PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini “®- Postale I gruppo
- Cena 90 lir
Leto XXVIII. Št. 261 (8354)
TRST. sobota, 4. novembra 1972
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhaja« v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MOGOČE DOKONČNO RAZBLINJENI UPI v SKORAJŠNJI KONEC VOJNE V VIETNAMU
Ogromne pošiljke ameriškega orožja Saigonu Nixon potrjuje, da ne bo podpisal sporazuma
Pentagon potrdilda bodo pred uvedbo premirja poslali v Južni Vietnam veliko število nadzvočnih bombnikov, transportnih letal in helikopterjev - Nixon: Sporazum s Hanoiem ni zadovoljiv - Demantirane vesti o Kissingerjevem potovanju v Pariz
VVASHINGTON, 3. — Nixon očitno ne namerava napraviti konec '•'namski vojni v doglednem času, pač pa vztraja pri stari in bankro-Jani politiki vietnamizacije. Tega seveda štiri dni pred predsedniški-, ! v°litvami noče odkrito priznati, toda njegove sinočnje izjave po j^fyiziji, kot tudi zaskrbljujoče vesti o ogromnih pošiljkah orožja /nemu Vietnamu, so dokončno razblinila optimistična predvideva-I* Prejšnjih dni. Poleg tega je Bela hiša še demantirala vest, ki L..1® objavil neki newyorški dnevnik, po kateri naj bi Kissinger že t v Parizu, kjer naj bi bila v teku dodatna pogajanja z zastopniki ‘•vernega Vietnama.
Ijl”•otagon je uradno potrdil vesti,
u, *° danes ves dan krožile v a*hingtonu, o ogromnih pošiljkah Th| . ,a'9onskemu diktatorju Van l»uju. Gre predvsem za nad-bombnike «F-54», ki jih S?"0 poslali v Saigon ne samo iz A. ampak tudi iz Formoze. Ira-s5 In Južne Kareje. Washington-vlada se je že dogovorila s temi revami, naj se odrečeju delu svo-letalstva v korist Južnega Viet-,ama z obljubo, da bodo Američani Jletala nadomestili, čim bo to 'tožno.
, "radni glasnik Pentagona Fried ein' ni hotel povedati, koliko letal
«F-5A» nameravajo poslati Saigonu. že samo dejstvo pa, da so jih morali vzeti drugim državam, ker jih v ZDA niso imeli dovolj na razpolago, priča, da je to število izredno visoko. Nekateri govorijo o 125 letalih, po drugih vesteh pa naj, bi jih bilo še več. Poleg nadzvočnih bombnikov pa bodo poslali Van Thieuju še nedoločeno število transportnih štirimotomih letal «C-130» (pet ali šest teh letal je že dospelo v Južni Vietnam v zadnjih dneh) ter večje število transportnih helikopterjev «Ciunook». Kot je povedal Friedheim. bodo vsa ta letala dospela v Južni Vietnam pred
UHuiiiiiiiiiiiniinuiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiMuiirnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiriiiiiiiiiiitiiiiii
LE ŠE NEKAJ SPORNIH TOČK
Mednemški sporazum že v zakljužni fazi
Opisali ga ne bodo pred vsedržavnimi volitvami v Zah. Nemčiji
Bonn,
Včeraj in danes so
j., "toisljevala pogajanja med pod-jW>koma ZRN Egonom Bahrom in Michaelom Kohlom o podpisu jPtoazuma med obema Nemčijama. (j. Sejanja se bodo nadaljevala tu-JUtri. Ob koncu današnjega za-sta obe strani objavili ko-v katerem ni govora o ka-N, , k°li težavah v teh zaključnih P°8ajanj-
th5atlr se je sestal z veleposlaniki IjL ^hodnih velesil, Francije, Ve-“ritanije in Združenih držav sja,.r|ke, ki so se pred tem se-wl' s sovjetskim veleposlanikom v tih nem Berlinu, da bi se dome-lan ° skupni izjavi velesil o vpra-rj ^ °beh Nemčij, saj imajo šti-V^esile §e vedno gotove odgo-druz1'’ k' izhajajo še od konca Hiti ■ svetovne vojne, iz katere je fc-ifrieva Nemčija izšla kot pora-
1: . Ta ivinvra Kn	cnrorr,-
pati o novem kandidatu za člana predsedstva SFRJ. V beograjskih krogih menijo, da je Koča Popovič, ki se že mnogo let ne udeležuje aktivnega političnega življenja, odstopil iz solidarnosti z odstopom Marka Nike-ziča z mesta člana zveze komunistov Srbije.
Janez Vipotnik sprejel predsednika in tajnika SKGZ
Včeraj je predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik sprejel predsednika in tajnika Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Trsta Borisa Raceta in dr. Daria Cupina.
1C-- Ta izjava "bo morala sprem-	obojestranski informaciji o
^nemški sporazum £poJSJSSTEhZ , dokončno politično ured.tev SZDL jn reagiranje šišenske in jugoslovanske javnosti v zadnjem času. ko postaja del slovenske narodnostne skupnosti za mejo žrtev napadov neofašističnih elementov, je bila dogovorjena potreba po celoviti obrambi pravic in obstoja slo-
*fednji Evropi.
Kaž totpn
-' V vprašanju statusa obeh di-
**aže> da so največje težave tre-
Mothat vPi'asar>ju statusa obeli dlje, 'l; k'*1 predstavnikov: problem s|L5e bodo imeli naslov velepo-
^Vah V,kot se. .dog8,!3 Pri dr- —	... ^
‘Hai’,,* ,80 S1 ^1«. 31 Pa> UP°‘(venskih narodnostnih skupnosti, sta dejstvo, da gre za pred-Wl a ^nemškega naroda*, bosta to 5 _P°Seben naziv. Drugo spor-De^jP^^anje je načelo celovitosti NerJ..eBa naroda, kar je Zahodni se 'C|ji zelo pri srcu in kaže, da t®hiu načelu noče odreči.
^c]er Brandt je včeraj izjavil,
"^lšk °- Prihodnji torek obvestili šltii, *° iavnost o poteku mednem-P°8ovorov, kar pa še ne po-Vofj ’ je dodal, da se bodo pogoje .do takrat zaključili. Brandt toora 1 dejal, da bodo vsekakor Pisal;ZUrn najprej parafirali, podvez!	ne	bodo pred 19. no-
čijj °hi, ko bodo v Zahodni Nem-tolo Vsedržavne volitve. S tem je ftiH) \®rjetno hotel dokazati vznod-°dston t-rncem’ da n' pripravljen °d svojih pozicij samo Vojjt’ da bi prišlo do podpisa pred toavjf*1'}' Brandt je po televiziji bodpi • da Zahodna Nemčija ne bo Iti Ki l nikakršnega sporazuma,
<.bil Ge
podpisom sporazuma s Hanoiem ir preden bi v Vietnamu uvedli pre mirje. Iz teh izjav bi se dalo marsikaj sklepati o vzrokih, zakaj Američani toliko odlašajo s podpisom. Sam Friedheirr je povedal, da je namen pošiljke letal tudi vplivati na potek sedanjih pogajanj, poleg tega pa seveda okrepiti «o-brambno moč» saigonskih kolaboracionistov. Glasnik Pentagona je dodal, da bo novo orožje «povečalo možnosti uvedbe premirja*, čeprav ni pojasnil, kako naj bi se to zgodilo.
Svoja izvajanja je Friedheim zaključil z novo vznemirljivo napovedjo: tudi po dokončnem umiku Američanov iz Vietnama bo ostalo v tej deželi «neznatno število* ameriških vojakov. Glasnik je kot primer navedel «mannce», ki so dodeljeni za stražo ameriškega veleposlaništva v Saigonu, vendar je neki visoki ameriški častnik nrav danes napovedal, da bo tudi po dokončnem umiku ostala v Južnem Vietnamu «večja skupina civilnih svetovalcev* z nalogo da pomagajo saigonski vojski. Če upoštevamo, da se je ameriška pustolovščina v Vietnamu začela prav s pošiljanjem «svetovalcev», niso te izjave nič kaj pomirjevalne. Iz drugih virov pa se je poleg tega še izvedelo, da nameravajo Američani po urniku iz Vietnama okrepiti svojo prisotnost v letalskih bazah na Tajskem ter pustiti vsaj za nekaj časa sedmo brodovje v bližini indo-kitajske obale.
Kot smo že omenili, je Nixon imel sinoči televizijski govor, ki ga je v veliki meri posvetil pogajanjem za mir v Vietnamu. Smisel njegovih izvajanj pa bi lahko strnili v en sam stavek: »Mirovni sporazum s Hanoiem bom podpisal, ko se mi bo zljubilo*. Šef Bele hiše je namreč uvodoma dejal, da je sporazum »nejasen*, takoj nato pa dodal, da je treba še rešiti «osrednja vprašanja*. Sicer je potrdil. da pomeni sporazum «korak naprej*, ki pa je še vedno pomanjkljiv. »Mi — je rekel dobesedno Nixon — bomo podpisali sporazum, ko bo zadovoljiv, niti en dan prej. Ko pa bo zadovoljiv, ne bomo odlašali niti za en dan.* Predsednik ZDA je še dodal, da morajo volivci 7. novembra odgovoriti na vprašanje, ah hočejo »časten mir*, ali pa »kapitulacijo*. Dal je tudi razumeti, d"a bi podpis sporazuma v tem trenutku pomenil prav kapitulacije, ker pomeni. da je v celoti sprejel teze sai-gonskega diktatorja. Ogromne pošiljka orožja pa potrjujejo, da je šef Bele hiše klonil pred histeričnimi protesti svojega južnovietnam. skega zaveznika. Ameriški veleposlanik v Saigonu Bunker se je danes ponovno sestal z Van Thieujem — že četrtič v osmih dneh — vendar o srečanju niso ničesar sporočili.
Novi razvoj dogodkov je dokončno demantiral govorica, da se Kissinger pripravlja na odhod v Pariz. «New York Daily News», najbolj razširjeni ameriški dnevnik, je danes celo poročal, da je Nixo-nov odposlanec že v Parizu, kjer se v neki vili na periferiji mesta že pogaja s sevemovietnamskimi zastopniki. Toda kmalu je prišel najprej poluradni demanti, nato pa še uradni s strani Bele hiše. Še prej pa je severnovieinamski glasnik v Parizu zanikal pisanje new-yorškega dnevnika.
Z vietnamskih bojišč še vedno poročajo o intenzivni dejavnosti a-meriškega letalstva. Strateški bombniki «B-52» so v zadnjih urah izvedli tri napade proti južnim pokrajinam Severnega Vietnama in 21 akcij na domnevne partizanske položaje na Jugu. Partizani pa so v zadnjih 24 urah sprožili 117 na padov proti vladnim postojankam v številnih pokrajinah Južnega
Vietnama, predvsem pa v neposredni okolici Saigonu.
Končno naj še omenimo komentar pekinškega «Ljudskega dnevnika* o razvoju dogodkov v Vietnamu. List obtožuje Američani, da skušajo postaviti na glav,- že doseženi sporazum s Hanoiem: «Vlada ZDA — piše list. katerega komentar je povzela tudi agencija »Nova Kitajska* — skuša sedaj zgrabiti celo roko, potem ko si je zagotovila en prst. Vlada noče spoštovati dane obljube, noče podpisati doseženega sporazuma ter umetno ustvarja nove ovire, medtem ko si do drugi strani prizadeva, da bi širila optimizem*. Dnevnik izraža popolno podporo Kitajske stališču Severnega Vietnama ter zaključuje: «če ZDA ne bodo spremenile svojega neopravičljivega zadržanja ter se ne bodo odrekle zavlačevalnim manevrom, bodo morale nositi vso odgovornost za posledice nadaljevanja vojne v Vietnamu.*
SKLEPI SESTANKA KREISKEGA S KOROŠKIMI ZUPANI
Zakon o dvojezičnih napisih za sedaj ostane v veljavi
Sestavili pa bodo posebno komisijo, ki naj pripravi nov zakonski osnutek - Napisi v slovenščini z manjšimi črkami? - Kreisky je popustil pod pritiskom nacionalističnih krogov
(Poseben dopis)
CELOVEC, 3. — Na včerajšnjem sestanku avstrijskega zveznega kanclerja Kreiskega z župani 3G občin, v katerih naj bi bili na podlagi sedanjega zakona dvojezični krajevni napisi in med katerimi jih pripada socialistom 28, avstrijski ljudski stranki 7 in svobodnjakom 1, sicer niso sprejeli zahteve avstrijske ljudske stranke, da naj bi odložili izvajanje zakona o dvojezičnih krajevnih napisih do njegove spremembe ter zahteve o ugotavljanju manjšine, pristali pa so na spremembo zakona.
Med najvažnejšimi sklepi skoraj 6-umega sestanka so naslednjit: dosedanji zakon o dvojezičnih krajevnih napisih ostane v veljavi in iz načelnih razlogov, kot je dejal Krei-sky, tudi ne bodo odložili njegovega izvajanja. Že v naslednjih dneh naj bi začeli postopoma obnavljati dvojezične napise, ki naj bi bili opremljeni s koroškimi in avstrijskimi oznakami, verjetno pa bodo tudi slovenska krajevna imena pisana z manjšimi črkami'. Ta »kozmetika* dvojezičnih krajevnih napisov, kot jo imenuje predsednik avstrijske ljudske stranke Schleinzer,
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllIlUJHIIIIIlUIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllfinillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliiiitlllllllliiiiiiiiiiiiiiii
ZAKON 0 KMETIJSKIH NAJEMNIH POGODBAH KMALU V MONIECIIORHI
Zaskrbljenost sindikalne federacije Socialisti predložili 150 popravkov
Tajniki CGIL, CISL in UIL zahtevajo sestanek z vlado Uspela včerajšnja enodnevna stavka bančnih uslužbencev
RIM, 3. — Na sedežu federacije CGIL, CISL in UIL je bil danes sestanek med predstavniki federacije in tajništvi sindikatov kmetov treh sindikalnih zvez, na katerem so proučili nastali položaj, potem ko je vlada odobrila zakonski osnutek o kmetijskih najemnih pogodbah, o katerih se bo 7. t.m. začela razprava v poslanski zbornici.
Na sestanku so izrazili, globoko zaskrbljenost za vsebino vladnega osnutka, ki popolnoma spreminja že odobreni zakon o kmetijskih najemnih pogodbah iz februarja leta 1971 in daje zemljiškim lastnikom možnost, da čimveč iztržijo iz zemlje, ki jo dajo v najem. Poleg tega so sklenili, da bodo v najkrajšem času priredili protestne shode ter mobilizirali vse prizadete kmetovalce in druge delavske stroke, da prisilijo vlado, da spremeni zakon. Po obširni razpravi so glavni tajniki federacije Lama, Storti in Vanni poslali ministru za kmetijstvo m predsedstvu vlade brzojavko, v kateri zahtevajo čimprejšnji sestanek. V brzojavki federacija o-pozarja, da je vsebina vladnega zakonskega osnutka o kmetijskih
v nasprotju z nemško
«'1 je tudi predstavnik de-tol i^lsnske opozicije Rainer Earli^ j,J® dejal, da bo stališče nem-lt«h n - do sporazuma odvisno od 'tocii j 1' svobode kroženja infor-Jarr^ ln oseb med obema Nemči-*toorii pavice vseh Nemcev do so-^ °čbe ter nobene diskusije o SUN ahosti zahodnega Berlina z
Popovič odstopil 1 Nesla člana predsedstva SFRJ
tor^s^BAD, ~ Koča Popovič je ••dstva°d,sh>pil z mesta člana pred-totoočil RJ. To svojo odločitev je toke « aredsedstvu skupščine repu-® #je» ki je nato sklenilo, da % konf6,11 °^st°Pu obvesti Republi-•toieg. ®.renco socialistične zveze de-ijudstva Srbije, ki mora skle-
iiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH
Seja ustavne komisije zvezne skupščine Jugoslavije
BEOGRAD, 3. — Ustavna komisija zvezne skupščine Jugoslavije je na današnji seji dala pobudo, da se zveznim poslancem podaljša mandat do prvega zasedanja prihodnje novoizvoljene skupščine, a največ za eno leto. Ustavna komisija je dala ta predlog ker je ugotovila, da komisije, ki pripravljajo novo besedilo ustavnih sprememb zvezne in republiških ustav ne
bodo morale končati svojega dela do prihodnje spomladi.
Zato je ustavna komisija sklenila, da morajo biti omenjeni osnutki pripravljeni in dani v javno razpravo do marca prihodnjega leta. To bo omogočilo, da bodo zvezna in republiške skupščine do poletnih počitnic prihodnjega leta lahko sprejele nove ustavne spremembe in da bodo za jeseni prihodnjega leta lahko razpisane
volitve za zvezno, republiške in pokrajinske skupščine.
V razpravi je predsednik koordinacijske komisije Edvard Kardelj opozoril, da bo morala koordinacijska komisija opraviti še mnogo dela in da se bo morala še večkrat posvetovati z republiškimi in družbeno političnimi organizacijami predno bo dala v razpravo dokončen osnutek novih spre memb zvezne ustave.
najemnih pogodbah povzročila veliko napetost na kmetih.
Poslanska skupina PSI pa je danes predložila okrog 150 popravkov k vladnemu zakonskemu osnutku o kmetijskih najemnih pogodbah, o katerih bo kmalu stekla beseda v poslanski zbornici. Oddelek za kmetijstvo socialistične stranke je objavil sporočilo, ki pravi, da socialistični parlamentarci s to pobudo nameravajo poudariti nujnost, da je treba ponovno preučiti celotno vprašanje kmetijskih pogodb in odložiti omenjeni zakon do odobritve zadevnih zakonov Evropske gospodarske skupnosti.
V zvezi s skorajšnjo zapadlostjo številnih kmetijskih pogodb pa socialisti predlagajo začasno rešitev, ki naj določi višino najemnine za leta 1970-71, 1971-72 in 1972-73 v višini 40-kratne katastrske rente.
Včerajšnja enodnevna splošna stavka bančnih uslužbencev v Italiji je noDolnoma uspela. Stavka je bila proglašena v znak protesta proti delodajalcem, ki nočejo začeti pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Bančni uslužbenci bodo ta mesec stavkali še štiri dni. Danes so stavkali tudi u-službenci davčnih izterjevalnic, ki zahtevajo, da se ti pridružijo k delovni pogodbi bančnih uslužbencev. Tudi gradbeni delavci še niso uspeli skleniti nove delovne pogodbe. Zato so že večkrat stavkali in so napovedali nove stavke med 6. in 10. novembrom. Hkrati p« so sindikati gradbincev pristali, da gredo 8. t. m. na pogovore z delodajalci, da vidijo, če obstajajo pogoji za nadaljevanje pogajanj za novo delovno pogodbo, ki so bila prekinjena 14. septembra.
Leonejeva poslanica oboroženim silam
RIM, 3. — Ob jutrišnjem dnevu italijanskih oboroženih sil je predsednik republike Leone naslovil na oborožene sile poslanico, v kateri jih pozdravlja v svojem in v imenu vse države. Poslanico je poslal o-boroženim silam tudi podpredsednik vlade in obrambni minister Mario Tanassi.
BEOGRAD, 3. — Predsednik Tito je poslal brzojavne čestitke predsedniku italijanske republike Gio-vanniju Leoneju ob njegovem rojstnem dnevu.
Danes
vojaške vaje NATO
TARANTO, 3. — Od jutri bodo v centralnem Sredozemlju letalske in mornariške vaje, ki se jih bodo u-deležile vojne mornarice Italije, ZDA, Velike Britanije, Francije in Grčije ter letalske sile iz oporišč v Italiji in na Malti.
Poljski zunanji minister obišče Belgijo
VARŠAVA, 3. — Poljski zunanji minister Olszowskj bo 13. novembra
obiskal Belgijo, kamor ga je povabil belgijski kolega Pierre Harmel. 01szowski bo nato obiskal še Luksemburg.
Stalna konferenca mest SFRJ o protislovenski gonji na Koroškem
BEOGRAD, 3. — Predsedstvo stalne konference mest Jugoslavije je danes v protestnem pismu avstrijski vladi izrazilo svoje nezadovoljstvo zaradi premalo odločnega preprečevanja šovinističnih in nacističnih izpadov proti slovenski manjšini na Koroškem. Predsedstvo stalne konference mest je istočasno pismeno opozorilo zvezo mest Avstrije na neofašistično in protijugoslovansko gonjo na Koroškem. Predsedstvo je izrazilo željo, da bi zveza mest Avstrije s svojim konkretnim delovanjem prispevala k ohranitvi dosedanjih dobrih in prijateljskih stikov med obema organizacijama in med posameznimi mesti Avstrije in Jugoslavije.
naj bi jasno pokazala, da gre za avstrijski teritorij. Dalje naj bi bi la ustanovljena posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov večin skega in manjšinskega prebivalstva, predstavnikov vseh treh v parlamentu zastopanih strank ter iz strokovnjakov za manjšinska vprašanja.
Ta komisija naj bi v roku največ treh mesecev pripravila predloge za spremembo zakona o dvojezičnih krajevnih napisih, o katerih bo potem sklepal zvezni parlament. Dvojezične krajevne napise bodo postavili tudi na Gradiščanskem, kjer živi hrvaška manjšina.
Rezultati pogovorov Kreiskega z župani so kompromis med njegovimi dosedanjimi stališči in stališči avstrijske ljudske stranke, ki je zahtevala predvsem odložitev zakona do njegove spremembe in prepustitev odločanja o tem ali in kje naj se postavijo dvojezični napisi posameznim občinam. Pomenijo pa tudi umik Kreiskega pred pritiskom nacionalističnih krogov.
Predvsem pa je prišlo tudi tokrat, kot že tolikokrat prej, do pogajanj in medsebojnega r<’uščanja med strankami na račun manjšine, brez njenega sodelovanja.
Kot kaže, pa je predvsem na odklonitev ugotavljanja manjšine in na vztraVnje na zakonu, dokler ne bo spremenjen, vplivala tudi včerajšnja izjava vršilca dolžnosti državnega sekretarja za zunanje zadeve Jakše Petriča, da si Jugoslavija pridržuje pravico manjšinsko vprašanje na Koroškem internacionalizirati. Kreisky je na pogovoru z župani ponovno poudaril, da bi bila takšna internacionalizacija za Avstrijo zelo neprijetna.
Zor
«lzvestja» o šovinističnih izpadih na Koroškem
MOSKVA, 3. — Glasilo sovjetske vlade »Izvestja* so v sredo objavila članek, v katerem pod naslovom «Spletke ekstremistov* pišejo med drugim: »V početju avstrijskih nacionalistov se jasno odraža stališče njihovih nacističnih predhodnikov. To je razlog, zakaj je javnost v Avstriji in Jugoslaviji ter drugih državah e-notno zahtevala naj naredijo konec provokacijam na Koroškem in zagotovijo slovenskemu prebivalstvu njegove neodtujljive pravice*.
»Izvestja* ugotavljajo, da je sedanja kampanja proti pravicam slovenske manjšine na Koroškem «očitna in vnaprej premišljena provokacija neofašistov, ki skušajo razplamteti o-genj napetosti v neposredni bližini avstrijsko - jugoslovanske meje z namenom poslabšati odnose med državama*. »Izvestja* nato poudarjajo, da so pobudniki te nacionalistične in šovinistične akcije, ki je usmerjena v prvi vrsti »proti Slovencem in Hrvatom, ki živijo v tej deželi skupaj z Avstrijci že od daljnih časov*, zloglasni Heimatdienst in avstrijska na-
L- ■ “ V ' A “• V & '*■*'
D A iV E b
' l!
Predvidevanja o skorajšnjem koncu vojne v Vietnamu so bila po vsej verjetnosti prenagljena. Vse kaže, da Nixon ne namerava podpisati mirovnega sporazuma s Hanoiem, saj je sam izjavil, da ga bo podpisal šele, ko bo »zadovoljiv*. Medtem pa pošiljajo iz ZDA ogromne količine najbolj modernega orožja saigonskemu diktatorju Van Thieuju. Sam glasnik Pentagona je uradno potrdil, da bodo poslali v Južni Vietnam nedoločeno število bombnikov, transportnih letal in helikopterjev, še pred uvedbo premirja. Zgovoren je podatek, da bodo letala vzeli iz Irana, Formoze in Južne Koreje, ker jih v ZDA nimajo dovolj na razpolago.
Avstrijski zvezni kancler Krei-sky se je na Dunaju sestal s 36 Župani koroških občin, v katerih bi morali na podlagi novega zveznega zakona postaviti dvojezične krajevne napise v nemščini in slovenščini. Čeprav na sestanku niso sprejeli zahteve avstrijske ljudske stranke, naj bi odložili izvajanje tega zakona, so Kreisky in njegovi socialistični župani pristali na spremembo zakona. Za sedaj so sicer sklenili, da bodo zakon izvajali, da pa bodo dvojezične napise opremili s koroškimi in avstrijskimi oznakami in bodo baje tudi slovenska krajevna imena napisana z manjšimi črkami. Iz vsega tega izhaja, de je Kreisky popustil pred pritiskom nacionalističnih krogov. Zanimivo je tudi, da so šovinistične izpade proti Slovencem v Avstriji obsodile »Izve-stja», glasilo sovjetske vlade.
Sabotaža je bila vzrok želez-
niške nesreče pri vasi Gioia Tauro, ki je 22. julija 1970 terjala šest smrtnih žrtev. Preiskovalna komisija, ki jo je imenovalo državno železniško podjetje, je namreč v nasprotju z javnim tožilcem, izključila možnost, da bi bili železničarji zaradi neprevidnosti zakrivili nesrečo. Po mnenju omenjenih izvedencev je verjetna edino domneva, da so tračnice poškodovale osebe, ki so vodile «vstajo» prebivalstva Reggio Calabrie.
Potem ko je državno prevdni-štvo v Bologni začelo sodni postopek proti preiskovalnemu sodniku Stizu iz Trevisa ,so se začele v Milanu širiti zaskrbljujoče govorice, da bodo še neidentificirani «comitati civici* obtožili preiskovalnega sodnika D’Ambrosia, da je kršil predpise o tajnosti preiskovalnega postopka. Vse kaže, da skušajo desničarski krogi, ki so doslej zavirali sodni postopek, iztrgati enkrat za vselej milanskemu sodniku preiskavo o »črni mreži*.
Čilski predsednik Salvador Al-lende je sestavil novo vlado, v kateri so tudi tri vojaške osebnosti. Notranji minister je bivši poveljnik čilske vojske, minister za rudnike (ključni gospodarski resor v boju proti ameriškemu imperializmu) pa gen. Supulveda.
Kanadski premier Trudeau ne namerava odstopiti kljub neugodnemu rezultatu nedavnih volitev. Sklicuje se na poslansko zbornico, ki je po njegovem edina poklicana, da pove svoje mnenje glede negotovega položaja, v katerem se je Kanada znašla.
cionalistična stranka. Glasilo sovjetske vlade pri tem opozarja na obveznosti Avstrije do nacionalnih manjšin, ki so točno zapisane v državni pogodbi podpisani po drugi svetovni vojni med Avstrijo in silami proti-hitlerjevske koalicije. Med drugim »Izvestja* omenjajo tudi pisanje avstrijskega lista »Folksstimme*, ki zahteva od avstrijske vlade naj nujno in odločno prepove delovanje šovinističnih organizacij, ki hočejo omejiti pravice narodne manjšine. Ob koncu »Izvestja* izražajo razumevanje za «nemir* v Jugoslaviji, ki ga je povzročilo sedanje stanje na Koroškem.
PISMO IZ RIMA
Avtomobil in slaščice
O čem naj vam ta teden govorim, če ne o avtomobilu, ki prav v teh dneh slavi v Turinu svoj praznik in katerega posledice vsak dan prenašamo na naših cestah z neverjetno potrpežljivostjo? še pred nekaj dnem je promet v Rimu zabeležil popolno paralizo: ljudje, ki niso mogli ne naprej ne nazaj, so puščali vozila kar sredi ceste ter nadaljevali peš. Andreotti, čim se je vrnil iz Moskve, je pohitel v Turin, da bi poročal Agnelliju o perspektivah za okrepitev Fiatove penetracije v Sovjetski zvezi in da bi otvoril avtomobilski salon z nekoliko neuglašenim govorom. Dejal je namreč, da je treba zavreti porast cen, pa so mu odgovorili, da bodo avtomobili odslej dražji; izrazil je željo, da bi razvili javna prevozna sredstva, odgovorili pa so mu, da je treba okrepiti avtomobilsko industrijo — torej zasebna sredstva. Vsi pa so na koncu soglasno in z zadovoljstvom ugotovili, da imamo v Italiji en avtomobil na štiri prebivalce.
Žal pa v Turinu niso ugotovili, koliko družbenih dobrin imamo o Italiji na vsake štiri prebivalce. Ali naj skušamo mi odgovoriti na to vprašanje?
Poglejmo na primer podatke, ki nam jih posredujejo ministrstvo za zdravstvo, ministrstvo za javna dela in iJistilut za razvoj socialnega gradbeništva. Začnimo kar s šolo: tu manjka prostora za tri milijone učencev. Bolnišnice: manjka 200 tisoč postelj, od katerih je 80 tisoč nujno potrebnih, predvsem na Jugu in na otokih. tJavno žele-njet — z drugimi besedami vrtovi — je na razpolago v višini 0,90 kvadratnega metra na osebo. V I-taliji manjka tudi 1.500 knjižnic in
15.000	telovadnic.
Otroški vrtci: v Italiji je okrog dva milijona in 600 tisoč otrok, starih do treh let, toda le 40 tisoč lahko najde mesto ti otroških jaslih. To povzroča, da ženske masovno zapuščajo delovna mesta.
V Italiji imamo tudi en bazen na 120 tisoč prebivalcev. Glede športnih igrišč (če ne upoštevamo faraonskih nogometnih stadionov velemest) pa moramo zabeležiti, da z njimi razpolaga le 57 odstotkov od 8.000 italijanskih občin.
In končno še javni prevozi: tu manjka najmanj 500 kilometrov povezav, največ v Rimu in Neaplju,
v	Rimu pa že desetletje traja izkopavanje za podzemsko železnico. Po uradnih računih bi v največjih mestih polotoka potrebovali še najmanj 15 tisoč avtobusov.
če upoštevamo vse to, potem ne more biti dvomov: dejstvo, da i-mamo en avtomobil na štiri osebe, je rezultat politike, ki jo je izdelala avtomobilska industrija s privoljenjem vseh vlad zadnjih dvajsetih let, ki niso znale ali niso hotele nuditi alternativne politike ob upoštevanju družbenih potreb.
Ali se spominjate slavnega stavka, ki ga je izrekla Marija Antoi-netta, ko so jo opozorili, da je ljudstvo lačno, kar nima kruha? Zakaj pa ne jedo slaščic! — je vzkliknila žena Ludvika VI. V noši državi, kjer ne manjka fantazije, ni odgovor Marije Antoinette tako bedast, kot bi se zdel no pr-
vi	pogled: našim oblastem je namreč uspelo, da so nam vsilile slaščice, medtem ko še vedno nimamo kruha.
MARIO DEZMANN
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
CRES 0 URBANISTIČNEM NAČRTU
Nakazane možnosti za izboljšave v kmetijstvu; industriji in obrti
Tržaško industrijsko cono naj bi obravnavali kot vprašanje zase - Večja skrb za kmečki živelj - V obrti 14,5 odstotka vseh zaposlenih v deželi
Dokument o predlogu deželnega urbanističnega načrta, ki ga je odi-bor za gospodarska in socialna vprašanja CRES sprejel na torkovi seji in ki ga bodo sedaj izročili pristojnim organom pri vodstvu Furlanije - Julijske krajine, obravnava po splošnem pregledu urbanistične problematike — o tem smo pisali v včerajšnji številki — posebej področja kmetijstva, industrije, obrti, trgovine, tržaškega gospodarstva in naravnega okolja. Danes povzamemo iz dokumenta glavne ugotovitve v zvez' s kmetijstvom. industrijo in obrtništvom, jutri pa pridejo na vrsto še preostala zaonja poglavja.
KMETIJSTVO. Odbor za gospodarska in socialna vprašanja ugotavlja, da so načrtovalci posvetili kmetijstvu daljše poglavje, kljub temu pa niso predlagali urbanističnih modelov za posamezne kmetijske dejavnosti in za naselja kmetijskih proizvajalcev. To pomeni, pravi dokument, da bodo urbanistične in socialne potrebe kmečkega življa v naši deželi odvisne od razvoja samih kmetijskih dejavnosti. Kmečka skupnost, ki predstavlja neločljiv del sodobne družbe, je bila po vsem tem v načrtu zanemarjena, oziroma potisnjena v ozadje.
Glede predvidene centralizacije kmečkih naselij, se CRES načelno strinja s postavljenimi smernicami, vendar le pod pogojem, da bodo načrtovalci izpopolnili vrzel, ki jo predstavlja pomanjkanje naselitvenih standardov in standardov za proizvodne strukture« Odbor izraža z drugimi besedami zaslub-ljenost spričo omejitev v zvezi z novimi gradnjami na kmetijskih področjih, čeprav se strinja z zamislijo, naj bi v deželi preprečili neurejeno nastajanje novih naselij. Urbanistični načrt — ugotavlja nadalje CRES — ne upošteva v zadostni meri bodočega razvoja kmetijskih dejavnosti in nekaterih manj ših dejavnikov, kot so zlasti sre dišča za razpečevanje in predelavo kmetijskih pridelkov, razne storitve in podobno.
INDUSTRIJA. Odbor za gospodarska in socialna vprašanja ugotavlja da so v urbanističnem načrtu navedene tri vrste industrijskih con:	industrijske cone deželnega
značaja, industrijske cone občin skega značaja in posamični industrijski obrati.
Glede prve vrste obratov se v dokumentu naglasa, da gre večino ma za nove industrijske tvorbe, ki razpolagajo še s pomanjkljivo in-frastukturno podlago in ki štejejo le po nekaj manjših obratov. V urbanističnem načrtu ni najti instrumentov za nabavljanje novih zemljišč, ki naj bi omogočili primerno nadzorovanje ustreznih odkupnih cen. Tudi deželna zakonodaja v zvezi z uresničevanjem industrijskih con je še pomanjkljiva; statutarna pravila industrijskih konzorcijev in ustanov so si medsebojno precej različna, sami konzorciji in ustanove pa imajo le omejene pristojnosti in pogodbeno moč.
Glede industrijskih con občinskega značaja se v načrtu pogrešajo tako njihovo število kot osnovni podatki o njihovih razsežnostih. Koliko odbor za gospodarska in socialna vprašanja lahko sklepa po podatkih iz drugih virov — na-glaša dokument — naj bi bila skupna razsežnost teh industrijskih con približno 3 do 4 krat večja kakor skupna razsežnost industrijskih con deželnega značaja. Urbanistdč ni načrt, poudarja v tej zvezi odbor, naj bi bil vsekakor bolj zgovoren glede tega vprašanja.
Posamičnih industr. iških obratov je v deželi Furlaniji - Julijski krajini precej. V to kategorijo sodijo tovarne in delavnice, ki niso vključene v industrijske cone, ampak stoje v naseljih ali »is področjih, ki so označena kot «kmetijska». CRES se zaveda — pravi dokument — da to ni najboljša rešitev za gospodarsko in socialno življenje v deželi, izraža pa svoje nasprotovanje vsakemu ukrepu s kn terim bi deželne oblasti skušale odpraviti takšne industrijske obrate, saj so industrijske cone še prešibko opremljene, da bi lahko sprejele v svoja okrilja tudi tovarne in delavnice, ki so danes raztresene po deželnem ozemlju.
V poglavju o industriji naj bi deželni načrtovalci upoštevali zla sti potrebe malih in srednjih obratov, ki predstavljajo važen dejavnik v deželni gospodarski stvarnosti. Tržaško industrijsko cono — pravi nadalje dokument — pa je treba obravnavati izven omenjenih treh kategorij, kajti žaveljski kom pleks predstavlja vprašanje zase, saj so tu zbrane gospodarske dejavnosti, ki dejansko nadomeščajo nekdanje pridobitne aktivnosti lu ške, emporialne in ladjedelske na rave.
OBRT. Kljub temu, da je danes v naši deželi 28.000 obrtniških de lavnic s 70.000 zaposlenimi močmi (kar predstavlja 14,3 odst. vseh delavcev, zaposlenih v Furlaniji Julijski krajini), so sestavljavci urbanističnega načrta povsem zanemarili potrebe te pomembne pridobitne kategorije. CRES v tej zvezi meni da bi moral: načrtovalci posvetiti obrtništvu posebno poglavje, kakor so namenili posebna poglavja kmetijstvu, industriji, trgovini, itd..
V primeru obrtniških dejavnosti, ki so komplementarnega značaja 'lede na prodavodnjo večjih indu-
V kratkem statut konzorcija za center delovne medicine
Komisija, ki jo sestavljajo predstavniki šestih občin tržaške pokrajine, pokrajinski in deželni odbornik za zdravstvo, predstavniki pokrajinskih zdravstvenih laboratorijev, tržaške univerze in deželne bol-
formalnima vprašanji, ki zadevajo ustanovitev pokrajinskega centra za delovno medicino pri Domju. Člani komisije so obvestili o svojem delu tudi vodstva sindikalnih organizacij, ki bodo izrekle svoje mnenje o predloženem osnutku statuta.
strijskih obratov, naj bi delavnice | niške ustanove, se je te dni vee-po možnosti delovale znotraj indu- krat sestala v občinski palači v strijskih con. Delavnice ki se uk Trstu. Ukvarja se s varjajo s proizvodnjo umetniških izdekov, pa ni mogoče potisniti v industrijske cone: take delavnice naj bi se razvijale zlasti v krajih, koder se pretakajo turistični tokovi. Glede «obrtniških središč*«, ki jih deželna ustanova za razvoj obrtništva ESA in finančna družba «Friuli - Lis» nameravata uresničiti v bližini večjih mest v deželi, se odbor za gospodarska in socialna vprašanja zavzema za to, da bi bila središča posebej omenjena in obravnavana v okviru urbanističnega načrta ter da bi pristojni deželni organi raztegnili nanje finančne olajšave, ki se priznavajo industrijskim conam. Končno naj bi dežela obravnavala posamične obrtniške obrate z merili, ki naj bi bila podobna merilom za posamične industrijske obrate v Furlaniji - Julijski krajini.
OD 1. NOVEMBRA KONEC UPRAVE SAP
Urnik trgovin za praznike
DANES, 4. 11.: vse trgovine bodo zaprte razen mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12., slaščičarn in trgovin s pripravljenimi jedmi.
JUTRI, 5.	11.:	normalni nedelj-
ski urnik z izjemo, da bodo pekarne odprte od 7.30 do 13.00.
Nova tabla postajališča Acegatove proge ob prečrtani tabli bivšega avto-prevozniškega podjetja SAP
■ ■' . - -": < ' ' ‘ , '

Uslužbenci podjetja «La Carsica» zahtevajo takojšnjo municipalizacijo
Sindikalisti menijo, da to preostalo koncesijsko podjetje ne zagotavlja predvidenih uslug prebivalstvu - Listki so dragi, vožnje so redke, avtobusi so neustrezni in stari
S prvim novembrom je nekaj novega v naših vaseh in nekaterih obrobnih mestnih četrtih. ACEGAT je namreč sprejel v svojo režijo avtobusne proge, ki jih je doslej vzdržalo podjetje SAP. Munieipali-zacija, ki so jo tako odločno zahtevali prebivalci vseh prizadetih o-krajev, tudi z manifestacijami in protesu, nadalje delavci s svojo dvomesečno stavko, sindikati in napredne svetovalske skupine v občinskem svetu tako večinske, kakor opozicijske, je torej zaključena. Brez dvoma treba priznati zaslugo. ki jo ima za to municipalizacijo občinski odbor, nikakor pa ne gre podcenjevati pomena dolgoletnega nastopa sindikatov in delavcev, ki so popolno municipalizacijo vseh koncesijskih prog zahtevali že leta 1962 in se zanjo, odtlej, vztrajno zavzemali. Mnenje sindikalnih organizacij je namreč usmerjeno prav k ustvarjanju mreže avtobusnih prog z javno upravo, po možnosti pokrajinskega obsega, ker samo taka politika zagotavlja pogoje za nadaljnjo reformo, se pravi brezplačnost prevoza in uveljavljanje javnega prevoznega sredstva pred zasebnim.
V zvezi z municipalizacijo prog SAP je tržaška federacija KPI izdala letak, v katerem ugotavlja, da je bil nastop prebivalstva in delavcev uspešen, da je pa to le prvi korak na poti splošne reforme prevozov. Naslednji cilj naj bi, po mnenju komunistov, bil brezplačen prevoz vsaj za nekatere kategorije prebivalstva: prvi naj bi bili upokojenci in dijaki, zatem delavci, končno pa vsi. Že sam župan Spaccini je na eni izmed zanjih sej občinskega sveta izjavil, da je to — ob upoštevanju časovnega presledka — cilj občinske uprave, po preureditvi smeri tržaških avtobusnih prog.
Ob tej priliki so se oglasili tudi uslužbenci edinega preostalega koncesijskega podjetja v Trstu, se pravi «La Carsica». Šoferji in sprevodniki podjetja menijo, da bi morala občina mundcipalizirati tudi avtobusne proge te družbe, saj je že splošno znano, da ne opravlja prevozov v koncesiji z zadostno vestnostjo. Gre, kot so poudarili na sestanku s sindikalisti CGIL, za vprašanja cene listkov, ki so predragi; nadalje za to, da so vožnje avtobusov tega podjetja zelo redke in vsekakor neustrezne potrebam prebivalstva; končno pa za to. da so tudi avtobusi in druge naprave stari in obrabljeni, torej nevarni in da podjetje ne spoštuje sindikalnih obveznosti do osebja
VČERAJ OPOLDNE PRVI ODMEVI NOVEGA MESTNEGA ZVONA
Udarci «Mihca in Jakca» spodbuda občinskim upraviteljem k točnosti
Tako je dejal med krajšo slovesnostjo v mestni galeriji župan Spaccini - Velika množica na trgu pred mestno hišo
Prvi udarec Mihca In Jakca po novem zvonu
V TOREK GOVORI PAJETTA V KINU RITZ
VOLILNA KAMPANJA SE ŠE NI RAZŽIVELA
Polemika med vodstvom tržaške KD in italijanskim tržaškim dnevnikom
Volilna kampanja se ni povsem . pravila časnikarske etike. Na ~-razživela. Vse kaže, da bo tudi po I skovni konferenci o programu KD
praznikih nekaj dni premora, saj so se na zadnji seji odbora za volilno premirje dogovorili za volilna zborovanja le do prihodnjega če-
so namreč prisotnim časnikarjem razdelili tudi zaključke izvajanja petletnega načrta, ki ga je pripravila občinska uprava in to z jasnim
trtka. Med temi’ zborovanji je edino ] pogojem, da časnikarji tega mate-
pomembnejše zborovanje, ki ga bo v torek priredila v kinu Ritz tržaška federacija KPI, na katerem bo govoril član direkcije Giapcarlo Pa-jetta.
V sredo je tržaški občinski volilni urad zaključil prvi del svojih nalog, ko so dokončno sestavili glasovnico, odnosno so stranke vložile zadnje znake za volitve. Na glasovnici bo deset volilnih znakov, ker se je zadnji trenutek pridružila še Fer-foglieva skupina «Unione democra-
riala ne smejo izkoristiti dva dni, ker ga še niso dostavili občinskim svetovalcem. «H Piccolo* pa ni resnični vsebini tiskovne konference župana in vodstva KD objavil niti besedice, zelo na dolgo pa je izkoristil županov uvod v omenjeno publikacijo, kjer je govor o finančnih težavah, s katerimi se bori občinska uprava.
Tržaška federacija KPI bo priredba v nedeljo ob 10.30 v kinu »Moderno* pri Sv. Jakobu zborovanje
tiča nuova Europa*, ki je sicer I «Trst in Bologna — dva načina brezpomembna, vendar pa lahko j uprave občine*. Govorila bosta taj-kot skrajno desničarska skupina j nik federacije Giorgio Rossetti in ob-zbere nekaj sto glasov. Strokovnjaki činski odbornik Bologne Vittorio za predvolilna predvidevanja pra- ] Vezzali. Predvajali bodo tudi diapo-vijo, da bi lahko prav nekaj sto zitive o gospodarskem in upravnem glasov pomenilo, da bi misovci iz- j položaju v Trstu, gubili enega verjetno izvoljenega j V Ul. Archj bo v nedeljo dopoldne svetovalca v občinski svet.	!	pričela	volilno kampanjo lokalna
Na glasovnici bo torej deset vo- ! sekcija KPI Sv. Alojzija. Govoril lilnih znakov in to po naslednjem bo kandidat za občinski svet prof. vrstnem redu: na levi strani KPI, Fausto Monfalcon PSDI, MSI, Movimento dTndipen- ; denza in Slovenska skupnost; na desni strani pa KD PLI, PRI PSI in UDNR.
V kolikor je manj bučnih predvolilnih zborovanj, pa je istočasno na drugi strani zelo ostra polemika, v katero sta se zapletla tržaški dnev nik «11 Piccolo* in vodstvo tržaške Krščanske demokracije. To je pri šlo do izraza v raznih oblikah in predvsem v stalnih napadih na občinsko upravo župana Spaerini.ia.
Svečanosti ob dnevu zmage
Na Trgu Urvita bodo danes na svečan način ob 17. uri spustili ita lijansko zastavo ob obletnici zaključka prve svetovne vojne.
V palači Costanzi bodo danes o-tvorili razstavo o socialni vlogi o-
Včeraj pa jt »Piccalo* grobo kršil 1 boroženih sil.
Včeraj točno opoldne sta nova Mihec in Jakec prvič bila na zvem, sicer dvanjstkrat. Toda razločno smo slišali samo prva udarca, ostale pa je skoro popolnoma preglasilo ploskanje velike množice. Golobje so vzleteli in obleteli trg in stolp. Več sto ljudi se je delno iz radovednosti ali navezanosti na najpristnejši simbol našega mesta, delno pa tudi zaradi lepega sončnega vremena zbralo na trgu že precej časa pred pričakovanimi udarci. Vsi z nosom navzgor, veliko jih e imelo tudi fotografske in kinematografske aparate: morda je kdo ostal razočaran, saj ni videl ničesar posebnega, nobenega premikanja novih bronastih avtomatov. Kipa se namreč premakneta samo za tri centimetre, kar zadostuje za bitje po plati zvona. In. seveda ni mogoče zaznati s trga premikanja treh centimetrov na vrhu 34 metrov visokega občinskega stolpa.
Med množico, ki je čakala na prve udairce, je bil župan Spaccini, ob njem pa najvišji mestni predstavniki: občinski odborniki, prefekt, predstavniki vojaške in civilne oblasti. Po udarcih je skupina mestnih mož stopila v občinsko palačo in odšla v mestno galerijo, kjer je zanimiva zgodovinska razstava, ki je seveda posvečena Mihcu in Jakcu. Vendar pa ni omejena na ta dva, sicer zelo pomembna, mestna spomina. Na stenah so razporejeni panoji, skice in slike, iz katerih je razviden tudi razvoj osrednjega mestnega trga od časov poznega srednjega veka preko velikih dogajanj, ki so {»vzdignila Trst iz malega mesteca v svetovni emporij, do meseca aprila letos, ko so po 96 letih «redno opravljene službe* poslali stara Mihca in J^k-ca v pokoj. Ravno o tem je na kratko spregevoril arh. Bruno Pa-trono, ki je orisal kako je zob časa nepopravljivo uničil stara kipa, nato pa tehnične postopke, ki so jih uporabili za vlitje novih kipov, ki sta povsem enaka starima, z edino razliko, da sta vlita v bron in ne v mešanico svinca in antimona.
Glavno besedo je imel v kratki svečanosti župan Spaccini, ki je poudari! pomen, ki ga imata Mihec in Jakec za mesto. Ne pomen mehaničnih pritiklin ure, ampak simbol mesta, ki «z višine merita potekanje časa s skoro drugačnim prizvokom kot vsaka druga mestna ura*. »Udarci njunega kladiva,* je nadaljeval Spaccini, «so povezani z zgodovino, zvok katere se obdrži mnogo dlje kot zven zvonov.* Župan Spaccini je še dejal, da je prenovitev kipov na občinski palači tudi voščilo za druge, pomembnejše prenovitve, predvsem, da bi mestno življenje potekalo z manjšim trudom in žalostjo. Zaključil je s pikro pripombo in morda tudi malo ironije nad samim seboj, ko je rekei, da upa, da bo točnost
dolžnosti, «saj bi se drugače ne izplačalo na novo vliti v bron zvon in draga Mihca in Jakca*.
Po teh županovih besedah so odprli dvorano (razstava bo odprta do prihodnje nedelje, 12. novembra), v katero je dobesedno vdrla množica, predvsem starejše osebe in otročad. Vsi so si z zanimanjem ogledovali razstavo, medtem pa sta Mihec in Jakec, zvesta svojemu poslu, bila na plat zvona vsake četrt ure.
Toda, po prvih minutah navdušenja, se ni skoro nihče več ozrl proti njima, ne pozomp poslušal glasu novega zvona. Morda smo preveč navajeni na to mestno tradicijo, da bi se sploh ozrli po nji. Razen seveda, ko nam manjka . ..
Proslave
oktobrske revolucije
Tržaška federacija KPI bo priredila ob 55-letnici oktobrske revolucije naslednje proslave:
Danes, 4. novembra bo ob 20.30 proslava v Kulturnem domu v Ric-manjih. Govoril bo poslanec Škerk, nastopila bo domača godba in kvintet »Pomlad*. Ob 20. uri bo v Lo njerju govoril kandidat za izvolitev v občinski svet Stojan Spetič, nato pa bodo predvajali film o izletu tržaških partizanov v Sovjetsko zvezo.
Jutri, 5. novembra ho ob 16.30 v Ljudskem domu na Reški cesti št.
zborovanje, ki ga bo priredila krajevna sekcija «Che Guevara*. Govoril bo sen. Silvano Bacicchi. Ob 18. uri bo v Podlonjerju v krož ku »Zvezda* zborovanje, na katerem bosta govorila sen. Paolo Šema in Doro Čergolj.
V	ponedeljek, 6. novembra bo govoril na sedežu KPI pri Sv. Ivanu sen. Šema, v Ljudskem domu pri Sv. Ani pa Vidali. Obe proslavi bosta ob 20. uri.
V	torek, 7. novembra bo krajevna sekcija partije priredila proslavo v Prosvetnem domu na Opčinah. Govorila bosta sen. Šema in Dolfi Wil-helm. Sodelovali bodo pevski zbor, Oskar Kjuder in recitatorji.
Desetletna olajšava trgovskim podjetj-em?
Ministrstvo za industrijo in trgo vino, ministrstvo za proračun gospodarsko načrtovanje ter zakladno ministrstvo so predložila senatu zakonski osnutek, po katerem naj bi se veljavnost zakona štev. 1016 z dne 16. septembra 1960, ki ureja vprašanje srednjeročnega kreditiranja trgovinskih dejavnosti, po daljšali do 31. decembra 1982. Sedanji zakon zapade namreč konec letošnjega leta. Zakon določa za nove kredite malim in srednjim
GLASBENA MATICA - Trst
Sezona 1972-1973
Drugi abonmajski koncert V nedeljo, 12. novembra 1972 ob 17. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4
PIHALNI ORKESTER MILICE IZ UUBLJANE
Dirigent:
JOŽE HRIBERŠEK Solist:
FRANC TRŽAN — klarinet Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice. Ul. R. Manna 29, tel. 418-605 in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
prevod
kostumi
scena
režija
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Spričo velikega zanimanja za komedijo Carpinterija in Faragune «Noi I delle vecchie provincie, maldobrie di terra e di mare* je ravnateljstvo tržaškega Stalnega gledališča sklenilo | še štirikrat ponoviti to uspelo delo. Ponovitve bodo v četrtek, 9. t m. ob 21. uri, v petek, 10. t. m. ob 21. uri in v soboto, 11. t. m. ob 16.30 in | ob 21. uri.
Abonenti, ki si niso utegnili ogledati predstave v gledališču Rossetti, se I lahko poslužijo abonmajskega kupo- | na št. 1.
V torek, 7. t. m., s pričetkom ob 21. uri bo v gledališču Rossetti na sporedu eno najlepših del pokojnega ital. dramatika Vitaliana Brancatija »Don Giovanni involontario*. Zgodba se suče okrog Francesca Musumecija, ki se sicer na zunaj ne vede kot Don Juan, vendar pa doživlja to svojo donhuanščino na čisto svojstven način: ljubi posteljo, a le za počitek, je tudi velik ljubimec, toda zgolj zaradi družinskih in socialnih dolžnosti.
Režiser predstave Giorgio Albertaz-zi je skušal v Brancatijevem delu izluščiti predvsem nekatere psihoanalitične komponente, kot na priliko spolnost, petelinjenje, pretirano materinsko ljubezen do otrok, narcizizem, ter prvotna tri dejanja zreduciral na dve. S tem v zvezi naj še omenimo, da je v krstni izvedbi igrala eno od glavnih ženskih vlog Anna Proclemer (isto vlogo zdaj tolmači Valeria Cian-gottini). Režiser takratne predstave je bil Anton Giulio Bragaglia, toda fašistične oblasti so po krstni izvedbi leta 1943 prepovedale nadaljnja uprizarjanja tega dela.
V Brancatijevem delu nastopajo Nando Gazzolo (Francesco Musume-cij, Mario Caranzana (Rosario Zap-pulla), Andrea Matteuzzi (oče), Edda Valente (mati), Miranda Martino (Wanda), Franco Castellani (Francesco Gorgoli), Valeria Ciangottini (Cla-retta Gorgoli) ter Ileana Rigano, Va-ro Soleri, Elena Croce, Stefania Nel-li, Giusi Moschella in Enrico Papa.
Prodaja in rezervacija vstopnic od danes dalje pri glavni blagajni v Pasaži Protti. Abonenti tržaškega Stalnega gledališča imajo 20 odst. popusta.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom Otvoritvena predstava sezone 72-73
LUIGI PIRANDELLO
LE PREMISLI, GIACOMINO!
SMILJAN SAMEC MARIJA VIDAUOVA DEMETRIJ CEJ MARIO URŠK
V nedeljo, 5. novembra ob 16. uri
Zadnjič v Kulturnem domu!
PRODAJA VSTOPNIC OD 12. DO 14. URE TER ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA, TEL. ŠT. 734-265.
. ^
POSTANITE ABONENT!
Dne 5. novembra se zaključi vpisovanje abonentov za predstave SSG v Trstu za sezono 1972-73. Sporočamo vsem ljubiteljem gle-dališča, ki želijo postati abonenti, da so abonmaji na razpolago pri blagajni Kulturnega doma vsak dan (razen nedelj in praznikov) od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
T. BRAUN in H. FICHNA
INDIJANCI V MALI VASI
prevod	JOŽE	HUDEČEK
scenograf VLADIMIR RIJAVEC kostumograf MIJA JARČEVA koreograf	JAKA HAFNER
režija	FRANC URŠK
V torek, 7. novembra ob 15-30
Kino
Ata
it

VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ
Drzna roparja napadla lastnico trafike
Iztrgala sta ji torbo z denarjem, kolki in vžigalniki
bitja na mestnem stolpu priporno- trgovinskim podjetjem nadaljnjo gla k točnemu opravljanju občinskih vsoto 1® milijard lir
Včeraj zgodaj zjutraj sta dva mlada roparja napadla v središču mesta 57-letno Mario Pellis por. Colla iz Ul. Paduina 5 in ji iztrgala torbico z denarjem, vrednost nimi kolki in vžigalniki. Roparja policisti še vedno iščejo.
Dogodek se je pripetil na vogalu Ul. Paduina z Drevoredom XX. septembra, ko se je Collova odpravljala domov. Pravkar je zaprla svojo trafiko v Ul. Xidias, ki je navadno odprta vso noč ali vsaj do zgodnjih jutranjih ur. S seboj je vzela 100 tisoč lir v gotovini, razne kolke za približno pol milijona lir vrednosti ter vžigalnike v vrednosti 30 tisoč lir. Vse je spravila v torbo, ki jo je držala pod pazduho. Nenadoma sta pri omenjenem križišču planila izza dveh parkiranih avtomobilov dva mladeniča, stara okrog 20 let, z volneno oglavnico čez glavo, ki jima je skrivala dobršen del obraza. Roparja sta z bliskovito kretnjo iztrgala pleplašeni ženski torbo, jp pahnila stran ter zbežala proti Ul. Stupa-rich. Po približno sto metrih teka sta sedla na motorno kolo in se odpeljala neznano kam.
Collajeva: se je takoj podala na sedež letečega oddelka kvesture in povedala agentom, kaj se ji je malo prej pripetilo. Dve avtomobilski izvidnici sta takoj zapeljali proti Drevoredu XX. septembra in napravili krajši obhod po hrjnjih uli-
cah, toda brezuspešno. Preiskovalci sklepajo, da gre za ista roparja, ki sta pred dnevi vlomila v tro-šarinski urad v Ul. Flavia. Kot znano, sta jo odondod morala odku-riti, ker se ju je polastila živčnost in bojazen.
Zastrupil se ]e z barvnimi hlapi
Zaradi zastrupitve s hlapi barvila se bo 24-letni Guido Perosa iz Ul. Rittmayer 2 moral na oddelku za oživljanje zdraviti približno teden dni.
Perosa se je včeraj okrog 15. ure vrnil domov z dela v avtoka-roseriji «Finzi* v Ul. dei Fabbri in se zaradi močnega glavobola in motenj v želodcu zatekel v kopalnico. Tu ga je nezavestnega pri bližno pol ure kasneje našla žena, 23-letna Giuliana Belletti in seveda takoj poklicala bolničarje RK.
Trojni plen neznanih vlomilcev
Neznani storilci so preteklo noč vlomili v dve stanovanji in en urad, iz katerih so odnesli zlatnino in nekaj denarja za skupno nad 100 tisoč lir vrednosti. V stanovanju na Škorklji št. 16 so vlomili vhodna vrata stanovanja in ukradli nekaj zlatnine v vrednosti 50 tisoč lir. V stanovanju dveh sester v Ul. Fo scoio 19 pe so izmaknili za 60 tisoč lir zlatnine. Tatovi so vlomili tudi v urade agencije »Immobiiiare ci-vica* na Trgu S. Giovanni 4, kjer pa so našli le nekaj drobiža.
Nazionale 15.00 «Pomi d ottone e niči di Scopa*. Angela Lansbury David Tomlinson. Barvni film-Fenice 15.00 »Lo scopone scientif'®®’ Alberto Sordi, Silvana Mangano. •)0 seph Cotten, Bette Davis. Barv®1 film.
Eden 15.30 »Lo chiameremo Andre®*’ Mariangela Melato in Nino I"1®® fredi.
Gr&ttacielo 14.30 «L’uccello mig*®, re». Barvni film. Rossana Poderi®’ Lando Buzzanca, Gianrico Tedesc®_ Excelsior 15.00 «Frenzy». Detektb* znanega Alfreda Hitchcocka. Pr®P® vedano mladini pod 14. letom-Ritz 15.00 »Una ragione per viver® una per morire*. Telly Savalas. J® mes Cobum, Bud Spencer.
Aurora 15.00 «Alfredo, Alfredo*. ®®P ni film Pietra Germija. Igra Duri1" Hoffmann.	,
Impero 14.30 »Bello, onesto, emigr® in Australia, sposerebbe compaesf®jJ illibata*. Alberto Sordi, Claudia C** dinale. Barvni film.	,
Cristallo 15.00 »Joe Kitt», Clint E®«1' wood. Barvni film.
Capitol 15.00 »Jus primae noetis*, I'®® do Buzzanca. Barvni film. Prep°ve’ dano mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 »La ragazza c00 dannata al piacere*. Barvni *1\’ Prepovedano mladini pod 18. le*°\! Moderno 14.30 »Amico stammi lont®®" almeno un palmo*, Giuliano Gem**1®' Barvni film.
Vittorio Veneto 14.15 «11 braccio vl lento della legge*, Gene Hartman 1 Femando Rey. Barvni film. . . Abbazia 15.00 »La vendetta e un P^ to che si serve freddo*. Klaus K’ sky, Ivan Rassimov. Barvni m, Ideale 15.00 «Una squil!o per l’!8** j tore Klute*. Jane Fonda. Don® Suttherland . Prepovedano mlad' pod 14. letom.
Astra 15.00 «Ž: tomato Sabata— chiuso un'altra volta*. Lee ' Cleef, Annabella Incontrera.
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes ob 15. uri •LE CASTAGNE SONO BUONE* Igra Gianni Morani
Mali oglasi
Množica prod obetnoko pakti* a pogledi uprtimi v dom Mihca In Jakca
POTOVALNI URAD »AURORA*
organizira za Božič in Novo leto naslednje izlete:
•	Od 23. do 26. 12. avtobusni izlet na Bled z bivanjem v hotelu Toplice. Cena 25.000 Ur.
•	Od 30. 12. do 1. 1. 1973 izlet s posebnim vlakom v Budimpešto. Cena 35.000 lir.
•	Od 31. 12. do 1. 1. 1973 izlet z avtobusom In silvestrovanje v hotelu »Jama* v Postojni. Cena 15.000 lir.
Sprejemajo se tudi rezervacije za silvestrovanje v hotelu »Lev* v Ljubljani.
Informacije In prijave pri »Aurori* v Ul. Clcerone it. 4, tel. 29243.
DRUŠTVENA PRODAJALNA na ^ cinah išče trgovskega pomočnik® ^ I pomočnico. Zglasiti se osebno v u ' pinski ul. 85 aU po telefonu n® 1211054.
IŠČEMO zazidljivo parcelo *® .1, žaškem Krasu ali kmečko kraško ™ Telefon 62464.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 4. novembr®
PRAZNIK ZMAGE ^ Sonce vzide ob 6.49 in zaton® 16.48 — Dolžina dneva 9.59 - ,5 35 oa vzide ob 5.16 in zatone ob 1 ' Jutri, NEDELJA, 5. novembr® ZAHAR
Vreme včeraj: najvišja temper*^ 16 stopinj, najnižja 10, ob l9-»4,7 14,8 stopinje, zračni pritisk 1 77. mb, stanoviten, brez vetra. vlaK®
odstotna, nebo jasno, morje
miri’1’
temperatura morja 14,7 stopi*1)®
DNEVNA SLUŽBA LEKAB^
(od 13. do 16. ure) fO,
Vielmetti, Borzni trg 12; Cen*® ^ Ul. Rossetti 33; AUa Madonn® mare, Largo Piave 2; Sant’Ann®. di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LKKABN
(od 19.30 do 8.30)
v®"10
Biasoletto. Ul. Roma 16:
[ Ul. Bernini 4; Al Castoro. Ul. D® 11; Sponza. Ul. Montorsino 9 (R0,1
GORIŠKI DNEVNIK
SREČANJE GEOGRAFOV V MURSKI SOBOTI
CARINSKE OLAJŠAVE TRAJAJO ZE 23 LET
Drugi deželni načrt prizanaša Prihodnje leto bo konec proste cone: naravnemu okolju v obmorskem pasu jjoriški gospodarstveniki za podaljšanje
Opreznejša izbira industrijskih pobud - Geografi pozitivno ocenjujejo deželno načrtovanje
, Na nedavnem srečanju geografov
*	Furlanije - Julijske krajine in Slovenije v Murski Soboti je tržaški strokovnjak prof. G. Valussi Podal daljše poročilo o smernicah gospodarskega razvoja v Furlaniji -Julijski krajini. Posebno zanimiva so njegova izvajanja v zvezi z bodočim razvojem industrijskih dejavnosti pri nas, zato povzemamo 12 njegovega poročila glavne misb'
0 tem specifičnem vprašanju.
že prvi deželni načrt 1966-70 je Predvideval ustanovitev 12 industrijah aglomeracij, od tega 7 velikih CTrst, Tržič, Ausa-Como, Videm,
*	Vito ob Tilmentu, Pordenon in hivoli-Osoppo) in 5 manjših (Gori-j-a, Čedad, Srednji Tilment, Spilim-?®go in Maniago). Ustrezne površne merijo skupno 4.900 ha; od tega je razpoložljivih še okrog 3.200 “a. ki omogočajo na daljšo dobo teposlitev okrog 60.000 delavcev, fn pozitivnih izkušnjah prvega pet-tetja^ si drugi načrt ni postavil 'Veašanja ustanovitve novih objekti'' niti razširitve obstoječih povr-Sllt kajti policentrična razčlenitev aglomeracij lahko v bistvu zago-
skoraj vsemu prebivalstvu u-5ttezno bližino med krajem biva-uja in delovnim mestom.
. Znotraj dežele je bilo treba lo-°ti tri velika področja, ki zahteva-j° zaradi svojih različnih možnosti ® Posebnih vlog drugačno industrij-sk° politiko; obmorski pas, osredij1 ravninski pas in pas ob vznožja gora.
Obmorski pas, to je pas, ki nas v tem trenutku najbolj zanima (prip. te1-) se širi od Trsta mimo Tržiča do področja Ausa-Como (Torvisco te. San Giorgio di Nogaro) in ga Označuje močna koncentracija industrijskih naselij ter pomanjkanje razpoložljive delovne sile, ki jo je reba za nove pobude iskati dru-Izraba ozemlja je mešanega j Pa: s turističnimi in rezidenčnimi uteresi, poleg katerih so seveda ® industrijski interesi. Ker se je tecrt odločil za zaščito obale, ni ? Predvidena postavitev industrij-tete obratov, ki bi utegnili škodo-j. 1 morskemu in lagunskemu oko-JP. kamor se odpirajo vse tri in-Ustrijske cone s posebnimi olaj-avarru. žal je bil ta pas z eko-jtekega vidika že močno prizadet ,T, Izstavitvijo velikih metalurških jtelsider), kemičnih (Saici) in perujskih naprav (Total, čezalpski j^tevod za Bavarsko in Dunaj), _®htern ko je že prvi program videval na področju Ausa-Cor-Vehk metalurški obrat za pre-lavo bakra. Ureditev območja ?Jtea-Corno naj bi temeljila na graditvi globokega lagunskega plov-J~8.p prekopa, ki bi z ladjami z Polnostjo do 10.000 ton omogočal do pristanišč v Nogaru in g^hscosi. Kaže, da je drugi pro-«am občutno spremenil dlje pr-J^P. saj namerava usmeriti v ob-pas Samo industrijo z eko-jj.ko manj škodljivimi produkcija-m znatnem dotoku kapitala in ih PoteebEih po delovni sili. .e Pa področje Ausa-Como, ki ] z® dolgo v središču živahnih po-S*. načrtovalo ne izključujejo je Zn°sti preureditve območja in so n ZesP° vzeli v pretres morebitno s Poredno povezavo po vodni poti uJ^hitaniščcm v Tržiču. Uporab-s|*.* bi prekop Brancolo, ki je do-tak' S'Uzb v izsuševalne namene, da 0 Pa bi se izognili nevarnosti, 0|j» b^zadenejo prirodno okolje in dežk • a ek°loška ravnovesja gra-Ra *e 'n maranske lagune. Iz iste-!K'šl!'aZ'°en ™ bil sprejet načrt beli. n VQdne poti ob furlanski oba-težn3 teko zaščitili njeno pre-o turistično vlogo. Je pa v tem še veliko neodločnosti, kajti r°čje Ausa - Como naj bi posta-fUrlrazvojno jedro za vso spodnjo ri.,,ansko nižino, kar ie med priza-r
w6ako
načrt namerava doseči, so v veliki meri odvisni od načina in časa njihove izvedbe.
Sesljanski vrtec v novih prostorih
Vprašanje sesljanskega vrtca bo kmalu dokončno rešeno. Tako nam je včeraj zagotovil občinski odbornik za šolstvo Colomban, ki je dejal, da je občina našla primerne prostore v Sesljanu, kjer bo lahko odprla italijanski otroški vrtec. Kot je znano je bil slovenski otroški vrtec prenatrpan z otroki. Bilo jih je skupno 32, od tega pa skoraj polovica Italijanov. To je seveda otežkočalo potek pouka- Zato je ob: činska uprava najprej nameravala
premestiti italijanske otroke v Mav-hinje. Temu pa so se Mavhinjci odločno uprli, ker bi bili njihovi otroci s tem prizadeti, saj bi morali deliti prostore z italijanskimi o-troci. Zato je občinska uprava najela pri nekem zasebniku za vrtec primerne prostore, ki so v bližini osnovne šole v Sesljanu. V kratkem bo tudi našla učno osebje, in sicer vzgojiteljico, kuharico in otroško pomočnico ter bo tako vrtec začel delovati najkasneje 15. novembra. S tem pa bodo delno tudi rešili vprašanje devinskega vrtca, kjer je v italijanski sekciji nad 40 otrok, nekatere izmed njih pa starši vozijo iz Sesljana. Te otroke bedo sedaj premestili v Sesljan in tako se bo število v Devinu zmanjšalo za kakih deset oseb.
B. B.
SKLEP SESTANKA NA UPRAVI ANAS
Zaradi gradnje odcepa pri Sesljanu bodo obalno cesto zaprli za promet
Zaradi nevšečnosti, ki jih bo povzročila ta odločitev, bodo pospešili gradnjo, ki so jo letos spomladi prekinili • Potreba po ureditvi tudi drugih odcepov v nabrezinsko-devinski občini
prebivalstvom zbudilo veliko vanj.
b^^afska ocena predlagane ur-Fvlst’čne in gospodarske ureditve z#u,?r'fje - Julijske krajine — v 'Jučuje prof. Valussi svoja iz-Uvn a ~ te lahko v bistvu pori-teavt Posel}no še upoštevamo po-fftu k k> so sledili prvemu naše v Nekai negotovosti obstaja pa °brw.nn Slede izrabe razpoložljivih stri^kih predelov, kjer so indu-loa. . .Potrebe v nasprotju z eko-Iti IT0’ in tujskoprometnimi zahtev-'ttailati se te tudi, da bi nekateri 1^ tevnj aij sektorski interesi ne r0 !a<3ali nad že opravljeno izbi-(w,’n zadržali organsko izvedbo iti n •en.ega sistema. Najvažnejše tg-^ajnujnejše, a hkrati tudi naj-*'kšn- ^aaanje je. kako in v ko-staia- časovni dobi uresničiti po-lene cilje, kajti rezultati, ki jih
Vprašanje gradnje cestnega odcepa pri Sesljanu, ki je že dolgo časa čakalo na zadovoljivo rešitev in vzbujate nemalo negodovanja, je končno naletelo na dokončen odgovor. 13. novembra bodo namreč obnovili zaključna dela za povezavo trbiške ceste z ooalno, poleg' tega pa bodo zgradili tud! podzemeljski prehod za pešce, ki bo rešil predvsem probleme prebivalstva naselja San Mauro pri Sesljanu. Tako je bile določeno na sestanku ki ga je sklicala uprava ANAS in katere so se udeležili predstavniki vseh ustanov, ki so zainteresirane pri gradnji odcena.
Gradnja odcepa in podzemeljskega prehoda bo seveda povzročila nekatere nevšečnosti. Predvsem bodo v -a namen zaprli obalno cesto za promet. Lahko si predstavljamo težave, ki jih bo ta ukrep povzročil v samem mestu. Težo na-jintenzivnejšega prometa, ki se je doslej pomikal skozi Barkovlje, bosta odslej nosili cesti Tret-Opčine in Trst-Prosek, kar pomeni, da bo predvsem Ul. F. Severo preobremenjena in da bo prišlo do občutnih prometnih zastojev. Tudi na Trbiški cesti bo mogoče občutiti neprijetne posledice tega ukrepa. Zaenkrat lahko upamo le na to, da bodo na obalni cesti vsaj za nekaj časa uvedli enosmerni promet
Sestanka na ANAS sta se udeležila tudi predsednik sesljanske letoviščarske ustanove Parentin in občinski odbornik za turizem devinsko - nabrežinske občine Zan-domeni, ki sta soglašala z ukrepom ter predlagala, da bi v bližnji bodočnosti ukrepal1 tudi za rešitev drugih problemov, ki so v tesni zvezi s cestnim omrežjem na tem področju. Omenila sta predvsem devinski odcep za Sesljan in odcep s trbiške ceste na pokrajinsko cesto, ki gre skozi kraške vasi.
Nalezljive bolezni v tržaški občini
V tržaški občini so v enem tednu zabeležili trideset primerov nalezljivih obolenj. Občinski zdravniški u-rad je namreč sporočil, da je od 23. oktobra do 29. oktobra zbolelo za škrtalinko devet ljudi. Poleg tega je bilo sedem primerov rdečk, pet primerov vnetja priušesne slinavke, po tri primeri noric in srbečice, dva primera nalezljivega vnetja jeter in en primer oslovskega kašlja.
ških zdravnikov in strokovnjakov se bosta udeležila okrogle mize tudi dva ljubljanska profesorja, ki se že dolga leta ukvarjajo s temi problemi. To sta prof. Franc Novak, ravnatelj ginekološke klinike v Ljubljani, ki bo obravnaval vprašanje splava ter prof. Lidija Andolšek, ravnateljica zavoda za zakonsko načrtovanje, ki bo govorila o kontracepcijskih sredstvih.
O psiholoških problemih družine v zvezi s kontrolo rojstev bo govoril docent za psihologijo na univerzi v Parmi prof. Dino Origlia. Predavala bosta tudi svetovalec vsedržavne zveze prof. Marcello Bernardi in odvetnik Claudio Savich, ki bo spregovoril o upravni plati problema kontrole rojstev v Italiji. Uvodno besedo bo imel ravnatelj ginekološke klinike tržaške univerze prof. Piero Spanio, moderator pa bo prof. Giuseppe Campailla, ravnatelj psihiatrične klinike tržaške univerze.
Zaradi znižanja carin vrednost olajšav vedno manjša - Še vedno nad 5.000 zaposlenih v tovarnah proste cone - Videmski gospodarski krogi nasprotujejo goriški prosti coni
s svojim mopedom trčil v avtomobil, last Valentina Domija iz Gorice. Braili se je vozil po tej ulici in je hotel zaviti na svoj dom, ki je bil na drugi strani ceste. Medtem pa je privozil avtomobil in podrl mopedista. V bolnišnici se bo zdravil 35 dni zaradi pretresa možganov in zloma stegnenice.
Na Kaninu tečaj gorskih reševalcev
21. in 22. oktobra je bil na Kaninu tečaj, ki so se ga udeležili člani speleološkega odseka Cai, da bi spoznali metode za pravilno re-
Okrogla miza o vprašanjih družinskega načrtovanja
Tržaški odsek italijanske zveze centrov za zakonsko in predzakonsko vzgojo prireja 11. novembra ob 17.45 v Avditoriju zanimivo okroglo mizo na temo (Vprašanja družinskega načrtovanja: prednosti in pomanjkljivosti kontracepcijskih sredstev*. Poleg nekaterih znanih trža-
VESTI Z ONSTRAN MEJE
Reportaža dunajske TV o problemih italijanske manjšine na Koprskem
Slovensko obalo je obiskala dunajska RT-7 ekipa pod vodstvom dr. Petra Pirkerja. Zanimalo jih je predvsem, kako živi pri nas italijanska narodnostna skupnost. V zvezi s tem so obiskali več ustanov in posneli vrsto razgovorov z domačini italijanske narodnosti. Ekipa si je ogledala tudi koprsko radijsko postajo. Pred odhodom je dr. Pirker izjavil tukajšnjim novinarjem:
V Koper smo prišli z namenom, da pripravimo reportažo o življenju italijanske manjšine na slovenski o-bali. To je aktualno zlasti zdaj, ko smo priča neljubim dogodkom na Koroškem. Naša prva ugotovitev je bila, da pri vas pravzaprav ni manjšinskih problemov, če pa nastopijo manjše težave, jih odpravljate sporazumno in v konstruktivnem duhu. Ko smo se poglabljali v življenje italijanske narodnostne skupnosti pri vas, smo bili prijetno presenečeni nad sožitjem med to skupnostjo in ostalimi prebivalci. Vašo deželo bi morah pogosteje o-biskovati, zlasti tisti, ki vas napačno ocenjujejo. Tako bi lahko prišli do objektivnejših spoznanj in dobili pravo podobo problemov, s katerimi se ukvarjate in jih rešujete.
• • •
Izolski ribiči so dva meseca pred koncem leta izpolnili letni plan ulova, to je 3 tisoč ton rib. Do konca leta naj bi ulovili še 500 ton, kar pomeni 100-odstotno večji uspeh kot lani. Tako bogatemu ulovu je vsekakor botrovala modernizacija ladjevja ribiške flote Delamarisa ter nabava preciznih inštrumentov za odkrivanje ribjih jat, nadalje tesno sodelovanje z znanstveno - raziskovalnimi službami in končno tudi u-godne vremenske razmere zadnjih dveh mesecev.
L. O.
Prihodnje leto zapade zakon o carinskih olajšavah v goriški prosti coni, t.j. na območju, ki obsega del goriške in ael sovodenj-ske občine, ki je obkrožen od državne meje, Soče in Vipave. Zakon o prosti coni določa davčne olajšave za gradnjo tovarn in nakup raznih strojev, davčne olajša ve industrijcem pri nakupu raznih surovin, razdeljevanje med prebivalstvom določenih kontingentov raznovrstnega blaga po ceni, ki bi morala biti nižja od navadne na italijanskem tržišču.
Ker je na eni strani prosta cona omogočila gradnjo, razvoj in obstoj številnih tovarn na zgoraj omenjenem področju in s tem je dobilo zaposlitev več tisoč ljudi iz mesta in okolice m ker so nekateri industrijci ter veletrgovci v dvajsetih letih, odkar velja ta režim, zaslužili precejšnje milijarde, je popolnoma razumljivo, da si vsi prizadevajo, da bi prosta cona ostala še vnaprej. To kljub upravičenemu odporu videmskih gospodarskih krogov, ki vidijo v tem nelojalno konkurenco in kljub določbam Skupnega evropskega tržišča, ki nasprotuje kakršnikoli prosti carinski coni.
V Gorici si tako trgovinska zbornica kot občina ter razne strokovne organizacije prizadevajo, da bi se prosta cona časovno podaljšala, čeprav ne bo imelo goriško gospodarstvo takih koristi kot i'h je imelo v preteklosti. Carinske dajatve so se namreč zmanjšale, zaradi tega ni več velikega zaslužka, če industrijec zgradi tovarno v Gorici. Bremenijo ga, med drugim, prevozni stroški, saj je tu težko najti tržišče za prodajo določenih proizvodov. Trgovinska zbornica je naročila izdelavo podrobne študije profesorju France-scu Forteju, prof. Giorgiu Brosiu in prof. Francescu Ferrariju. Vsi trije so iz Turina, kjer poučujejo na tamkajšnji univerzi. Študija je končana in skušali bomo tudi v prihodnjih dneh, iz nje izvleči nekaj zanimivega materiala.
Goriška industrija je bila takoj po ponovni priključitvi k Italiji v letu 1947 v hudi krizi. Starega kmečkega zaledja ni bilo več, industrijci so nameraval: svoje obrate preseliti v notranjost države. Z raznimi olajšami so že obstoječe tovarne ostale v Goriči, razširile in modernizirale so se, zgrajene so bile nove. Na eni strani so industrijci prihranili milijarde lir vsako leto, njihova investicija je bila torej zanje zelo koristna, na drugi pa so ljudje dobili v Gorici delo.
S postopno odpravo carin znotraj Skupnega evropskega tržišča so se izredni zaslužki tovarnarjev znižali. zaradi česar je marsikateri tovarnar svoj obrat zaprl. Vseeno je bilo zanj imeti, v spremenjenih razmerah, tovarno v Gorici ali kje v	_
Milanu. Zaradi tega je po zapori | pa naj bi vozil šolarje na progi tovarne več delavcev in uradnikov Moša, Ločnik, Podgora do sole v
ševanje ranjencev v jamah. Pod vodstvom strokovnjakov so se mladinci razdelili na šest skupin, ki so imele razne naloge. Namišljenega ranjenca so postavili v globino 350 m, kamor bi marala prva in druga skupina dospeti v čim-manjšem času in nuditi nesrečnežu prvo pomoč. Tretja in četrta skupina pa sta pripravljali pot, da bi čimiažje potegnili človeka iz globeli. Peta skupina pa je imela radijsko postajo, s katero je poročala vodstvu akcije, ki je pod vodstvom planinca Gherbaza bilo v šesti skupini. Po dolgem in napornem delu je reševalna akcija bila zaključena in mladinci speleološkega odseka so si pridobili novih
PO DOLGIH NESPORAZUMIH
Kompromisno rešena sindikalna spora v Tržiču in Gradeiu
Zaskrbljenost na Goriškem zaradi napove-danih odpustov v tovarni Zanussi-Rex
Dva sindikalna spora, o katerih smo precej pisali v zadnjih ted nih, sta se zaključila. Gre za spor v tovarni ribjih konzerv Safica v Gradežu, kjer so deiavci sprejeli osnutek sporazuma med sindikati in lastnikom tovarne. V njej je zaposlenih nad 300 ljudi, lastnik je hotel odpustiti petdeset ljudi, češ da ni naročil. Domenili so se, da ne bo odpustov do konca februarja, ko upajo da se bo položaj izboljšal. Delo naj bi steklo normalno takoj po sedanjih prazni kih.
Tudi v marini Hannibal v Tržiču so šli včeraj delavci spet na delo. Tu je lastnik odpustil dva uradnika, med njimi tudi sindikalnega zastopnika in vsi uslužbenci so zaradi tega stavkali nekaj tednov. Na goriški prefekturi pa je prišlo v sredo do sporazuma, od
izkušenj.
.....................-».......—........-......"......
PREDSTAVNIK SINDIKATA PRI ŠOLSKEM SKRBNIKU
Kako je s postopkom preareditve službenega položaja učiteljev
pusta sta bila preklicana, zainteresirana sta sama podala ostavko. Ostalo delavstvo je včeraj začelo spet delati.
Vznemirljive pa so vesti, ki prihajajo iz Pordenona. Tam je tovarna Zanussi - Rex javila, da bo februarja odpustila 2 400 delavcev. To zaradi pomanjkanja naročil in ker je trg z raznimi električnimi gospodinjskimi stroji že nasičen. Zaradi tega si je Zanussi skupno z drugimi tovarnarji te stroke prizadeval, da bi čimprei uvedli barv-no televizijo, seveda s Pal sistemom, tako da bi se izognili krizi tej panogi industrije. V Pordenonu vlada v teh dneh veliko vznemirjenje in sindikati hočejo s tem v zvezi napovedati celo vsedržavno splošno stavko v znak protesta proti tako velikemu številu odpustov. Povejmo še, da je vest vznemirila tudi tovarnarje in sindikaliste na Goriškem in v videmski pokrajini, saj je veliko število tovarn in obrtmh delavnic, ki sodelujejo z veliko tovarno Zanussi-Rex. Kriza te tovarne bi neposredno vplivala tudi na precej drugih obratov. S tem v zvezi pa bi prišlo do krize v zaposlovanju.
Pri ureditvi prog šolskih avtobusov je treba upoštevati potrebe učencev in staršev
jo predlagajo prizadeti starši in
Predsednik slovenskega šolskega sindikata v Gorici prof. Albin Sirk je bil pred dnevi pri šolskem skrbniku dr. Martuscelliju in z njim razpravljal o raznih zadevah odnosno problemih, ki se tičejo slovenskega šolstva na Goriškem in njihovega učnega osebja.
Predvsem je bil govor o postopku za preureditev službenega položaja učiteljev. Šolski skrbnik jt povedal, da so zadevni odloki že pripravljeni in da bi jih bilo treba le pretipkati. Ker pa skrbništvo za to delo nima potrebnega osebja, saj morajo uradniki opraviti druga redna službena dela, bi lahko po njegovem mnenju pospešili vso zadevo na ta način, da bi se kateri od prizadetih u čiteljev prostovoljno javil za to delo.
K temu naj dodamo še, da se učiteljem, ki niso imeli ustreznega študijskega naslova, pa so učili na srednjih šolah, tista leta ne štejejo kot službena leta v smislu preureditve položaja po zgoraj omenjenih odlokih.
Drug važen problem, o katerem je bil govor, je bil prevoz šolarjev in dijakov s šolskimi avtobusi. Že pred meseci so sindikat in prizadeti starši vložili prošnjo za ureditev vožnje učencev in dijakov s šolskimi avtobusi in v ta namen predlagali dve progi, ki bi najbolj prišli v poštev.
Pristojni občinski organ naj bi poskrbel za take vožnje na progi, ki naj bi zajela južni del mesta z naseljem Sv. Ane in vse tja (k) mirenskega bloka. Drugi avtobus
ostalo na cesti.
Odgovorni krogi, ki si prizadevajo za obnovitev zakona o prosti coni, želijo deloma spremeniti njegovo vsebino. Prizadeti industrijci in veletrgovci si seveda žele ohranitev sedanjega stanja, sindikati pa so za to da se vsi kontingenti dajo samo industriji, tako bo ta lahko zaposlila še več ljudi kot sedaj. Seveda zahtevajo sindikati tudi spremembo količin in vrst blaga. ki naj bi bile j>roste vseh carin.
72-letni upokojenec Domenico Braili iz Ulice Campagnuzza 25, je
ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA
fm PODJETJE ZA TURIZEM TRANSPORT IN GOSTINSTVO
Od 1. NOVEMBRA DALJE LAHKO KUPITE r— vse vrste železniških vozovnic — karte za spalnike in ležalnike
IN ZAHTEVATE INFORMACIJE O VOZNIH REDIH IN CENAH NA NAŠEM PRODAJNEM MESTU V KOPRU, V PROSTORIH TURISTK-MEGA DRUŠTVA, PRISTANIŠKI TRG 7
Ul. Randaccio. Omenimo naj še tretji šol. avtobus, ki je predviden za področje Oslavje, Št. Maver, Pev-ma. Gorica (Ul. Croce in Randaccio).
Kolikor nam je znano, je občinska uprava že prejela državni prispevek, menda po 7 milijonov za vsako od omenjenih prog. Občinska uprava bo morala sedaj poskrbeti za nakup vozil in tehnično izvedbo prevozov učencev osnovnih šol, otroških vrtcev in dijakov. S tem v zvezi se govori, da nameravajo urediti eno od predlaganih prog tako, da bi šolski avtobus ne vozil po progi, kot
sindikat, ampak skozi Stražice. Prizadeti starši in sindikat so mnenja, da bi za potrebe slovenskih šol v Gorici in učencev, ki te šole obiskujejo, mnogo bolj koristile vožnje na omenjenih dveh progah (od Moše in Mirenskega bloka), kot pa proga skozi Stražice, kjer je število učencev mno go manjše in je tudi oddaljenost učencev od doma pa do šole mnogo manjša.
V tem smislu torej priporočamo pristojnim občinskim organom naj pri ureditvi prevozov s šolskimi avtobusi upoštevajo potrebe in želje tako, kot so predlagali sindikati in prizadeti starši, ker bodo le na ta način najbolje valorizirali šol. avtobuse, kar bi moralo biti pri njihovi uporabi osnovno načelo.
M. L
Nadškof ustanovil slovensko dušnopastirsko središče v Gorici
Goriški nadškof in metropolit msgr. Peter Cocolin je s svojim odlokom štev. 2026/72 z dne 24. oktobra t-L ustanovil na področju goriškega mesta slovensko dušnopastirsko središče. Gre torej za prvi tak primer ne samo v goriški, ampak tudi v tržaški in videmski škofiji, kjer tudi živijo verniki slovenske narodnosti. V spremnem pismu nadškof Cocolin pravi, da je svojim duhovnikom odkrito povedal «da nosi v srcu edinole željo, zagotoviti v mejah nadškofije primemo dušnopastirsko strežbo vsem vernikov bodi, italijanske bodi slovenske narodnosti, ki živijo kot narodnostna manjšina v samem mestu Gorica ali tudi na podeželju v narodnostno mešanih župnijah*. Nadalje pravi, da namen.
27. NOVEMBRA BODO VOLITVE V TREH OBČINAH
Občinske volitve so važni test za preverjanje miselnosti volivcev
Kljub upravni plati volitev bo prevladala politična opredelitev volivcev - Ronke, Romans, Vileš: tri različne kombinacije
Cez tri tedne bo 10.872 državljanov volilo v treh občinah na Goriškem občinske svetovalce, ki bodo te občine upravljali v prihodnjih petih letih. V Ronkah je v volilne sezname vpisanih 7.620 lju di, v Romansu 2.200, v Vilešu pa 1.052. čez teden dni bodo izvedli še zadnji pregled volilnih seznamov, črtali bodo iz njih v zadnjem razdobju umrle in izseljene vpisali pa nove volivce. Vsekakor velikih sprememb v številu volivcev ne bo.
V Ronkah bodo izvolili trideset članski občinski svet. v ostalih dveh občinah pa petnajstčlanski. V sled njih bodo volili z večinskim sistemom. Lista, ki dobi relativno ali absolutno večino dobi dvanajst svetovalcev prva opozicijska lista pa tri svetovalce. V Romansu so doslej imeli občino v upravljanju komunisti in socialpreletarci, v opoziciji so bili demokristjani, pred petimi leti so se takrat zdru-ieni socialisti predstavil' s svojo Ihto in niso dobili niti mesta v občinskem svetu. Levičarsko zrna ga je letos možna le v koaliciji rred komunisti in socialisti kar se je fudi zgodilo, drugo listo so predložili demokristjani in socialdemokrati, ki pa bodo verjetno ostali
v opoziciji. To predvidevamo na podlagi rezultatov letošnjih maj-tkih parlamentarnih volitev.
Rezultati istih volitev nam povedo, ds bo v Vilešu zmagala krajevna Koalicijska lista med demokristjani in socialisti, v opoziciji pn naj bi ostala komunistična li-Eta. Tu dosegajo sicer sami de nekristjani absolutno večino m občino upravljajo ze dolgo vrsto let
Bolj zapleten je uoložaj v Ronkah, tej za Tržičem najbolj važni občini v južnem delu pokrajine, v industrijskem tržiškem okolišu. Tu bodo letos prvič izvotli na podlagi rezultatov lanskega ljudskega štetja, trideset svetovalcev. Doslej jih je bilo le drahet. ker je bilo število prebivalstva manjše od deset tisoč. Občinska uprava v Ronkah je bila doslej enobarvna komunistična, od zuna; so jo podpirali socialisti, v opoziciji pa so bili demokristjani in socialprole tarči. Socialistična podpora je bi1 la odločilna, ker je bi) odbor ood-vržen » vseh teh letih ostrim kritikam ostalih dveh opozici iških strank. Položaj se jc delno spremenil, ke • se le eden od dven socialproletarskih svetovalcev vklju čil • KPL
Na volitvah v Ronkah nastopa kar sedem list: komunisti, socialisti demokrisjani socialdemokrati, liber^.ri, republiKanci in fašisti Liberalci in fašisti upajo vsak r.a svo>-?ga svetovalca čeprav bo to težko, republikanc pa so listo predložili iz prestižnih razlogov. Prav tako bodo enega svetovalca dobili socialdemokrati večina svetovalskih mest pa bo domena ostalih treh strank. Na majskih volitvah so dobili komunisti 39,1 odstotkov glasov, krščanski demokra ti 32.' socialisti 9,5 socialdemokrati 4. Z izginotjem sociaiprole-tarske liste upajo tako komunisti kot socialisti, da bodo pridobili te glasove. Socialisti upajo, da bodo imeli tri ali celo štin svetovalce, komunisti upajo na 13 ali 14, demokristjani pa na deset ali majst svetovalcev Že na prvi pogled kaze, da bo edina možna rešitev koalicija na levici med socialisti in komunisti To kljub neljubemu dogodku ob predložitvi kandidatnih list med zastopniki obeh strank, ki se je končal pred sodiščem. Ronke bi tako ohranile leričarsko upravo in bi še vnaprej vodile vrsto manjših
ki ga zasleduje središče, je pastoralnega značaja, in da se bodo morali slovenski verniki odlikovati po pripravljenosti do odprtja, po zmožnosti za koristen dialog, po zaupanju v učinkovitost dela in zlasti po ljubezni, ki naj bo go nilna sila v vseh odnosih, zlasti na verski ravni znotraj Cerkve in v razmerju do sveta. Tako bo moglo slovensko pastoralno središče v Gorici dioseči svoj namen.
Sedež slovenskega dušnopastiir-skega središča bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Vodil ga bo duhovnik, ki bo imel običajna župnijska pooblastila z nekaterimi omejitvami. pomagali pa mu bodo sodelavci, ki imajo službo in pooblastila kot ostali kaplani. Oblast predstojnika dušnopastirskega središča je enakopravna oblasti mestnih krajevnih župnikov, tako da imajo slovenski verniki pravico obračati se v vseh svojih potrebah ali h krajevnemu župniku ali k dušnemu pastirju pri sv. Ivanu. Med drugim bo predstojnik tega središča vodil župnijske knjige. V --ustanovnem odloku je med drugim tudi priporočilo krajevnim župnikom, «naj prisluhnejo prošnji vernikov, pa budi sami naj vprašajo, v katerem jeziku želijo prejeti zakramente in zakrarrentale: rade volje naj ugodijo izraženi želji ter naj izvršijo na. prošena opravila ali sami, če znajo jezik, ali po drugem slovenskem duhovniku, sicer pa naj jih naslovijo na predstojnika omenjenega središča*. Poleg tega določa omenjeni ustanovni odlok, naj se ohrani in okrepi dosedanja dušnopa-stirska postrežba za slovenske vernike v stolnici pri sv. Ignaciju in na Placuti. naj se na novo vpelje praznična maša v cerkvi Marije Vnebovzete, kakor tudi drugod, kjer jo zahteva primerno število slovenskih vernikov, in naj se zagotovi duhovna oskrba slovenskim vernikom po bolnišnicah in v ječah.
Obmejno srečanje mladine v Mirnu
Jutri bo v Mirnu obmejno srečanje med mladino z obeh strani meje. Srečanje prireja mladinski aktiv iz Mirna in Orehovelj. Mladinski krožek iz Gorice vabi tukajšnjo mladino, da se tega srečanja množično udeleži.
Zjutraj bodo mladinci razpravljali o svojih problemih, prav tako zjutraj bodo na sporedu nekatere športne tekme, ki se bodo nadaljevale tudi popoldne.
Ob 16. uri bo na sporedu kulturni program, ki ga bodlo izvajale skupine iz Vrtojbe, Mirna, Sovodenj, Štandreža in Doberdoba. Zvečer bo sledila prosta zabava.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
GOSTOVANJE
MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
T. BRAUN in H. FICHNA
INDIJANCI V MALI VASI
prevod	J02E HUDEČEK
scenograf VLADIMIR RIJAVEC kostumograf MIJA JARČEVA koreograf	JAKA	HAFNER
režija	FRANC URŠIČ
V	sredo, 8. novembra ob 10. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH
V	sredo, 8. novembra ob 16. uri v Katoliškem domu v GORICI
V	četrtek, 9. novembra ob 16. uri v župn. dvorani v DOBERDOBU
Razstave
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst
Jutri, 5. novembra ob 15. uri v dvorani dnema Citta v TRBIŽU
VOJMIL RABADAN
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE
Farsa v treh dejanjih (Ljudski oder)
prevod:	MIRKO	MAHNIČ
kostumi:	MARIJA VIDAUOVA
scena:	DEMETRIJ CEJ
songi:	MIROSLAV	KOŠUTA
glasba:	A	VODOPIVEC
režija:	ADRIJAN	RUSTJA
S pozdravom bo otvoril prireditev mešani pevski zbor iz Kanalske doline tVišarski zvon* pod vodstvom Avgusta Ipavca.
V	Državni biblioteki v Ulici Ma-meli v Gorici je odprta razstava mladinskega čtiva. Razstavljene so slovenske, italijanske in nemške knjige. Vstop je prost, razstava je
odprta do nedelje.
• • •
V	umetniški galeriji «H Torchio» v Ulici Mameli 6 je odprta razstava slikarja Prima Drija iz Trice-sima. Odprta bo do 15. novembra.
Razna obvestila
Prosvetno društvo (Briški grič*
iz Števerjana priredi v soboto, 11. novembra v Prosvetni dvorani v Gorici martinovanje. Na voljo bosta dobra jedača in pijača, za zabavo bo skrbel ansambel «Deloro» iz Trsta. Vabila so na razpolago na sedežu SPZ v Ul. Malta 2 v Gorici in pri odbornikih društva (Briški grič* v Števerjanu.
« • •
Razpisan je natečaj za nekaj mest jetniških paznikov. Za podrobnejša poročila naj se zainteresirani javijo na občinskih u-radih.
Izleti
Deželna ustanova za obrt (ESA) priredi od 16. do 22. januarja 1973, ob priliki mednarodne razstave pohištva, študijski izlet I vlakom ali letalom v Pariz. Podrobnejši program obiska bodo objavili pozneje. Podrobnejše informacije in vpis na sedežu ESA, Viale Venezia 100, Udine-Videm.
Kino
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan tn ponoči je dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 5, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna
občin v tem okolišču, ki so v ro- j lekarna Al Redentore, Ul. F. Ros kah zastopnikov delavskih strank. I selil, tel. 72340.
Gorica
VERDI 15.00-22.00 (Lavventura č l’awentura». L. Ventura. Barvni film.
CORSO 15.00-22.00 cGirolimoni, il mostro di Roma*. N. Manfredi in A. M. Pescatori. Barvni film.
CENTRALE 15.15—21.30 (Storia di fi-fa e di coltello. er seguito de er pid*. F. Franchi in C. Ingrassia. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.30-22.00 (Madda-lena*. L. Gastoni in L Garroni. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA 15.15-22.00 cPelle su pel-le». D. Lassander in S. Camara. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
Tržič
AZZURRO 14.00 (II paese del sesso selvaggio*. Ivan Rassimov in N. Lay. Barvni film.
EKCELSIOR 14.00-22.00 cUomo bian-co va con il tuo dio*. G. Yuston. Barvni film.
PRINCIPE 14.00 «11 terrore con gli occhi storti*. Enrico Montesano. Barvni film.
Nova Gori.
SOČA (N. Gorica) »Stanlio in Olio v deželi smeha*, ameriški film — oh 16. uri.
SVOBODA (Divja dežela*, ameriški barvni film — ob 18. in 20.
RENČE (Nuna*, francoski barvni film — ob 19.30.
ŠEMPAS (Osvoboditev* (H. del), sovjetski barvni film — ob 20.
DESKLE «Ljudje proti*, italijanski barvni film — ob 19.30.
PRVACINA Prosto.
KANAL Presto.
HIBE IN POMANJKLJIVOSTI POŠTNE SLUŽBE
Kljub uvedbi <kodeksa* dostava pošte počasna
Elektronski stroj za razvrščanje pošte uporabljajo le v Firencah Primerjalni račmi z drugimi deželami so za nas malone porazni
odpravi do 2.000 pišeta na uro. To je že precej, vendar pa še malo, če pomislimo, da podobni stroji v ZDA in v ZRN lahko odpravijo tudii do 60.000 pisem na uro. Elektronski stroj v Firencah pa ne dela s polno paro. saj lahko deluje le s pismi enega fermata. Teh pa je zelo malo in jih tudi bo, dokler ne bo poštna uprava uvedla «državne ovojnice*. Povsod drugod delajo še vedno po istem sistemu kot v Rimu in v najboljših pogojih oodo službo avtomatizirali šele čez 5 let. Takrat pa bodo morali ponovno natisniti knjižice in jih zopet radeliti italijanskim potrošnikom Medtem ne bo namreč nihče več uporabljal številke. Res je si
cer, da so se Italijani nanjo kmalu okadili in jo začeli povsod u-porabljati; res pa je tudi, da so marsikje nato tudi že pozabili, ker so ugotovili, da je dostava pošte vedno tako počasna. Od leta 1968 pa do danes se je uporaba številke znižala za 50 odstotkov. Mnogi so knjižico vrgli v koš; mnoga velika podjetja, med njimi «Banca Nazionale del Lavo-ro», pet podjetij grupe IRI in končno obrambno ministrstvo, so že pozabila na CAP. Poštno številko redno in vestno uporabljajo prebivalci manjših krajev, kamor še ni segel glas o neučinkovitosti «nove pridobitve*.
S. J.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiriiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiunnumnmmiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiU
LE ŠE NEKAJ DNI NAS LOČI OD PREDSEDNIŠKIH VOLITEV V ZDA
Poleg «realnib» Nizona in McGoverna še cela vrsta nepomembnih kandidatov
Eden je izrazit desničar, večinoma so levičarji, nekaj pa je takih, da ne zaslužijo nobene pozornosti - Med kandidati tudi sloviti pediater dr. Spock
J V Italiji že več let vlada sploš-I no nezadovoljstvo nad poslovanjem poštne službe. Pismo rabi za «iz-, redno dolgo* pot od Rima do Milana včasih tudi 14 dni. Iz kroniko nekaterih časopisov pa povzemamo primere, ko je pismo potovalo s hitrostjo 350 metrov dnev-| no ekspresno pismo na poldrugi I kilometer.
Res je, da so to izredni prime-! ri, ki se lahko pripetijo kjerko-i li. V Italiji pa je takih primerov I vse preveč. Pisem in drugih pošiljk je vedno več, italijanski poštni sistem pa je osnovan rekli bi začetniško in je skrajno neurejen.
! Pismo, ki potuje na progi Rim -; Milan, potrebuje sedaj poprečno
I	dve uri več kot leta 1969, če pa ' potuje med dvema periferičnima . krajema, se ta zamuda poveča na ; 4 do 6 ur.
Razumljivo je, da se državljani pritožujejo. Odkar se je mogoče direktno telefonsko povezati z vsakim krajem v državi brez čakanja na zvezo se je pošiljanje brzojavk zmanjšalo za celih 50 odi-stotkov, ekspresnih pisem pa za 18 odstotkov. V velikih mestih se važnejša podjetja poslužujejo zasebnih agencij,, ki zagotovijo hitrejšo dostavo.
Sicer pa je tudi v notranji upravi pošte precej zmešnjave Ministrstvo za pošte upravlja tudi radio in televizijo in v zadnjem času se je minister Gioia (demokristjan in pristaš Fanfamjeve struje) posvetil samo vprašanju barvne televizije, na pošto pa je popolnoma pozabil. Vendar pa tega nezanimanja za pošto ne moremo o-mejiti le nanj in le na zadnje obdobje. Tako so leta 1968 menili, da je pri poštni upravi zaposljenega preveč osebja in so ponudili vsem, ki bi se prostovoljno umaknili, pri-' znanje 10 let za pokojnino. Tega odloka se je poslužilo 19 tisoč u-siužbencev. Od leta 1968 do sedaj pa so pri poštni upravi najeli še
20.000	novih uslužbencev, sindikalne organizacije pa menijo da bi jih potrebovali še enkrat toliko.
V srednji in južni Italiji — pravijo — so poštni uradi polni uslužbencev, ki nimajo kaj početi, na severu pa stalno primanjkuje osebja. Nesorazmerje je tudi v uradih samih. Pri okencih, kjer je delo precej neprijetno zaradi dolgih vrst nezadovoljnih državljanov, je malo ljudi, več pa ;,ih je v pisarnah. kjer lahko bolj mirno delajo. Obenem pa so pri pošti tudi plače precej nizke, sa.) je začetna plača pismonoše, ki mora prehoditi dobršen del mesta. 90 tisoč lir.
Posledice vsega tega neurejenega stanja so kupi pošte v vseh večjih italijanskih mestih. Najhuje je še na rimski postaji Termini, kjer v popolnoma nehigienskih prostorih (za take jih je proglasil rimski pretor, vendar pa uprava ni poskrbela za boljše) dela nekaj sto ljudi. Vsakdo ima pred seboj
II	okenc, ki ustrezajo enajstim poštnim predelom, v katere so razdelili Rim. Vsakdo mora odpraviti dnevno vsaj sedem zabojčkov pošte. V vsakem zabojčka je približno 800 pisem. Ko je dokončal svoje delo, pa uslužbenec odpravi še nekaj zabojčkov več, za kar se mu posebej plača kot nadurno delo. Popolnoma razumljivo je, da pn tem pride dio napak, saj šteje Rim
36.000	ulic in nemogoče je. poznati imena vseh.
Da bi izboljšalo službo, je poštno ministrstvo leta 1967 uvedlo tudi v Italiji tako imenovano poštno številko ali tako imenovani kodeks.
Pred tem so jo preizkusili že v več evropskih državah med drugim v Zahodni Nemčiji, kjer živi prav tako nekaj nad 55 milijonov ljudi. Takrat so v Italiji z vso vnemo propagirali CAP (codice dd av-viamento postale). Radio in televizija sta vsak dan obširno poročala o hitrosti pisma če bo pri nasloiu stal CAP. Izdali so posebno znamko in poštni žig, na katerem je bil poleg poštne številke narisan zajec. Poštna uprava je dala natisniti 22 mili onov knjižic s poštnimi številkami ki so jih pismonoše razdelili po hišah Priznati je treba, da so se Italijani kaj kmalu privadil' na CAP.
Odveč je govoriti koliko je to štolo. Pomisliti je treba, da so morala vsa podjetja in druge ustanove spremeniti oziroma prenoviti sezname in naslove vseh ljudi, s katerimi so si morala dopisovati. To je stalo precej milijard lir.
Če temu dodamo še poldrugo milijardo, ki jo je porabila poštna uprava za propagando in tisk knjižic. smo povedali dovolj.
Namen poštne štev:ike je bila avtomatizacija večjih središč. Doslej pa so avtomatizirali le pošto v Firencah kar je stalo 2 milijardi 338 milijonov lir Stroj lahko	Cele skladovnice pošte, ki čaka na razporeditev in dostavo
..............mu milil i ■■■ i im   Hillu. .iiiiiiimimiiiiiiiiiiii.iiimiiiiiiiiiiiiiiiui.iiiiiiiiii  .II.milini....
tivo. Ne dramatizirajte nekega spopada.
STRELEC (od 23. 11. do 21. 12.) Uredite čdmprej svojo korespondenco. Diplomatično se boste izvlekli iz neke zapletene situacije.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Nadaljujte svoje delo z istim navdušenjem kot ste ga doslej. Uspeh ne bo izostal. Dobri odnosi v družini.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Brzdajte svojo vzkipljivo naravo, zlasti med poslovnimi pogajanji. Priporočljiva je večja kritičnost do prijateljev.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vihar ki bo spremenil marsikatero stvar. Popolno razumevanje med vami in drago osebo.
V sredo proti večeru so se zbrali na družaben večer bivši boljunski partizani in aktivisti, katerim se je pridružilo tudi nekaj mladine. Pri kozarcu vina in ob lepi partizanski pesmi je bilo kar prijetno.
NF.W YORK, 3. — Že nekaj mesecev se govori o predsedniških volitvah in čez nekaj dni bodo ameriški volivci dejansko izvolili novega predsednika. V ZDA ki štejejo 203 milijone prebivalcev, bo moglo tokrat na volitve 94,5 milijona volivcev, kajti 44 milijonov volilnih upravičencev se ni pravočasno vpisalo v seznam volilnih upravičencev. Ta vpis je v ZDA obvezen in je dolgo let služil tudi kot ena izmed možnih diskriminacij nasproti črnskemu prebivalstvu. Volivec ali bolje volilni upravičenec, ki se hoče vpisati v seznam, mora prestati tudi nekakšen izpit in črnce so dolgo diskriminirali s tem, da so jim postavljali vprašanja, na katera mnogi niso mogli odgovoriti. Seveda je bilo to odvisno od »razpoloženja* funkcionarjev v posameznih krajevnih skupnostih.
Pri sedanjih volitvah je 13 milijonov volilnih upravičencev' več, kot jih je bilo pri zadnjih predsedniških volitvah preb štirimi leti- To pa zaradi deistva, ker se je starostna doba vodilnega upravičenca znižala od prejšnjih 21 na 18 let, kar je prineslo 11 milijonov novih volilnih upravičencev, ostalo pa gre na račun prirodv-nega prirastka. Toda tako kot pri starejših volilnih upravičencih, tudi pri »novih* volilnih upravičencih je veliko takšnih, ki se niso vpisali v volilni sez„am. Če je tokrat volilnih upravičencev, ki so redno vpisani v volilne sezname. 94 milijonov in pol, s tem ni rečeno, da bodo vsi ti volili, kajti pri zadnjih volitvah je bilo v volilne sezname vpisanih 82 milijonov volilnih upravičencev, volilo pa jih je le 73 milijonov. Če
bo tokrat obveljal isti odstotek, bo oddalo svoj glas nekaj manj kot 85 milijonov volilnih upravičencev.
r
Sondiranja javnega mnenja govore da bo največ glasov dobil Nizon. Vendar tudi McGovem še vedno upa v uspeh. Ves čas, ko je govor o predsedniških volitvah, se govori le o Nixonu in McGovemu. Toda v ZDA se bo potegovalo za predsedniško mesto še devet drugih kandidatov. Samo ob sebi se razume, da nobeden teh nima niti najmanjše možnosti, priti v Belo hišo. toda ustavimo se pri nekaterih in oglejmo si, kdo so tisti «rnanjši kandidati*, ki se sicer zavedajo svoje številčne šibkosti, ki pa kljub temu vztrajajo.
Izrazit tlesniear
Zanimivo pri tem je naslednje dejstvo: en sam kandidat od vseh teh pravzaprav predstavlja izrazito desnico, vseh ostalih osem pa Američani ocenjujejo kot levičarje ali pa politično brezbarvne. Med najbolj kvotiranimi kandidati. razen Nixona in McGoverna seveda, sta predstavnik reakcionarne desnice Schmitz ter predstavnik radikalne levice sloviti pediater dr. Benjamin Spock, o katerem smo pisali še pred nedavnim. Nadalje je tu še vodja ameriške komunistične partije Gus Hall.
Vrnimo se k posameznikom
John Schmitz je pobral nekaj dediščine po nesrečnem Georgu Wal!aceu, vendar ni niti od daleč možno, da bi kaj opravil, pa
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Izbite priložnost, ki se vam bo da-:s nudila. Popolno čustveno za-iščenje
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaše uiašnje naloge zahtevajo vztraj-ist in odločnost. Precejšen spo id z nekim prijateljem. DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) ič kaj primeren dan za uresniči-v vašega načrta. Spremenjeni od-isi med sorodniki.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Izred-i naklonjenost v poklicnem oko-l. Nadaljnja utrditev nekega ču-venega odnosa.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Možni
so manjši zapletljaji, vendar nič resnega. Ne dovolite, da bi vam kdo kvaril razpoloženje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Predložili boste sodelavcem načrt, ki ga že več časa preučujete. Nestrpen nastop nekega sorodnika vas bo presenetil.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Skušajte v neki poslovni zadevi pri ti do častnega kompromisa. Znova se vam bo povrnilo zaupanje vase.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22. 11.) Sklenili boste dolgoročen sporazum, ki vam zagotavlja perspek-
Sloviti pediater in javni delavec dr. Benjamin Spock
čeprav je gotovo, da se bo bolje odrezal kot zadnjič. Zavedati se namreč moramo, da je guverner Alabame na volitvah 1968., ko je bil na čelu «tretje stranke* tako imenovane American Indipendent Party zbral deset milijonov glasov. Toda pretežna večina njegovih simpatizerjev bo glasovala sedaj za Nixona, George Wallace se je moral, kakor je znano, po atentatu v maju umakniti iz aktivnega političnega življenja. Zato John Schmitz in njegov potencialni podpredsednik knjigarnar Thomas Anderson ne bosta žela velikih uspehov, pa čeprav sta vpisana na seznamu kandidatov kar v 33 zveznih državah. Čeprav so se njuni potencialni volivci, simpatizerji Wallacea, o-predelili za Nixona, desničarja Schmitz in Anderson močno napadata Nixona, ki ga dolžita, da je «preveč mehak* nasproti komunistom.
Pediater dr. Spock je zelo znana ameriška osebnost. Vodil je že manifestacije proti vojni in to ne le proti vietnamski vojni, pač pa že prej proti oboroževanju ZDA. Napisal je več knjig, med katerimi tudi knjigo o vzreji in vzgoji otroka, ki je postala najbolj brana knjiga v ZDA. Z njim kandidira kot potencialni podpredsednik washingtonski črnec Ju-lius Hopson, ki je bil nekaj časa gospodarski svetovalec zvezne vlade. Vpisana sta v seznamih desetih zveznih držav in računata predvsem na «iskrene in radikalne pacifiste*, ki pa vendarle niso pripravljeni slediti «politični liniji neomandstov ostalih levičarskih strank*. Za dr. Spocka bi McGo-vern ne bil kdo ve kako slab predsednik, toda v bistvu se le «gra» z ameriškimi volitvami in s predsednikom Nixonom samim.
Socialistični
stranki
Sledijo tri bolj ali manj klasične levičarske stranke in sicer s svojimi tremi ah bolje šestimi kandidat' »Socialist Worker Par-ty». »Socialist Labor Party» in ameriška komunistična partija. Vse te tri stranke imajo pravzaprav razmeroma večji vpliv kot bi mogli sklepati iz njihovih glasov. Toda vse tri so skrajno siromašne.
»Socialist Labor Party» je najbolj stara ameriška levičarska politična stranka, saj so jo nemški socialistični emigranti ustanovili že pred malo manj kot sto leti in sicer leta 1877. Kandidat te stranke tokrat je Louis Fisher, ki je star 59 let in ki teži k »mirnemu in omikanemu prehodu iz kapitalizma v socializem preko volitev*. Njegova stranka se bori tudi za »družbo brez razredov*,
ki bo temeljila »na kolektivni lastnini ter na kontroli nad industrijo in družbenimi storitvami*. Logično je, da njegova stranka «ne priznava profita*.
V razmeroma istih političnih slojih in krogih meče svoje mreže druga stranka »Socialist Wor-ker Party», ki pa tokrat računa tudi z mladimi silami ameriški vseučilišč.
To socialistično skupnost vodi 31-letr.a lepa plavolasa Linda Jen-ness, ki je po poklicu tajnica v nekem podjetju v Antlanti in ki se odkrito priznava za trockist-ko. Ker pa še nima 35 let kolikor je potrebnih za kandidiranje za predsednika, kandidira namesto nje Evelyn Reed, ki je vpisana na seznamu v New Yor-ku. Voditeljica teh socialistov Jenness je leto dni poučevala v Španiji in se od tod vrnila v ZDA ter vstopila v gibanje proti vojni, njen drugi «koi:jiček» pa je tudi borba za pravice ženske. Sicer je doslej že kandidirala in sicer za guvernerja v Georgiji in za župana v svojem rojstnem kraju, kar pa ji ni uspelo doseči.
Šibka KP
Obe socialistični stranki pa sta tako rekoč enotni v svojem odporu proti ameriški komunistični partiji. Stranka »Socialist Labor Part.v* trdi, da so on- marksisti in hkrati avtohtona stranka vtem ko da je komunistična partija poveza. a s Sovjetsko zvezo in od nje odvisna. Stranka »Socialist Worker Party» pa se sklicuje na svojo zvestobo Trockemu, ki dla je bil vedno nasprotnik Stalina in stalinizma v Sovjetski zvezi. Obe socialistični stranki pa .ta »za demokratični socializem*, je «v na spr .tju s socializmom, kakršen je sedaj v ZSSR in tudi proti maoiz-mu. ki ni nič drugega. kot ena izmed variant stalinizma*, kakor
je rekla lepa plavolaska Linda Jen-.ess.
Komunistična partija ZDA je stara partija. Svojega kandidata je vpisala v 14 državah. Za predsednika kandidira 62-letni Gus Hall, generalni tajnik partije, za podpredsednika pa kandidira Jar-wis Tyner, črnski sindikalist iz Philadelphie. Na očitek, da je njegova stranka podložna moskovskim direktivam. Gus Hall poudarja, da «smo neodvisna in revolucionarna stranka delavskega razreda in se borimo za socializem*.
Ameriška KP je maloštevilna in je največ glasov dosegla pred leti, ko je za njenega kandidata glasovalo 103.000 volivcev. Gus Hall je sin finskih emigrantov, ki so se doselili v ZDA že kot komunisti. Gus Hall vztraja pri tem. da naj ZDA imajo večstrankarsko politično življenje in nikakor ne soglaša z eno stranko sajno, «kolikor ni to odraz krajevnih razmer*, kakor pravi za Sovjetsko zvezo. Baje bi znali komunisti tokrat dobiti kak glas več kot pri zadnjih volitvah, ker da ie v ZDA pritegnila partiji simpatije Angela Da-wis, ki da je prebudila zavest pri mnogih mlajših Američanih.
Navedli smo glavne stranke in njihove kandidate, ki se poleg Ni-xona in McGoverna potegujejo za predsedniško mesto Tu ponovno {»udarjamo da prideta v poštev le prva dva kand.iata, zaradi zanimivosti pa bomo navedli še naslednje kandidate. Za svobodnjaško stranko kandidirata Theodora Nathan in John Haspers, za stranko prohibicionistoi kandidirata Earle Munn in Marchall Incha-per, za vesoljsko stranko kandidira Gabriel Green. za prvo ameriško stranko pa John Mahalchi Poslednje stranke in njihovi kandidati nas spominjajo na »stranko zrezka* in podobne stzanke, ki so se pojavljale v prvih povojnih letih v Italiji.
DVE NOVOSTI ZALOŽBE «B0REC»
Matevž Hace:
Komandirjeva povest
Matevž Hace zavzema v sodobnem slovenskem pripovedništvu posebno mesto. Začel je s svojimi partizanskimi zgodbami, polnimi črnobelega in navdušujočega slikanja partizanskih junaštev. Nato je začel na svoje partizanstvo kritično gledati in izpod njegovega peresa so prihajale bolj kritične in umetniško močneje oblikovane zgodbe. Potem ko se je vrnil v svojo rodno Notranjsko, se je posvetil slovenskemu kmečkemu človeku in njegovemu življenju na domači zemlji. Prikazoval je življenje slovenskega človeka v daljni in včerajšnji preteklosti, posvetil pa se je tudi sedanjosti. V povesti Komandirjeva povest, ki jo imamo sedaj pred seboj, kot najnovejšo Hacetovo stvaritev, je Hace kot pisatelj združil dvoje: partizanstvo in kmetijstvo. Prikazuje namreč preproste slovenske kmečke ljudi kot partizanske borce, komandirje in slika njihove usode ter doživetja v usodnih dneh revolucije.
V knjigi Komandirjeva povest pripoveduje Hace o komandirju Zevniku, ki se v partizanih sreča s svojim sovaščanom Jernejem Burjo, katerega so kot domobranca ujeli partizani. Obadva sta tekmeca tudi v ljubezni, saj hoče komandir Zevnik pridobiti za sebe dekle Jožico, ki pa rajši vidi Jerneja Burjo. Zaradi dekleta sta si komandir Zevnik in pomilošče-ni domobranec, ki se izkaže kot dober mitraljezec, v tihem sovraštvu. Ker Zevnik grozi Burji, ga šikanira in zasmehuje, ta pobegne od partizanov in se spet vrne k domobrancem, kjer pade. Jožica pa se potem odloči za Zevnika. Ta preprosta zgodba je seveda prikazana v širšem okviru partizanskih borb in spopadov ter prikazov življenja kmečke vasi v času vojne. Vendar je kompozicija povesti bolj šibka in pripoved ne izzveni kot zaokrožena zgodba komandirja Zevnika, temveč bolj kot široka freska o usodah kmečkih ljudi med vojno in o prikazu slovenske vasi v usodnem času.
Hace prikazuje kmečke ljudi in svoje junake kot preproste, poštene ljudi, ki niso nobeni heroji temveč navadni ljudje, s svojimi dobrimi stranmi in slabostmi. Zlasti odkrito slika njihovo erotično življenje in se ne boji v obraz povedati resnice. Na drugi strani pa spet določene ljudi a priori slika kot negativne like, kar pa delu gotovo ni v prid. Moti nas tudi neprepričljiv preokret dekleta Jožice, ki sprva ne mara slišati
negativne strani Hacetove povesti pa odtehta zanimivost in pristnost pripovedi. Morda bo Komandirjeva povest 2a,
delo. Bolj bo namenjena preprostejšim bralcem, tako da lahko rečemo, da s to povestjo Hace nadaljuje tradicije partizanskega in ljudskega pripovedništva.
Dr. Sami Al Joundi:
Židje in Arabci
Druga knjiga, ki je izšla pri zavodu Borec, nosi naslov ŽIDJE IN ARABCI. Napisal jo je sirski pisatelj, zdravnik, politik, veleposlanik Sirije v Parizu di. Sami Al Joundi. Svoje delo ie napisal neposredno po zadnjem izraelsko-arabskem spopadu, ki je seveda globoko pretresel njegovo osebnost. Knjigo, ki jo imamo sedaj pred seboj, je namenil predvsem evropskemu bralcu, da bi seznanil s problemom Arabcev in Zidov ves svet in razkril kje so pravi vzroki spopadov in nemira na Bližnjem vzhodu.
Jasno je. da je knjiga napisana
z arabskega stališča, vendar Pj' satelj sam pravi, da jo je naP' sal brez vsakega sovraštva in k<n Ukor mogoče objektivno. V svoji knjigi podaja avtor v kronološki obliki prikaz dogodkov na Bližnjem vzhodu od najstarejših časov pa do danes, pri čemer se seveda v posebnih poglavjih zaustavlja ob začetkih spora med Židi in Arabci ter o vseh treh vojnih spopadih med obema narodoma v časa po drugi svetovni vojni. Pri tern skuša pojasniti evropskemu bralcu ozadje posameznih dogodkov in oživiti spomin na usodne dogodke same.
Avtor hoče tudi, da bi bralec razumel, zakaj se danes arabske države branijo priznati Izrael in zakaj nočejo direktnih pogajanj c njim. Jasno je, da nam knjiga rac■ kriva mnogo tega, česar doslej nismo vedeli ali nismo razumeli, zlasti še, ker pisatelj ne skriva slabosti na arabski strani in P0.' šteno priznava Izraelcem vse njihove prednosti in dobre lastnosti-Knjiga ima na koncu dodane tudi kritične pripombe francoskega publicista Eriča Rouleauja ter uvodne besede slovenskega prevajalca Slavka Kumra.
Jasno je, da knjiga ne da vseh odgovorov na probleme Bližnjega vzhoda. Tudi ne nakazuje rešitve problema vojne med Arabci In Židi. Pomagala pa nam bo razumeti probleme obeh narodov in tisoče najrazličnejših ovir, ki danes oVt' rajo spravo. Marsikaj nam bo bolj jasno. O tistem, česar tudi po tej knjigi o Židih in Arabcih še ne bomo razumeli, pa bomo začeli razmišljati.
Kitajska lirika v slovenskem prevodu
Ob dejstvu, da je kitajska kflfl' ževnost med najpomembnejšimi v svetovni književnosti, da je ta poleg inaij.-.ke najstarejša književnost na svetu, saj sega v čas, ki ga mi označujemo kot 2400 Im pred našim štetjem, lahko ugotOf vimo, da mi, kot Evropa na spl°š' no preslabo poznamo to umetnost-Nekaj prevodov kitajske lirike, zlasti Li Taj Poa seveda ne more dosti pripomoči k spoznavanju kitajske književnosti. Toda nekaj pa ti prevodi le pomenijo, če že drugega ne, vsaj opozarjajo 33 veliko morje neznanja, ki ga predstavlja kitajska književnost. Zfll°
MVZK.C, iv* ayivu- uk umuu «IUUM	. ,.	..	• ,	. , ' .. .
za Zevnika,, potem pa.se sama.,0-	knjiga kitajske linke v s
brtie do njega. Te negativne stra- venskem prevodu ne more pom
niti dosti. Nekaj pa le pomeri-Zlasti še, ker je to že tretja Žida ja, ki prinaša nekatere tudi še

TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Jutranja glasba; 9.00 Pihalne godbe; 9.30 Znani pevci;
10.00	Casella, Rapsodija za orkester; 10.30 Karakteristični ansambli; 11-15 Vojaške pesmi; 15.45 Oddaja za avtomobiliste; 17.00 Program za mladino; 18.00 Kon-certisti; 18.50 Orkestri; 19.10 Družinski obzornik; 19.25 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.45 Danes grofje celjski in nikdar več — dramatizacija; 21.30 Popevke;
22.30	Zabavna glasba.
TRSI
12.10 Plošče; 15.10 Med prijatelji glasbe; 16.00 Narodne; 16.20 Literarna oddaja.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30. 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Dopoldanska glasba; 10.0 Orkester Osborne; 10.45 Plošče; 11.00 Prisluhnimo jim; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Fumora-ma; 14.45 Plošče; 15.30 Juke box; 17.00 Veselo v sobotno popoldne; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Progresivna glasila; 19.00 Zapojmo in zaigrajmo;
19.30	Prenos RL; 20.00 Večerna glasba; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PRoGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz;
11.30	Plošče; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.00 Beniamino Gigli; 15.10 Oddaja za bolnike; 15.40 Godba na pihala; 16.20
SOBOTA, 4. NOVEMBRA 1972
Znanstvena oddaja; 17.10 Veliki variete; 19.10 Evripid: «Trojan-ke»; 21.30 Francoske popevke.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.30 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Zakaj in kako?; 15.00 Alto gra-dimento; 17.30 Ping - pong; 18.00 Čvekači; 20.10 Jazz; 21.00 Can zonissima.
III.	PROGRAM
9.30	Na sporedu je Casella;
10.00	Koncert za začetek; 11.15 Nabožni motivi v glasbi; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Vivaldi, Haydn, Brahms; 14.40 Simfonični koncert; 16.10 Sodobna ital. glasba; 17.00 Strani iz albuma;
18.30	Lahka glasba; 18.45 Tedenski filmski pregled; 19.15 Koncert; 21.30 »I concerti di Roma*;
22.30	Mazzucco: »Come si dice*.
FILODlFUZ! JA
8.00	Koncert za začetek; 9.00 Simfonična glasba; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Mozartova So nata K 303;	12.00 Berliozove
skladbe; 12.20 Corellijeva Sonata, op. 4.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 12.10 V plesnem ritmu;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.15 Zabavna glasba;
13.30	Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Na-
zahtevnejšega bralca preskromno- neobjavljene prevode kitajskih pe*
------.•— -------- mkov. Zato moramo tako izdajo j*
pozdraviti in z veseljem opozorit1 nanjo, pa čeprav predstavlja “ kapljico v morju.
Znano je, da je Alojzij Gradnik veliko prevajal prav kitajske ke. Njegovi prevodi so večkrat izšli. Sedanja izdaja, ki pa prinaša tudi nove pesmi, je že tretja Knjižna izdaja. Uvodno besedo 11 je napisal akademik prof. Bratko Kreft, ki je v kratkem orisu pr.1' kazal razvoj kitajske lirike ,n njen pomen za kulturo vsega s**' ta. Kreft pa analizira tudi Gradnikove prevode kitajske lirike ,n ugotavlja, da sodi Gradnikova kitajska lirika med pesnikove najboljše prepesnitve, ki stoje tako) zraven njegovega izvirnega pesniškega dela. Zanimivo je, da je 'z' ven izvirne Gradnikove lirike ne' kam trši, da pa je kitajska lirik3 izvabila iz Gradnika še tanjše evo-ke, ki jih morda ne bi nikoli spoznali, če pesnik ne bi prevaja1 prav kitajskih pesnikov. Tako s>> nekateri prevodi kitajskih pesnikov pravi biseri Gradnikove u metnosti.
Ob uvodu Bratka Krefta, ki daje sicer pregledno, čeprav skoP0 podobo razvoja kitajske lirike m predstavlja najpomembnejše nje,,e predstavnike, bo prijatelj poedJe res lahko užival ob izbrušenih, vež činoma verzificiranih prevodih k1' tajskih pesnikov in prodrl v 3e' znani svet kitajske lirike in spri3 kitajskega duha. Danes, ko se ve ■ svet trudi, spoznati in razumm današnjo Kitajsko, bo nova trda.I" kitajske lirike v slovenščini ®* toliko bolj dobrodošla.
Kitajsko liriko je v okusno a-premi jeni knjižici (opremo je ,s^rjl no zasnovala Nadja Furlan) izdata Državna založba Slovenije
Sl. Ka-
ši operni pevci; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 S knjižnega trga; 16.55 Ki tara v ritmu; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Dobimo se ob isti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Dobri znanci; 20.00 Zabavni zvoki; 21.28 Zabavna radijska igra; 22.20 Od daja za izseljence; 23.05 S pes mijo in plesom v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
10.00	V počastitev neznanega vojaka; 12.30 Poljudna znanost;
13.00	Komični filmi; 13.30 Dnev
nik; 14.00 Ital. kronike; 14.30 Šo la; 17.00 Spored za najmlajše:
17.30	Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Sveto pismo da nes; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Canzonissima;	23.15
Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 V Belgiji; 22.10 Novi avtorji.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli; 16.28 Napoved sporeda; 16.30 Košarka Partizan — Crvena zvezda - prenos: 18.00 Obzornik; 18.20 V deželi klobu kov — film; 18.45 Gospod Pi per — film; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risanka; 20.00, 23.10 TV dnevnik; 20.35 Sedem mla dih; 21.35 Na poti k zvezdam;
22.00	Medicinski center — serij ski film; 22.50 TV kažipot
KOPRSKA BARVNA TV
16.30	Košarka: Partizan — Cr vena zvezda; 19.45 Za konec ted na; 20.15 Poročila; 20.30 Tri ma le opice; 21.20 Mali koncert.
Film
o gangsterju Lucianu
RIM, 3. — čez nekaj dni tu začeli snemati film z naslov0^ «L'imperatore di New York». G' za film Riccarda Frede, ki snemal film v sodelovanju s sk pino avtorjev in tehnikov druzL. »Capranica Cinematografica* i° * bo prikazal življenje slovitega tri* yorškega gangsterja italijanske® porekla L. Luciana. Film bo str go dokumentaričen, ker so za P datke pritegnili k sodelovanju »■. vilne italijanske izseljence v ZD ■ ki so velikega gangsterja d°b poznali. V filmu bodo igrali vilni znani filmski umetniki v? dar režiser še ni našel človek*!' ki bi igral glavno vlogo, L L. Luciana.
Prejeli smo
ESPANA HOY, revija za kultur®-politiko in gospodarstvo.	'
25, 24 za september 1972, in	"
26 za oktober 1972.
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 4. NOVEMBRA 1972
KOŠARKA
BOROV festival minibasketa
9.30	v Trstu, stadion «1. maj*
4- dan turnirja * * *
NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO
11.00	v Cervignanu, Ul. Mercato
AB Cervignano — Dom GO
NAMIZNI TENIS
VSEDRŽAVNI TURNIR
15.00	v Veroni
Sodelujeta tudi Sokol in Kras
NOGOMET
MLADINCI
11.45	v Trstu, Ul. Flavia
Oisriziole — Gaja * * *
8.30	v Trstu, stadion «1. maj*
'Ibertas Rocol — Union * * *
ZAČETNIKI
9.45	v Trstu, Ul. Flavia
Bonziana — Breg
JUTRI
Nedelja, 5. novembra 1972
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
10.00	v Trstu, Ul. Flavia
liter SS — Primorje * * *
14.30 v Križu
”esna — S. Canzian
* * *
14.30 v Dolini Breg — Au risi na * * *
14.30	v Bazovici
Zarja — Libertas * * *
3.	AMATERSKA LIGA
8.30	na Proseku
°impija — Costalunga * * *
10.30	v Dolini
Breg B — S. Anna * * *
14.30	v Nabrežini
“vino — Union * * *
J4-30 v Padričah
Primorec — Virtus
MLADINCI
l°-45 v Križu
•sna — Rosandra * * *
9.00 v Trstu, Sv. Sergij
l|b«rtas Sv. Sergij — Primorje * * *
NARAŠČAJNIKI
H-45 v Trstu, Ul. Flavia
*«era — Breg
KOŠARKA
Borov festival minibasketa
9.30	v Trstu, stadion «1. maj*
1 *S*n turnirja
NAMIZNI TENIS
VSEDRŽAVNI TURNIR
8.30	v Veroni
0c>elujeta tudi Sokol in Kras
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
°8MEjn
1 3.3o
O PRIJATELJSKO SREČANJE
v Mirnu
"r»" — Dom
5®l°(?na - Palermo ^Kitari
M,?1® * Ternana v an - LR Vicenza ‘'»Poli - p "Pdorla
s®!’0** - Fiorentina JUnudm-i,. Atalanta
Ton ni
\ 'n<* - Juventus A J0!18 ' Inter - Bari
j, 'anzaro - Cesena h - Catania ^'Pno - Udincse ***taa - Pro Vasto
2 X
X 2 X 1
2. BOROV FESTIVAL MINIBASKETA
TUDI POLET, SABA IN TONE ČUFAR SO SE UVRSTILI V FINALNO SKUPINO
Nejka Jamberle in Alberto Terrile zmagovalca slikarskega tekmovanja
V tretjem dnevu 2. Borovega fe-1 Sknoncelli. (Trener: Simo).
stivala minibasketa so odigrali izločilna srečanja C skupine, «ne-špoctniki* pa so se pomerili v slikarskem ex tempore. Prisotno je bilo mnogp mladih umetnikov, preko sedemdeset, ki so se poldrugo uro trudili, da bi ustvarili svoje mojstrovine. Kakšna pa so bila ta dela, nam je najbolje obrazloži] član žirije Jože Cesar: «Količinsko je bilo tekmovanje na višku, žal pa je bila kakovost predstavljenih del zelo nizka. Zelo težko smo se odločili, komu naj podelimo najboljša mesta, in moram priznati, da tega ni nihče zaslužil. Medtem ko je lani bil problem, koga naj ne nagradimo, je bil položaj letos prav obraten. Nobeno delo ni doseglo take kakovosti, da bi bilo lahko nagrajeno. Ena upošteva samo u metniške momente, v drugi _ pa so risbe, ki smo jih ocenili s športne strani. Pripomniti pa moram, da sta bili dve risbi povsem nešportni.*
Protagonist današnjega športnega dela tekmovanja je bila prav gotovo ljubljanska šola Tone Čufar, ki je odigrala dve zaporedni srečanji. Najprej je gladko odpravila Italsider, nato pa je morala kloniti po srditi borbi in po podaljšku le s košem razlike peterki SABA. Vasari — Dom Gorica 2:0
(Brez borbe).
Polet — Bor	25:8 (9:0)
POLET:	Kalc, Gulič, Piščanc,
Faraglia, Vremec, Briščik, Lenisa, Hrovatin, Malalan, Don. (Trener: Sosič).
BOR:	Merku, Kravos, Skilani,
Kurri, Polšak, Volk, švagelj, Gombač, Bembi, Lokar. (Trener: što-kelj).
Po prvi tekmi, ki so jo poletov-ci zgubili zaradi treme pred nasprotnikom, so si tokrat opomogli in so z izdatno zmago odpravili sovrstnike Bora. Visoka razlika v koših jasno prikazuje sliko na igrišču, saj so bili Openci absolutno premočni in se ni dalo proti njim dosti doseči
TIRANA, 3. — Ker se je košarkarska ekipa Jeunesse Sportive iz A-leppa odpovedala turnirju za evropski košarkarski pokal, je zmaga avtomatično pripadla Partizanu iz Tirane, s katerim bi se morala srečati 12. novembra.
Ljubljana — Italsider 27:6
(10:1)
LJUBLJANA:	Majski, Burnik,
Gorjanc, Klošnik, Cvrk, Zupanc, Dubrin, Modic, Štante, Hribar, Gre benec. (Trener: Klinar).
ITALSIDER:	Graziadei, Palom-
bella, Picchieri, Rusco, Zozzin, Cep-pi, Pozzetto, Zobec, Callin, Mitri,
Ljubljančani so v svojem prvem j 14.30 finale za 5. nastopu gladko odpravili ekipo Ital- 15.30 finale za 3. sidra, ki ni nikdar nudila velikega odpora. Ljubljanski košarkarji so prikazali lepo igro, predvsem pa so dokazali, da so navajeni igrati z visokimi koši, ne pa s koši minibasketa. Morda je bil zato izkupiček nekoliko nižji, saj je mnogo žog, usmerjenih na koš bilo previsokih.
SABA — Ljubljana 17:16 (10:8, 14:14)
SABA: Botteri, Simeone, Bertoli,
Modac, Siracusa, Scherl, Coceo,
Beloii, Reggente, Scarpa. (Trener:
Frizzati).
LJUBLJANA:	Majski, Burnik,
Gorjanc, Klešnik, Cvrk, Zupanc,
Dubrin, Modic, Štante, Hribar, Grebenc. (Trener: Klinar).
V svojem drugem zaporednem nastopu so morali mladi ljubljanski košarkarji kloniti le s točko fazli ke (in še to po streljanju prostih metov). Ljubljančanom se je poznala utrujenost, vseeno pa je bil boj za točke zagrizen, k čemur je pomagalo tudi izredno bučno navijanje. V vodstvu pa je bila sedaj ena, sedaj druga ekipa. Že je ka zalo, da bodo slovenski igralci zrna-gali, ko je SABA skrajšala razdalje in izenačila. Potrebni so bili prosti meti, pri katerih so bili toč-nejši Tržačani in so med bučnimi ovacijam’ osvojili zmago. Prepričanji pa smo, da bi gostje prav gcr tovo zmagali, če ne bi bili utrujeni od prejšnjih srečanj.
REZULTATI RISARSKEGA TEKMOVANJA
Umetniški del:
1.	Nejka Jamberle (Ljubljana)
2.	Martina Slokar (Bor)
3.	Peter De Valdenstein (Bor)
4.	Stellio Rugelli (DLF)
5.	Tamara Pahor (Bor)
6.	Adrijana Dovgan (Bor)
Športna tematika:
1.	Alberto Terrile (Inter 1904)
2.	Alessandro Rub;eri (Italsider)
3.	Bruno Plesnik (Inter 1904)
4.	Štirn Maja (Ljubljana)
5.	Bachi. Neva (Bor)
6.	Valussi Franco (Inter 1904)
13.30	finale	za	7.	in	8.	mesto
in	6.	mesto
in	4,	mesto
16.30	finale	za	1.	in	2.	mesto
18.00 zaključna slovesnost z nagrajevanjem.
Radi'
Današnji spored
9.30	T. Čufar — Ricreatori (izven konkurence)
11.00	Italsider — Vasari
14.00	Saba — Don Bosco
15.00	pismena naloga
15.30	Bor — Polet
17.00	Inter — Sqrvqlapa
18.30	Ferroviario — T. Čufar
20.00	filmska predstava:
—	finale profesionalcev ZDA Boston Celtič'— Cincinnati Rogal
—	življenje Billa Bradleya
Jutrišnji spored
8.30	poraženca tekem Saba — Dom Bosco in Inter — Servolana
9.30	poraženca tekme Ferroviario — T. Čufar in Bor — Polet
10.30	zmagovalca tekem Saba — — Don Bosco in Inter — Servolana
11.30	zmagovalca tekem Ferroviario — T Čufar in Bor — Polet
Tako je dosegla Olimpija svoj gol v tekmi z Domiom
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuujiiiiiuuui,l|,llll„m,ll„H„„|„„l|„„„„||Um,|l„|||,|,mi|,|lu,„||«||||||||
NAMIZNI TENIS
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Jutri Dom v Mirnu
Namiznoteniška ekipa Doma bo jutri, v nedeljo, ob 13. un nastopala na obmejnem srečanju v Mirnu, proti tamkajšnji ekipi.
Ta tekma bo služila domovcem kot priprava za odločilno srečanje v prvenstvu D lige, ki bo na sporedu prihodnjo nedeljo proti ekipi Audax iz Gorice.
Igralci, ki bodo na tem srečanju branili barve Doma niso še določeni, toda v Miren jih bo odpotovalo kar šest: Klanjšček D., Komel, Mo-rel, Mužič, Pavšič in Prinčič. Izid srečanja ni bistven za Goričane, važno je le, da si naberejo izkušenj. ki jim primanjkujejo.
Odhod iz Gorice zgoraj navedenih igralcev je predviden že za 9. uro zjutraj, izpred kluba «S. Gregorčič* (Verdijev korzo 13).
I. K.
MiiiiiiumtiiiiiiiiiiiiuiiiiimimiiiiiitiiiimiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiimiHiiimimmmiu
A SKUPINA NOGOMETNE C LIGE
0 prodaji DAlessija še vse zavito v temo
Jutri bo tržaški tretjeligaš doma igral s Pro Vercellijem
Triestina bo jutri nastopila na domačem igrišču proti Pro Vercel-liju. Po lepi tekmi, ki so jo Tržačani odigrali v sredo proti Mode-ni (čeprav ta ni nastopila v popolni postavi) je vzdušje na višku in vsi pričakujejo, da bodo ponovili ta uspeh v nedeljo v prvenstvenem srečanju.
Medtem pa je trener Petagna v škripcih, saj ni odvisno od njega, kdo bo jutri nastopal. Tokrat bodo postavo sestavili voditelji tržaškega tretjeligaša, kajti igralci, ki bodo nastopali, ne bodo mogli biti več prepuščeni k drugemu klubu v novembrskem «trgu», ki bo trajal do 10. novembra.
Medtem pa, ko se povsod govori o prodajah in nakupih igralcev, se ni nikjer pojavilo D’Aiessijevo ime. Palermo je kupii nekaj novih igralcev in namerava pridobiti še druge, toda o tržaškem napadalcu ne duha ne sluha. Isto je pri Lec-cu, ki je kupil od Fiorentine Pe-rega, prodal bo Goffija, D’Alessija pa niso omenili nikjer. Tako kaže, da so vse govorice okrog tega od ličnega igralca izmišljene in se ga hočejo znebiti le nekateri tržaški svetovalci kluba, medtem ko je večina za to, da bi ostal, potem ko so se morali poleti toliko truditi, da šb^ga privedli v Trst. Navijači sp tudi dvignili svoj 'glas in "žSh“ tevajo, naj igralec ostane pri nas, čeprav®' mu nekateri obljubljajo ponoven povratek v A- -ligo (kar ni malo za takega igralca). Šele jutri popoldne bomo videli, kako je z D’Alessijem. Če bo nastopal, bo še ostal pri Triestini, v nasprotnem primeru pa bo držalo, da je naprodaj.
Ker zaradi te novembrske «trgo-vine* nekateri člani prvega moštva ne bodo nastopali, je težko uganiti j postavo, Id bo šla v boj r, Pro Vercellijem. Malo verjet-— 'e le
nastop Bertolija in Oggiana, ki sta se ponesrečila v sredo. Vastini pa počasi okreva, tako da bi se lahko vrnil v ekipo.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drug!
1
X
X
1
2 1 2 1 X 1 2 1
2. IN 3. AMATERSKA LIGA
Po pričakovanju bi moralo priti v 2. AL do sprememb na lestvici
V 3. AL bo nedeljsko kolo potekalo v znamenju premoči vodečih moštev
2. AMATERSKA LIGA
V nedeljo bodo odigrali šesto kolo prvenstva 2. amaterske lige. Na sporedu bo nekaj napetih dvobojev in predvidevamo, da bo zato prišlo na lestvici do vidnih sprememb.
Najvažnejše bo srečanje med prvima na lestvici. Fogliano in Ison-z» sta že jasno pokazala, da sta protagonista tega prvenstva. Nedeljski izid pa bo odločujoče važnosti za nadaljnji potek prvenstva. Zanimivo bi moralo biti tudi srečanje med Inter SS in Primorjem. Tržačani letos še niso zgubili. Proseča-ni so trenutno v odlični formi in so doslej presenetili. Težje delo bo imela Vesna, ki bo doma igrala proti S. Canzianu, ki računa na tujem le na točko in je prisilil na remd že nekaj znanih enajsteric.
tiiliiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitnimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiHiitimiiiiiiiiiiiiiiiiimt
ODBOJKA
V L SLOVENSKI LIGI
Po zmagi nad Bovcem Izola jesenski prvak
,Mladi igralci kole so" izpolnili pričakovanja
'i
/T?*-)
f
£ “L
m %
| J
%v
M
Ni
, %
- sJrt
%
/ f 1;
4 04,
A “
tam.
9

Borov festival minibasketa: mladi igralci ekip SABA in Bora v bitki za žogo
Moštvo Izole, ki je že pred začetkom prvenstva napovedalo, da se bo letos potegovalo za na j višji naslov, je prvak jesenskega dela prvenstva s precejšnjimi možnostmi tudi za končni uspeh.
Nedeljsko kolo, zadnje v jesenskem delu tekmovanja, se je steklo po pričakovanjih. Vsi trije Kandidati za naslov prvaka so zmagah, s to razliko, da je Izola v primorskem derbiju z Bovcem dobila tekmo z rezultatom 3:0 in je za set boljša od Gabrij, ki so doma prepustile set Bledu.
Primorski derbi (ki je bil odigran zaradi slabega vremena v telovadnici v Kanalu) je razočara! številne gledalce, ki so ostali v dvorani po odigrani prvenstveni tekmi 2. zvezne lige med Salonitom in Spačvo. «Krivec» za razočaranje je vsekakor moštvo Bovca, ki je s prikazano igro napovedalo nujen in nepovraten odhod v nižji razred. V tej tekmi Bovec ni pokazal ničesar. Izjema je mladi in nadarjeni Gašperšič, ki pa je brez pomoči soigralcev pokazal dosti manj kot bi lahko.
Izoli se pozna odsotnost nekaterih starejših igralcev, vendar je tekma pokazala, da se mladi dobro vključujejo v moštvo, kar daje Izoli ne samo dobre možnosti za osvojitev prvenstva, ampak tudi za morebitni ponovni start v zvezni ligi.
Rezultat tekme: Bovec — Izola 0:3 (9:15, 9:15, 10:15).
Lestvica stva:	jesenskega	deda		prven-
Izola	8	7	1	22 6 14
Gaberje	8	7	1	22 7 14
Branik	8	7	1	21 12 14
Bled	8	5	3	20 11 10
N. mesto	8	3	5	12 18 6
Mežica	8	2	6	12 21 4
Bovec	8	2	6	11 21 4
Trebnje	8	2	6	10 20 4
Plamen	8	17	7 21 2 E. Hvalica		
2. odbojkarska liga SRS			—	zahod
Tomos na čelu lestvice
Nekako v senci tekmovanj v 2. zvezni ligi in 1. slovenski ligi poteka prvenstvo v 2. slovenski odbojkarski ligi — zahod, v kateri zastopa primorsko odbojko koprski TO MOŠ. Čeprav je liga zelo okrnjena in v njej sodeluje le pet moštev, je tekmovanje vseskozi zanimivo. Jesenski prvak je moštvo Tomosa, ki je z zmago več najresnejši kandidat za prvaka in novega člana 1 slovenske lige.
Tomos je na vseh tekmah zmagal. Najnevarnejši in edini resnejši nasprotnik je kranjski Triglav, lestvica jesenskega	dela	prven-
efuo •
Tomos	4 4 0 12 4 8
Triglav	4 3 1 10 4 6
Bohinj	4	1	3	7 9	2
Kamna g.	4	1	3	6 11	2
Ljubljana	4	1	3	4 11	2
E. Hvalica
Vesna pa računa na zmago in jo bo tudi skušala odnesti.
Brežani bodo nastopali v Dolini proti Aurisini, ki je v nedeljo prvič zmagala. Predstavniki dolinske občine, ki letos še niso odnesli obeh točk z igrišča, računajo na celoten izkupiček, čeprav se zavedajo, da nameravajo Nabrežinci domov vsaj s točko.
Zarja — Libertas je srečanje med ekipama, ki sta letos startali zelo slabo. Razumljivo je, da oba nedeljska nasprotnika računata na zmago, da bi tako popravila svoj položaj na lestvici. Remi ne bi služil nikomur. V ostalih srečanjih pa predvidevamo, da bo Muggesana zmagala proti Portualeju, do delitve točk pa bi moralo priti med Libertasom s Proseka in Campa-ndlami ter med Flaminiom in Sa-gradom. Remi bi gotovo zadovoljil vse štiri ekipe.
3. AMATERSKA LIGA
Lestvica tretje kategorije je dobila določeno obliko že po prvih srečanjih, vseeno pa imajo nekatere nižje uvrščene ekipe še nekaj možnosti za dosego boljših mest lestvice. Nedeljsko kolo pa bi moralo potekati v znamenju vodečih

«0» skupini bo najvažne jša "tekma med Cairtimavom in Demacori-jetft, saj so gostje, ki so startali kot največji favoriti, popolnoma razočarali. Cartimavo pa ne sme zgubiti niti točke, saj bo vodeči Duino nastopal proti Unionu in bi moral gladko zmagati.
V	«N» skupini igrata obe vodeči enajsterici pred domačim občinstvom. Zaule ne bi smele imeti preglavic z Libertasom z Opčin. Težjo nalogo pa ima Opicina Supercaf-fe. Ta bo igral proti ekipi Edil-oolor, ki računa na remi. Primorec bi moral v nedeljo pokazati, česa je zmožen. Trebenci bodo igrali proti Virtusu in bi morali osvojiti vsaj točko.
V	«P» skupini bo igral Breg B proti solidni S. Anni in njegova usoda je že vnaprej zapečatena. Tudi Olimpija nima prevelikih možnosti, da bi dosegla kaj več proti Costa-lungi Če hočejo Tržačani ostati za petami S. Anne, morajo na vsak način zmagati.
B. R.
2. AMATERSKA LIGA
Juventina $ prvim na lestvici
Juventina je v nedeljo nepričakovano klonila proti ekipi Valnati-sone in je s tem zdrknila s prvega na peto mesto lestvice. To nedeljo pa čaka Štandrežce druga težka preskušnja, ko se bodo pomerili na tujem igrišču proti močni ekipi Natisone, ki je na vrhu lestvice in še ni doživela poraza. Za-
to pa morajo «rdeče-beli» zaigrati zelo učinkovito in ne smejo na noben način zgubiti te tekme, saj bi sicer zdrknili še nižje na lestvici. Za tp tekmo je trener Culot sklical sledeče igralce: Plesničar, Tomažič, Nanut, A. Montico, Pavlin, E. Tabaj, Marvin, Uras, Ferletič, G. Montico, Makuc, Černič, M. Tabaj, Fiorelli, Collini, Faganel. Ti igralci naj se zberejo ob 13. uri pred gostilno «Romana» na štan-drežkem trgu.
Prejšnjo nedeljo je v okviru tekme Juventina — Valnatisone bila izžrebana številka člana Jožeta Fer-folje iz Doberdoba, ki je dobil steklenico domačega vina. Ker pa ga ni bilo na tekmi je vino tako ostalo društvu.	Bip
3. AMATERSKA LIGA
Vratar Sovodenj Marson doslej še ni prejel gola
Poročali smo, da je ekipa Sovodenj zmagala v nedeljski tekmi v Tržiču z 1:0 in je nekaj minut pred koncem kapetan Staranzana močno udaril sodnika, zato ne bo smel več igrati nogometa. Med tednom pa je nogometna komisija prisodila Sovodenjcem zmago z 2:0.
Po treh odigranih tekmah je ekipa Sovodenj na vrhu lestvice in razveseljivo je, da njen vratar Marson še ni dobil gola.
V nedeljski tekmi proti ekipi Fal-co na štandrežkem igrišču bo slovenska ekipa še nadalje obdržala visoko mesto na lestvici le če bo zmagala.
Za to tekmo je trener Marson sldical sledeče igralce, ki naj se zberejo ob 13.30 na štandrežkem igrišču: Devetak, Trivellato, Malič, Corva, Batistič, Ferfolja, Kovič, Sambo, B. Marson, Florenin, Zavadlav, Petejan, Tomšič, Gergolet, Kuzmin, Fajt.	D.
SMUČANJE
DUNAJ, 3. — Avstrijski smučarki Annemarie Proll, najboljši smučarki na svetu, grozi dosmrtna diskvalifikacija zaradi fotografije, kjer dela reklamo za neko tovarno obutve, podobno kot Gustav Thdni.
TENIS
PARIZ, 3. — Čehoslovak Kodeš in Španec Gimeno sta se uvrstila v polfinale mednarodnega teniškega turnirja De Coubertin. V polfinalu bo Kodeš nastopal proti zmagovalcu dvoboja Smith — Dominguez, Gimeno pa proti zmagovalcu srečanja Nastase — Gorman.
BOGOTA, 3. — Mlad kolumbijski amaterski kolesar je umrl zaradi nenavadne nesreče, ko je med prvo e-tapo kolesarske dirke po Kolumbiji nenadoma padel z nekega mostu.
^ganc
■Mi B(i)l
SP0AI/NI PARTIZANSKEGA ZDRAVNIKA
^t-^ridč j« zadnjič v življenju sem prespal ped partizanskim Pod streho me je vzel četni kulturnik Med svojo o-•fc1*10 )e tarad poleg brzostrelke še pisalni stroj in knjigo ^ratki kurz VKP(b)». Takoj mi je pokazal prvi stavek, ki so prevajalo! napisali na prvo stran: «To knjigo čuvaj ka-^ Puško!»
SWPri Jutranjem četnem zboru so borci najprej pozdravili v«8s ko trobojnico, ki so Jo dvignili med listje košatega dre-<w- Potem so zapeli pesem «Naprej zastava slave«, komandir pa Je lmel krateic nagovor: «Dostikrat smo se že pre-ha j kali in postavljali šotore zdaj tu zdaj tam. Zdaj V Tto storili zadnjikrat. Tu bomo ostali do konca vojne«. hJ^sedo mu Je segel četni politični komisar: «Tovarlš ko-prelepo ocenjuješ položaj. Nič se ne ve, kaj še bo.» Skat6ri partizani so šli na preskrbovalno akcijo, drugi so du /Orožje, tretji pripravljali kosilo, kulturnika pa je pokll-■mmisar, da sta nekaj tipkala. Tudi mene sta popisala. ScJotern bi moral na zvezo. Do tovariša Bruna sem šel s v lahki letni obleki ta v nizkih poletnih čevljih, kot na
sprehod, da ne bi bil videti sumljiv. Zmenjeno je bilo, da dobim naslednji dan na zvezi svoje hribovske čevlje in dežni plašč, najnujnejši toaletni pribor in nekaj kirurških instrumentov.
Tovariš, ki me je peljal na zvezo, je bil prekaljen minerec. Po poti mi je pravil o svojih akcijah. Nazadnje je vrgel v zrak vlak, ki sem ga videl v grapi.
Na zvezo je prišlo iz Kranja veliko mladih deklet. Ker je bila nedelja, vse v lepih nedeljskih oblekah, brezskrbne, kot bi šle na ples. Vsaka je kaj prinesla — verjetno za svojega fanta partizana.
Nenadoma so se pojavili v daljavi oborožene! v rjavkastih uniformah s kratkimi hlačami. Toliko, da so jih dekleta ugledala ta se razbežala, že so zagrmeli streli, vmes tudi močne eksplozije. «Tromblonke!» mi Je rekel spremljevalec. Hitre sva se morala umakniti proti taborišču, ne da bi prišla do zveze.
Nekaj deklet je ponevedoma pribežalo prav v taborišče. Slišal sem pogovor med komandirjem in komisarjem: «No, zdaj pa imaš svoje trapaste obljube, da bomo ostali tu do konca vojne. Taborišče je odkrito ta čdmprej ga moramo premakniti.«
Partizani so se nenadoma zasopli vrnili Iz akcije, ne da bi kaj opravili. Razburjeni so poročali, da je v dolino prišlo veliko kamionov nemških policistov. Nekaj partizanov je na nemški izpad iz Kranja neprevidno odgovorilo s streljanjem. Pri tem spopadu je baje en partizan padel. V Kranju so Nemci začutili bližino večje partizanske enote ta se brž pripravili na hajko.
V taborišču je nastalo napeto vzdušje. Pripravljali smo se za premik.
Enake novice je prinesel tudi tovariš Marko, starejši možak, slep na eno oko. Bil je v civilu in je nosil klobuk. Imel Je brzostrelno pištolo najnovejšega tipa. Čeprav ni imel oznak, da je kakšna višja šarža, so se vsi vedli do njega izredno
spoštljivo. Pravdi mi je o izdajalcih v dolini, ki so prejeli svojo kazen.
Sonce se je že nagibalo v zaton, ko so ga nenadoma prekrili črni oblaki. Začelo je grmeti. Komisar je poklical v šotor mene, nekega Večerjeviča, inženirja kemije, ki je bil menda že nekaj dni v taborišču, dva kurirja in tovariša Marka.
«Takoj boste pospremili ta dva tovariša do Martinj vrha, odkoder jih bodo peljali naprej na štab devetega korpusa,« je ukazal komisar in izročil tovarišu Marku spremne listina «Pazite se nemških zased!«
Stemnilo se je tako, da nisem videl nosu pred seboj. Vlila se je gosta ploha. Zdaj pa zdaj se je zabliskalo, da mi je jemalo vid. Eden od kurirjev mi je rekel, naj se primem kopita njegove puške ta naj ga nikar ne izpustim, da ne izgubim zveze. In začel se je pohod po strminah, med vejami, koreninami, kamenjem, grmovjem, navzgor, navzdol. Vsega tega nisem nič videl, samo čutil sem skozi tanke podplate.
Ko smo prišli iz gozda, je postalo svetleje, dež Je ponehaval ta treskalo se je vse bolj redko.
Iz pogovora med Markom in kurirji sem razbral, da gremo skozi čepulje, ob Burkovščici, da bomo morali čez most, kar bo najnevarnejše, potem pa pod nemško postojanko. Na to bo pot varnejša.
Hodili smo hitro, tovariš Večerjevšč, ki je menda prišet naravnost iz nekega zapora ali taborišča, je bil slab ta je zaostajal. Marico mu je začel groziti s pištolo, če bo še pretrgal zvezo.
čez Soro smo srejtao prišli, pri nemški postojanki smo se plazili v mrtvem kotu pod lučjo, ki Je kot iz reflektorjev lila iz njenih oken. Toda nič se ni zgodilo. Prišli smo v strm gozd.
Strogost tovariša Marka je popustila, poslovili smo se od
kurirjev, ki sta se vrnila proti taborišču. Mi trije smo nada ljevali pot. Sedaj smo se lahko sproščeno pogovarjali.
Na vratih neke kmečke hiše v Martinj vrhu je tovariš Mark( potrkal na poseben način. Gospodar je takoj odprl, nam na točil Šilce borovničevca in nas spravil spat na svisli.
Naslednje jutro se je Marko poslovil, sprejela naju ji majhna partizanska enota na Martinj vrhu. Za razliko 0( minersko - sabotažne čete, kjer so nosili vsi civilne obleki ta titovke ali triglavke, so imeli tu nekateri lepe vojaški uniforme.
Mene in tovariša Večerjeviča so pridružili patrulji, id j* šla na Primorsko. Ko smo prešli široko poseko ob bivši ju goslovansko-italijanskd meji, me je obšlo čudovito občutje «Vsaj tu Je meja med suženjstvom ta svobodo že padla.«
šli smo nad Cerknim. Spremljevalci so mi pokazali gle boko pod nami slikovito naselje:
«PogIej, to je partizanska prestolnica Primorske!«
V Zakrižu Je Večerjevič poznal župnika, Id se je ukvarja z nabiranjem zdravilnih zelišč. Takoj sta se zapletla v živa hen strokoven razgovor. Mimo so hodili oboroženi partizani h prisrčno pozdravljali svojega duhovnika. Odnosi, ki sem jta bil priča, so bili kot balzam na mojo odprto rano dvomov ia pričakovanja. V Ljubljani so pisali časopisi, kako okoli Cerkm pobijajo partizani duhovnike in vsakogar, ki hodi v cerkev Bal sem se, da bom prišel v drugo Suho krajino, kjer je bik ljudstvo razcepljeno na rdeče in bele in je neusmiljeno obra čunavalo med seboj. Namesto tega pa sem tu zadihal zraJ sproščenosti, svobode ta enodušnostd. Začutil sem ga že v go renjskih gozdovih, tu v osvobojenih predelih Primorske pi me je spremljal do konca vojne.
Nekaj partizanov je nosilo italijanske uniforme. Večinami so bili Slovenci, nekaj pa je bilo tudi Italijanov. Eden izmet njih se mi je predstavil kot zdravnik. Na rokavu je imel na šite Eskulapove kače.	(Nadahevanje sledi)
"Uredništvo	TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638
Podružnica	GORICA	Ul.	24 Maggio 1/1	Telefon	833 82
Uprava	TRST	Ul.	Montecchi 6/II	Telefon	795 823
Oglasni oddelek	TRST	Ul.	Montecchi 6/III	Telefon	761 470
Naročnina
Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir.	V SFRJ posa-
mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50 1 01-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana Gradišče 10/11 nad telefon U
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice .n sožalja 200 lir »Mah °9a 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije on s
Stran 6
4. novembra 1972
Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja In tiske ZTT
ZAKUUČKI_PREISKOVALNE KOMISIJE DRŽAVNEGA ŽELEZNIŠKEGA PODJETJA
Sabotaža fašističnih prevratnikov vzrok železniške nesreče pri vasi Gioia Tauro
Smrt šestih potnikov je zakrivil nekdo, ki je odvil vijake tračnic in povzročil iztirjenje vlaka Odgovornost voditeljev «vstaje» v Reggio Calabrii
Fašisti skušajo iztrgati sodniku D’Ambrosiu preiskavo o delovanju Frede in Venture
MILAN, 3. — Vest, da je državno pravdništvo v Bologni začelo sodno preiskavo proti preiskovalnemu sodniku Stizu iz Trevisa je močno odjeknila v vseh rimskih in milanskih sodnih ter parlamentarnih krogih. Poslanci in senatorji so že napovedali interpelacije pravosodnemu ministru v zvezi s tem sodnim postopkom in vsi demokratični krogi zahtevajo parlamentarno preiskavo o vseh teh skrivnostnih dogodkih.
Medtem ko se demokratične sile pripravljajo na boj, prihajajo iz Milana zaskrbljujoče vesti o novih napadih na preiskovalnega sodnika CAmbrosia, ki vodi preiskavo o zločinskem delovanju Frede in Venture. Šušlja se, da še neidentificirani «comitati civicb pripravljajo obtožbo proti milanskemu preiskovalnemu sodniku, ki še vedno vodi tudi preiskavo o Pinellijevi smrti, češ da je kršil predpise o tajnosti preiskovalnega postopka. Kaže torej, da se pripravlja podobna zarota kot proti preiskovalnemu sodniku iz Trevisa Stizu, le da gre za bolj prefinjen manever, s katerim naj bi dobro znani krogi skušali izkoristiti trenutno pomanjkanje načelnika državnega pravdništva v Milanu. Dr. De Peppo je bil namreč pred kratkim upokojen in njegovo mesto je začasno prevzel dodatni državni pravdnik dr. Alberici. V bistvu bi torej «comitati civicb stremeli po premestitvi D'Ambrosia podobno kot se je že zgodilo z javnim tožilcem dr. Fiasconarom.
V intervjuju z revijo »Panorama* je D’Ambrosiov kolega dr. Ciro De Vincenzo izjavil, da bi bil to najpreprostejši način, s katerim bi lahko odvzeli preiskovalnemu sodniku preiskavo o delovanju Frede in Venture.
»Ne morem si predstavljati, da bi D’Ambrosio lahko zapustil svoje mesto — je izjavil demokristjanski odbornik za informacije ‘ dežele Lombardije Sandro Fontana in dodal — To bi bil dokončen dokaz, da italijanski sodnik, ki hoče odkriti resnico o »črni sledi», ne more tega storiti*.
Čeprav se dobro znanim krogom ne bo posrečilo odstraniti D’Ambro-sia, je pa dejstvo, da se mora sodnik spoprijeti vsak dan z novimi težavami. Pred nedavnim je izjavil, da je v veliki striski, ker nima sodelavcev, ki bi mu lahko pomagali pri preiskavi. S tako izjavo je sodnik neposredno obsodil tiste, ki so premestili dr. Fiasconara, ker je vsak dan bolj očitno, da gre za političen ukrep zlasti še Otlicar je bilo uradno potrjeno, da sta javna tožilca Fiasconaro in Alessandrini takoj obvestila svojega načelnika, da sta zahtevala sodni postopek proti visokim policijskim funkcionarjem. Dr. Alberici pa je izjavil, da ni bil obveščen o tem ukrepu in to je možno, ker je bil tedaj dr. De Peppo še načelnik milanskega državnega pravdništva.
Tednik «L'Espresso» objavlja v svoji zadnji številki intervju s časnikarjem britanskega časopisa «The Observer*, ki je stalno sledil preiskavi o dogodkih na Trgu Fontana in ki je leta 1969 objavil dosje grških tajnih agentov v Italiji iz katerega je bilo razvidno, da je režim polkovnikov imel svoje prste v organizaciji »črne mreže*. Novinar Neal Anderson trdi, da je italijanska policija takoj po bombnem atentatu na kmečko banko poročala Scotland Yardu o pokolu. »To so mi povedali funkciona"ji naše policije — pravi časnikar in nadalju je — Italijanska policija je sporočila, da so za atentate odgovorni anarhisti, še preden je začela preiskavo*.
V	zvezi s sodnim postopkom proti policijskim funkcionarjem Allegri, Catenacciju in Provenzi, ki so obtoženi, da so prikrili nekatere dokaze, ki bi omogočili takojšnje odkritje avtorjev atentata, je dnevnik izvenparlamentarnega levičarskega gibanja «Lotta Continua* objavil z zelo velikim poudarkom vest o preiskavi milanskih sodnikov v uradu milanskega kvestorja Allita Bonanna. List trdi, da je kvestor med preiskavo večkrat telefoniral v Rim na notranje ministrstvo in je šele po pogovoru z nekaterimi funkcionarji izročil preiskovalcem pomembne dokumente.
Očitno je, da je sodnik D’Ambro-sio imel v rokah konkretne dokaze preden je podpisal obvestila o sodnem postopku proti omenjenim po licijskim funkcionarjem. Če izluščimo resnico iz škandalistično obarvanega članka lista »Lotta Continua* gre za obisk nekega sodnika na kvesturi, med katerim je slednji odkril in zaplenil dokumente za postopek * proti policijskim funkcionarjem.
V	zvezi z omenjenim člankom pa je rimski desničarski list »Message-ro» danes objavil vest, da so krogi pravosodnega ministr. demantirali trditve glasila izvenparlamentarcev.
Na «prizorišču» preiskave o po kolu v kmečki banki se je med tem pojavila čudna osebnost, ki najbrž išče le brezplačno propagan
do. Gre za diletantskega slikarja Li-via Juculana, ki trdi, da je v Fre-dovem uradu v Padovi videl štiri torbe, ki so jih nato uporabili za atentate. Med vsemi slikarjevimi izjavami pa je doslej preverjena le ena vest in sicer, da je bil zaprt v Padovi v času, ko je komisar Julijano «vtaknil v luknjo* Facchinija in ostale kamerade. V pogovoru z njimi je Juculano lahko izvedel za trotil, ki ga je Freda uporabil za atentate na vlake in za skladišče orožja v vasi Crespano del Grap-pa. Takoj nato je izginii in se je pojavil šele sedaj, ko je na dnevnem redu preiskava o torbah. Kaže, da je povedal preiskovalcem vrsto podrobnosti, ki se ujemajo z zbranimi dokazi, kar vzbuja precejšnje
PALMI (Reggio Caiabria), 3. — Nobenega dvoma ni več, da je sabotaža vzrok železniške nesreče, ki se je pripetila 22. julija 1970 pri postaji Gioia Tauro v Calabrii in v. kateri je izgubilo življenje šest oseb, 139 pa je bilo ranjenih. Preiskovalna komisija, ki jo je imenovalo ravnateljstvo državnega železniškega podjetja je namreč izključila možnost, da bi železničarji zakrivili nesrečo z neprevidnim ravnanjem ali. da bi se tragedija pripetila zaradi okvare na železniških vozovih. Vse kaže, da je kdo zasnoval kriminalen načrt in je odvil vijake, ki pritrjujejo tračnice na prečke, medtem ko so fašistični pretepači sprožili nerede v Reggio Ca-labii z izgovorom, da se borijo za «Reggio capoluogo*.
Dolina okoli Gioie Tauro je bila med drugim področje, kjer so bili fašisti v najboljših odnosih s kra-I jevno kriminalno mafijsko organiza-
presenečenje.
KLJUB SLABIM REZULTATOM NEDAVNIH VOLITEV
Kanadski premier ne bo odstopil
Trudeau se sklicuje na poslansko zbornico
OTTAWA, 3. — Dvomi, ki so se porodili po volitvah glede možnosti, da bi kanadski premier Trudeau utegnil odstopiti s položaja predsednika vlade, so se v zadnjih urah razblinili v nič. Trudeau je na tiskovni konferenci izjavil, da po kanadski ustavi vladni leader odgovarja samo poslanski zbornici. Zato bo le ta sklepala o nadaljnjem obstoju njegove vlade.
Na tiskovni konferenci ie Trudeau nastopal prerojen po težki preiz-
«NESSIE»
Kdor je menil, da lahko z najmodernejšimi elektronskimi napravami «zrušimo» vsak mit ali vraževerje, se bo moral premisliti, kot so se morali premisliti ameriški in britanski znanstveniki, ki so skušali dokazati, da v škotskem jezeru Loch Ness ne živi pošast «Nessie».
Znanstveniki so bili opremljeni z najmodernejšimi inštrumenti, s katerimi bi se lahko ponašali tudi ameriški kozmonavti, ki so raziskovali Luno. Odločili so, da bodo enkrat za vselej obračunali z vraževerci, ki so «videli» lochneškega zmaja. Ko pa so pogledali slike, ki so jih posneli v različnih globinah jezera in «odgovore» sonarjev so kar obstali: slike in diagrami so bili sicer nejasni, a so dokazovali, da v jezeru res živi «nefcaj», kt je dolgo vsaj deset metrov in ima poleg tega še dva metra dolg ^privesek*. Po takih rezultatih so se znanstveniki seveda odločili, da se bodo prihodnje poletje ponovno odprainli na clovt.
skupine, temveč so samo izrazili svoje nezadovoljstvo glede nekaterih obrobnih vprašanj. To pomeni, da okvirne teze konservativcev niso prodrle ter da je torej samo poslanska zbornica poklicana, da pove svoje mnenje o umestnosti njegove vlade.
Kanadski premier je na vsak način odločno zavrnil mnenja, da so volitve razklale Kanado na dva ta-I bora, to je na francoski in anglosaški blok. V tej zvezi je menil, da Kanadčani želijo vsi ostati in živeti pod isto streho, pa najsi pripadajo francoski ali angleški narodnostni skupini.
Predsednik je nadalje poudaril, da je vlada pripravila vrsto ukrepov, ki zadevajo vprašanja brezposelnosti, inflacije in priseljevanja tuje delovne sile. Pribil je, da njegova vlada ne namerava znižati davkov.
Kdaj bo kanadska poslanska zbornica sklepala o vseh teh vprašanjih? Prav gotovo ne pred 5. decembrom, ko bo potekel zakonski rok za dokončno proglasitev volil-
cijo. Te okoliščine bd lahko že pred dvema letoma vzbudile v preiskovalcih sum, da je železniška nesreča neposredno povezana z neredi v Reggio Calabrii, a, kot vse kaže, so pristojni organi izključili to možnost in odredili navadno, rutinsko preiskavo, kot za vsako drugo železniško nesrečo.
Zaključena je tudi preiskava, ki jo je vodil preiskovalni sodnik iz Palmija dr. Gambadoro, ki je sinoči izročil državnemu pravdništvu sveženj dokumentov in svoje zaključke. O rezultatih te preiskave se še ni izvedelo ničesar, ker je državni pravdnik še ni izročil tajništvu, širijo pa se govorice, da je tudi dr. Gambadoro prišel do istih zaključkov kot komisija, ki jo je imenovalo železniško podjetje.
Doslej so bili štirje železničarji Emilio Carrera, Giuseppe Iannello, Emanuele Guido in Francesco Crea obtoženi, da so povzročili nesrečo in so odgovorni za nenamerni množični pokol. Do tega zaključka je prišel namestnik državnega pravdnika v Palmi ju dr. Scopelliti, ki je izključil možnost atentata ali sabotaže na podlagi preiskave agentov železniške policije. Ti niso namreč na kraju nesreče odkrili nič, kar bi dokazovalo, da je kdo postavil na tračnice peklenski stroj.
Po mnenju preiskovalne komisije železniškega podjetja pa skoraj ni dvama, da gre za fašistični atentat. Zlasti zanimiva je zaključna stran poročila v katerem izvedenci ugotavljajo:
1.	ni nobenega konkretnega dokaza in tudi ne domneve, ki bi potrjevala tezo. da je vlak iztiril zaradi okvare na vozovih
2.	železniški uslužbenci, bodisi sprevodniki bcdisi osebje postaj, niso zakrivili nesreče
3.	med vsemi domnevami, ki snu1 jih vzeli v poštev, je najbol j verjetna hipoteza, da je vzrok nesreče nepravilnost ali sabotaža povezana z neredi v Reggio Calabrii.
Očitno je torej, da so določeni krogi, katerih dolga «čma roka* sega v vsa italijanska mesta, skušali tudi tokrat, kot že za pokol na Trgu Fontana v Milanu, prikriti odgovornost fašističnih krogov.
Zato je vest, da je sabotaža vzrok železniške nesreče, zlasti pomembna, ker dokazuje, da je mreža fašističnih prevratniških organizacij razpredena po vsem italijanskem polotoku in da so vse centrale tesno povezane med seboj. Pomembna .je tudi za preiskavo o fašističnih bombnih atentatih na vlake sindikalistov v noči med 21. in 22. oktobrom. Verjetno je namreč,
da so fašistični zločinci, ki so odvili vijake pred dvema letoma postavili tudi bombe pred desetimi dnevi. V tej zvezi so preiskovalci odkrili, da so se v dneh pred atentata zelo pogosto sestali voditelji «vstaje» v Reggio Calabrii, katerih geslo je bilo «boia chi molla*.
DUNAJ, 3. — Agencija «BTA» je sporočila, da so bolgarske sodnijske oblasti obsodile štiri turške državljane, ki so v maju letos preusmerili v Sofijo neko turško letalo, vsakega na tri leta zapora.
WASHINGTON, 3. — Visok vojaški funkcionar je izjavil, da so a-meriške oblasti že preizkusile nov sistem komunikacij, ki bi jim omogočil, da avtomatično prižgejo vse radijske in televizijske aparate v ZDA.
________HMH$!&	H)___
šoiči Yokoi, bivši narednik japonske cesarske vojske, ki se je po koncu druge svetovne vojne 28 let skrival džungli otoka Guam, se je včeraj oženil s 44-letno Mihoko Hatašin
m,................................................................iiiiniiiiiiiinu""'
PO NAJNOVEJŠI OFENZIVI ČILSKIH DESNIČARSKIH KROGOV
ALLENDE SESTAVIL NOVO VLADO S PODPORO VOJSKE IN KOALICIJE »LJUDSKE ENOTNOSTI*
Ministrstvo za notranje zadeve bo prevzel dosedanji poveljnik čilske vojske, resor za rudnike pa general Sepulveda - Vlada pripravlja ukrepe za rešitev težkih gospodarskih razmer
SANTIAGO DE CHILE, 3. — Predsednik Salvador Allende je danes v zgodnjih jutranjih urah po srednjeevropskem času sporočil po radiu in televiziji sestavo nove čilske vlade. V novi vladi bo od 15 prejšnjih ministrov ostalo osem, zamenjanih pa jih je sedem in sicer s štirimi civilisti ter tremi visokimi vojaškimi poveljniki.
Kot je znano, je prejšnja vlada odstopila v celoti in posamezni ministri so izročili vsa svoja pooblastila v roke predsednika republike, da bi mu omogočili sestavo nove vlade, ki bi najbolje odgovarjala sedanjim političnim razmeram v Čilu
V novi vladi so naslednji ministri: 1. notranje zadeve: general Carlos Prats Gonzales (zamenja Jajmeja Sua-reza, komunista); 2. gospodarstvo : Femando Flores, član «Ma.P.U.» (zamenja socialista Carlosa Matusa); 3. prosveta: Jorge Tapia, radikalec, do-
kušnji, ki ga je doletela, ko se je zvedelo za prve rezultate volitev. Tedaj je bil zelo skrušen in potrt.
Kaj je Trudeaua napotilo, da je postal nenadoma zelo optimistično razpoložen? Med drugim brez dvoma tudi dejstvo da je naknadno štetje prisodilo njegovi liberalni skupini še pn sedež in da se je tako znašel na isti ravni kot njegovi politični nasprotniki in tekmeci, to je kanadski konservativci.
Prav iz te, do sedaj domnevne uravnovešenosti obeh glavnih kanadskih političnih sil, je Trudeau pm vlekel zaključek, ki je zanj in za njegove pristaše zelo privlačen: Kanadčani niso na zadnjih volitvah
nih rezultatov.
............milit.•■minili.mmmiimm.mnmnnnnnimnm."nnnnmnnmnnm.ninmnnnmmmnnnmnnu
DRUŽINSKA «ŽAL0IGRA» V FRANCIJI
m

PARIZ, 3. — Francoska policija je danes aretirala 25-letnega delavca Michela Massarta, ki se je zabarikadiral v svoje stanovanje v Plaisiru pri Versaillesu in zagrozil, da bo ubil 18-mesečno hčer, če se žena ne bo vrnila domov.
Živčni zlom mladeniča je povzro-
obsodili v bistvu politike liberalne1 čila 19-letna soproga Michelle, ki
je v petek izginila z ljubimcem. Massart je do včeraj zaman čakal na povratek žene, nato pa se je zabarikadiral v stanovanje in izjavil, da bo ubil hčerko, če se Michelle ne ho vrnila do nedelje. Posegla je policija, ki je skušala prepričati miladeniča naj se vda, a zaman. Danes je Michel, ki je bil
čedalje bolj razburjen, streljal proti materi, ker ga je skušala prepričati, naj osvobodi malo Carol. Tedaj je polkovnik Riviere bliskovito vdrl v stanovanje in uklenil blazneža. Agenti so izročili malo Ca rol začasno v varstvo Massarlovim sosedom. Na sliki gospa Gamier beži pred časnikarji z malo Carol
slej minister za pravosodje (zamenja Anibala Palmo, ki pripada isti stranki); 4. javna dela: admiral Ismael Huerta (zamenja komunista Pascuala Barrazo); 5. kmetijstvo: Rolando Cal-deron, socialist (zamenja Jacquesa Chonchola od «Ma.P.U.»); 6. delo: Luis Figueroa, komunist (zamenja komunista Mireya Baltro); 7. rudniki: general Claudio Sapulveda (zamenja Jorgeja Arrato); 8. pravosodje: Ser-gio Insunza, komunist (zamenja radikalca Jorgeja Tapio); 9. zunanje zadeve: Clodomiro Almeyda, socialist;
10.	obramba: Jose Toha, socialist;
11.	finance: Orlando Millas, komunist: 12. zemlja in kolonizacija: Hum-berto Martones, radikalec; 13. zdravstvo: Juan Carlos Concha, »Ma.P.U.*;
14.	stanovanja; Luis Matte, neodvisen;
15.	minister brez listnice: Hernan Del Canto, socialist.
Zadnji trije ministri so le začasni, ker so že izrazili željo, da bi kandidirali na volitvah v marcu prihodnjega leta.
Največja novost novega čilskega kabineta je v tem, da so trije visoki predstavniki čilske vojske dobili v svoje roke zelo pomembne položaje. Sem spada predvsem general Gonzales, ki je postal notranji minister, čeprav je visoki predstavnik vojske, ki je star 57 let in ki je bil doslej poveljnik čilskih oboroženih sil, izjavil, da ne gre za nekakšen politični kompromis, je povsem jasno, da je v tem trenutku vojska dokazala svojo lojalnost do predsednika republike Al-lendeja in sploh do levičarskega režima v Čilu. General Gonzales je zagotovil, da bo poskrbel, da se bo v Čilu izvajala politika spoštovanja republiške ustave ter vseh zakonov.
Ostala dva ministra, ki prihajata iz vojske, nista sicer dobila podobnega ključnega položaja, toda brez dvoma je res, da je resor za rudnike dobil v svoje roke general Sepulveda. Če se pomisli na dejstvo, da je prav politika nacionalizacije rudnikov bakra v Čilu sprožila silovit odpor in ofenzivo severnoameriškega kapitala (primer družbe Kennecott je zelo poučljiv, saj je ta družba sprožila po vsem svetu sodne postopke za zaplenitev čilskega bakra) potem je imenovanje vojaške osebnosti na ta resor izredno važna. In še: če je vojska pristala na to, da bo eden od njenih predstavnikov vodil resor rudnikov, pomeni, da je prav ta vojska za nacionalizacijo rudnikov bakra ter se je s tem postavila po robu ameriškemu
imperializmu v Latinski Ameriki.
V zadnjem mesecu je moral predsednik Allende premagati vrsto težav predvsem zaradi stavke avtoprevoznikov in potem še srednjih in malih trgovcev ter nekaterih drugih kategorij. Te stavke še vedno trajajo. Vlada mora sedaj poskrbeti za nemoten razvoj čilskega gospodarstva, ki so ga te stavke hudo prizadele. Predsednik Allende je menil, da je zaradi njih čile utrpel škodo, ki se lahko ceni na okoli 80 milijard lir. Da bi uredili notranje zadeve na raznih področjih, kot so prevozi, oskrba prebivalstva z najnujnejšimi proizvodi itd., je vlada ustanovila več komisij, ki bodo skrbele za rešitev teh nalog.
Predsednik Allende je na vsak način zagotovil, da bodo volitve v marcu prihodnjega leta povsem demokratične ter bodo omogočili čilskemu ljudstvu, da svobodno izrazi svoje zah-

........mnmnuunnnnn..................niniuiii................................n.................um...nun...iniuiuun
V VASI STATTE PRI TARANTU
Aretiran poštni urudnik, ki je izmaknil 6 milijonov lir
Skušal je preslepiti karabinjerje in ^organiziral*- rop v svojem poštnem uradu -13 milijonov lir plen 5 ropov
TARANTO, 3. — Karabinjerji so danes zvečer aretirali 37-letnega Do-menica Russa, šefa poštnega urada v vasi Statte pri Tarantu, ker je izmaknil 6 milijonov lir iz poštne blagajne. Uradnik je sicer skušal prelisičiti preiskovalne organe in je danes zjutraj trdil, da so ga neznanci za hrbtno napadli in oropali, a se mu zvijača ni posrečila.
Ko je poštni uradnik Giuseppe Tar-dia danes zjutraj stopil v urad, je kot običajno pozdravil svojega šefa. a ker mu ta ni odgovoril, je pogledal v njegovo sobo. Kar obstal je. ko je zagledal predstojnika, ki je ležal nezavesten na tleh in na stežaj
odprta vrata blagajne. Takoj je poklical karabinjerje, katerim je Russo, ki se je medtem osvestil, povedal, da so ga neznanci napadli, komaj je odprl blagajno.
Agenti pa so »zavohali*, da nekaj ni v redu in so zasliševali Russa, dokler ni priznal tatvine. Povedal je tudi, da je že večkrat segel v blagajno po denar. Doslej ni nihče odkril tatvine, a v ponedeljek bi moral Russo odstopiti svoje mesto novemu ravnatelju, ki bi takoj odkril primanjkljaj.
Kljub hitremu posegu karabinjerjev comske postaje, so banditi, ki so danes zjutraj oropali poštni urad v va-
si Eucalipto izginili brez sledu. Zakrinkana in oborožena moža sta vdrla v urad in sta zagrozila uradnikom, naj se ne premaknejo. Eden izmed dveh banditov je nato stopil do blagajne in je pobral ves denar — približno milijon lir. Roparja sta se nato hitro oddaljila z avtom vrste »fiat 130», v katerem ju je čakal pajdaš. Karabinjerji so postavili cestne bloke, a doslej je bilo iskanje banditov brezuspešno.
Kot kafra so danes zjutraj izginili štirje mladi roparji, ki so se polastili za deset milijonov lir draguljev in nakita v zlatarni v vasi Nichelino blizu Turina. Banditi so danes zjutraj
z orožjem v roki vdrli v draguljarno in so prisilili 73-letno Armido Tonini, da jim je izročila dragocen nakit. Takoj nato so se hitro oddaljili. Karabinjerji iz Turina in Moncalierija so postavili cestne bloke, a doslej je bil njihov trud zaman.
Sreča ni bila naklonjena niti torinskim agentom, ki iščejo mladeniča, ki je danes zjutraj oropal prodajalno loterijskih srečk v Ulici Gropello. Bandit je z orožjem v roki prisilil lastnika prodajalne, da mu je izročil 100 tisoč lir in se je nato hitro oddaljil.
Zakrinkana roparja sta danes popoldne vdrla v urade finančne družbe «Ancora» v Ulici Gaudenzio Ferrari
v Turinu in se polastila 600 tisoč lir. Uslužbenci so se ravnokar odpravljali domov, ko sta se jim približala bandita in sta jih z orožjem v roki prisilila, da so jima izročili denar, ki je bil shranjen v blagajni. Bandita sta se nato hitro oddaljila in izginila brez sledu.
Tudi trud milanskih policistov, ki iščejo roparja, ki sta sinoči iztrgala torbico 32-letni Anni Viti, ni doslej »rodil sadov*. Mladeniča sta se približala ženski in ji iztrgala torbico, v kateri je imela 600 tisoč lir. Njun napad je bil tako bliskovit, da sta bila že daleč, preden je Vita rea gnala.
V
teve in svojo voljo, že danes so končno sestavili v Čilu spiske volilnih upravičencev, ki jih je ne več kot štiri milijone. Upravičeni livci so vsi čilski državljani, obeh sP” lov, ki so starejši od 18 let. V katerih političnih krogih menijo, se morda nudi sedaj Allendeju težnost, da bi prišel do večine v , nato in tudi v poslanski zbornici- J? slej je AUendejeva koalicija v'a“^ v razmerah predsedniške republike' je opozicija imela večino v preds» niških telesih.
V svojem govoru po radiu je sednik Allende ostro obsodil reaT*p name poskuse, da bi se s silo šila koalicija «Ljudske enotnosti*.
Na kraju naj še omenimo, da ^ pomembno imenovanje za ministr* delo predsednika čilskih sindik* , Luisa Figueroa (komunist) ter nika iste organizacije Claderona 1 cialist).
lliiiiiiifiinmiiiiiiiiiiniiiiiiilinniliniiininitiiiiiiiniiiniiiiiiiiniiiiniiiniiniiiiiilliuiiiiiinnnnn"1111
TRAGIČNA POMOTA AGENTOV CESTNEGA BLOKA
Policija ubila moškega po atentatu v Zaragozi
Zaskrbljenost v baskovskih krogih v Francij* Zdravstveno stanje francoskega konzula še vedno reso®
ži#
HUESCA, 3. — Civilni guverner pokrajine Huesca je danes sporočil, da avtomobilisti proti katerim je sinoči »guardia civil* odprla ogenj v bližini Zaragoze, niso sodelovali pri atentatu na francoskega konzula Ro-gerja Tura.
Bilanca tragičnega dogodka na cestnem bloku «guardia civil* pa je bila vseeno krvava: eden od štirih potnikov avtomobila je bil ubit, dva sta bila ujeta, četrti pa je zbežal. Španske oblasti še niso povedale, če gre za ljudi, ki so politični nasprotniki režima, ali pa navadni kriminalci.
Pozneje so oblasti sporočile, da so aretirale dva študenta, ki sta priznala, da sta sodelovala pri atentatu na francoskega konzula v Zaragozi. Gre za 20-letnega Alvara Noguero Cal-veta ter 21-letnega Jose Antonia Mel-lata Romera. Tretji terorist, ki ga je policija sicer identificirala, toda ne aretirala, je 21-letni Luis Javier Segarra de Moor.
V današnjih večernih urah je španska policija sporočila, da sta aretirana mladeniča priznala, da sta poleg atentata na francoskega konzula zagrešila še vrsto drugih prestopkov. V njunem stanovanju so agenti našli orožje, protifrankistične letake in večje vsote denarja. Po mnenju policije trije mladeniči pripadajo »Kolektivni komunistični skupini*, ki je včeraj razširila v zaragoški univerzi letake v katerih si je prisvajala očetovstvo atentata na francoskega konzula.
Po mnenju dobro obveščenih krogov ta skupina ni povezana z delovanjem baskovske organizacije ETA. Res pa je, da je bilo v letakih napisano, da je atentat povračilo za ukrepe, ki so jih francoske oblasti sprejele na škodo baskovskih rodoljubov, ki živijo v izgnanstvu v Franciji.
Atentat v Zaragozi je spravil Baske v Franciji v precej kočljiv položaj. Francoske ohlasti skušajo že dalj časa pregnati iz južnih pokrajin Fran-
francoski Baski) vse begunce iz skih baskovskih dežel. V ta ha'
101«"
u-
zelo strogo izvajajo zadevne soda*
krepe’ ^ V katedrali v Bayonnu je že 0 dm v teku gladovna stavka trs' skih in španskih Baskov, ki P1/^ stirajo zaradi izgona iz mesta ra pripadnikov organizacije ETA. I3 .. kajoči, ki se bojijo povračilnih pov francoskih oblasti, so že da nimajo nič skupnega z ate*118 v Zaragozi.	^
Zdravstveno stanje francoskega zula Rogerja Tura je še vedno ^ resno, španske oblasti trdijo, d* ^ napadalci polili konzula z bencino1*^ neko vnetljivo snovjo. Ko je eksplodirala, se je konzulova 0 ,eye vnela in mu povzročila opekline ** .• . stopnje.
Bombni atentati v Severni Irski
BELFAST, 3. - Silna ekspl^ je skoraj popolnoma porušila v neki hotel v kraju Magheraf* londonderryjskem okrožju. ^3 u je požar, ki je spravil v nev»r ^ bližnja poslopja. Mnoga od n)in Tj bila hudo poškodovana. Ne**? v
so namestili eksplozivni neki avto, toda ker so pravociJjl obvestili ljudi o nevarnosti, 01 . nihče ranjen.	<
Druga bomba je eksplodiri” gl' baru nekega sorodnika bivšeg* 1 strskega ministra za pravosodj ^ Omaghu. Dva policijska agen^Jii sta bila lažje ranjena pri na*T iz zasede v pokrajini TvroiT^jjli Neznani teroristi so naITgrte eksploziven naboj pred stan?.,
■S
ulstr -
vdove bivšega speakerja l}JTj)8ir poslanske zbornice Lady Mum® od' dove. Naboj je bil pravočasno krit.