 8. ara. IZGUBIL sem očala na poti Trnovlje o* trgovine Draž do foto »Lik« v mestu. Naj- ditelja prosim, da mi jih vrne proti na- gradi v uredništvu. IZGUBIL sem sveženj ključev. Najditelja prosim, da mi jih vrne proti nagradi ♦ uredništvu. Urejuje ure(faiški odbor — Odeovorni urednik Lojze Jure — Telefio« 7 — C«ljft, Til^ trg 1 — Ti* CeljA:e lukane