štev. 34.
Patariaa pltlui * gefovlal.
Ljubljana, 26. avgusta 1931.
Leto XII.
Izhaja TBako gredo. — Naročnina: za eelo leto 30 Din, ca pol leta 15 Din, u inozemstvo za cel« leto 50 Din. ^- Inserati p« tarifa. — Pismenim vprašanjem naj ge priloži znamko ca odgovor. -* Netrankirana pisma se ne sprejemajo.

Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani k Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.

Med svetovno vojno in prva leta1 po svetovni vojni je bit živež silno''drag iri tako malo ga je bilo,1; da ga niti za denar ni bilb mogoče dobiti. Takrat je bila namreč cela Evropa eno samo veliko vojno taborišče in večina kmečkih delovnih moči je bila v vojski. Dovolj živeža so imele samo prekomorske. države, kjer sO ljudje lahko v "miru obdelovali svojo zemljo. Nič dosti boljši" ni* bil položaj takoj po vojni, kajti tudi takrat še ni bilo mogoče zemlje obdelati tako, kakor jfe to potrebno, ker je bilo premalo orodja.
Pomanjkanje žita in hrane sploh je iifielo za posledico visoke cene žita (ih hrane sploh) in takrat se je kmetom obdelovanje zemlje izplačalo.
V	prav takem položaju kakor kmetje so bili pa med vojno obrtniki' in industrija/ Surovin za predelovanje je bilo malo, zato pa so takrat dosegli obrtni in industrijski izdelki visoke' cene. • Pomanjkanje hrane1 in surovin je torej cene precej- izenačilo; kmet od visokih cen ni imel mnogo, a imel je le toliko, da je ž dragim žitom lahko plačal drago obutev in obleko in potrebne' stroje/ Če tudi kmet ni imel milijonskih dobičkov, je pa vsaj shajal, ker so si cene enega in drugega blaga »držale vago«. !;
Nekaj let po vojni pa se je položaj popolnoma predrugačil; Visoka cena žita je dala vsemu svetu pobudo, naj' prideluje žitd, kolikor ga le more. iM trajalo dolgo in svetovni trg je bil z žitom in k hrano sploh kaT preplavljen. Po&ebno Amerika je pritiskala. VsJed obilice 'žita so. začele cene' padati, ln danes so padle tako nizko, da je vprašanji, če se pridelovanje :žita in hrane1 fcptoh še izplača, to pa v prvi vrsti zato; ker so ostale cene industrijskih prodHktovL skoro neizpre-menjene.	S
»Kriza« je nastala torej v glavnem vsled tega, ker se je porušilo! dano razmerje1 med cenami žita in cenami industrijskih izdelkov. Če bi se pocenili tudi industrijski izdelki V isti meri kot so se pocenili kmečki pridelki, bi krize ne-bilo, kdr bi bil kmet pač dobil še vedno za višjo svojo ceno tudi indusrijsko blago po nižji ceni, ih bi bil vsaj lahko shajal, :e že ne bi mogel' delati- dobitkov.
V	našem' listu smo že vtečkrafr' omenili vzroke, zakaj je padla cena žita1 -in.izakaj ni padla cena obleki in obutvi, oziroma če je padla, fcakaj ni padla V taki meri 'kakor je padla cena žita: 'kmetje niso organizirani, industrija pa je organizirana in organizirani) industrijo hodijo še bolj organizirane banke, ki' nikakor nočejo- popustiti od svojih 50 do 100 odstotnih dobičkoi. Krfiet svoje produkcije ne zna in ne more regulirati;-ker! ni organiziran, industrija jo pa1 lahko regulira tako, da ne piide1 h-ikdar preveč blaga na trg, ker organizirana industrija obrate' 'enostavno zapira in meče odvišne'-delavce na cesto, samo da'drži cene na oni-višini^ ki jih'organizirana industrija hoče.	»
znizcrnje cen
' Iz povedanega pa sledi, da se da, »kriza« ozdraviti: samo na ta način, da se spravi cene vsegatiblaga v neko gotovo medsebojno razmerje.
i To se nam je zdelo potrebno povedati z ozirom na akcijo za pocenitev mesa, kruha i. t. d.j ki so. pričenja v. najnovejšem času zlasti v naših; mestih.
Drago meso iji drag kruh.
- .Pri. nas ne preživlja* težjih dni samo kmet,, ampak jih preživlja tudi mestno prebivalstvo (uradniki, delavci itd.); Težke dni pa preživlja mestno prebivalstvo ne-le radi visokih cen industrijskega blaga, kakor kmet, ampak zaradi visokih cen živeža v mestih. Mi vemo, da je dandanes pri-nas moka poceni in skoro še bolj poceni je živina. Cene mesa in kruha pa so kljub temu v mestih neprimerno visoke. To je jasen dokaz, da tukaj nekaj ni v redu:
i Kaj pa ni v redu? V redu ni to, ker se je pri >niis med proizvajalca kmeta in med potrošnika (konzumenta) vrinilo toliko nepotrebnih posredovalcev, da bi bilo življenje v naših mestih še vseeno drago, čeprav bi kmet oddajal svoje pridelke zastonj!
Poglejmo primer: Kmet redi par volov. Žival je lepa. Pa pride k njemu človek, ki ga nagovarja, 'naj žival proda. Kmet pozna približno ceno In zahteva svoje. Prekupec gliha in gliha, dopoveduje kmetu, da je zanj vendarle bolje,' če si:prihrani pot na sejem, kjer
niti ne ve če bo prodal, kakor pa da bi sam hodil od mesarja do mesarja. Kmet se uda in in proda. Za nizko celio seveda.
Prekupec gre sedaj do trgovca z živino in mu pove, da ima zanj nekaj blaga. Trgovec mu izplača, »provizijo« — cena je že višja.
Trgovec proda živino mesarjem. Ker mora živeti tudi on, jo proda seveda zopet z dobičkom. Cena je zopet višja.
Dobiček, in sicer masten dobiček, hoče pa imeti tudi mesar. Cena postane vsled tega že jako visoka in po tej ceni mora meščan plačevati meso.
Tako pa ni samo z živino, ampak tako je z vsemi pridelki: tako je s sadjem, tako je s perutnino, tako je z jajci Itd.
Vemo pa tudi to, da hodi precej meščanov, zlasti železničarjev na deželo, kjer kupujejo svoje potrebščine naravnost od kmetov. Ti dobe blago po pravi ceni, brez posredovalcev in prekupcev.
Kaj nam kažeta ta dva primera iz prakse?
Ta dva primera nam kažeta, da naše mestno prebivalstvo ne bo živelo cenejše prej, dokler se ne otrese prekupčevalskih ljudi in dokler ne bo organizirana direktna prodaja in nakup blaga od producenta do konzumenta.
1 To nalogo pa lahko izvrše le zadruge na kmetih, v mestih pa ali občinske uprave ali pa konzumne zadruge. O tem pa prihodnjič več.
izizžo/Ie kmetu izdaffee 7
Prosim g. urednik,nikar mi ne zamerite, da se zo|)et oglašam^ ker mi ta splošna gospodarska: kriza ne da miru. Neverjetno se Vam bo zdelo, če Vam povem, da se je np zadnjem našem sejmu prodala lepa telica po pb Dih ti- in voli po Din 3'— do 5'— za kg. Les plačujejo naši trgovci kmetom po 70'— do 90'— Din za kubik pripeljano na žago; torej zastonj, niti voznine ne dobi plačane. Še bolj žalostno pa je, da si mora kmet v denarnem zavodu proti visoki obrestni meri denar izposoditi, da plača davke, obleče otroke in družino, ker sicer jih ne more v šolo, ne v cerkev poslati; v večjih slučajih si tudi mora izposoditi denar, da v drugem denarnem zavodu obresti plača, ker sicer mu grozi rubež.
Na razne prošnje in pritožbe smo dobili odgovor, da je pač vsega tega kriv inozemski trg, ki tudi nam cene diktira in kvari in da bo še slabše.
Človeka glava boli če se zamisli: 1.) Da mora plačati za pol litra piva 4'— do 6'— Din, železo od 4'— do 8'—- za kg, a manufaktura
in vse tisto, kar kmet neobhodno iz trgovine rabi, pa se je tako minimalno pocenilo, da ni vredno govora.
2.)	Da kmet največkrat mora par volov prodati, če hoče plačati zdravnika in zdravila, ako ima nesrečo v hlevu ali bolezen v dru-
i žini . . .
3.)	Da so odvetniške tarife še zmeraj tako visoko odmerjene, da lahko kmeta, ki je večkrat po naključju prisiljen v pravdo in si mora odvetnika najeti, ker to zakon predpisuje, — spravijo ob posestvo.
4.)	Da se je obrestna mera pri Narodni banki zvišala, namesto znižala, in to v najhujšem času gospodarske krize, kar bo prisililo tudi druge denarne zavode, ki črpajo kredit iz Narodne banke, do povišanja obrestne mere. Tisti, ki je tako si-ečen, da ima denar naložen, naj postane še bogateji, a oni,, ki ga kruta usoda nesreče preganja in je navezan na kredit, mora postati še siromašnejši.
5.)	Davki z različnimi dokladami, razne takse, premije nezgodnih zavarovanj, obresti,
trošarine in vse druge avtonomne dajatve se niso zmanjšale.
6.) Da denarni zavodi, okrožni urad za zav. delavcev, razne zavarovalnice gradijo in širijo razkošne palače, a kmečki domovi pa se podirajo in dnevno prodajajo.
Recimo, da je res, da nam cene lesu, živini in vinu inozemski trg diktira in si ne moremo nič pomagati, nikakor pa ne moremo
verjeti, da se ne bi dal zdravniški in odvetniški zaslužek, razne takse, obrestna mera i. t. d. avtomatično znižati, saj so preživljenski stroški za 60% ceneji, kot so bili takrat, ko je bil potrjen zakon o zaslužku za zdravnike in odvetnike. Ljudstvo se v obupanju sprašuje: »Ali res ni človeka, ki bi nas znal ob pravem času rešii najhujšega... Ali res nikdo noče misliti, kaj bo če kmet propade?... F. C.
Kmetska mludLma na odkritju spomenika kvalja SPcipa
Prvi teden v mesecu septembru je posvečen spominu blagopokojnega kralja Petra. Ljubljana se že danes pripravlja na to veliko svečanost, ki je združena z odkritjem spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Vsa društva in kulturne ustanove se po svojih zastopnikih in deputacijah ter članstvu udeležijo slavnostnega dne 6. septembra. Tudi kmetska mladina ne sme zaostajati, saj je bilo podeželje in z njim naš kmetski človek oni, ki je prispeval največ za postavitev spomenika. Pa tudi potrebno je, da se tudi kmetska mladina udeleži tega slavnostnega narodnega dne kot največji, najštevilnejši in prvenstveni del naroda.
Zveza kmetskih fantov in deklet v Ljubljani zato poziva vsa njena društva ter vso ostalo kmetsko mladino, da se te svečanosti udeležijo. Predvsem v povorki, kjer bodo zastopana vsa društva in druge organizacije. Vsaka vas naj postavi svojo četo kmetskih fantov in deklet, ki naj pridejo v Ljubljano.
Kako, kedaj in kakšni se bomo udeležili povorke?
Gotovo Vam je že vsem znano, da je v teh dneh dovoljena četrtinska vožnja, kar je za nas lepa olajšava. Povsod se zmenite, koliko Vas gre ter to nemudoma sporočite občini, ki Vam bo oskrbela legitimacije za če-trtinsko vožnjo. Če pa tega ne utegnete več storiti, potem sporočite število udeležencev Zvezi kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5/L, da Vam ta pošlje legitimacije. Legitimacije pošljemo le' proti plačilu v naprej! Vsaka legitimacija velja 2 Din. Vse pa nemudoma, da bo še pravočasno!
Kot že gori omenjeno, naj se povorke udeležijo vsa društva ter tudi ostala kmetska mladina, ki naj jo v vsaki vasi zbere in organizira naš zaupnik. Povorke se bomo udeležili v posameznih skupinah, ki bodo predstavljale različne vrste kmetskega dela, kar bo dalo celi svečani ljubljanski povorki naj-pestrejše lice. Tako, da se bo kmetska mladina poklonila spominu kralja Petra v nekaki obliki in izrazu svojega dela. Že danes smo določili posamezne vrste in skupine: vsi, ki ste iz bližnje okolice Ljubljane (društva iz Vač, Zapog, Notranjih Goric, Želimelj, Škoci-jana, Beričevega in Medvod ter vse ostale vasi in kraji v ljubljanski okolici) pridite v Ljubljano običajno kmetsko oblečeni, prinesite pa s seboj: fantje kose, vile in drugo orodje, dekleta pa grablje in srpe in tudi drugo orodje, vse to orodje lepo in primerno okrasite. S tem orodjem boste potem korakali v povorki ter na ta način predstavljali različne barvite in pestre skupine kmetskega dela. Vsa odaljenejša društva ter ostala kmetska mladina naj se ravnotako udeleži tega dne ter prihiti v Ljubljano. Društvu v Središču, Sv. Bolfenku in Trgovišču svetujemo, da pride in predstavlja skupino viničarjev; društva iz Dolenjske kot Podhosta, Valtavas-Stra-ža, Birčna vas, Stopiče in drugim svetujemo, da nekateri predstavljajo tesače ter gozdarje ter gozdne delavce; Savinjska dolina, Orla vas in Sv. Jurij ob Taboru hmeljarje; Dram-lje, Frankolovo morda tudi kosce ali žanjice
ali pa »furmana« in mlatiče; Sv. Jurij ob Ščav-nici in Sv. Duh karkoli že. Približno na tak način je zamišljena cela naša skupina, ki bo šla potem v povorki. Sicer pa svobodno prepuščamo vsakemu društvu in vsaki vasi, da po svoji uvidevnosti in prevdarku stvori svojo skupino ter z njo pride v Ljubljano. Nikakor pa ne pozabite okrasiti svojega orodja in reči, s katerimi pridete v Ljubljano. Treba je, da pestrost čim bolj dvignemo; žanjice naj prineso s seboj tudi po par snopov žita, hmeljarji kite hmelja itd.
Zberemo se vsi okoli 10. ure dopoldne na dvorišču »Ekonoma« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (uredništvo »Kmetskega lista), odkoder krenemo k povorki.
Vsa društva, kakor tudi vso ostalo kmetsko mladino prosimo, da nam najkasneje do 2. septembra sporoči približno število udeležencev ter s katerim orodjem bo njih skupina sodelovala v povorki. Tudi če kje reflekti-rate na prenočišče, nam takoj sporočite.
Po končani povorki in slavnosti si lahko še skupno ogledate ljubljanski velesejem, ki bo letos prav zanimiv, za nas še posebno, ker bo na njem tudi velika kmetijska razstava. Pa tudi prav lep izlet bo to v Ljubljano.
Vsa društva naj tozadevno sklepajo ter vse potrebno naj uredi društveni odbor, drugje pa naj to opravijo naši zaupniki. Časa ni mnogo, pohiteti moramo, da se bomo čim lepše in svečanejše snidli v Ljubljani 6. septembra.
Za vse tozadevne informacije pa se takoj obrnite na Zvezo kmetskih fantov in deklet v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5/1. — Tova-riško pozdravljeni in nasvidenje.
»Zveza kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani.
XVI. zagrebški velesejem
od 29. avgusta do 7. septembra 1931
Splošni mednarodni vzorčni velesejem
s specijalnimi sejmi:
Stavbarstvo
Hotel — Hiša — Kuhinja Industrija živil Kmetijstvo
Mala domača obrt	Higijenska razstava
5. in 6. septembra 1931
Razstava domače in sejem inozemske plemenske živine
Pri vnaprej kupljeni velesejemski legitimaciji na jugoslovanskih železnicah in jadranskih parobrodih 50%. v sosednih državah 25—30% popusta
Razstava in sejem volne
in lanu Tekstilno blago Krzno in koža Papir
Manifestacija hmelshega dela
Na Veliki šmarn, 15. avgusta je že drugič priredilo »Društvo kmetskih fantov in deklet« iz Središča ob Dravi sijajno uspel kmetsko mladinski praznik in s tem na zelo časten način manifestiralo kmetskemu delu na vasi. Letošnja prireditev je lansko v vsakem oziru prekašala; povsod je bilo občutiti, kako veliko in resno je stremljenje naše kmetsko-de-' lavske mladine v Središču in vsej okolici. Sa mi kmetski fantje in dekleta, in glej, s kakšno organizatorično silo in sposobnostjo prirejajo od leta do leta čim uspelejše kmetske prire- . ditve, ki imajo obenem izraz in značaj kmet-* sko mladinskih zborovanj! Marsikdo jim lahko zavida ter se pri njih uči. Da, v takih primerih samo lahko mirne vesti ugotavljamo, da mlada kmetsko-delavska generacija zelo krepko in samozavestno dorašča ter že popolnoma neposredno in zavestno sama razumeva dobo in vse njene majhne in velike probleme, in to je zelo mnogo. Vse.
Velik sončen praznik je privabil v Središče številne množice od daleč in blizu, predvsem pa iz Sv. Bolfenka, kjer se naše najmlajše kmetsko mladinsko društvo udejstvuje v velikem razmahu. Okoli 15. ure se je pričela pred središkim Sokolskim domom formirati povorka, ki je kmalu krenila na trav-| nik tov. Tkalca na Grabah, kjer se je vršila: tekma koscev. Na čelu povorke so jezdili kmetski konjeniki, za njimi je godba »Soko-4 la« udarjala koračnice, nato pa je krepko ko- ' rakalo jedro povorke: 15 koscev in 15 grab-j ljic v »dečvah«, za temi kolesarji in nato šte-; vilne vrste kmetskega in drugega prebival-j stva. Slavnostna in lepa povorka je zavila*' skozi slavolok z napisom »Čast kmetskemu delu!« na travnik, kjer je nad 1500-glavo množico pozdravil v toplih besedah društveni predsednik tov. Ivan Š a v o r a, imenoma pa je pozdravil zastopnika »Zveze kmetskih fantov in deklet« tov. dr. Igo R o s i n a in tov. France G e r ž e 1 j a. Za njim je zbrani množici kmetskega ljudstva govoril tov. dr. R o -sina, ki se je uvodoma v imenu zbranih spomnil desetletnice vladanja našega kralja Aleksandra I., njegovega kmetskega doma ter njegovega dela; zbrana množica je temu spominu toplo in prisrčno vzklikala. V svojem nadaljnjem govoru je govornik prikazoval pomen organizacije kmetske mladine, rast te mladine v samosvojo organizacijo, kakor tudi veliki in važni pomen tekem v kmet-skem delu, kjer se jasno izraža ljubezen do domače grude ter zvezanost kmetskega človeka s to grudo, ki je največja veličast vsakega kmetskega praznika ter zaključil svoj govor, da si naš kmetsko-mladinski pokret sam ustvarja obraz in človeka, kmetskega, kakršnega si je zaželel naš kmetski vladar: notranje svobodnega in prostega! Zbrani so govornika nagradili s pritrjevanjem in vzkliki.
In že je pričela tekma koscev, kjer je 15 kmetskih mladeničev v vsej prešernosti mladosti vihtelo kose. Množica je z velikim zanimanjem sledila tekmi, ki je nudila res lep pogled in estetičen užitek. Za kosci pa so de-kleta-grabljice raztresale velike redi. Po končani tekmi se je povorka ponovno uredila in krenila nazaj k Sokolskemu domu, kjer se je kmalu nato vršila še tekma kolesarjev, ki ji je prebivalstvo ravnotako sledilo z veliko pozornostjo. Okoli 17. ure so bile tekme zaključene, nakar je pričela komisija svoje delo. V dvorani Sokolskega doma pa se je pričela kmetsko mladinska prireditev. Kmalu nato pa je tudi ocenjevalna komisija dovršila svoje delo ter je tov. predsednik razglasil uspehe in rezultate tekem. Pri tekmi koscev je odnesel prvo nagrado tov. Jakob R a u š 1 iz Središča, sledijo: 2. Štampar Rudi, 3. Franc Šnajdar, 4. Veselko Rudolf, 5. Kocjan Alojz,
'"i"** ""
3
6. Škorjanec Ivo. Pri tekmi kolesarjev pa je odnesel prvo nagrado tov. Franc B a u m a n, ki je v 39 minutah prevozil 20 km, sledijo: 2. Šafarič Franc, 3. Pajek Vencel, 4. Dogša Vladko, 5. Potočnik Mirko. Vsi so sprejeli prav lepe in vredne nagrade. Po razdelitvi nagrad pa je navzočim govoril še tov. France G e r ž e 1 j, ki je poudarjal lepoto kmetskega dela, njega veliko vrednost in pomen, podčrtal pa dejstvo, da tekme koscev niso opravljanje hlapčevskega dela na Gospodov dan, marveč le nove in zdrave vrednote, ki jih doseza naša kmetska mladina, vrednote, ki neposredno rastejo iz naše srede in potrebe; vsa natolcevanja in prepovedi so le zavist in bojazen, vse protiagitacije pa le veliko priznanje iznajdljivosti in bistrosti naše kmetske mladine! Zvečer pa je društveni diletantski odsek igral igri »Amanda« in »Brez brk«, ki sta obe prav lepo uspeli.
Društvo naše središke kmetsko-delavske mladine pa je lahko upravičeno ponosno na ta svoj drugi veliki praznik. Prav posebno priznanje pa poleg vseh fantov zaslužijo tudi dekleta, ki so se tokrat res v veliko zadovolj-svo izkazala.
Kmetsko - mladinska prireditev celjskega pododbora Zveze.
Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za celjsko okrožje v Celju priredi na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra t. 1. veliko tekmo koscev in kmetskih kolesarjev v Celju za naslov prvakov celjskega okrožja. Za to veliko prireditev vlada že danes veliko zanimanje. Število koscev-tek-movalcev je že določeno; število tekmoval-cev-kolesarjev pa je neomejeno ter tozadevne prijave sprejemajo društva kmetskih fantov in deklet ter še ostale korporacije. Vsi kolesarji iz posameznih krajev bodo startali ob 1. uri popoldne iz od društev določenih mest. Cilji so: za savinjsko progo: Glazija; za voj-niško progo: gostilna Brenkovič, Spodnja Hu-dinja; za šentjursko progo: gostilna »Zeleni travnik«. Ko dospejo na cilj, se zberejo vsi na Glaziji, kjer se priključijo povorki. Tekmovalci morajo biti v dolgih hlačah, belih srajcah in gologlavi; športni dresi izključeni, i kolesa poljubna. Po tekmi koscev končna tekma najboljših kolesarjev za naslov prvaka na progi: Prireditveni prostor—Vojnik in nazaj.
Kosci se pripeljejo z ostalimi udeleženci na okrašenih vozovih. Zbirališče na Glaziji točno ob pol 2. ure popoldne. Vsak voz mora biti okrašen s smrečicami in državnimi zastavami, imeti napis društva oziroma kraja ter imeti svojega harmonikarja. — Kosci tekmujejo s poljubnimi kosami. Oblečeni v dolge, po možnosti črne (temne) hlače, bele srajce z zavihanimi rokavi, gologlavi in obuti v delavne čevlje. To velja le za povorko in tekmo; v nasprotnem slučaju bodo od tekmovanja izključeni. — Vsak kosec mora imeti svojo grabljico, ki bodi oblečena v temno krilo, belo bluzo s kratkimi rokavi in z zavijačo na glavi. — Vrstni red povorke: 1. kmetski konjeniki, 2. godba, 3. kosci, 4. grabljice, 5. kolesarji, 6. okrašeni vozovi. Povorka bo krenila točno ob V4 na 3. uro iz Glazije in se bo pomikala po Ljubljanski cesti, Prešernovi ulici, Kralja Petra cesti, Mariborski cesti, skozi Gaberje do tekmovalnega prostora v Sp. Hudinji, kjer bo tekma koscev, govori, tekma kolesarjev, razdelitev nagrad in kmetska veselica. — Prosimo, da se vsi točno ravnate po danih navodilih. Vsi pa agitirajte za čim večjo udeležbo, pri kateri se bo videlo, kje je naša kmetska mladina najzavednejša.
Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju.
Izza časov naših prababic...
pozna in čisla sleherna gospodinja milo „Jelen"! Štirje rodovi perejo že zdaj s tem čistim, izdatnim milom — kar priča, kako je dobro!
SCHICHT
MILO JELEN
H
že več ko 80 let vedno enako dobro
Odkritje spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju
v Ljubljani.	__
-š
Udeležba občinstva in društev pri odkritju — četrtinska vožnja.
Odkritje spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju bo dne 6. septembra.
Odbor ne more vseh in vsakogar posebno vabiti k temu odkritju, zato naj se smatra ta poziv kot splošno vabilo.
Po slovesnem odkritju spomenika pred magistratnim poslopjem je nameravan mimohod vseh organizacij, društev i. t. d. pred spomenikom po določenem načrtu. Slovesnosti odkritja na slavnostnem prostoru pa morejo iz tehničnih razlogov prisostvovati le predstavniki občin, ter po največ 3 predstavniki društev, organizacij itd. Vse ostalo občinstvo se pa zbira med tem časom na določenem prostoru in se uvrsti v sprevod za mimohod po organizacijah, društvih itd., katerim pripada po svojemu članstvu.
Pripomnimo, da bo imel dostop na^ slavnostni prostor in v sprevod le oni udeleženec, ki bo ali osebno vabljen ali pa, ki bo v sestavu članstva.
Odbor poziva zato vsa društva, organizacije, korporacije, zveze i. t. d. brez izjeme, da najkasneje do 27. avgusta prijavijo svojo ude-
ležbo z navedbo, ali bo članstvo nastopilo v krojih, ali s praporom odnosno z zastavo, če nameravajo počastiti spomin Kralja Petra s poklonitvijo venca, katere predstavitelje no-minirajo na slavnostni prostor in na kateri naslov naj se dostavijo te izkaznice. Opozarjamo, da predstaviteljev, ki bi bili že osebno vabljeni, ni treba ponovno javiti.
Za vožnjo udeležencev z železnico v Ljubljano je odobrena od ministrstva saobra-čaja četrtinska vozna cena. Udeleženci kupijo pri železniških blagajnah polovično vozovnico na podlagi legitimacij ter velja ta vozovnica tudi za brezplačni povratek, ako bo na legitimaciji odbor potrdil udeležbo pri odkritju.^
Da bo pa mogel vsakdo brez velikih težav in stroškov priti do legitimacij, ki jih izdaja odbor sam, je ta zaprosil vse slovenske občine, da prevzamejo posredovanje pri izdaji legitimacij. Zato naj se vsi reflektanti na legitimacije za četrtinsko vožnjo takoj prijavijo občini svojega bivališča, ker morajo občine do 30. avgusta sporočiti odboru število potrebnih legitimacij, ki se bodo izdajale le proti plačilu nabavne cene 2 Din za komad. Naknadnih prijav ne bo mogoče vpoštevati.
Poslovne ure pisarne odbora za postavitev spomenika so vsak delavnik od 18. do pol 20. ure v Ljubljani, Kongresni trg l./II.
Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg l/II.
4
KH I9II KI EM1
Tržišče na Dolenjskem. Pri nas imamo prav slabo letino. Suša nam je uničila krompir po nekaterih krajih tako, da ga tudi za seme ne bo, uničen je tudi fižol. Meseca juni* ja nam je toča potolkla žito; Z ajdo smo imeli še upanje, ker je bila prav lepa. Prihrumi pa 21. t. m. toča in uničeno je naše upanje,, zastonj je naš trud. Ajdo je tako sesekalo, da je tudi za seme ne bo. Tudi po vinogradih je naredila velikansko škodo. Ljudje obupani in s strahom gledajo v bodočnost. V tako resnih in težkih časih pa se dela v naši občini, kot menda nikjer v celi banovini. Zidajo in beto-nirajo se farovški hlevi, svinjaki, preurejuje se občinska hiša, kakor bi bili v občini sami milijonarji. Prepričani smo, da kdor bi delal s svojim denarjem, se ne bi lotil takih stroškov. Ali ne vidi č. g. župnik gorja tolikih družin, ne sliši glasu tolikih nedolžnih otrok, ki zastonj prosijo kruha? Otrokom je treba obleke in obutev za v šolo, a kje vzeti denar, ko ni pri marsikateri ubogi hiši niti dinarja. Ce ima za prodat kaj vina, ga ne more, druzega pa nima. Iz prižnice nam je g. župnik potožil, koliko prešičev mu je pretečeno leto poginilo zaradi slabih svinjakov. Kdor jih ima, mu lahko poginejo tudi če ima dobre svinjake. Ker : kar se rodi, smrti zori! tako tudi farovški prešiči niso izvzeti. Človeku se trga srce, ko vidi kako slabo stanovanje imajo nekatere družine v naši občini, kako moderno urejeno imajo pa farovške krave; kar bi se lahko popravilo z malim denarjem, nas bo stalo sedaj težke tisočake. Kristus je bil rojen v hlevu, v jaslih, na slami. 0 kako je sedaj vse drugače. Res! Besede mičejo, a zgledi vlečejo! Moderno urejena je tudi občinska pisarna. Dobro, toda danes niso časi za razkošja.
Za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili.
Ko kruh delil bi z bratom brat
s prav srčnimi čutili.
Iz Bele cerkvc. Toča po Vinjvrhu in okolici. Lepo se nam obetajočo vinsko letino <je prekrižala 21. t. m. jako občutna škoda po toči, ki pa tudi polju ni prizanesla. Že v zgodnjih jutranjih urah so se začeli kopičiti nič kaj dobrega obetajoči črni oblaki; tam za Mokronogom nekje pa je pričelo tudi sumljivo grmeti in ropotati. Kmalu je potegnil dokaj močan veter, ki je marsikje polomil tudi veje sadnega drevja. Naenkrat se je vsula ploha dežja, kmalu nato pa je začela padati tudi za oreh debela toča, ki je izbijala iz trt lepe grozde in tudi jagod se je sem in tja nemalo nahajalo. Vsak grozd je skoro ranjen, jagode pa na visoko razpočene. Listja je bilo polno pod trtami, še več pa pod sadnim drevjem. Škode, ki jo je toča napravila, se še sedaj ne vidi v toliki meri, kot se bo čez par dni, ko bodo vse občutno poškodovane jagode izcurele, da bo sama koža. Povprečno se more vzeti, da je napravila toča po vinogradih 25% škode. Ljudje, ki so že od suše na poljskih pridelkih nemalo prikrajšani, žalostno gledajo na lepo obetajoče vinograde. Potrebna bi bila splošna pomoč, ali vsaj odpis davkov! Splošna gospodarska kriza se tudi tu nemalo občuti in marsikdo morda nima za potrebno sol.
Sv. Duh na Stari gori. V nedeljo 16. avgusta sp je izvršila otvoritev društvenega doma »Drušva kmetskih fantov in deklet«, odsek Sv. Duh na Stari gori. Odsek obstoja komaj par mesecev, vendar beleži v tem kratkem Času lepe uspehe. Mlado društvo je kar poseglo po Molierju. Komedija »Skopuh« je v pravem pomenu besede pokazala gledalcem praktično kreaturo skopuhov. Otvoritveno besedo je imel predsednik tov. Čuš s pozdravom na vse prisotne. Učitelj tov. Kralj je ra-
di predstave prebil skoraj vse počitnice tukaj, čeprav je Mariborčan. Po predstavi se je razvila animirana zabava, ki je trajala pozno v noč. Upamo, da nas bo odsek zopet kmalu presenetil s kako prireditvijo, saj ima večje prilike k uspehu, kakor matica sama.
Hlebce pri Lescah, Dne 19: avgusta je umrl v Hlebcah pri Lescah po; kratki zelo mučni bolezni g. Ivan Walland, posestnik, večletni občinski odbornik, bivši odbornik cestnega odbora itd. v visoki starosti 87 let. Celo življenje je bil izredno priden gospodar, neomahljive volje in velik prijatelj »Kmetskega lista«, ki ga je vedno z največjim veseljem prebiral. Bil je vzoren kmetski gospodar, katerega ohrani občina, kakor vsa vas v nepozabnem spominu. Počivaj v miru, ostalim naše iskreno sožalje.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
»Ljubljana v jeseni" „Kraljev teden" 29, VIII.—9. IX. 1931.
Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest. / Kmetijstvo (mlekarstvo in sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelen-jadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji), i— Higijena. / Novodobno gospodinjstvo. / Pohištvo — stanovanjska in hotelska oprema. —
Industrijski in obrtni oddelek. Za časa velesejma velike slavnosti »KRALJEV TEDEN«. (Operne in dramske predstave na
prostem, glasbeni festival itd.). Legitimacije po Din 30'i-<- prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske organizacije, biljetarne »Putnika*, velesejmski urad. 50V« popust na železnicah. / Razstavišče obsega 40.000 m2, 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena.
Sv. Jurij ob Ščavniei. V ponedeljek se je vršil komisijonelni pregled za postavitev mostne tehtnice ob banovinski cesti Ljutomer— Sv.Jurij. Stroški postavitve so prora-čunjeni na 30.000 dinarjev. Novo projektirana banovinska cesta Sv. Jurij—Sv. Anton v Slov. goricah gre k uresničbi. Široka bo 9 metrov, vila se bo skozi dolino in tako olahko-čila prevozni promet, ker dosedanja cesta iste smeri radi bregov ni pripravna za težki cestni promet. — Pred leti se je ustanovil »Pripravljalni odbor za spomenik padlim« pod predsedstvom tukajšnjega posestnika g. Hrašavca. Inicijativo za osnovanje odbora je dal naš rojak g. Drago Kocmut, ravnatelj Mestne hranilnice v Mariboru: Vsi odborniki so se intenzivno prijeli dela, dokler ni prišla ovira z vprašanjem mesta, kjer bi stal spomenik. Eni so hoteli z g. župnikom na čelu pokopališče, drugi pametnejši- pred narodno šolo. S tem sporom je .zaostalo vsako delo: Brezbrižnost s strani < pristašev prvega načrta, je šla tako daleč, da je od 9 občin naše župnije prispevala v treh letih najmanjša občina Grabonoš okrog 1000 Din,ostale pa so se odlikovale s svojim »nič« darilom. Ni to lepo, da se niti v lastni župniji ne postavi spomenika žrtvam, ki so padle za domovino. Ali' ne čutite nobene pietete do padlih?; Sam minister g. dr. Anton Korošec, naš rojak, je daroval 500 dinarjev, ni pa stavil zahteve, da se postavi spomenik na pokopališču. ( Predgrad. Kakor blisk se je dne il5. avgusta 1931. raznesla vest po našem Predgra-du,; da se bo 16. t. m. mršila proslava 10-let-nice vladanja našega narodnega kralja Alekr sandra. Naši napredni možje, fantje jn dekleta kakor tudi gasilno društvo Pregrad je sprejelo navdušeno to vest. Že na predvečer so pri* redili bakljado. Domača godba je s številnimi lampijoni obšla rves Predgrad, ljudstvo je pa vzklikalo ^»Živijo naš Kralj!« Možnarji so. še bolj? poveličali prireditev, fantje so pa zažgali
velik kres. Drugi dan je domača godba igrala budnico. Gasilski ; rog društva je zatrobil k zbiranju in zopet so se vsi zbrali k Sv. maši. Po maši pa; je sredi trga govoril načelnik gasilnega, društva o desetletnici vladanja in na koncu govora so zaorili klici: »Živijo naš narodni kralji«.
Krško. V Krškem se vrši, kot običajno, veliki živinski, svinjski in: kramarski sejem, tako imenovani »Angelski sejem« v soboto dne 29, avgusta.
Pilštajn pri Kozjem. Gospod urednik, mo-Wm vam naznaniti, kako-se nam tukaj godi! Dela imamo dovolj.'Letina je bolj slaba, ker
je suša prizadejala veliko škode, namla-tili smo eno tretjino manj kakor druga leta in;tudi ves drugi pridelek je za polovico sla-hejsi. Posebno malo je ;krme za živino. — Z sjivinsko kupčijo ni nič; tukaj zdaj debelo živino plačujejo po Din 3—3-50. S prašiči je ravno i taka; „14^-16 tednov stari prašički se plačujejo po 20+23 Din, teleta pa po Din i do 4'50. — Z vinom pa boljše ni. • Gostilničarji ga plačujejp ,po. Din 2—2'50, točijo ga pa, po Din.10—12. Kmet. si ne krije niti stroškov, ki jih ima pri vinogradu. Kje naj potem kmet denar dobi, da bi davke plačeval in za hišne potrebščine? Ako pa greš v trgovino, aH kam kupovat, pa ni nobene spremembe in nič ceneje. Ako se ne bode to v kratkem spreobrnilo in se ceneuzenačile, potem bo huda.
Naj bi se napravil, red^ da ako padajo cene kmetskim-pridelkom, naj gre pri vseh rečeh doli. Ko so se cene živini dvignile, so poskočile takoj tudi v trgovini. Zdaj se pa nič ne spremeni. Tudi občinski odbori nas obreme-rijajo. Na občinski'račun nabavijo dva pluga in dve brani. Mi tnali kmetje jih he potrebujemo, plačevati pa moramo tudi mi! To skrb naj imajo knietijska društva, kmetijske podružnice itd.
Vsem agrarnim interesentom*
Zveza slovenskih agrarnih interesentov
opozarja vse svoje člane, da naj redno plaču1 jejo davke in zakupnino za dodeljene agrarne parcele,' ker imajo agrarne oblasti nalog v nasprotnem slučaju vsakemu zemljo odvzeti.
Nadalje opozarja zveza svoje člarie, da morajo po zakonu o nakazovanju kuriva in stavbenega lesa iz 1. 1922 tudi letos poslati prizadete občine sezname' kurjave potrebnih agrarnih interesentov srez. agr. referentu, kakor so pošiljale došedaj.
Na podlagi čl. 47. pravilnika za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme se ustanavljajo zopet občinski agrarni odbori, ki sestoje iz 1. občinskega odbofrirka, katerega izvoli občinski odbor; 2. Vz predsednika agrar-ae zajednlce (pašniške in gozdne zadruge), odnosno predsednikov agrarnih zajednic, če jih je več v tej občini in 3. po en poljedelec iz vsake udeležene vasi ene občine, ki ga imenuje pristojni sreski načelnik."
Odbor'Zveze agrarnih interesentov poziva vse pašrtiške in gozdne zadruge, agrarne zajednice, kjer pa teh nI,"pa zaupnike naše »Zveze«, da naj takoj predlagajo sreskemu načelniku imena onih poljedelcev, kateri se naj po točki 3., čl. 47., imenovanega pravilnika imenujejo v občinski agrarni odbor iz udeleženih, vasi.
Agrarni odbori so ob času poslovanja ambulantnih komisij v posameznih občinah na licu mesta njihovi posvetovalni organi.
j Čebelai*ska razstava na 'jesenskem vele-sejmu v Ljubljani od 29. "avgusta do 9. septembri t. 1. Naši čebelarji' bodo zopet razstavil i^svoje letošnje pridelke: Dana bo vsakemu prilika, ki ceni uživanje medu, da se o pravem časti oskrbi i medomr Ta del bo nudil tudi. marsikaj* poučnega, za bar se naši čebelarji najbolj zanimajo.
Po sveiu
NOVA VLADA NA OGRSKEM.
Na Ogrskem vlada že nad 10 let državni upravitelj Horthy, bivši avstrijski admiral, ki je stri pred leti boljševiški režim Bele Kuna in si sam prilastil vrhovno oblast v državi.
Nastop admirala Horthyja je pomenil za Ogrsko povratek v staro politično stanje, ki ga lahko označujemo z besedo: vlada ogrskih ple-menitašev ali grofov, kajti na Ogrskem so imeli odločilno besedo vedno le grofje, ki so imeli v rokah kot veleposestniki skoro celo deželo. Neodvisnih kmetov na Ogrskem ni bilo veliko in jih še danes ni, drugih svbodnih poklicev (obrtnikov itd.) pa je razmeroma malo.
Ogrski (madjarski) grofje in »nižje« plemstvo pa so imeli vedno le en sam cilj pred očmi: ohraniti si svojo moč in svoje srednjeveške predpravice. Tega sicer niso nikdar javno povedali, pač pa vedno skrivajo svoje prave namene pod besedo »narod«: oni pravijo, da delajo »za narod«, gledajo pa v resnici samo na sebe, kajti samo oni so »narod«, vsi drugi ljudje pa nič.
Pri svoji politiki pa morajo vendarle gledati, da mečejo ljudem nekaj peska v oči, da jim ljudje verjamejo. V to svrlio jim najbolj služi »patriotizem«, in to besedo izrabljajo do skrajnosti. Tako n. pr. oni vedno govore, da mora Ogrska nazaj dobiti vse pokrajine, ki jih je po svetovni vojni izgubila, in pravijo, da mora Ogrska ostati neokrnjena. Zgodovina raznih povojnih pogajanj pa nam je pokazala, da se ogrskim grofom ne gre prav nič za »neokrnjenost«, ampak samo za grofovska veleposestva, ki so ležala v izgubljenih deželah in ki so padla vsa pod češko in našo agrarno reformo. Samo za to jim je bilo, da dobe za ta veleposestva čim višjo odškodnino!
Ogrski plemenitaši so nadalje prepričani (?) monarbisti, ki hočejo na vsak način imeti svojega kralja, kajti plemstvo brez kralja ali cesarja je telo brez glave in brez pomena. Niso si pa edini v tem, koga naj si izbero za vladarja. Eni so za Otona Habsburškega, drugi pa zopet za druge prince.
Da dosežejo svoje cilje, so ogrski grofje vodili doslej politiko, ki je bila popolnoma nasprotna politiki zapadno-evropskih velesil, zlasti pa politiki Francije. Nagajali so nam in Čehom, kjer so le mogli, mislili so pa pri tem vedno le zadeti Francoze, ki so naši zavezniki. Sedaj pa so jim vrnili Francozi razne njihove nagajivosti s tem, da jim niso dovolili velikega posojila. S svojo nesrečno politiko so prišli namreč Ogri v veliko finančno stisko, drugi pa nima v Evropi denarja kot Francija. Zato je prišlo do krize, ki je imela za posledico padec vlade grofa Bethlena.
Nova ogrska vlada pa za Ogrsko ne pomeni nobene izpremembe in nobenega novega političnega pravca. Grofu Bethlenu, ki je bil predsednik ogrske vlade 10 let, bo sledil zopet grof in temu zopet drug grof; mogoče se bo eden ali drugi od teh grofov nekoliko potuhnil pred Francozi, da bi dobil od njih kakšno posojilo, v svojem srcu pa bodo ostali vsi stari zakrknjenci, katerim so glavna stvar le njihove srednjeveške predpravice, vse drugo jim pa ni nič mar. V svojo današnjo usodo se bodo udajali le pod pritiskom sile, iz srca in iskreno pa nikdar, dokler bo živela ta generacija in še nekaj poznejših, ki bodo vse vzgojene v političnih načelih svojih očetov.
HUDA KRIZA V ANGLIJI.
Silna gospodarska kriza, katere najvidnejši znak je brezposelnost, je posebno občutno zadela industrijsko Anglijo, tako da je imela ta kriza tudi politične posledice, t. j. odstop Delavske (MacDonaldove) vlade.
Brezposelnost je zahtevaala od angleške državne blagajne silne žrtve za brezposelne podpore. Ker pa so stalno naraščali tudi drugi državni izdatki, se je pokazal v angleškem držav-
nem proračunu silen primanjkljaj, ki gre v našem denarju na milijarde. Finančne težave pa bodo še večje, čim bo Nemčija ustavila svoja plačila, med tem ko Anglija točno plačuje svoje obveznosti Zedinjenim državam.
Delavska vlada je nameravala najti izhod iz težavnega položaja s tem, da zniža podpore za brezposelne, zniža uradniške plače in zviša nekatere davke. Temu načrtu pa so se uprle same delavske organizacije, ki o kakem znižanju podpor za brezposelne in o kakih carinah in zviša-nih davkih nočejo nič slišati. Zato je Delavska vlada odstopila in se umaknila desničarjem (konservativcem), ali pa se bodo morale znajti vse stranke, da skupno prevzamejo odgovornost za zvišanje bremen. Berz zvišanja davkov in znižanja državnih izdatkov ne pojde.
REFORME V ŠPANIJI.
Odkar je v Španiji izbruhnila revolucija in je kralj Alfonz zapustil deželo, se Španija še ni pomirila, ampak nasprotno: pojavljajo se ved'io nova vprašanja, ki jih je treba za vsako ceno rešiti.
Danes lahko rečemo, da preživlja Španija tri prevrate: socialnega, političnega in kulturnega.
Med socialnimi vprašanji, ki Španijo najbolj pretresajo, je najvažnejše vprašanje agrarn« reforme. Agrarne razmere v Španiji so približno lake, kakur so bile do nedavnega časa v Mehiki, pred 100 leti pa tudi po celi Evropi. Vsa zemlja je bila la-st plemenitašcv in Cerkve, zlasti samostanov, ki jih je na Španskem nebroj. Danes pa se tudi po Španiji razlega glas: Zemljo naj ima v lasti listi, ki jo obdeluje! Proti odvzetju zemlje se seveda upirajo dosedanji lastniki z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi in posebno Cerkev se noče sprijazniti z moderno agrarno reformo. Sedanja vlada pa je odločena, da izvede agrarno reformo do kraja in je pripravljena plačati dosedanjim lastnikom tudi primerno odškodnino, kakor je slovesno izjavil sedanji predsednik vlade Zamora. Ne pomaga pa vse nič — veleposestniki ne marajo nobene reforme in nobene odškodnine, ampak hočejo, da ostane vse pri starem, ker vedo, da tisti, ki ima v rokah zemljo in z zemljo vred tudi kruh, ta je tudi gospodar duš in volilnih glasov.
Takšno je pravo stanje glede agrarne reforme^ Španiji in ne takšno, kakor to piše »Slovenec«, ko pravi, »da hoče framasonska vlada uničiti katoliško cerkev«.
Glede ver stoji španska vlada na popolnoma pravičnem stališču, da morajo biti vse vere enakopravne in nobena ne sme imeti nobenih predpravic. Država mora namreč gledati v pripadnikih vseh ver le enakopravne državljane, ki morajo imeti vsi prav zajamčeno versko svobodo, a nobeden ne sme imeti večjih pravic kakor drugi. Davke plačujejo judje in kristjani, vojake tudi služijo vsi, zato pa morajo tudi vsi uživati enake pravice in izpolnjevati enake dolžnosti. Doba raznih »predpravic« je hvala bogu za nami, pa bo tudi na Španskem.
Važne pa so namere španske vlade glede bodoče ustave, ki bo temeljila, kakor kaže, na zelo široki samoupravi posameznih pokrajin. 0 tem bomo pa poročali, ko bo ustava izdelana.
Seja Glavnega odbora Zveze fantov in fantov in deklet. Vsem tovarišem odbornikom Glavnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet sporočamo, da se v soboto 5.- septembra vrši ob 17. uri seja Glavnega in Izvršilnega odbora v Zvezinih prostorih na Cankarjevem nabrežju 5/1. Dnevni red seje: 1. Poročila odbornikov. 2. Program dela v jeseni in zimi; a) dekliški tečaj; b) tečaj za fante. 3. Pravilnik za pododbore. 4. Slučajnosti. Ker je seja zelo važna, prosimo vse tovariše, da se je sigurno udeležijo. Vožnja četrtinska. Zveza pošlje vsakemu legitimacijo za četrtin-sko vožnjo. Prenočišče preskrbljeno. — To-variško pozdravljeni in nasvidenje! — Izvršilni odbor Zveze kmetskih fantov in deklet.
Ako ste prejeli od uprave kmetskega lista opomin, za poravnavo naročnine, Vas prosimo, tudi tem potom, da ne odlašate s plačilom.
Zadrugarjem kranjske okoltee! Ponudite takoj fižol in krompir »Kmetijski okrajni zadrugi« v Kranju v svrho skupne prodaje. Blago mora biti čisto in zdravo.
Občni zbor »Kmetijske prosvete« se vrši v soboto, dne 5. septembra t. 1. ob 201 uri v kazinski dvorani ZKD v Ljubljani.
Ameriški Slovenci, ki -so prišli za krajši čas v staro domovino na Obisk, so se psretekli teden vrnili v Ameriko.
Umrl je Ljubljani znani notar in, predsednik Ciril Metodove družbe Aleksander Hudovernik.
Novi predsednik CMD. Na žalni seji za blagopokojnim predsednikom CMD notarjem Hudovernikom je bil na pokojnikovo poslednjo željo, ki jo je sporočil navzoči blagajnik CMD dr. Janko Kersnik, izvoljen za novega predsednika vseučiliški profesor dr. Rado K u š e j. Na isti seji je bilo sklenjeno, da se osnuje v trajni spomin na pokojnika Hu-i dovernikov sklad.
Kontrola svežega sadja. Uradno poročajo: S sklepom bana Dravske banovine so postavljeni v skladu s pravilnikom o kontroli svežega sadja in pravilnikom o prometu s suhimi slivami komisije v Celju, Mariboru* Ptuju, Ljutomeru, Murski Soboti, Novem mestu, in komisarji v Logatcu, Kranju, Radovljici, Kamniku, Kresnicah, Lescah, Dravogradu, Mežici, Št. Jurju, Šmarju pri Jelšah, Konjicah, Slovenski Bistrici, Mariboru, Vuhredu, Pre-valjah, Ptuju, Središču, Ljutomeru* Kapeli, Radovljici, Murski Soboti in Dolnji Lendavi.
Zločince so odkrili. Avstrijske oblasti so prišle na sled zločincem, ki so položili v vagone peklenske stroje, kateri so eksplodirali na zemunski postaji. So to znani hrvatski ve-leizdajalci Hraniiovič in Seletkovie. Zločin sta izvršila po nalogu zloglasnega Perčeea in Pa-veliča ter bivšega avstrijskega generala Sar-kotiča. Peklenske stroje sta montirala, na avstrijskem ozemlju. Avstrijsko časopisje piše zelo ogorčeno proti zločincem, ki izkoriščajo njihovo gostoljubnost.
Šahovski turnir na Medu. Koncem preteklega tedna so se zbrali na Bledu najboljši mojstri šahovske igre z vsega sveta na. mednarodni turnir, ki ga prireja jugoslovanska šahovska zveza. Šahovski tanii je velikega pomena za Bled, ker mu delajo poročevalci vseh večjih svetovnih listov z njihovimi poročili o poteku igre dobro reklamo. Šahovski turnir je o tvoril sam ban g. dir. Draga Marušič.
Zločin nad mlado dekli*©, V okolici Sremskih Karlovcev je bil izvršen te dni zverinski zločin nad 14-letno Anko Fišer. Deklica je odšla na vrt, ki se je nahajal v okolici mesta. Ker se ni vrnila do večera domov, so starši zadevo prijavili policiji Ta je uvedla preiskavo in res našla v koruzi na blžnji njivi strašno razmesarjeno mrtvo truplo deklice. Dognali so, da je nekdo- deklico zlorabil, nato jo pa umoril.
Nesreča pri himalajski ekspedirip. Nedavno je odšla na najvišjo goro sveta, na Himalajo večja nemška odprava. Te dni so. prinesli časopisi vest, da sta se dva člana te ekspedicije smrtno ponesrečila na himalajskih ledenikih.
Policaj vodja tate*. Policija v Kota je te dni aretirala nekega višjega stražmojstra, ki je bil istočasno vodja ene najnevarnejših vlomilskih in roparskih tolp v Porenju.
■i
Naročajte in
v • • t
širite KMETSKI LIST!
Tri železniške proge druga nad drugo. Pri mestu Richmond v severoame-riški državi Virginiji se križajo proge treh železniških družb, ki druga nad drugo, na levi.)
Pristopajte h „ KMETIJSKI MATICI!"
Nov železniški most v Zidanem mostu. Pri obte-žilnem poskusu z osmimi najtežjimi lokomotivami, se je izkazal most kot prvovrsten. Zanimivo je, da je teh osem lokomotiv vež veljalo kot most in vsa z njim zvezana gradbena dela.
Konec Bethlenovega re-j žima na Madžarskem. —
Na mesto odstopišvega grofa Štefana Bethlena (slika na desni), ki je vodil ogrsko politiko celih 10 let, je državni upravitelj Horthy imenoval novega predsednika vlade grofa Julija Karoly-ja (slika na levi), dosedanjega ogrskega ministra
Boj za petrolej v Oklalio
mi. Guverner severoame-riške države Oklahome William Murray — glej sliko zgoraj — je zahteval od lastnikov petrolej-skih vrelcev, naj ceno petroleja znižajo, da bodo davki na petrolej več nesli. Ko so se pa lastniki tej zahtevi uprli, je dal guverner nad 3000 vrelcev zapreti in zapečatiti, za varstvo vrelcev pa je dal mobilizirati vso milico,
7U.nemški katoliški shoč Od 26. do 30. avgusta bodo letos zborovali zastopniki nemških katoličanov v Nurnbergu. Program zborovanja je zelo obsežen. Na sliki zgoraj vidimo cerkev »Naše ljube Gospe«, kjer bo slovesna služba božja.
Tudi v Budimpešti čaka-bankami
je
ljudi tudi na Ogrskem, da hočejo zamenjati papirnati denar v kovan denar. (Slika n. levi.)
Velike vojaške vaje v Angliji. Pri Aldershotu so se vršile te dni velike vaje angleške armade. — Vaj so se udeležili oddelki vseh vrst orožja. Na sliki vidimo angl. stražo pri strojnih puškah pod dežniki. (Slika na desni.)
Angleški vojni minister Tomaž Shaw v Berlinu. V Berlin je prišel angleški vojni minister Shaw, da se udeleži mednarodnega kongresa tekstilnih delavcev. On je
namreč glavni tajnik mednarodne zveze tekstilnih delavcev. (Slika na desni.)
KMETOVALCI, KAKO B0DETE OBLEKLI ZA JESEN SEBE IN SVOJO DRUŽINO?
Razne zimske Stofe za suknje in obleke, blago za ženske plašče, raznovrstne porhante in flanele, steljne odeje, flanel-rjuhe, oksforte, cefirje In vse vrste druge manufakture dobite izpod cen
razprodaji Jos. RAVNIKAR,
Ljubljana, Miklošičeva cesta 7,1. nadstropje (poleg hotela „Union")
Pokret kmetske mladine. V nedeljo, dne 30. avgusta priredi »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Sv. Jurju ob Taboru pri gasilnem domu v Kapli tekmo koscev. Za tekmo vlada povsod veliko zanimanje, posebno med kmetsko mladino. Tudi v sosednjih občinah željno pričakujejo tekmo in pripravljajo veliko' udeležbo. Tekmovalo bo okrog 20 koscev in bo konkurenca zelo velika. Ta tekma bo zbirna tekma za pododborovo tekmo v Celju. Vsi, ki ljubite kmečko delo in naš pokret, pridite pogledat našo prireditev.
Na meščanski šoli v Ljutomeru bodo po-navljalni izpiti v ponedeljek, dne 31. t. m. z začetkom ob 8. uri. Vpisovanje za še nevpi-sane učence bo isti dan ob 9. uri. Šolska maša dne 3. Septembra ob 8. uri, pričetek rednega pouka dne 5. septembra ob 8. uri. V prvi razred se še sprejmejo učenci, osobito pa učenke.
Prepoved zahajanja v krčme. Škruba Josip, delavec v Topolšici roj. 1901, Rogelšek Karlu, delavec v Topolšici, roj. 1903 ter Pra-protnik Ivanu, delavec v Topolšici, roj. 1908 je iS sodbo; sreskega sodišča v Šoštanju prepovedano zahajanje v krčme za dobo enega leta. Prepoved stopi v veljavo dne 2. septembra t. 1. ter traja do 2. septembra 1932. Kdor bi zgoraj imenovanim v tej dobi postregel z alkoholnimi pijačami, je kaznjiv po § 268/4 k. z. z zaporom do 6. mesecev in v denarju do 5000 dinarjev.
Zverinski umor pod Sv. Gorami. V Sv. Petru pod Sv. Gorami so odkrili te dni strašen zločin, ki je razburil celo okolico, kakor še ne kmalu kak dogodek. V bližnjem gozdu so našli razpadajoče truplo malega kmeta Franca Ulčnika, kakih sto korakov stran pa odrezano in strašno razbito glavo. Zločina sta bila osumljena njegova žena in sin France ter neki Anton Strmšek. Orožniki so vse tri aretirali in jih oddali v kozjansko okrajno sodišče. Pri Ulčnikovih so vladale peklenske razmere. Večni prepiri in grožnje so pripeljali družino do žalostnega konca. Žena je pretila, da bo spravila moža s tega sveta, mož je pa zažugal da bo vse skupaj zažgal. Sin je potegnil z materjo proti očetu. Pred kakimi tremi tedni je nastal pri Ulčnikovih požar, ki je uničil poslopje do tal. Drugi dan je prihi-tel sin Erancek orožnikom v Sv. Peter in povedal, da je najbrže hišo zažgal oče ln po zločinu pobegnil, kar je večkrat zagrozil. Orožniki so uvedli preiskavo za starim Ulčnikom, toda ves trud je bil zaman, dokler ni slučajno naletel na Ulčnikovo truplo neki kmet iz bližnje okolice. Sledile so aretacije pokojnikove žene in sina ter nekega Strmška, za katerega mislijo, da je pri zločinu pomagal. Vsa trojica še zločin zaenkrat taji, vendar so zašli pri zasliševanju v razna protislovja.
Griža v Bclikrajini. Skoro po vseh krajih Belekrajine se je pojavila nevarna bolezen griže, ki je zahtevala že mnogo človeških žrtev. Med drugimi je umrl tudi šol. upravitelj v Dragatušu g. Podržaj in dva njegova otroka.
»Nautilus« med ledenimi gorami. Wilkin-sova podmornica »Nautilus« je dosegla na svoji poti proti severnemu tečaju točko, kjer je morje pokrito z večno ledeno ploščo. Tu se je moral potopiti in nadaljuje pot pod morjem.
Turški zunanji minister Tevtik Rudži hej
bo sredi meseca decembra obiskal Budimpešto in s tem vrnil svoječasni obisk bivšega madžarskega predsednika vlade grofa Bethlena.
Kuršinci. Dne 21. avgusta zjutraj je bilo ukradeno pri posestniku Suhaču Francu, Kuršinci 13, p. Mala Nedelja, ženško kolo znamke Puch, črno pleskano. Kolo je dobro ohranjeno in nosi št. 26.1173. Sumi se, da je ukradel kolo neki 16—18 let star fant, srednje postave, zagorelega, mozolčastega obraza, bledih las in obrvi, rujavosivih oči in precej velikih ust. Hodi jako razcapan, nosi sivo in premalo suknjo, kapo pa sivo zeleno. Prosil bi cenj. čitatelje Kmetskega lista, ako bi kdo to kolo prodal ali kupil, naj se sporoči uredništvu ali naravnost zgoraj navedenemu.
Zapuščeno letalo na Novi zemlji. Ob priliki poleta Zeppelina nad severnimi ledenimi pokrajinami je ruski učenjak profesor Kol-čanov izvršil več fotografskih posnetkov. Ko je te dni razvijal plošče, je zapazil na sliki z Nove zemlje zapuščeno letalo. Spočetka so mislili, da gre za Amundsenovo letalo, toda kasneje so ugotovili, da je odšel Amundsen iskat ponesrečene raziskovalce z dvokrilni-konij dočim je izsledeno letalo enokrilnik. Ruska vlada bo poskušala letalo rešiti.
Hude svinje. V bližini Djakovega je napadla čreda svinj šestletno Mando Vrbaničevo in jo grozno raztrgala in razmesarila. Pastir, ki je hotel dekletce rešiti, je moral pred svinjami pobegniti.
Silovit vihar je razsajal te dni na Koreji. Več sto smrtnih žrtev so našteli pod porušenimi poslopji. Ob obali pa se je potopilo mnogo ribiških -ladij z ribiči vred.
Mestu Chicagu preti polom, tako je izjavil novi chicaški župan, če ne dobi mesto od države podpore. Začetkom septembra bo ostalo 20.000 mestnih uslužbencev brez plače.
Vpis v kmetijsko šolo na Grmu. Banovin-ska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojencev za šolsko leto 1931/2, ki se prične začetkom novembra t. 1. Šola ima dva oddelka: letno šolo in zimsko šolo. Pouk v obeh se prične prve dni novembra. Letos traja šola eno leto z enomesečnimi počitnicami v avgustu prihodnjega leta, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in sicer se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa II. tečaj. Letna šola je prirejena za učence iz vseh krajev bivše ljubljanske oblasti, zimska pa v prvi Vrsti za prosilce iz nevinorodnih krajev. Pogoji za sprejem so: starost od 16—20 let, moralna neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovne šole. Prosilci, ki imajo manj kakor tri razrede osnovne šole ali pa slabo izpričevalo, ne bodo mogli priti v poštev za sprejem. Vstopiti bodo morali šele prihodnjo pomlad v pripravljalni tečaj. Brezplačna mesta se bodo oddala sinovom srednjih in manjših kmetskih posestnikov, ki imajo lepo izpričevalo in se stariši zavežejo, da ostane sin po končani šoli na domači kmetiji. Prošnji je priložiti premoženjski izkaz, potrjen od davčnega urada. Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo in kolkovane s kolkom za 5 Din ter poslane na ravnateljstvo banovinske krrietijške šole na Grmu pri Novem mestu do 20. septembra t. 1.
Pri ishijasu sledi na korazec naravne »Franz Josefove« grečice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da. učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti j etrom in danki ter pri krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurjem v katarju. »Franc Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
K. Žnuderl:
Vičanskemu Skrlecu v spomin
Vičanski Škrlec. To ime pozna pač vsak napredni kmetovalec Slovenije. Saj je to tisti najmarkantnejši in najbrihtnejši posestnik, ki je s svojim kmetovanjem skoraj da znal delati čudeže na nekdaj najbolj zapuščenem posestvecu v Vičancih, koder je šlo več posestnikov na boben.
Tudi Francetu so sosedje prerokovali propast, toda zgodilo se je obratno. Iz nekdanje puste bajtarije je Škrlec napravil najsijajnej-še in najvzornejše posestvo naše Slovenije, tako da so si ga hodili ogledovat celo najboljši kmetijski strokovnjaki od blizu in daleč. In kdor ni osebno videl čudežnih uspehov njegovega umnega kmetovanja, sploh ne bi mogel verjeti, da je ta človek pridelal na trinajstih oralih zemlje mnogo več, nego njegovi sosedje na mnogo večjih posestvih.
To je zanimalo tudi mene. Zato sem si leta 1924. osebno ogledal njegovo posestvo.
Že ob prihodu na mejo njegovega posestva sem zaznal, da tu gospodari bolj naobra-žen kmet. Vse v skrajno točnem redu. Nobene pedi zemlje ni neobdelane. Obronki njiv vsi zasajeni s sadnim drevjem, na katerem ne vidiš nobene suhe vejice, pa tudi nobene veje odveč.
Ko sem šel med njivami ter primerjal njegova žita z žiti sosednih posestnikov, me je kar osupnilo.
Šrlec je bil imel pravkar požeto rž, na kompleksu okolu 1000 m2. Njegov sosed pa koj zraven na okoli 6000 m2. Toda neverjetna razlika. Slama Škrlecove rži je bila vsa nad 180 cm visoka z nad 15 cm dolgimi klasi, dočim je sosedova rž bila v slami več kot polovico manjša, drobna, s par centimetrov dolgimi klasi. Oba sta imela snopje v takozvanih stavah po 10 snopov, tako da sem lahko pre-štel tudi te. Rezultat je bil ta, da je Škrlec prekosil soseda pri rži za 68 snopov.
Na kratko povedano: Škrlec je prekašal svoje sosede pri vsaki kmetijski, panogi za 3 do 5 krat.
Opazivši me France pozdravi z besedami »Bog te prinesi, da boš videl, kako gospodari nekdaj tako strašno prokleti vičanski Škrlec, ki mora sedaj za pokoro, (ker je z osušenjem, vidiš tam le tistih vičanskih travnikov, svojim sosedom vse žabe furt nagnal) vodo piti.
Na to me popelje ogledat njegova gospodarska poslopja, ki jih je napravila lastnoročno njegova družina brez vsakega druzega zidarja, tesarja, mizarja, kleparja itd., kar je menda edinstven slučaj cele Jugoslavije.
Poslopje za stanovanje je podobno majhni vili, ki se zamore s svojo vzorno snago kosati z vsako malo meščansko hišo.
Hlevi vsi po ameriškem sistemu izredno lepi. Nikjer nobene pajčevine. Nikjer kakršne odrtine. Na dvorišču nobene slamice v velikosti žveplenke, da, niti na gnojišču ne vidiš trohice razmetanega. Povsod neverjeten red. In če bi hotel vse posamezno opisati, bi znašalo to za 2—3 strani.
Pri Škrlecu ni manjkal nobeden kmetijski stroj. Čeprav si je možakar vse to moral z žuljavimi rokami pridelati. Prepričan sem, da ga nima cela naša država strokovnjaka, ki bi bil zmogel prekositi tega kmetavzarja (ka-
kor se je rad sam nazival). Kajti on se je marsikateremu kmetijskemu strokovnjaku porogljivo smejal češ: Lahko je vzorno gospodariti, če drugi to financirajo. Toda vičanski Škrlec zna pa to brez tuje mošnje.
Zato je bilo temu vzornemu možu lahko dajati vsestransko gospodarske nasvete iz lastne prakse, pa bilo to v podobi predavanj ali člankov v časopisih, za kar bodi možakarju večna hvala.
Kljub vsem dobrotam, ki jih je bil Škrlec pripravljen nuditi našemu kmetijstvu, ga je zlomila mučna težka bolezen, radi katere je moral biti večkrat operiran, ter ga je ko-nečno dne 13. t. m. smrt rešila njegovega obupa polnega trpljenja.
Odličnemu možu in sot rudniku splošne kmetijske naobrazbe želimo za spomin: Bog venčaj Tvojo dušo z vencem večnega veselja! Njegovi družini pa naše iskreno sožalje.
Proslava 50-Ietnice gasilnega društva v Št. Jerneju na Dolenjskem. Dne 15. avgusta je prostovoljno gasilno društvo v Št. Jerneju na svečan način praznovalo svoj 50-letni jubilej. Že na predvečer je priredilo na vasi promenadni koncert. Po koncertu pa obhod po vasi z bakljado in godbo na čelu. Med pohodom je tudi napravilo podoknico kumicama ge Josipini Valetovi, Mici Šebelovi in častne-,mu članu Francu Renclju. Med prireditvijo so pokali topiči in videti je bilo krasne rakete, ki so švigale po zraku. Na sredi vasi je stal ca 30 metrov visok mlaj, ki je v vrhu ves žarel električnih luči. Manifestacija je bila res prava manifestacija društva iskrenega človekoljubja. To se je pokazalo tudi na dan proslave. Že v zgodnjih jutranjih urah so zvonovi s pritrkovanjem oznanjali faranom pomen dneva. Ob 8. uri zjutraj so se zbrali gasilci od blizu in daleč in pričakovali prapo-rovih kumic. Točno ob pol devetih je prispela kumica ga. Josipina Vale v spremstvu njene hčerke gospodične Bože ter župnega in društvenega načelnika. G. župni načelnik tov. Anton Radkovič je v izbranih besedah pozdravil obe kumici — društvo pa nagovoril in obrazložil pomen slavnosti. Po nagovoru je gospodična Boža Vale pripela krasen trak na društveni prapor v spomin 50-letnice obstoja društva. Trak je podarila gospa kumica Vale, za kateri dar se ji gospod župni načelnik lepo zahvali. Ob 9. uri se je vršila v farni cerkvi služba božja za gasilce, kamor so odkorakale čete gasilcev cele župe, nad 200 po številu, in obe kumici. Med sveto mašo je novo nastopiv-ši gosp. kaplan Mirko Bartelj v lepem nagovoru obrazložil pomen gasilstva in pomen njegovega 50-letnega jubileja. Po sveti maši je sprevod gasilcev krenil na veselični prostor, kjer so se vršile gasilske vaje s sekiricami pod vodstvom gasilskega načelnika društva Prekope, gosp. Franca Colariča. Popoldne se je vršila na vrtu tov. gosp. Karola Janževiča veselica, ki je v gmotnem in moralnem oziru zelo dobro uspela.
Tedenski koledar.
30.	avgusta, nedelja: Rozalija.
31.	avgusta, ponedeljek: Rajko.
1.	septembra, torek: Egidij.
2.	septembra, sreda: Štefan.
3.	septembra, četrtek: Doroteja.
4.	septembra, petek: Roza.
5.	septembra, sobota: Lovrenc.
Tržna poročila.
Ljubljanski živinski sejem 19. t. m. Na sejem je bilo prignanih 121 konj, 4 žrebet, 60 volov, 49 krav, 14 telet in 47 prašičkov; prodanih pa je bilo 24 konj, 34 volov, 19 krav, 13 telet in 28 prašičkov. Sejem je bil bolj slab. Cene so ostale nespremenjene, kakor na zadnjem sejmu in notirajo za kg žive teže: voli I. 6'50 do 7 Din, II. vrste 5'50-6'50 Din, III. vrste 4'50—5'50 Din; krave debele 4 do 5'50 Din, krave klobasarice 2—3'50 Din; teleta 6—8 Din; prašički za rejo 6—15 tednov stari so se prodajali po 100—200 Din komad.
Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek 17. t. m. je bilo prignanih 2285 glav, od tega 226 iz Jugoslavije in 464 iz Romunije. Vse vrste goveje živine so se podražile za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 1'55 do 1"60, I. vrste 1'30—1'50; II. 115—1'25, III. 1'05—1'10, biki 0.85 do 1'05, krave 0'80—1'10, slaba živina 0"55 do 0'75 šilinga. — Na svinjski sejem v torek 18. t. m. je bilo pripeljanih 15.190 svinj, od tega 3607 iz Jugoslavije, 4254 iz Poljske in 2068 iz Madžarske. Pitane svinje so se podražile za 5 grošev, mesne pa so se pocenile za 5 do 10 grošev pri kg.
Cene lesa v Italiji. Na italijanskem trgu vladajo sledeče cene: jelovi hlodi 160—170 iir in3; trami monte 160—170 lir; smrekove deske I. od 20 mm naprej 450—550 lir; II. 300—340 lir; III. 190—200 lir; morali I. in II. 250—270 lir; slavonske hrastove deske I. 740—900 lir; orehovina, merkantilno rezana 750—1300 lir; brestovina, merkantilno rezana 330—410 lir m3.
Na zagrebškem sejmu so šle cene za govejo živino zopet nekoliko navzdol ter so se plačevali: voli II. 4—5 Din, mesarske krave 2'50—5 Din, junice 3'50—5"50 Din, biki 3— 4 Din, junci 3'50—5 Din, teleta živa 5—8 Din, zaklana 7—9'50 Din za kilogram.
Mlekarska in sirarska razstava na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. bo obsegala prodajo najraz-novrstnejših mlečnih izdelkov, sira in masla, pa tudi propagando za večjo uporabo mleka v naših krajih. Ne le z zdravstvenih ozirov, temveč tudi s splošno gospodarskega stališča se hoče propagirati večjo uporabo mlečnih izdelkov in pokazati smotreno produkcijo zadružnim potom. Prodajal se bo sir na debelo in drobno, istotako tudi kislo mleko, jogurt, ke-fir itd.' Razstavo bo organiziralo Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani.
Vinska razstava na Ljubljanskem velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. bo obsegala prodajo vina in sicer namiznega in buteljčnega in bo nudila obiskovalcem priliko, da se pouči o kakovosti naših prvovrstnih domačih vin. Zastopana bodo vsa vina iz najvažnejših vinskih okolišev bivše mariborske kakor tudi ljubljanske oblasti. Vina se bodo točila v malih kozarcih in tudi kupčija se bo lahko sklepala ob tej priliki. Razstavo bo organiziralo Vinarsko društvo v Mariboru.
Novodobno gospodinjstvo. V okviru letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra bo prirejena tudi posebna razstava pod geslom »Novodobno gospodinjstvo«. Razstava, ki jo priredi Splošno žensko društvo, bo podala razlago novodobnega racijo-nalnega gospodinjstva in bo nazorna učiteljica našim gospodinjam in gospodinjskim pomočnicam. Razstava bo obsegala: 1. stanovanje po načelih smotrenega gospodinjstva zgrajene hiše; 2. opravljanje hišnega dela; 3. uporaba tvarine po narodno-gospodarskih načelih (pohištvo, premog, plin, elektrika, izrabljanje živil); 4. nakupovanje; 5. gospodinjsko knjigovodstvo; 6. obleka gospodinje; 7. štedenje z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi gospodinje; 8. domača lekarna; 9. svoji k svojim. Razstava bo prikazana v naravi, slikah, modelih in tabelah.
Sejmi.
30.	avgusta, Velika Loka, Hajdina,
31.	avgusta: Dobrepolje, Planina pri Črni,
Konjice, Žigarski vrh, Št. Jernej, Sv. Lovrenc v Prežini, Žreče
1.	septembra: Radeče p. Zidanem mostu,
Skaručna, Višna gora, Guštanj.
2.	septembra: Sodražica, Sv. Bolfenk, Pro-
senjakovci.
3.	septembra: Črnomelj, Krško.
4.	septembra: Preska, Št. IIj, Sv. Rozalija, Bo-
gojina
5.	septembra: Račna, Sušperg.
Valuti).
Dati moramo 1 nemšk marko 1 švicarski frank 1 avstrijski šiling 1 angleški funt 1 ameriški dolar 1 francoski frank 1 češkoslov. krono 1 italijansko liro
za:
Din	—'—
Din	11 —
Din	7"97
Din	275'60
Din	56'50
Din	2"22
Din	1'68
Din	2'96
in
strešnike
vseh vrst, za zidavo hiš, U znanih ker lovski h opekarn
„ILOVAC"
dobavlja franko vsaka postaja po konknroafiaih cenah samo
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO V
»EKONOM«, LJDBLJANA ^rMJ
regisirovana zadruga z neomejen« zavezo
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico
Ustanovljena leda 1898	y loiiclip Y l&siui KlŠi
~ Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost, izplačuje točno -
Rentni davek plačuje sama iz svojega
I i
H
I
I
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, gospod
Ivan Walland
posestnik v Hlebcah,
dne 10. avgusta po kratki težki bolezni v starsoti 87 let previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil dne 21. avgusta na žuipno pokopališče v Lescah.
Rodbina Iskra, Wallan:l in ostalo sorodstvo.
Zahvala .
Ob prebridki izgubi našega nepozabnega očeta gospoda
Ivana Walland
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za premnoge dokaze iskrenega sočutja, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu srčno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni požarni brambi č. č. duhovščini in županu občine Lesce, ki so pri tej priliki s svojo prisotnostjo izkazali čast pokojnemu očetu na zadnji poti.
Hlebce, 22. avgusta 1981.
Žalujoči ostali.
asssa



O/a,;
kupujte pri tvrdkah, katere nudijo v našem listu tvoje blago

H
Kako pridelali mnogo dobrega blaga?
Tsmteo M parno« ona tehnična sredstva, ki povzročajo veSjo t» boijSe frfMka, obenem pa »manjSaj o pridelovalne stroSke. Bno teh sredstev je:
ApMKl dttSitc, ki vsebuje 16-80*/, dušika In do 70 •/, apna, to je skupno 80- 90*/, rastlinske hrane. Apneni duStk vpliva blagodejno na vse posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vlno-grada ta sadonosnikih povzroči apneni dušik večji pridelek tako kakovostno kakor količinska. Nttrotookal-EŠuSe pa vsebuje ti>o potrebno rastlinsko hrano: dušik, fosforno kislino, kalij in apno. toga nadomestni« vsa (Mtala enostranska umetna gnojila in Je prikladno sa vse ponetve in vsako seml|o.
■M ta Mtrofoakal-Ruše s« lahko nare« pri nSH©PSOM»*t,,l Ljubljana, Kolodvorska ul. 7, ali pa pri!
Tvornici sa dulik d.d.f Ruše pri Mariboru
ki raziskuje tudi semtyo in daje navodila za umno uporabo umetnih gnoju.
m
POLNOMASTNI, POLMASTNI In
TRAPISTOVSKI
ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah.
EKONOM
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 7
Kdor oglašuje,
ta napreduje T
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Kmefsfei hvanilmi ii2 posojilni dom
Ratm poš<- hranilnice M. 14.25?	»egiifr. zadruga z ne«rnc|en, zavezo	Brzajavlt »KMETSKI DOM*"
LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1
Telefon Hev. 2647
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 51/,*/, brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7*/, kras odbitka davka na r e ■ < •
Spanje vlog naJ 30.000.000 <tinnrjeT	\
Rezerve nad 700,000 Jinarfev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin In vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 127» ta od 3 — 4 »/„ le ob sobotah Ln dnevih pred prazniki od 8— 12'/,
PoJrafnid v Kamnika, Glavni irg, in v Mariboru, Slomškov trg 3

Oblastveno koncesi-Jonirana
šoferska šola
GO|KO PIPEIBACHER
Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12
Zahtevajte Informacije
500-''dinai^ev
zgovornim osebam z številnimi poznanstvi. Perssons - Ljubljana, Poštni predal 807. —
Znamko za odgovor

PHILIPS PRIJEMI
Samo eden edini gumb za ravnanje. Brez še tako tihega žvižganja, brez hrupa. Eden edfni gumb na vsakem prejemniku 25111 Koliko je to stalo
!mu< Tk°, -?0.- najbolja dela tehnika. Najbolji rezultati pre- i ciznega dela. Najdovršenejša I dela inzinjerske umetnosti in 1 spretnosti.
Radi tega edinega gumba - so ustanovilu cele delavnice, alM0 „za P^izkušnje, laboratorije. Neprestano, težko delo - delo enega gumba. Ali ta edini gumb predstavlja ogromni napredek na polju radio-tehnike.
Philips-ov prejemnik 2511 z enim gumbom za ravnanje.
SMf>
Fabiani <$ Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5
->= Velika taloga ■—m SUKNENEGA BL40A ea moške in ženske obtoke. Lepa iebira svilenih rut m šerp. Krojači in Šivilje, pišite po voorcel
Pristopajte h
Kmetijski Matici.
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA 7

a
Prodaja na ugodne mesečne obroke
Pogoje, kataloge in cenike pošljemo brezplačno Generalno zastopstvo:
X	66 trgovina radio - aparatov, gramolo-
Ct nov, koles, šivanlih strojev itd.
LJubljana, Masarykova cesta štev. 12
(nasproti kolodvora — palača Vzajemne zavarovalnice)	1008
Telelon 2358
Sanaiorij
v Mariboru
Gosposka ulica 49 Laitnik in vodja: w
primarij <lr. Cernič
specijalisi za kirurgijo
Sanatorij je najmoderneje urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim solncem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; fonizaforjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; J.atermijo za električno pregrevanje in električo izži-ganje; žarnico'»hala« za revmatična in druga boleča vnetja; „enterocleaner"jem za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig.
Dnevna oskrba: prvi razred 120, drugi 80, tretji 60 Din.
ZASTOPNIKE
; i. »i
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa
=
za prodajo šivalnih strojev, separatorjev,
koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. »CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d.
Ljubljana, Poštni predal 248.
Lanene elje Fzrnež f?majlne in estale lake Oljnate barve Lanene tropine
in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri
D. Z O. Z.
I Tovarne olja,firneža, laka in barv
LJUBLJANA - MEDVODE -DOMŽALE
Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franja Medič
lafboUfi twH ha Mehki koks
i, kovaški premog
Vaa Mdi
Srtižba »ILERIJA" - LJubljani
TMh »-M
Sivo in črno semensko ajdo
rdečo deteljo
semensko grahoro
nudi po najnižjih cenah
osrednja gospodarska ^»adruga
LJUBLJANA - Kolodvorska uL 7
Unduiikt Mila« *t«t1J«. - I*iij*t*lj: Iti. Pn..lj. - Itti tlakam« Meikui (predatavnik tlaka«*®: O. IliahAl.k), LjsMjaa*.