KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IZRAZ, PODOBA, PESEM LEOPOLD STANEK Peter Skuhala: SPIJMO DO DNA I. Rez 1 Zima že kunci gre, — Pa mi na veselje Škarje nabriisa je — Arnuša že. 2 Ojstre kak britva so, — Da mi od rok bo šlo. Dere jaz reza bon — Kakti mašin. 3 Trsje na bregi je, — Z rozgami čaka me. Da se obrežejo. — Že se miidi. 4 Res če zamiida bi, — Bilo bi žalosti, Rozge bi jokale — Vroče solze. 5 Zato pa hajd na res, — Doklč ne v mezgi les; Toti bo letos k u n j , — Ovi r e z n i k ! 6 Piisti mu oka tri, — Taksi reznik rodi. Grozdje ma driigokrat, — Keri ma dve. II. Kop 1 Potli za mesec dni — Vsaki na kop hiti, Keri pa zamiidi — Pride v otep. 2 Dere se genejo' — Oka že ženejo, Žute postanejo — To je h o b a d. 3 Un pa boječi je — Malo ga tekni se, Včasi ti odleti, — To je otep. 4 Zato naprosmo si — Prle kopače mi, Gda že hobad brni, — Kvar se godi. 5 Gda so kopači vsi — V vrsto rastavleni, Vrsta rastegjena — Jan se veli. 6 Ravni na pravoj^ ti — J a n a r svoj red drži, Driigač na levoj se — R e p a r smeji. 7 To pa kobila' je — Micika zdere se: Siiliega trsa pol — Žagico se H 8 V lepem skopali smo, — Bogi zahvalimo! Lehko se presiiši — Končana kop. III. Kal 1 Rozge že ženejo, — Grozdje nastavlajo. Letos za tretjin^ že — Peron" je grozd. 2 Ravno kak detece — V zibiki zible se, Z grozdjom se senpata — Rozga maja. 3 Da joj ostane moč, — Ka se ne vtrga proč. Treba o p 1 e t i jo — Zvezat za kol. 4 Z rez jo j no pletvijoj — Trsje pokončajo. Zato pa viičeno — Reži no plej! 5 Dozda' še slepo je — Lubo nam grozdiče, Dere razcvete, te — Odpre oči. 6 Najbol nevarno je, — Dere pripravla se Grozdiče k cveti že, — Molimo te! CA.S01>IS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 7 Prle kak batek^ se — Ravno raspiista je, Ce ga te dež dobi, — Grozdek vmori. 8 Batki zežnjavijo, — Hitro rjavi so, pa se o s i p 1 e j o , — Zginili so. 9 Knmaj rodilo se — Grozdje na rozgi je, Dež ga nesraileni — V cveti vmori. 10 Ce pa nam grozdiče — V lepen ocvelo je Hitro obriše si" — Jagode vse. 11 Kak da po ličeki — Zbrisani grozdeki V kakih štirnajstih dneh — GraSijo'" se. i'2 Vreme je ugodno — Jagode v m o k i*i so Svetle postanejo — Mecajo se. IV. B r a t v a 1 Eklen grozd rumeni, — Drugi se plavi, Skoro že zrelo bo, — Slatko kak med. 2 Piičele si nabi, — S kropon zapari si, Škota j po redi je — V hladne kleti! 5 Skoro boš puna je, — Bratva začinja se, Vse se je veseli, — V vrhe hiti. 4 Eni še berejo, — Driigi že prešajo. Tretji pa slatki mošt — Pela dumu. 5 Da se ne razleti — Piičel, prijatel, ti, Moga boš f n o š a t i'^, — Močen je mošt. 6 Dere pa mošt že vre, — Dober za piti je, Ali zapomni si — Rado gre v ii n : 7 Kapa skos pilko gre, — Taksa kak setovje, Ali kak to diši — Vinski je cve t". 8 Če pa nastane šiim, — Vuša ti cvet je viin. Slaba pijača bo, — Kisel že mošt. . V. Kunec 1 Dere kopali smo, — Liištno je te bilo, Pa še ibol liištno je, — Dragi moj zdaj. 2 Franček in Micika — V jani sta par bila, Prvokrat vidla te - V jani se sta. 3 Devčica no pajbar, — Stopla sta pred oltar, Včera si roke sta — V zakon dala. 4 Žena pa moš sta zaj, — Mošta prinest paj, Jima na zdravje vsi — Spimo do dna! OPOMBE: 1. tudi se pravi: Oka že napinjajo. — 2. Janar je lahko tudi na levoj, kaka je lega. Repar kopa kraj že skopanega, janar po neskopanem drži red, da se kopači ne mešajo s preširokim redom. — J. nekaj suhega trsa, ki se mora odžagati. — 4. sem. — 5. posebno ugodno. — 6. listom. — 7. do zdaj. — 8. popek. — 9. po cvetu ostane ne- kohko časa osušeno cvetje, pestič in prašniki na jagodi; ko to premine in postane jagoda čista. se grozdje obriše. — 10. postane grozdje tako de- belo, da se grozd ne more več po koncu držati, ampak se pripogne navzdol. —11. Predno grozdje mehko postane, se napravi na njem nekaj moki podobnega. Čudno, Panonci pravijo mela, a grozdje je v moki. — 12. pilko odtikati, drugače se zdigne mošt, in teče z vso silo, kakor skoz lokav. — 17. Da vinski cvet ne izteče, se mora paziti, drugače je vino kiselo. 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pesem :s>Spiimo do dna« je objavil ppleški pesnilk Peter Skuhala (narcčiuio: Skiihala) v svoji zbirki »Popevke«."^ na straneh 56—59. C3 trti ne poznani druge slovenske pesmi, ki bi poleg lepih pesniških podob in lahkot- ne pevnosti vsebovala tudi vse strokovno izrazje v zvezi z delom v goricah. Številne ljudske in umetne pesmi (Slomšek, Golar idr.) navadno pojo na splošno o trti, o go- ricah, o trgatvi ali o vinu itd., in to v na- rečju ali knjižnem jeziku. Gornja pesem pa nam prikazuje ves potek dela v goricah od pomladi do jeseni. Pri tem ugotavljamo, da se to delo v polstoletju do dandanes ni bistveno spremenilo. V pesmi izpuščeno ali neupoštevano je le rigolanje (reguliti, regu- lati, lat. regulare, globoko kopanje 70 do 80cm) za nove gorice (zasad!; v ,regulo' so prvo leto viničarji radi sadili zelje in peso, runo, česar pa gospodarji, virti, niso radi videli) ali za njih obnovo, ker pač ni vsako- letno oprav^ilo, potem škropljenje, dandanes zelo važno vinogradniško opravilo, pred 50 leti pa verjetno še manj, saj se je prav- zaprav takrat šele pričelo. V prejšnjem sto- letju smo namreč imeli še staro trto, bolezni še ni bilo in ni bilo treba škropiti. Ko pa jo je plesen — peronospora grozila uničiti, smo morali vzeti divjo, bolj odporno ame- rikansko- podlago trte, ker je korenine stare uničila uš in od takrat naprej je treba cep- ljeno trto redno, skrbno in večkrat škropiti z bordojsko brozgo, t. j. mešanico modre galice in apna. Končno manjkajo še vsi strokovni izrazi za siiskanje grozdja in za stiskalnico. Te sem po lastnem znanju do- dal. Dopolnil jih je Jan Baukairt, ravn. v p. v Mariboru, pravi Ljutoanorčan. Skuhala takoj pod glavnim naslovom do- besedno pravi: »Namen te popevke je, ohra- niti, kako se kaj v goricah imenuje, n. pr. hobad, otep itd. Razdeli se lahko, in po tej razdelitvi poje posamezno: Rez, kop, kal, bratva, konec« Pesnik imenuje pesem popevko. Ali je s tem hotel označiti napitnico, kot da mi- sliti že naslov Spijmo (narečno: Spimo! — glej konec pesmi!) do dna, povzet iz za- ključka popevke? Slog in ritem pesmi sta ljudska in % takt v poskočnih daktilih se kar ponuja za petje,' ples in razgibano delo — lep primer delavske pesmi, pesmi kopa- čev, ki z enakomernim mahanjem motik pripogibajo telo in lezejo navkreber, pesmi trgačev, ki se v veselem ritmu poganjajo od trsa do trsa in obirajo grozdje. Popevka je v vseh kiticah metrično dokaj pravilno grajena, le nekateri poudarjeni zlogi pri- dejo v tezo (n. pr. gre, šlo, les, kunj, tri. rodi itd.), a tudi narobe (n. pr. ,pa' je na- glašen), kar pa je v narodnih pesmih, zlasti pri petju, skoraj redno. Le drugi del vrstice v IV/1 ima zlog premalo, kar pa je skoraj gotovo tiskarska pomota, ker gre samo za naravnost potrebni veznik »pa«. Povsod ima pirva vrstica štiri polne daktilske stopice, -uu I -uu ij .iru I - Z notranjo, ljujdisko, moško, česito nečisto rimo, druiga vrstica pa ima 3 polne dlakitile, zadnji je hiperkatallektičen, tu in taan zopet z ljudsko krepko rimo. Obe vrstici imata odmor (razjloko) po druigi sitopicL Doslej nisem mogel ugotoviti, če je Sku- hala posnel že kakšno znano ljudsko bese- dilo, ga ustvaril po kakšnem napevu ali ga povsem izvirno »zložil«. Za prvo govori pristno ljudsko izražanje brez umetničenja in pa način pesnikovega »zlaganja«, kot ga sklepam iz naslednjega primera: V isti zbirki je kot prva objavljena njegova pe- sem Gda sen mali bijo, ki deloma vendarle spominja na prleško himno Dere sen še mali bija (Dere sen še v jajnki sJkaika), ki jo je s polnim imenom objavil Jakob Gomil- šak v tržaškem Brivcu 1898 in 1899, čeprav stoji pod naslovoni »Pridni študent« v okle- paju še: Štajersika narodna. V vseh treih pri- merih bi šlo torej bolj za zapiisovailca ljud- ske predloge ko za izvirnega tvorca. Da je Skuhala popevko namenil petju, pove že njegova spremna beseda pod na- slovom, ki govori o ohranitvi izrazov in o petju besedila po »razdelitvi«. Po teh splošnih literarnih uvo-dnih bese- dah preidem na poizkus stvarne razlage strokovnega izrazja, kar nas tukaj posebej zanima. Ob tem bo potrebna kajpak tudi jezikovna razlaga, če naj bo snov povsem jasna. Besedilo je zapisano v vzhodnošta- jerskem, panonskem narečju (pesnik pravi muropoljsko ali panonsko-slovensko), ob Muri, s.Cvena, iz okolice Ljutomera, kjer se je Skuhala tudi rodil. Zapisano pa ni dosledno, ker se meša s knjižnimi oiblikami (V lepem — V lepem itdt). Naglašamja je ponekod nenavadno in odstopa od knjiž- nega (na veselje, zato), vendar je pristno, ljudsko, pravilno, čeprav včasih pod vpli- vom zagona petja (v govoru torej ne, n. pr. na veselje). Prlekija"" ali spodinji del Slovenskih go- ric, predel slovenske zemlje pod črto Lju- tomer—Radgona, med Muro in Dravo, do medmurske meje, po mili jesenski klimi in ilovnati, laporni ali tudi peščeni zemlji na 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA oblastih gričih ustreza gojenju žlahtne vin- ske trte. Zlasti je znana vinska kaplja, ki jo rodijo prvi obronki goric ob Muri, v pasu od Radgone preko Kapele tja do Jeruzale- ma. To je nekako prvi breg, ob katerega je nekoč butalo panonsko jezero. I. Rez. Prlek, ki je goričanec, pozimi po- čiva kot njegova trta. Ko pa sneg skopni, se začne njegova vseletna skrb. V pesmi kmetic ves vesel pripoveduje o koncu zi- me (navadno konec svečana, v začetku sušca), ko mu je Arnuša (sosed, viničar Andrej, Andraš) nabrusil vinogradniške škairje. Einake škarje poitrebujejio tudi za ob- rezovanje dnevija, živih mej, vntndc itd. Ko (dere) bo (l.os. edn.: bon = bom) rezail z nji- mi, ostrimi ko britev, bo šlo' deio od ndk kot (kakti) s strojem. Po ušesih mu bo pelo škrtanje škarij. Tudi v srcu mu bo pelo, pa tudi usta mladih rezačev bodo pela. Kaj bo rezal? Tretja dvovrstičnioa nam pTcdoči zgodnjepomladansko sliko prleških goric: vsak hribček je ves rjav od trsja, ki z roz- gami, rož jem (od rezati), čaka na obrezo- vanje. To je staro in lanskoletno trtje, ki je rodilo in nosilo grozdje in je sedaj doslur žilo. Poreže se in požge doma ali v času nevarnosti slane v goricah za zadimljenje, če ni presuho. Trta (tudi drevje) rodi nam- reč le na novih, enoletnih poganjkih. Stari les sme zrasti čim manj. Z rezjo se mudi. Ce bi rez (>res« je na- pačna oblika, saj izhaja iz rezati in ne pi- šemo fonetsko) zamudili, bi bilo žalostno, ker bi rozge točile vroče solze, jokale bi. Solzile bi se, ker bi dragoceni sok tekel iz ran. To je prvi strokovni izraz, ki ga je tre- ba razložiti, obenem je sprelepa podoba iz narave: če bi prepozno rezali, bi se sok raz- lezel že po celem starem, lanskem lesu, bil bi v mezgi, muževen, in bi ga pri rezi za- vrgli, s čimer bi si delali kvar, škodo (ena- ko kot pri drevju), ker bi bilo jx)tem za nove poganjke premalo soka, žive sile. Zato pohiti, kmetic, z rezjo, dokler sok še ni v rozgi (Doklč ne v mezgi les — pravilno bi bilo: Doklč j' ne v mezgi les)! Rez ni igrača; kdor je ne razume, dela škodo za več let naprej. Pravijo, da de- lavec lahko s slabo rezjo pol trgatve odnese. Na rodovitni rozgi se komaj poznajo očem (oka, oke), v pazduhi, kjer je jeseni odpa- del porumeneli ali krvavordeči list. Koliko očes naj pustimo na prav kratkem štrclju, to je glavno vprašanje. Dve do tri — po jakosti, starosti trte, kar pa ve, opazi, pre- sodi le izkušen vinogradnik. Mladi trti, drugoletnici, pustimo dve očesi, iz katerih bodo pognali visoki letošnji poganjki, tri sme obdržati močna, starejša trta, pesnik pravi, da 3>taksi reznik rodi«. Kaj je reznik? Pleteršnik ima več razlag, dve sta iz vino- gradništva: prvič je to »nož v obrezovanje trt« (namesto škarij, to je tisti latinski falx, ki je dal naš fouč, (tudi vinjek imenovan), dalje je to »tisti del trte, ki ga pri rezatvi puščajo na trsu (navadno na tri očesa)«. >Takši reznik rodi« torej pomeni, da tak- šen reznik (s tremi očesi) zelo bogato rodi (reznik je nominativ, ne akuzativ!). Pri rezi gre torej za skrbno, strokovno pravilno, pametno izkoriščanje trte, da se prehitro ne izčrpa, skratka za »umno« go- spodarstvo v vinogradništvu. V naših kra- jib stoji vsaka trta zase, 1 meter narazen, in ima svoj količek (kol, kolek) za oporo: trta mora kvišku od zemlje, da ujame čim več sonca. Posebno močni trti lahko pustimo eno dolgo lansko rozgo in jo z rafijo ali vrbjem (iva, beka, pintovec) pripnemo na poseben količek (prakol) v sredino do druge trte. Upognjena kot konjski ali bikov hrbet (kunj, kuj, bik), bo ta rozga rodila dosti poganjkov in na vseh bo polno grozdja. Takšno trto jeseni radi celo odrežejo in jo v kleti obesijo, da se grozdje dolgo (do no- vega leta) ohrani sveže (prim. stare, biblij- ske nosilce grozdja na ramenih iz obljub- ljene dežele Kanaian). Zato vinogradnik sam dodoča: Toti bo letos kunj, ovi reznik — Ta bo letos konj, oni reznik (navadna trta). Med rezjo se mimogrede popravi, močneje zasadi kakšen kol, ki ga je sneg nagnil. Polomljeno, sprhnelo kolje se izvrže. Odre- zano rozje »e snmsi na kup, na sep (iz sasop, sesuti, sespem, pirim. dol. Šmarje Sap; gor- nji vrh grabioe, ene grede goric) in sežge, da dim varje trte pred pozebo. Ce pa je nenadna aprilska ali celo majska pozeba s slano (zlasti nevarno v višjih legah ob sonč- nem vzhodu!) uničila občutljive mlade po- ganjke, je treba znova rezati, rezati »na les«, kot se temu pravi, t. j. še niže kot prvič. II. Kop. Cez mesec dni (normalno v marcu) se začne kop, okopa vanje trt, kolikor že ni KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bilo opravljeno pozimi (zimska kop), če je bilo ugodno vreme (brez snega in suho). Spet je treba zadeti pravi čas — zamudnik »pride v oiep« (pravilen naglas bi bil: v otep) ker se napeta očesa otepajo, otresajo. Ko se namreč očesa »zganejo ali nape- njajo«, postanejo rumena (žute) kot kos- mati obad (hobad, brenoelj — kako lepa prispodoba, ki jo je ustvaril preprosti, kmečki opazovalec!) (,hiti' z naglasom na prvem i je tiskovna pomoita, to iP|ove sito- pica; za ,zamudi' manjka vejica, prav tako naj bi vejica ločila obe prvi polovici druge dvovrstičnice; izraz ,postanejo' je knjižen, narečno: gratajo, kar pa je premalo za me- trum). Ta »obad« je kajpak boječ (za ,bo- ječi je' manjka vejica ali dvopičje): če se ga le dotakneš, takoj (včasi) odleti (lepa besedna igra: brencelj odleti, pa tudi očesce odleti, t. j. pade na tla). To je otepanje, otresanje. Če boš štorkljal in mahedral okrog trte in jo šele takrat okopaval, ko je polna hobadov, kako boš mogel biti toli- ko pazljiv, da se z obleko, z motiko, s škor- nji ne bi kakorkoli zadel obnjo! Zato (zato je prleški, pa tudi smiseln, slovnično pravi- len naglas) si prej (primernik prle iz prvlje) naprosi kopače! Brneči obad je nevaren! Gda pomeini ko. Počez razpotegnjena vrsta koipačev se imenuje jan (Plet.: jan in nem. der Jahn, kos polja, vinograda, travnika, ki se z enkratno »rundo« obdela; jan delati, na janu biti, v jani biti — obdelovati). Ja- nar je prvi kopač, ki vrsto ravna (ravni v pesmi je velelnik) navadno na desni (na pravo j), lahko pa tudi na levi strani (od- visno je od lege goric) in po neskopanem drži red, kot to razlaga že pesnikova opom- ba. Repar je zadnji kopač (na repu) in koplje »kraj že skopanega«. Janar mora znati lepo držati svojo ravno vrsto (mora imeti oko za to), sicer (»driigač« ima nena- vaden naglas, bolje bi šlo z narečno obliko »vači« istega pomena) se mu repar smeji, saj se mu lahko zgodi, da sploh nima kaj kopati, če cela vrsta sili v njegovo pod- ročje. (Vejice manjkajo za: ,ti' (II/6, ,je' in ,poV 11/7.) Kobila je cel ali napol suh trs, zato Micika zakliče: »Žagico sem (se)!« Trs se podžaga in gre med rožje. Dandanes mo- rajo pri kopi rezati tudi korenine, ki po- ženejo na žlahtnem cepiču in so za trtno uš še bolj sladke oziroma vabljive ko kore- nine ameriške podlage. Zato mora kopač imeti nož pri sebi. Kopači iz Prekmurja (ro- kavi) za to delo niso imeli smisla (Baukart). Kmet je v lepem (narečno pravilno: v lepen) skopal in se zahvali Bogu. Preko- pana mastna ilovica, ki jo oh kopi včasih še temeljito pognoje (z dozorelim hlevskim gnojem, kompostom), se ob marčnem in aprilskem vetru in soncu dobro presuši. Gnojenju pravijo tudi kotliti (Plet.): nad trsom narede kotlinico, vanjo dajo gnoj in ga pokrijejo z zemljo — voda ga izpira proti koreninam (Baukart). (Končana kop: narečni izg. kijnčana; bolj znano je »go- tova« poleg spačenke -fertig.) Kop diamdanes tu in tam poizkuša opraviti traktor, na Pri- morskem pa orjejo s plugom. IIL Kal. Iz očes kailijo, ženejo brsti, po- ganjki in nastavljajo grozdje (ozki o!): na- stavek za tretjim lističem (peron = peroin) kaže ugodno, dobro letino. Prvi grozdek je namreč že za tretjim lističem (od vrha po- ganjka računano), ne šele morda za četr- tim ali celo petim. Ce je že za tretjim prvi grozdek, jih je kajpak za drugimi še več. Vsak poganjek ima lahko dva do tri grozde (tudi več), pomnoženo z dvema ali s tremi poganjki da štiri do devet grozdov, t. j. 1 do 2 1 vina. Zato se že ob nastavku vidi in preceni približna letina, kajti kasnejši grozdki (martinščaki — zore šele ob Marti- novem) poženo le redko. Sledi najlepša prispodoba grozdka z detetom: rozga z grozdjem (narečno: z grozdjon, ne grozd- jom!) se maje sem pa tja (senpata) kot dete v zibki. Odvečne, prazne (brez grozdov) po- ganjke, ki vsevprek ženo iz letošnjih po- ganjkov, je treba odtrgati, opleii (na Pri- morskem ,mandati', (za »jo« manjka ve- jica), kar je potrebno previdno delati, da ne začesneš še poigajnjkov v grozdki. S tem glavni poganjki postanejo močnejši in bolj odprti soncu, več imajo zraka (liifta). Da pa veter poganjkov ne muči (mantra), jih je treba zvezati (kratki infinitiv ,zvezat' — tii zaradi metra — je sicer v prleščiiii neznan!) za kolje. (Kolje po novem nadomešča žica.) Z rafijo, zataknjeiio za motvozom predpasnika ali za »maternco« (gornji del moškega pred- pasnika, obešenega z motvozom krog vratu), hodijo vezači (navadno to delajo ženske, prilečne — priletne) od trsa do trsa in ga pritrjujejo na podporo (izraz podpora, le- seno ogrodje, ki podpira drevje, prepolno sadja, je s tem naglasom znan). Nekdaj, pa tudi še dandanes, so vezali z namočeno rže- no slamo, ki so jo nosili na rogovili, to pa zatikali v zemljo. Vezali so s klincem, po- dobnim vrtavki, prav spretno in hitro. »Ku- nje« so vezali z gožvicami iz pintovca (iva) ali tudi z žico (Baukart). S slabo rez jo in malomarno pletvijo si uničiš trsje (pokon- čajo je narečno pravilno!), zato pametno pa umno (viičeno) opravi oboje, pravi vi- nogradniški nauk. 54 CASOPTS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Do zdaj (Dozda) je bilo ljubo grozdičje (namesto »nam« narečno pravilno »nan«!) še slepo. Ko se razcvete, takrat (te) odpre oči. Koliko meščanov, prijateljev vinske kapljice, pa ve, kako trta cvete? Ali vedo, kako opojno dehti njeno cvetje? Pojdi ta- krat mimo brajde ali skoz gorice, pa boš vise dni pomnil najjžlahtnejši vonj! Glavna nevarnost preti trti ob času raz- cveta. Takrat kar lepo moli! Prleška ljud- ska modrost je ustvarila tale rek: Za ma- mico se ne joči (če ti je recimo umrla), za Vidov dež (15. junija) no za Petrovo meglo (29. junija) pa se joči! Oboje ti namreč za- mori cvetje trte in si trgatev tako rekoč za letos opravil. Kjer ni cveta, ni sadu! Ljud- ska misel gotovo ceni ljubezen do matere in prinaša zanjo tudi najlepše zglede, s pre- tirano primero hoče ravno poudariti, kakš- nega pomena je za vinogradne kraje lepo vreme tam okrog Vidovega in Petrovega (isto velja kajpak spomladi za drevesno cvetje, samo da s sadovnjakom ni toliko dela in skrbi). Če (narečno pravilno bi bilo >či«) dež (,te' v III/7 naglasa že Sk.) dobi popek (batek, pomanjševalnica od bat — lepa beseda!), predem se razpusti, umori grozdek: že nastavljeni popki, prav drobne jagodice, postanejo rjavi, se posmodijo (zež- njavijo, Pleteršnik: žnjaviti =i tleti), osu- jejo se (osipljejo), grozda ni več. Komaj (kumer) rojeno grozdje je zamoril neusmi- ljeni dež. Če (či) pa nam (prav: nan) je grozdje v lepem (tu je prav: ,v lepen' -sic!) odcvelo (za »je« manjka vejica), si hitro obriše jagode: posušeni pestič in prašniki čez nekaj dni odpadejo, jagoda je čista kot ličeca deteta, ki mu jih mamica umije s koščkom vate ali robčkom (kak da — kot). Takrat »grozdek gre k meši«, lepo pravijo Prleki. To je na dan 2. julija, na Marijin praznik (Obiskovanje D. M.). (O tem je ipts- nik Golar, sedaj naturalizirani vinogradnik, napisal lirsko pesem, običaj pa mi je na prošnjo sam opisal.) »Dan mora biti lep in sončen, drugače bo ves mesec deževalo, če je tisti dan dež. Na to viničar j i zelo gledajo in so dobre volje, če se grozdek v lepem vrne od maše, da ni premočen. Da pa so dobre volje, morajo piti...« Pospravljajo starino, saj se obeta bogata novina. Odkod prelep običaj? Po srečnem odcvetenju se grozdek očedi, otrebi prašnikov in pestičev, dobil je čiste, grahaste jagode — rodil se je v svoji pravi podobi. Odslej ne bo več doživel drugih sprememb, samo rasitel bo in se debelih Gotovo je torej to zanj pomemben dan, ki mu obeta mnogo sreče, če je lep, sončen. Ali ni to posrečena prispodoba, prenesena iz življenja ljudi v rastlinski svet? Podoba novorojenca, ki ga čez nekaj dni poneso v božji hram? Tu je verjetno zametek ljud- skega rekla »grozdek gre k maši«, čeprav ima vremensko napovedovanje ob tem čisto materialne osnove: pravkar odcveli grozd potrebuje sonca! Čez kakšnih štirinajst dni po cvetu se grozdki grašijo, postanejo debeli kot grahec (grah). Zaradi teže se tudi že pobesijo. Ob ugodnem vremenu (narečno je prav »vre- men«, ne »vreme«!) so jagode kmalu v moki (Plelteršnik: moka, der Reif, grozdije je v moki, die Trauben bedecken sich mit Reif), t. j. postanejo svettle, dobijo neko svetlo, voščeno prevleko (opazuj to zlasti pri češpljah!), ki se da z roko lepo zbrisati. (Pri borovnicaih za izvoz govorimo o ,megli'.) Skuhala misli, da je izraz vzet od moke, mokast in se čudi, češ Panonci poznajo sa- mo mela (od glagola meljem!), temu pa pravijo biti v moki. Vprašanje je, če se da izraz samo tako razložiti. Dr. Kolarič misli, da izraz ,v moki biti' sodi k mek-, mehek, mehčati, kakor v naslednjem res sledi. Potem se jagode počasi mehčajo (se me- cajo, Plet. mecati tudi trans., n. pr. mecali vime, sadje, t. j. s prsti otipavati, mehčati). (V III/12 manjkajo vejice za »ugodno«, »so«. 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO »postanejo«.) Pred cvetjem in po cvetju (do začetka julija!) je potrebno ponovno škro- piti proti glivični bolezni, peronospori (an- tiperonosporna služba tu stori mnogo ko- ristnega!). Zanjo je najbolj nevarno hitro menjavanje dežja in sonca. Škropljenje je zamudno, naporno in umazano delo. Ce te dobi dež po škropljenju, si se zaman mučil! Julijsko in avgustovsko sonce pripeka in zori grozdje. V tem času groze oblaki s po- gubonosnimi ledenimi zrni, s točo. Koliko dela in skrbi v vinogradnikovem srcu! Vsa tehnika s svojimi umetnijami nam za sedaj ne more popolnoma zavarovati trte. Nekoč (od druge pol. 90. let do prve svetovne voj- ne) so streljali v meglo s posebnimi mož- narji in s tem odvračali točo. Ce v vročem, suhem poletju ni več ne- varnosti peronospore, posmode, pa grozi druga glivična bolezen, oidij, t. j. siv prah, pepel, ki pokrije jagode. Proti oidiju je treba trte žveplati. Bolezni sta iz Amerike. IV. Bratva. Na Veliki Šmaren ali Valdko Gospojno postavijo v goricah klopotec: na visokem drogu, sohi (ranti), s klini, se v vetru vrtijo velike vetrnice (lopate) in de- beli kiji (macljeki) na osi (gredelj) tolčejo ob tenko bukovo blanjo, desko, obešeno na okvir (grod, gater), da se daleč po hribih razlega. Košata metla uravnava klopotec, da vedno ujame sapo. Na grodu včaisab ple- šejo figure (ded pa baba). Po ljudski veri klopotec izganja kače (strup, kislino) iz grozdja, ga mehča, v resnici pa le preganja klateže vrabce, škorce in kokoši, katerim je zadišalo mehko, zoreče jagodje (nareč- no: jagodje). Toda kače gredo iz grozdja šele po Mihalovem, prej se torej ne sme zobati! Ponovno je treba trte opleti (konec avgusta, ko rast trte ponehava, vršičkajo, t. j. porežejo vrhove), požeti vmes visoko travo, da sonce lahko prodira do nizko vi- sečih grozdkov, da se lahko rumenijo in plavijo. (Polverz »Drugi se plavi« v IV/1 je prekratek in bi se moral verjetno gla- siti: »Driigi pa se plavi«; veznik »pa« ravno prav nadomešča manjkajočo stopico in tudi ustreza za smiselno nasprotje oziroma do- polnjevanje barv grozdja.) Tudi čebele, ose in sršeni radi vzletajo pit napete ja- gode, zlasti v suši, ko so že sladke ko med. Vinogradnik si pripravi sode (piičeli, lagvi, lagviči; nabijanje sodov veselo od- meva po vseh bregačah), zapari jih s kro- pom (jS kropon' — sic!), zažvepla jih in si jih po vrsti zvali (skota) v hladne kleti, pivnice (na »vinske gantare«, gantnare). Kmalu (skoro) jih (je) bo polnil (puna). Pričenja se bratoa, navadno po Tereziji- nem: pri nas nihče grozdja ne trga (trga- tev), ker se to ne da lahko, saj se jagode pri tem mečkajo in osujejo (zlasti šmar- nica), tudi je les žilav in se prej začesne kot pretrga. Pri nas grozdje samo režejo (to delajo »berači«, »brači«, ne trgači!) z noži, pipci (skliičeki, skljiikači), rezniki, vinjeki ali z viničarskimi škarjami. Grozdje torej beremo; (s)podbirati je izraz, ki ozna- čuje branje po sortah oziroma prej zrelo ali nagnite — gnilo — posebej. Bratva je res velik dogodek, vesel domači praznik. Vse hiti v vrh (v vrhe), t. j. v gorice (v gor'co), prvotno pač v hrib, na grič, posa- jen z vinsko trto. Stari in mladi, deca in ženske so primerni za branje. V vrsti (zo- pet nekak jan!) gredo od trte do trte, režejo grozdje in ga mečejo v vedra (kandle), škafe, tudi košare; belo in rdečo žlahtnino (gutedl), grahasti rizling (rizingar, rizlin- gar, graševina — najboljše vino!), posip, poščip (šipon), ranino, kozji ses (cic) pa še vrsto žlahtnih sort, poleg tega še šmarnico, izabelo, kli(n)ton in druge samorodnice. Polne posode stresajo v brente (piite), ki jih nosijo krepki mladeniči in si v količek zarezujejo (= rovaš) število brent, ki jih odnesejo na krnico. Gospodar priganja be- rače, naj sčista bero in naj pridno pobirajo jagodje, češ da »iz jagod teče«. Zoblje pa lahko danes — kakor nikdar doslej do brat- ve — vsak, kolikor hoče. Otroci so mastni od sladkih jagod krog ust in po rokah. Tako imajo napete trebuščke (lampe, vam- pe), da se komaj pripogibljejo pri rezanju. Jesensko sliko Prlekije prav lepo prikaže dvovrstičnica IV/4: Nekateri še berejo, drugi stiskajo {prešajo, pressen), tretji pa že mošt vozi domov (dumu). Ko je bratva končana, je treba »rozgi piti dati«: zadnji trti, na sepu, ki jo oberejo, poševno odi-e- žejo rozgo, na štrcelj pa nataknejo jagodo — da se trta napije za zaključek trgatve in za prihodnjo dobro letino. Svečan obred j 56 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA — zato ga mora opraviti najbolj nedolžen človek, navadno pač otrok. Bratva se zaključi z bogato pogostitvijo: z govedino, s prašičkom (projnikom, pro- lemkom), s puranom, gosijo' ali raco, s povi- ticaimi, s pijačo. Poleg gostiivanja je to gotovo majbolti veseli čas: peisem, šala, smeh, muzika odmevajo iz koč po vrhovih, s hriba na hrib. Trte pa ostanejo osamele, le še kak paberek ali nedozorel martinščak bo privabil šolarje ali vrable v gorice. V stiislkalnici (na preši) je živahno vso noč. (Skoda, da je toliko iz.razov za stiska- nje grozdja privzetih iz nemščine!) Na velikem podu (hrastovi krnici, ležeči na podvalih, hrastovih hlodih), kamor so bren- tači (piitarji) nasuli dišečega grozdja, ga stiskači (prešarji) najprej scepetajo z bo- simi nogami (to se meščanskim opazovalkam zdi najbolj škoda). (Stranske stene krnice imenujejo ptesta - morda kdaj pletene iz šibja.) Po novem ga tudi meljejo s stroji, kjer ga imajo mnogo, toda pravijo, da po železu rad ostane okus oz. od železa po- črni (tanin + železo). Nato ga zložijo lepo na sredo na kup, v koš, ki ga obdajo z les- kovimi obroči (namesto obročev ima novi način že izdelano ogrodje s pokončnimi la- tami - tudi to neradi uporabljajo, češ da ima mošt potem okus po železju, ki spaja ogrodje). (Na velikih novih stiskalnicah imajo hidravlične naprave.) Koš je treba znati pravilno nas no vati, lepo v sredino pod drevo. Zato glavni pre- šar najprej spusti od srede prešanja na- vzdol pesi (šako) zmookanega grozdja na pod, bliže zadnji preslici. Okrog tega kup- čka se da lepo napraviti enakomeren koš. Ce je koš slabo pripravljen, se spelje, po- klizne na stran in drevo ga neenakomerno in premalo stiska. Ce je preveč koničast, se tudi rad iniagne na eno stran. Zato ga je pač treba lepo na široko, enakomerno nasipa- vati in phati z lesenimi bati, pehi. Delo s košem je glavno opravilo pre- šanja: do osemkrat ga razdirajo, prela- gajo, prekopavajo in znova zlagajo (vkup devljejo). Motike, s katerimi razsckavajo stisnjeni kup grozdja, so spredaj odsekane, brez osti, da ne kvarijo poda. Ce je koš gotov in je ostalo še kaj grozdja, ki ni šlo vanj, ga potisnejo v en kot in mu pravijo sjužek« ali »želar«, t. j. poleg velikega kupa, recimo »kmeta«, je ostal še kupček, polgruntar, »želar«. Prešarji včasih pri prelaganju v taktu tolčejo (ružijo) z moti- kami po podu (kot bi jabolka tolkli) — »zvonijo«, kar je znamenje, da jim manjka pijače, navadno žganice. Koš so nekdaj namesto z obroči iz leske omotavali z vrvjo, spleteno iz slame — ciihta (Ziehtau). Od tod izvira izraz »pijan kak ciihta«, ker se vrv — ciihta pač navleče moišta (Baukart). Na vrh obročev poilože vrata (dveri), po- tem hlode (painJLČe) navzkriž. Na zadnjega — sleme — pritiska prešpanj. Nato začno otroci goniiiti kamen (kamel), velik kot mlin- ski kamen. Z vrtenjem kamna sučemo vre- ieno (najboljše je iz hruškovega debla; na- vojem ma vretenu pravijo jagode) in s tem nižamo aJi višamo ogromno vodoravno deblo, drevo (prešpanj, Pressbaum), ki je navadno okrašeno z letnicami in številkami polov- nijakov (sodov dkr. 300 1). Pri tem sd poma- gamo še iS posebnimi počeznimi Miodiči^ veri- gami {rigli, Riegel), ki jih po ;p|oitirebi vti- kamo v škarnioe (preslicej stiskalnice. V prednji in zadnji presiMci ise torej pomika gor in dol prešpanj, ki ga privaja iin odvija vreteno z žmekom, t. j. v vreteno vdfelan kos lesa z notranjim navojem (Schnecke). Drevo toliko časa nižamo in s tem sti- skamo kup mezge, dokler 'se kameini, t. j. 7.Daga ne obesil, čemur pravijo tudi »ftič« — navadno je to proti jutru: drevo namreč z vso težo, obteženo še s prosto visečim tež- kim kamnom (ker se os vzdigne iz luknje), pritiska na koš. Takrat gredlo prešarji, ve- činoma sami moški, jest, pit, šailiit se in plesat. Prešpaiiij pa ječi v noč, teža iztisne zadnjo sdlzo, kapljo iz jagod, da ostanejo le še troip(ine, peclji in peške. Grozdje sio baje nekdaj osmukali, odstra- ndlli pedlovje, da je bilo manj tanina, in. sicer na mreži iz žice, na katero so nasuli grozdje in ga z leseno grebljico prejnikali (rebljainje, nem. rebeiln, Baukart). Tako grozdje potem ni bilo za v koš, ker bi uhajalo med obroči. Mošt priteka skoz luknjo v krnici v ve- liko kad pod krnico: najprej počasi, potem vedno močneje kot curek sladke, mastne pi- jače. Po bakreni ali leseni cevki se zliva 37 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO skozi rešetko, ki preceja tropine in drugo nesinago. Iz kadi se naliva ^kozi lakonco (la- komnica, škaf z bakrenini cevastim nastav- kom za v sod — nastavek lakomno požira!) v sode ali pa kar naravnost v klot po gumi- jastih ceveh v sod«. Pri sodili je spodnja luknja (za pipo) zadelana s čepom (čep je obdan z rogozo), gornja ipla s pilko (od piti?). Ose, čebele in sršeni podnevi v rojih oble- tavajo sladko vabo. Deca (pa tudi odrasli) s piskrčki segajo v globoko kad, poskušajo in ocenjujejo novino: sladek bo, kisel, močan. Preša zahteva velik prostor in je draga reč in isi je ne more omisiliti vsak vinoigrad- nik, ki ima nekaj grabic gonič. (Grabica je leha, greda goric na strmem pobočju mt^d odtočnima Jankoma.) Prešo ima le večji po- sestnik, zadruga, vsi drugi prešajo tu za plačilo ali odsluž. Ko je mošt v sodih, se prične zadnji del vinogradnikoveiga delLa v letu: kletajstvo (koliker strokovnjak mora biti preprost kme- tic!) Mošt je močan in vre. Da ne raznese sodu jagnedovih dog, ine sme biti zamašen: treba je fnošati (dr. Kolarič: morda iz der Naschen-runde Holzdose?). t. j. odpirati veho (pilko, Spund, Propf, Loch), sicer se mošt vzdigne (rado gre viLn) in premočno odteka. (Namesto ,zapomni si' — tu manjka vejica •— je narečno pravilno: ,Za|pOni, za- punii' si!). Iz luknje na vrhu soda nenehno vre bela pena (kapa, čepica), luknjasta kot satje (setovje, set = sat, satovje, Homgwa- ben) in močno dišeča, to je vinski cvet (za ,diši' manjka vejica). Ce ta izteče, je vino kislica: če (či) namreč nastane (nastane ni narečna oblika, pač pa grata, iz nem.) šum (šiim), je cvet ušel (vuša, vujša, viiša). Kmet vsak dan gre v klet glodat, kako je s pijačo: prisluškuje vinskim duhovom, po- skuša, mlaska (cmaika) z jezikom in drži kozarec proti luči. Tudi prijatelji, znanci, sosedi ga morajo poskušati, družini ga nese domov. Do Martinovega se mošt vleže, se umiri. Takrat ga krstijo. Ker še ni ,na pipi', ga jemljejo ven s »šefom«, natego iz stekla ali domače tikvice. Še je malo kalen, pa bo že. S slatino imeniten brizganec! Z žvep- Ijanjem in s pretakanjem se bo že zbistril. Ce je prekisel, ga včasih umetno sladkajo. Ob sončnih letinah včasih tudi drugokrat zavre in je še za pusta bolj sladek in pri- jetno piten. Potem je treba vino po potrebi pretočiti, da drože ostanejo na dnu (iz drož žgejo droženko, iz tropin tropinovec). Potem se sod lahko »vdari na pipo«. Z dobrim, okusnim vinčkom je obilo poplačan trud v goricah. Nekaj se proda, da bo za davke, obleko in obutev družini, nekaj za delavce (sicer, žal, ne najboljšega!), nekaj za sproti, za praznike, štrjak^ (okr. 140 1) v kotu pa se zaveči, zabije, »kača« se postavi nanj, da ga varje za posebne prilike v družini in žlahti: za gostiivanje, za botrino, birmo ali tudi smrt bolehnih starčkov. V. Kunec. Pesnikove zaključne vrstice lepo povežejo dogajanje v naravi z deja- njem in nehanjem človeka: Veselo je bilo ob kopanju, toda zdaj (narečno prav: zaj!) je še bolj (za »moj« manjka vejica). Franček in (narečno prav bi bilo: no) Micika sta bila takrat (v jani) par, družnoi sta kopala. Prvič sta se videla. Zakaj ravno ti dve imeni? Ker sta Franček in Micika — po ljudskem reku — tako gotovo pri vsaki hiši — vsaj nekdaj sta bila! —, kot je samokolnica (tolige, kan- kole). Čeprav mlada si nista ugajala samo po zunanjosti, po lepem licu, po šegavosti in veselosti, ampak sta se na tihem ocenila tudi kot dobra delavca, ki jih bodo starši veseli, pa naj je ta reven, ona pa bogata, ali pa narobe. Dekle (devčica, devičica?, iz devka?, Ple- terš. dečki in devke, ogr. Valj. Rad., je dandanes pač manj znan izraz, bolj puca, diklina, diklinca) in fant (pajbar, Bube, tudi Čeh, čehak; vejica za »pajbar« je odveč!) sta včeraj sklenila zakonsko zvezo, zdaj sta mož (»moš« je očitna napaka, pisana pač po izgovoru) in žena. Pesnik poziva gori- čanca (na gostuvanji?): paj (paj = ti je izrazito muropoljska oblika za ,pje'; pred tem vzklikom, medmetom, manjka vejica), prinesi mošta, da jima vsi nazdravimo in spijemo do dna. Ponavljam: Peter Skuhala ni priznan slo- venski pesnik, toda nihče med našimi vrhovi nii s tako lepimi, pesniškimi podobami ckitil strokovnega izrazja" in ovekovečil vino- gradniškega dela v celoti. OPOMBE /. Popevke. Po muropoljskem ali panonsko-slovenskem narečju zložil Peter Skuhala, duhovnik nemškega viteškega reda in župnik velikonedeljski v pokoju, 1907, Samozaložba, Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Uvod ,Iz naroda za narod' napisal Janez Ev. Kociper, kaplan ljutomerski. Besedilo pesmi s pesnikovimi opombami vred je tu po- natisnjeno v celoti in brez sprememb i{jezikovne napake, knjižne oblike v narečnem tekstu, nedosledna raba ločil, velike začetnice verzov, pomišljaji sredi vrstic!), le naglase sem dodal sam, in to zaradi pravilnega branja, prav tako sem opremil naslove z rimskimi, kitice pa z arabskimi številkami zaradi študijskega oijravnavanja besedila. Za številke pesnikovih pripomb sem vzel enkratni vrstni red, ne pa po strancli v zbirki. — 2. Po strokovni plati je čla- nek pregledal in popravil fitopatolog inž. Janežič Franjo, univ. prof. v Ljubljani. — 5. Popevko je na mojo željo v ljudskem duhu priredil za zborno petje prireditelj koroških narodnih pesmi prof. Luka Kramolc. — 4. Jezikovno, zlasti narečno stran članka je izboljšal in dopolnil dr. Rudolf Kolarič, univ. prof. v Ljubljani. — 5. Vinske mere: lagev (okr. 20001) je že manj znan izraz, štrtinjak (nemški Star- tin je od naše besede), četrtinjak (10 veder, 5&61), polov- njak (5 veder), št(i)rjak (»/i štrtinjaka), po Pleteršniku. — 6. Bralcem bom hvaležen za ev. popravke in dopolnitve vinogradniškega izrazja iz vzhodne Štajerske. 38