Inserati ae sprejemajo in velji tristopiiH vrsta: i kr., če se tiska lkrat, n n n i. - »i n u n n ^ *i Pri večkratnem tiskanji »e teua primerno itnanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo. ™ Naročnino prejema opravništvo administracija! in ekspediuija ca Starem trgu h. »t. 16 Političen lisi za slomsk m i narod. Po poŠti prejeman velia t /.h eeio leto , . 10 grl. — kr, bh pol ifctH . 5 — 7.h četrt leta . , „ 50 ,, V administraciji velja: '/.» celo leto . . H gi. 40 kr. ? h pol Jeta ( „ 'JO ,, ta četrt ieta . . 'i „ 10 „ V Ljubljani na dom uoailjau velja 60 kr. več jih ieto. Vredništvo ;e nu Bregu nišna štev. 190. izhaja potrikrni nu tednu in »iuer v torek, četrttjk iu soboto. Zakaj smo za vojsko? Odveč bi bilo sicer, resno pečati se in odgovarjati neumnim opazkam ljubljanskega „Tagblatta", ker ta list je že davno zapravil pravico prištevati se resnim časnikom. Strast, hudoba in pobalinska lažujivost in nagajivost se vidijo iz vseh njegovih vrst. Znano je našim bralcem, kako hudobno in resn ci protivno zna naše članke zavijati, in kako on ravno to iz njih bere, kar mi pisali nismo. Nedavno je pisal, da mi namesto oznanjevuti mir, se vojske veselimo, to je vojske v obče. Ne da bi odgovarjali „turškemu listu" , ampak da se kak kratkovidne/, in lahkoverne/, nad našimi članki o zadevah na Turškem in o vojski ne bo spodtikal, hočemo naše misli o tej zadevi pojasniti. Vojska v obče je zlo, hudo zlo; za to moli katoliška cerkev, naj nas Bog obvaruje vojske. Groza, uničevanje, smrt, bolezni sledijo vojski za petami, jok in stok jo spremljata; kdo ima srce, in bi si vse te nesreče sebi ali drugim želel? Žalostno in pregrešno je toraj, ako se vojske začenjajo iz prevzetnosti, iz častilakomnosti, iz gospodoželjnosti. Kaj je bilo nemško-francoske vojske treba leta 1870. ki je prinesla toliko reve čez francozko dežplo? Ali je šlo za kak tlačen narod? Nikakor ne, oba naroda, francoski in nemški, sta bila svobodna in srečna, lahko bi bila mirno drug poleg druzega živela. A prevzetnost, častila-komnost vladarjev gnala je narode v krvavi ples. Tačas naš „Tagblattu in njegovi pajdaši niso nič javkali o grozovitnostih vojske. Takih nemoralnih, po ničevih vzrokih provzročenih vojsk smo v Evropi že mnogo videli in o njih slišali, ter brali in jih nikdar odobravali ne bomo. So pa tudi vojske, ki so svete iu opravičene, in ki ?e bodo vedno kot slavni, osvo-bojevalni čini svetili v zgodovini, ker se je branila sv. vera in kultura proti nejevernikom in barbarom, kakor so bili n. pr. boji zoper ilunce, Avare, Madjare, Turke itd. Naj slavnejši spomin Dunaja je njegova bramba zoper Turke; in osobito kraujska dežela se tudi ponaša s tem, da je odbila napade turških barbarov. In na Kranjskem izhajajoč list se drzne, sramotiti našo zgodovino s tem, da s Turki sim-patizira, se drzne šteti nam to v greh, da tem smrtnim sovražnikom krščanstva in Slovanstva nitmo prijatelji? Poglejmo vendar na Turško, kaj se tam godi sedaj, kako se je godilo neprenehoma skozi pet sto let. Kristjanske žene se ropajo in skrunijo, device se šiloma k iz-lamu silijo, kristjanskim podložuikom se jemlje brez prizanesljivosti kar imajo, in dokler se pri njih kaj vidi, se vsak Turek čuti opravičenega, J kristjana oropati; po temnicah zapirajo krist-jjane, ako ne morejo plačevati, življenja ni nobeden varen, in Turek, ki kristjana ubije, ni zapadel nobenej kazni. Koliko sto in tisoč vasi da so Turki v Bulgariji in Bosni požgali, koliko ljudi pomorili in v sužnjost prodali, znano je vsej Evropi. Da se razmere po ..ustav-nej" komediji niso zboljšalc, to potrjujejo vse vesti. Turki o ravnopravnosti s kristjani nečejo nič vedeti. Nedavno so imeli mlado kristjanko več mesecev zaprto, in mučili jo tako dolgo, da je k turški veri prestopila. Drug slučaj: mogočnemu Turku dopade se kristjanska deklica; kaj stori Turek? On zapre njene starše in jih spusti le proti temu, da mu deklico izročijo. Starši so šli k škofu in ta se pritoži pri paši, pa paša si ne upa proti Turku nič storiti, ker je sam enak Inmp, in ljudi ne sme kaznovati za pregrehe, katere sam doprinaša. Da Turki v kristjanske hiše prihrumijo,' ljudi pobijejo, iu blago odnesejo, to se čuje vsak dan, in je tam že čisto navadna jjrikazen. Tako se godi po „ustavi", po času, ko je sultan ravnopravnost kristjanom obljubil in razglasiti dal. Tako se je godilo vedno in vedno, in se bo godilo tako dolgo, dokler bo Turek gospodaril. Zdaj pa vprašamo vse poštene ljudi , ali nimamo vzroka, veseliti se vojske, ki hoče temu ničvrednemu, malopridnemu gospodarstvu za vselej konec storiti? Ne govorimo s slovanskega, ampak z obče človeškega stališča, in ko bi Bulgari ne bili niti Slovani, niti kristjani, morali bi se nam smiliti, in morda bi se potem smilili tudi „Tagblattu." Kdor bo čez leta pisal zgodovino sedanjih dni, pohvalil bo človekoljubno požrtvovanje Rusije, in preklel samopridne spletke zapadne Evrope, rusko vojsko bo popolnoma opravičil in odobraval, in le obžaloval, da se malopridna Turčija ni prej razrušila. Tako bo sodil pravičen zgodovinar, tako sodijo celo v Berolinu, kamor sicer „Tagblattovci-' z velikim spoštovanjem gledajo, tako sodijo v Italiji, ua Francozkem, iu povsdi po Evropi razun ogerskih pust in ljubljanske kazine, če smo toraj mi za vojsko zoper Turke, vemo, zakaj da smo , in vemo tudi, zakaj je , Tagblatt" in so listi njegove baže zoper tako vojsko, ker vedo , da bo s turškim pobitjem Kralj Dimitar Zvonimir in njogova doba. IV. Dimitar Zvonimir iu Gregor VII. (1076—1085.) (Dalje.) Pismo papeža Gregorija VII. je odvrnilo za prvi Čas nevarnost, ki je od strani Veceli-nove nepripravljenemu Zvonimiru pretila. Med tem pa je vendar Gregor VII Zvonimira pripravil na boj. To so provzročili večidel no-veji dogodjaji na Nemškem. Zadnji dve leti pomagal je Gregor VII. protukralju Rudolfu, ali bolj tajno, ker se je še vedno nadejal, da se bode morda vendar le dalo s Henrikom še poravnati. Ali posle dveletnega zgubljenega dogovarjanja je bolan previdel, da mu ne ostane nič drugega, nego početi odločno borbo proti temu neukrotljivemu vladarju. Na to dobi veselo, pa neresnično vest, da je Rudolf zmagal protivnika svojega v bitki pri Florchheimti (27. januarja 1080.) Vsled tega vstavi vsa dogovarjanja, izobči Henrika IV. v drugipot, ter javno in očito pristopi k Rudolfu švabskemu. Ali tudi Hen- rik ni ostal prekrižanih rok. Sklical je skupščino sebi vdanih škofov v Briksen, odstavil Gregorija VII. cd papeževe stolice ter si dal izbrati novega papeža, škofa ravenskega Gui-berta. Razun tega je tudi odloČil, da se bode čim preje svojega tekmeca Rudolfa znebil ter potem sam v Rim šel. To se mu je tudi posrečilo. Pri Reki Elsteri strnil se je on 15. oktobra 1080 s jirotikraljem Rudolfom. V kr-vavej bitci, ki se je tukaj bila, bili so sicer Henrikovi popolnoma potolčeni, ali vse njihove zgube so se nadomestile s tim, ker je proti-kralj Rudolf v bitci padel. Posle pada Rudolfovega gledal je Ilenrik najbolj na to, da poišče Gregorija VIL samega ter ga prisili k pemirbi. V to ime pusti svoje verne, da se vojujejo zanj na Nemškem, sam pa zbere vojsko ter se poda 1. 1081 v Italijo. V Paviji je sklical cerkveno skupščino, dal tukaj papeža svojega Klementa III. potrditi, potem pa je odrinil proti Rimu. Tukaj je začel oblegati večno mesto , misleč s tim Gregorija prisiliti, da odjenja. Ali Gregor VII. se ni dal z nobeno rečjo preplašiti, on jc ostal trd ko skala in nepomirljiv. Mesto da odjenja, napne vse svoje sile, da Henrika prisili k vrnitvi v Nemčijo. V to nagovoril je svoje družnike na Nemškem, da so v avgustu 1. 1081 izbrali novega protukralja, Hermana luksem-burškega. Tudi je poklical vse svoje vazale po Evropi na pomoč. In da se ložej vbrani proti Henriku, pomiri se z normanskim vojvodom Robertom Guiskardom. Zraven tega je gledal, kako bi benečanskega dožda Dominika Silvija odvrnil od Henrika; za tim je nagovarjal vladarje: francozkega, angleškega, danskega in španjolskega, da mu naj bodo verni in vdani. Najbolj pa se je trudil, da ohrabri za vojsko dva kralja: hrvatskega Zvonimira in ogerskega Ladislava. Hude nesreče, ki so zadnje dni zadele velikega papeža Gregorija Vil., ranile so močno srce Zvonimirovo. On je gledal varna in prijatelja svojega v velikej bedi, ter se je bal, nebode-li s padom Grpgorija VII. pal tudi njegov ugled. On je smatral, da od osode Gregorija VII. odvisna je tudi njegova sreča. To ga je ganilo, da jc poziv papežev komaj pričakal, ter se z vso snago potegnil za svojega gospodarja. Zdaj se je drugač mirni in bojaz- kmalo tudi njihove slave konec, ker se ravno v iztočnih zadevah naj jasnejši kaže resnica nedavno od nas obravnavanega izreka : „Slovan gre na dan!" V zadevah katoliškega shoda. Vsled prošnje osnovateljev so ta-le že-lczniška vodstva pod sledčimi pogojami znižale vožnino: 1. C k. priv. južna železnica dovoljuje vsem vdelečnikom znižanje '/.•, navadne vožnine pri vseh poštnih in osebnih vlakih (izvzeinši nagliče), Če se pri železničnih bla-gajnicah izkažejo z med časnim i od osnovateljev izdanimi vstopnicami in razun tega še s posebno legitimacij' s ko karto, ki se bode po želji omenjenega vodstva poslala vsem vdeležnikom, tudi tistim, ki so dosedaj že prejeli začasne vstopnice, Legitimacijske karte sc bodo pri kasi štem-pljale pri odhodu na Dunaj in pri vrnitvi z Dunaja, in dado pravico enkrat ua' ravnost se peljati na Dunaj in z Dunaja zopet nazaj v tisto postajo, kjer se je vožna karta izdala. 2. Cesarice-Elizabetna zahodna železnica ravno pod tistimi pogojami kakor južna železnica znižuje vožnino tako, da se bode peljal v II. razredu, kdor plača za III. razred, v III. razredu pa bode plačal polovico vožnine za II. razred pri vseh poštnih in osebuih vlakih. Tudi vdeležnikom, ki se te železnice poslužujejo se bodo z vstopnicami vred poslale, ali če jih že imajo , doposlale legitimacijske karte. :>. Cesar Franc Jožefova železnica dovoljuje vsem vdeležnikom katoliškega shoda, ki se izkažejo z vstopnicami, pri vsjh osebnih in mešanih vlakih (izvzemši kurirske vlake in nagliče), da se peljejo v II. razredu, če plačajo za III. razred , v III. razredu pa. če plačajo polovico II. razreda pri vožnji na Dunaj in z Dunaja. To polajšanje se pa ne dovoli, če hoče kdo precej doma plačati za tje in nazaj. 4. Cesarjevič Rudolfova železnica vsem vdeležnikom shoda katoliškega dovoljuje na vseh svojih črtah za enokrat.no vožnjo na Du naj in z Dunaja v II. in III. razredu znižauje 331 a odstotka navadne tarife glavne črte, če se vdeležuiki pri blagajnicah izkažejo z medčasni mi vstopnicami. Vendar se mora vožnina za tje in nazaj plačati precej, ko se človek tje pelje. Ta polajšanja pri imenovanih železnicah veljajo za čas od 27. aprila do 6. maja 1.1. 5. Cesar Ferdinandova severna in c. k. priviligirana državna železnica niste bile pripravljeni znižati vožnino. Na Dunaju, 20. aprila 1877. Osuovatelji. Iz deželnih zborov. Zbor Kranjski. Peta seja 18. aprila. Predsednik naznanja odgovor nadvojvode Albrehta in cesar-jeviča Kudolfa na zborovo čestitanje k jubileju iu godu. Ministerstvo ni privolite v pro sen o podaljšanje zborovanja, ampak končati se ima še ta teden. Pri poročilu finančnega odseka o gledišč-uem zakladu (poročevalec vit. Lauger) baron Aplaltreru povdarjaje, da so bile slovenske predstave letos slabe, predlage, naj se „dra-matičnemu društvu" v prihodnjem letu odtegne 800 gld., tako da bi dobilo le 1G00 gld. podpore namestu sedanjih 2400 gld. Glasuje se ustmeno in predlog Apfaltrernov pude s 17 glasovi proti 14, za-uj so glasovali le nem škutarji in Zagorec, poslanca Kramarič in dekan Toman sta se glasovanja zdržala. Razgovora ni bilo nobenega, ker je bila ta reč že prejšnja leta zadosti premleta. Potem se potrdijo proračuni kranjskih ustanovnih zakladov za 1. 187S in muzejnemu služabniku Schulzu se podeli iz skrčenih potrebščin osobna priklada 150 gld. Ustanove te so: Glavarjeva, sirotinska. muzejnain Wol-lova. Potrdi se nadalje računski sklep normalno šolskega zaklada za leto 187G. Poslanec Obreza poroča v imenu gospodarskega odseka o prestopu cirkuiške občine izpod logaške pod loško sodnijo. Poslane Robič podpira odsekov nasvet za samostojno sodnijo v Cirknici, ker je ta kraj v sredi obeh onih in bi imel tudi za sodnijsko uradnijo primernih poslopij. Zbor tedaj pritrdi nasvetu odsekovemu: Naj se prošnja za sodnijo v Cirknici poda vladi, da ga vzame v pretres in ga od strani deželnega zbora kot zelo koristnega za tamošnje prebivalce priporoči. Ako bi se pa ta kraj vladi ne zdel primeren ali osnova predraga, naj bi se vsaj občine Martinjak, Grahovo in Zerovnica, pa tudi k cirkniški davkovski občini spadajoče vasi Cirknica, Dolenja vas, in Ulaka, potem Begunje, Kožljek, Sevšček in Bezuljak odločile od logaškega okraja iu vvrstile ložkemu. Pri poročilu gospodarskega odseka o novem tiru ceste od Ljubljane proti Turjaku se oglasi dr. Zarnik s predlogom, naj bi se ta reč odložila še m vzela se tudi druga proga od Podturjaka do Osoljnika v natančen pretres po načrtu, kterega je ravnokar podal mu inženir Pribil in po kterem bi ona cesta stala nekaj čez 8000 gld., ta ob Ahacijevi gori pa je mnogo dražja in ugodna le kočevskemu in ribniškemu okraju, željimeljski dolini, Igu in okolici ljubljanski pa jako neugodna. Poslanca Pakiž in Braune se potezata za tir ob Ahac i -jvvi «wi, dr. Blmeis pa naj bi se stvar sicer ne odložila do druge sesije, ker je cesta potrebna, pač pa naj se dr. Zamikov predlog z načrtom vred izroči gospodarskemu odseku, ki naj ga pretresa in v eni prihodnjih sej ustmeno poroča, kako in kaj. Temu predlogu sc pridruži tudi dr. Zarnik, poročevalec Dežman mu tudi ne oporeka in tako se sprejme. Nato se povišajo nekterim učiteljskim vdovam miloščine iz upokojuinskega zaklada za učitelje. Na vrsto pride [poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za 1. 1S78. Pri tem se dovolijo sledeče podpore: Slikarju Ogrinu na benečan.ski akademiji 200 gld., kranjskim dijakom v Gradcu 100 gld., podpornemu društvu za dijake v Novem mestu 2oO gld., vodstvu gimnazije v Kočevji za revne dijake 100 gld., podpornemu društvu za vse-učiliščne dijake na Dunaji 50gld., društvu za preskrbljeuje hrane revnim akademikarjem v Gradcu 50 gld. in podpornemu društvu za akadem karje v Ljubnem na Štajarskem 50 gld. Po predlogu barona Apfaltrerna se da deželnemu odboru pravica tudi veče zueske, kakor po 1000 gld., dajati kot podporo za ceste. Deželnega zaklada proračun kaže potrebščine 318.034 gld. 43 kr., zaklada pa 57.385 gld. 81 kr., zmanjka tedaj 260.G48 gld. G2 kr. Da se ti nabero. bo treba 20",, priklade na vse direktne davke, izvzemši naklado za vojaščino. — in 20° (l priklade na vžitnino od vina, vinskega iu sadnega mošta od mesa pobirati. Znesek 36.851 gld. 38 kr., ki potem ostane čez potrebščine, se ima porabiti v to, da se začasni obrestni dolg deželnega zaklada deloma poplača. Podpora 300 gld. za obrtnijsko ?olo v Novem mestu se ima izplačati le, ako ljivi Zvonimir ohrabril, ter odločil vojskovati 1 se proti dušinanu velikega papeža. V to iuie je sklical narodno skupščino Hrvatov ter jih je skušal nagovoriti, da ga podpirajo z vsemi svojimi silami. Trud mu je zdaj uspel, kajti hrvatska narodna skupščina je sklenila vojsko proti Nemcem. Dimitar Zvonimir se je pa vendar vkljub temu še vedno obotavljal pričeti vojsko ca svojo roko. Zato se je ogledava], ne bi li morda našel zaveznika. Tudi ta se najde. Bil je to ogerski kralj Ladislav, brat soproge Zvoni-»mirove Jelene. Ladislav sicer ni hotel precej pristati na prošnje Zvonimirove , ali prošnje svaka Zvonimira in papeževe so nazadnje sklonile Ladislava, da je tudi ou bil za vojsko. Leta 1082. zbere Dimitar Zvonimir veliko vojsko Hrvatov, kojim so se še druge rnnogo-brojne Čete ogerske pridružile. S to vojsko .je nameraval najpoprej vdariti nad vojvodino Koroško, ki je mejašila s Hrvatsko kraljevino. Tukaj je bil vojvoda neki Leopold, goreč privrženec Henrikov. Dimitar je zares navalil dvakrat ua Koroško ter je vsaki pot premagal [ neprijateljske čete. Vsled tega je vojvoda Leopold ves razsrjen zbral silno vojsko, kakšnih dvajset tisoč vojakov, ter se približal Hrvatom. Zvonimir je bil preveč opojen prejšnje svoje sreče, ter zvest si, da bode tudi zdaj zmagal. Zatoraj je preziral približajoče se Korotance ter se ni uiti hotel pripraviti ua dober upor. Ali hudo se je prevaril. V krvavej bitci po-tolče vojvoda Leopold popolnoma čete hrvatske in ogerske. Tukaj pade cvet vojvodov hrvatskih in ogerskih, iu Hrvati morajo pobegniti iz Koroške. Strašna zguba, ki je Zvonimira v Koroškej zadela, imela je hude nasledke. Slavonosni vojvoda Leopold je gnal Hrvate tje v Hrvatsko ter je zagrozil s svojo silo celo Dalmaciji. Hrvatski narod je bil jako razsrjen, ker se mu je šel kralj njegov borit v ptuje zemlje, ter se zato pobuni proti Zvo-nimiru. Zvonimir je bil sedaj v velikej zadregi. Od ene strani mu je pretil vnanji sovražnik, a v Hrvatskej samej bunil mu se je narod njegov. S težko muko in z obečanjem, da se nikdar več ne bode mešal v ptuje zadeve, pomiril je on narod svoj , in s pomočjo sosednega si kralja Ladislava prežene tudi Leopolda in Koratance iz zemlje hrvatske Živa želja Zvonimirova tedaj, da pomore varhu iu prijatelju svojemu Gregoriju VII., ojalovi se popolnoma po porazu v Koroškej. Zvonimir je bil srečen, daje sam zdravo glavo odnesel, ter je odločil, da se ne bode nikdar več vtikal v zadeve izvan Hrvatske. V takih okolnostih se je Zvonimir srečnega štel, da je mogel mirno preživeti zadnje svoje dni. L. 1083 pohvali se posebno, da mu po posebnej božjej volji vlada mir in tišina po celej njegovej kraljevini. L. 1085., dne 25. maja, umre veliki papež Gregor VII. v Salerni. Vs.led njegove smrti poneha za nekoliko časa ljuta borba, ki se je bila poslednja leta med rimskim papežem in nemškim kraljem razvila. (Dalje sledi.) bo ministerstvo dosedanjo podporo za 1. 1878 dovolilo. Zadnji predlog odseka o prevzetji tretjine stroškov za zdravnike in bolnike o kužnih boleznih in za sifilitične bolnike zunaj bolnišnice , se po predlogu bar. Apfaltrerna, s kterim se strinja tudi dr. Bleivveis, ne sprejme, ker bo ta zadeva, ako ministerstvo v to ne privoli, rešila se pred državno sodnijo. Šesta seja 20. aprila. Deželni glavar naznanja smrt poslanca gosp. Leopolda Jugovica; zbornica izreče svoje sočutje s tem, da ustane. Več peticij, zade-vajočih šole in ceste, se izroči odsekom, ravno tako peticija novomeške podružnice družbe kmetijske za ustavljanje posilnega iztirjevanja davkov. Dr. Bleivveis poroča v imenu gospodarskega odseka o peticijah kmetijske podružnice v Metliki in Novem mestu za ustanovitev stalnega popotnega učitelja na Kranjskem in stavi sledeče predloge: 1. Deželni zbor za napredek našega domačega kmetijstva pripoznava potrebo stalnega popotnega učitelja; ker pa z ozirom na odpisa slavnega ministerstva kmetijstva od 7. februarja 1877. leta in od 14. marca 1877. leta že letos ni mogoče ga ustauoviti, zato se za letošnje leto po dogovoru z družbo kmetijsko takoj nastavi provizoričen popotni učitelj, za to opravilstvo popolnoma sposoben in slo venskega in nemškega jezika zmožen, ki naj svoje delovanje začne meseca junija t. 1. z remuneracijo 125 gld. in pa 50 gld. popotnine na mesec. 2. Da se pridobi remuncracijski znesek, nalaga se deželnemu odboru, obrniti se do subvencijskega odbora c. k. družbe kmetijske za prepust onih GOO gld., ki mu jih je slavno ministerstvo kmetijstva z dopisom od 2. aprila t. 1. na c. k. deželno vlado kranjsko za letošnje leto obljubilo; — da pa se dopolni \ predlogu 1. učitelju odmerjena remuneracija pooblastuje se deželni odbor, da še potrebnih 625 gld. vzame iz onih 1500 gld., ki jih je lanski deželni zbor nadaljevalnim kmetijskim šolam za letošnje leto odločil. 3. Deželnemu odboru se nalaga, da stopi v dogovor z družbo kmetijsko ter vzajemno njo sestavi instrukcijo za popotnega učitelja, po kteri ima opravljati svoj mandat. 4. Te sklepe naj deželni odbor objav i centralueniu odboru družbe kmetijske, da za more zadostiti ukazu slavnega ministerstva kme tijstva, naznanjenega mu od c. k. deželne vlade z dopisom od 9. aprila t. 1. Ob generalni debati se oglasi prvi posla nec Kramarič in priporoča sprejem teh pred logov, ker bi bil popotni učitelj kmetijstva koristen posebno za njegov kraj. Dežman govori zoper te predloge, rekoč, da je v deželi dosti v tej stroku zvedeni ljudi, o čemur pričajo tabori, na kterih so bile tudi točke gospodarskega pomena. Njemu bi bil ljubši inženir za travnike. Misijonarji mu niso všeč ne duhovski, ne posvetni (iz vzemši nemčurske. Por.). Ta služba bi bila že zopet le vstvarjena za to, da se kak „na rodnjak" k stalnemu kruhu spravi. Po dolgem besedovanji stavi predlog, naj se nasveti go spodarskega odseka zavržejo, peticiji pa po daste deželni vladi v pretres; deželni odbor naj pa o tem, kako bi se vpeljal poduk v kme tijstvu, v prihodnjem zasedanji poroča. Poslanec Lavrenčič govori za ustanovitev tacega učitelja, ravno tako poslanec llorak, ki pravi, da sta kmetijstvo iu obrtnija v tesni zvezi; kmetijstvo je na slabi stopinji, Dežman svojem dolgem govoru ni nasprotnega dokazal. Vlada v tem ni nič storila, ako pa mi kaj nameravamo, nam očitajo, da hočemo s tem le ljudstvo za volitve zii se pridobiti. Pri nas je treba poduka v kmetijstvu, to se kaže povsod. — Če gre dovoliti iz deželnega zaklada kako službo podeliti nemčurju, oni stranki ni nič žal za denar; le kedar ima kak narodnjak priti v službo, je premalo denarja. Govornik pravi, da bo glasoval za odsekov predlog. Za tem govori vit. Gariboldi, ki pravi, da tu ne gre za druzega, kakor le za službo, ki je menda namenjena za kakega narodnjaka. Dr. Poklukar dokaže, da je bil vit. Ga-iboldi pripoznal potrebo popolnega učitelja kmetijstva, potem pobija z vspehom puhle Ježmanove razloge. Nadrobna debata o vsem onem, kar bi imel tak učitelj, ne spada v da našnjo obravnavo, ampak v ono, v kteri bi se učitelj stalno nastavljal. Oseba Dežmanu zato ni po volji, ker je domača narodna, če bi ne bila „e patria", bi mu bila morda všeč. Dežman se obrne proti Iloraku in dr. Poklukarju, češ, da mu ni za osebo, ampak le za stvar. Zagorec pravi, da se stari ljudje nič ne učijo; on (Zag.) jim kaže, pa nihče noče tako delati, kakor on, zato tudi učitelj ne bo za nič, ampak le učitelji po šolah morejo kaj opraviti. Kramarič ga dobro zavrača in pravi, da ne govori iz prepričanja, ampak le, da podpira uemčursko stranko. Zagorec odgovarja, da ni na nikogar navezan, ampak vselej glasuje tako, kakor se njemu prav zdi. Ob koncu splošne debate govori poročevalec dr. Bleiuvis, zavračajo ugovore nasprotnikov. Popotui učitelj kmetijstva je tako potrebna reč, da, če bi je ne bila sprožila kmetijska družba, moral bi jo bil sprožiti deželni odbor, ker je ministerstvo poljedelstva samo izreklo, da ima o tej zadevi prvo besedo dežela. Dežman je vse na drugo polje zavlekel, kakor da bi se z učiteljem naložilo deželi novo breme. Ali ustanovitev učitelja dežele ne bo vinarja več, ker se le za poduk namenjeni denar izda za-nj. Dežman hoče, da bi se nauk o kmetijstvu dajal le po šolah, toda popotni učitelj veliko več doseže, kakor se doseči more po šolah, njegov poduk posluša več tisučev odrasčenih gospodarjev. Dežman na dalje misli, da vse, česar ne povem, hočem prikrivati. Ali ni vse jasuo po ministerskih ukazih in peticijah podružnic kmetijske družbe v Metliki in Ornomlji? Dozdaj smo morali učiteljev kmetijstva zmiraj z 1 učijo iskati. Pre-parandija naša po izreku dr. Lorencija glede menda v tem sodi po sebi, ker se tudi muzej ne podere, če njega ni tu. Ali učiteljev ni lahko dobiti, saj smo bili primorani na državne, po ministerstvu dovoljene stroške poslati gosp. župnika Mesarja na tirolske in bavarske planine, da se je naučil sirarstva, gosp. Piskarja pa v moravski Schonberg v kmetijsko šolo. Gosp. Povšeta ima miuisterstvo samo v mislih, tedaj mi ne snujemo nalašč za-nj te službe. Sploh smo mi v čudnem položaji; kedarkoli gre za kako domačo slovensko napravo, se ona stranka upira trde, da je ni treba; to je glede slovenskega jezika po šolah, glede kmetijske šole na Dolenjskem in zdaj glede popotnega učitelja. Zakaj je to, nam je dobro znano. Tedaj se o Dežmanu lahko reče: Bog je dal človeku jezik, da svojo misel zamolči. Pri glasovanji obvelja, da se preide v spe-cijalno debato. Dr. Bleivveis odgovarja, še Dežmanu, da deželna vlada, do ktere meri njegov predlog, s to rečjo nima nič opraviti, ampak le kmetijska družba. Potem se prva točka odsekovega predloga sprejme. O drugi točki stavi dr. Poklukar predlog, da se deželni odbor pooblasti, onih G25 gld. jemati iz deželnega zaklada, ako bi vlada ue dovolila v to nobene podpore. Strašen vri5 nastane na nemčurski strani, baron Apfaltrern zahteva, da se seja pretrga, da se bo njegova stranka posvetovala, kaj storiti nasproti temu nepričakovanemu predlogu. Seja tedaj prestane za 5 minut, potem pa zahteva baron Apfaltrern, naj se dr, Poklu-karjev predlog izroči finančnemu in gospodarski mu odseku v pretres in poročanje. Dežmau z burno besedo podpira ta predlog rekoč, da je precej zagledal zajca za grmom; njemu se zdi tak predlog tako „eigenthuhmlich", kakor ravnanje zborove večine sploh. Vitez Gariboldi se pritoži, da v gospodarskem odseku ni bilo o tem predlogu nič govorjenja. Zdaj vstane vit. Vesteneck in jame napadati dr. Bleivveisa kot „komandata" večine, pravi, da so sedanji večini zbora ure že štete in da zadnji trenutek hoče še za svoje ljubljence stvariti službe. Njegovo besedovanje je tako razžaljivo za večino, da nastane vriš ne-volje na desni. — Dr. Schrev pravi, da take naprave deželnega zbora nimajo nobene koristi za deželo. To se vidi pri sadje- in vinorejski šoli na Slapu; če bi se opustila, bi deželi ne bilo nobene škode, pač pa bi se znebila težkega bremena. Itavno taka bi bila s kmetijsko šolo kmetijstva ni nič vredne. Učenci se le toliko)na Dolenjskem in s popotnim učiteljem. nauče, da k večemu morejo potem v nadaljevalne šole. Od sedanje večine deželnega šolskega šolstva nam v tem obziru ni ničesar pričakovati. Kako bodo tedaj učititelji, ki pridejo iz takih učilišč, za poduk v kmetijstvu sposobni? — Važno nalogo bo imel popotni učitelj posebno pri vravnavi in zloženji zemljišč, ako dotična postava stopi res tudi v veljavo. Naši kmetje jej ne, bodo prijazni, tedaj jih bo on moral preobračati in pridobiti za-njo. Na Štajarskem imajo takega učitelja že, za zdaj le začasno od 3 do 3 let. On ima dolžnost obhajati spodnje Štajarsko, nikakor pa ni umeščen na vinorejski [šoli v Mariboru, kakor je Dežman po sporočilu barona Apfaltrerna trdil; oba ta sta tedaj slabo po-dučena, jaz imam zanesljivo sporočila od dr. Vošujaka, ki to bolje ve. Deželni odbor šta-jurski misli tega zdaj začasno nastavljenega učitelja stalno vmestiti. — Dežmanu se vsaka reč lahka zdi, tedaj tudi podučevanje kmeta; Dr. Poklukar še nadrobneje pojasnuje svoj predlog. On bi se ne vstavljal temu, da se izroči še odsekoma v pretres, ako bi bil za to še čas; ali zdaj bo zborovanje pri kraji in predlog ne bi prišel več v tej sesiji v obravnavo. Če bo, česar se vit. Vesteneck nadja, drugo leto večina njegove stranke, potem bo tako lahko vse podrla, kar je sedanja večina naredila. Dr. Bleivveis kot poročevalec pravi, da je manjšina v tesni zvezi z vlado, tedaj bi jo lahko pripravila do tega, da zapre podporo 1500 gld. Zarad tega je bilo treba staviti ta predlog. Deželni zaklad manjšini ni tako pri srcu; ko je dovolila 3300 gld. nemškemu gledišču, od kterega dežela nima nobene koristi, ni imela nobenih pomislikov; pač pa na strani Slovencev poslanec Kramarič ni glasoval za podporo slovenskemu gledišču, rekoč, da Čr-nomeljČani od njega nimajo nobene koristi. Manjšina tedaj iz vse družili vzrokov naspro- tuje predlogom večine. Vestenecku noče nič odgovoriti, ko le to, da volitve v deželni -zbor se ne bodo vršile tako, kakor za kupčijsko zbornico, z žandarji in briči. Pri glasovanji pade Apfaltrernov predlog, sprejme pa se odsekov z dr. Poklukarjevim pristavkom, čeravno Dežman še nekaj govori, kar pa dr. Bleivveis kratko, pa temeljito po-bije. Vesteneck trdi celo, da ni večina glasovala za predlog, tako da se mora narediti nasprotna posknšnja. Vsi predlogi odsekovi se potem sprejmo ob ustmenem glasovanji z 18 proti 15 glasovi. Zagorec predlaga, naj se seja preloži na večer, a predlog ne obvelja. Tretja točka: poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada in njegovih podzakladov za 1. 1870 se sprejme brez ugovora. Premoženje tega zaklada znaša 1 milijon 698.752 gld. 79 kr. Potrdijo se dalje računski sklepi kranjskih ustanovnih zakladov zal. 1870 in sprejme poročilo finančnega odseka o plačevanji zdravstvenih stroškov ob času kužnih bolezni s sklepom : pri sodniji iskati pravice, če ministerstvo ne privoli v donesek in povrnitev do zdaj od dežele za to plačanih zneskov. Dovolijo se občinske priklade sledečim občinam: Podkrajski za 1. 1877 do 1881 razen že dovoljenih 15°'0 še 50" „ za šolo; Šentvid ski nad Vipavo po 40% za 1. 1877; rateški po 30",, za 1. 1877; tržiški po 40% za 1. 1877, in Šturiji po 30% za 1. 1877. Poslanec Dežman poroča o načrtu novega tira turjaške ceste, ki ga je v zadnji seji podal dr. Zarnik. Gospodarski odsek je ostal pri svojem sklepu, oziroma predlogu deželnega odbora, tla se naredi nova cesta ob Ahacijevi gori. Zbornica pritrdi temu, tedaj je načrt tira od Podturjaka do Osoljnika ovržen. Zavoljo pozne ure se seja sklene. Zbor Štajerski je v seji 1C. t. m. razpravljal postavni načrt glede imenovanja učiteljev. Poročevalec je bil šolski nadzornik Vrečko. Po tem načrtu bi vse učitelje brez izjeme imenoval deželni šolski svet, okrajni šolski sveti pa bi imeli le pravico nasvetovati tri prosilce, iz kterih bi deželni šolski svet enega izbral. Razprave, ki je bila dolga in živahna, se poslanci konservativne katoliške stranke niso vdeležili, ampak so jo poslušali z galerije. Dr. Srne c je govoril za to, da se pravica imenovanja pusti okrajnim šolskim svetom, ker bi bila sicer neodvisnost učiteljev v nevarnosti, ki bi vsled nove postave postali odvisni od deželnega šolskega sveta in nekaki c. kr. vradniki. To bi pa zlasti škodovalo učiteljem na spodnjem Štajarskem, ki jezik slovenski ljubijo, kar deželnemu šolskemu svetu ni prav, ki jih hoče na ta način od sebe odvisne storiti. Govornik tedaj predlaga, da naj se zbor v posebno razpravo ne spušča, ampak naj načrt vrne deželnemu odboru, ki naj jo tako prenaredi, da se okrajnim šolskim svetom varuje pravica pri imenovanju učiteljev. Večina je ta nasvet zavrgla in postavo sprejela po načrtu naučnega odseka. V seji 18. t. m. odgovoril je ces. namestnik na več interpelacij. Tudi je bila sprejeta postava o povračilu lovstvu storjene škode. Zbor Goriški v četrti seji 13. t. m. sprejme predlog dr. Abrama, da se deželni odbor pooblasti dovolj-jevati nad 50 odstotkov priklade k izravnim davkom in potrošnini. Nasvet o prevravnavi deželne kmetijske šole se izroči posebnemu odseku 7 udov, ki imajo o tej reči zboru poročati. — V deželni odsek se volijo: Paglia-ruzzu, Del-Torre, Dottori, Coronini, Gasser, Tonkli in Kocijančič. Proračuni glavnega zaloga za vboge , gospodinskega , vstanovnega, zaloge za revne in bolne vojake, šolskega gospodarskega in deželnega zaloga za 1. 1878 se p otrdijo. Primanjkljej zaloga Verdenberških štipendij, ki ima dohodkov 3064 gl, stroškov pa 3788 gld. se pokrije z odbitkom 3'/4 odstotka pri vsaki štipendiji. Reši se 8 peticij. V 5. seji 17. t. m. poslanec Kovačič stavi predlog, deželnemu odboru naročiti, naj odpošlje visoki vladi peticijo, da v načrt proračuna za 1. 1878 stavi izdaten znesek za izvršitev najpotrebnejših del na Koroški cesti in da v ta namen primerne svote odslej vsako leto sprejema v državni proračun , dokler bo vsa cesta tako vravnana , kakor je potrebno za vspešno kupčijsko občevanje. Predlog Ko-vačičev in dopis o dodelanju ceste do mosta čez reko Taglio na italijanski meji se izročita posebnemu odseku 7 udov. P r e d a r e l s k i zbor. Konservativna večina je vlado interpeli-rala o brezverski „Feldkircher Zeitung", ki je v nekem članku o zadnji alokuciji papeževi hudo napadla iu žalila ne le papeža, ampak od države postavno priznano katoliško cerkev. V imenovanem članku papežu očita, da mu primanjkuje apostoljskega duha, da se o svojem stanu le zarad tega pritožuje, ker nima pripomočkov za izvrševanje grozovitosti, da hoče le zato svoboden biti, da bi zdražbe delal med narodi. Omenjeni list dalje laže, da je spoved le goljufiva iznajdba duhovnov in papežev, da je sv. mašo in nauk o edinozveli-čavni cerkvi izmislil in verovati zapovedal še le papež Inocencij III. 1. 1215 itd. Škofov generalvikar se je vsled tega prit ožil pri državnem pravdništvu , ki je omenjeno šte\ilko F. Ztg. še le drugi dan konfisciralo. Zbor tedaj vpraša vlado, ali je s tem konfisciranjem reč dognana, ali pa misli kaj storiti, in kaj, da kaloliško ljudstvo, katoliško duhovenstvo, katoliško cerkev varuje proti takim časnikarskim napadom in pomiri razburjene duhove. (Tudi pri nas bi bila enaka pritožba do državnega pravdništva silno potrebna, ker ljubljanski turški list ravno tako nesramno in grdo napada papeža, duhovne in verske resnice katoliške, kakor ,,F. Ztg.", če jo v nesramosti svoji še ne presega, ker je ni številke, v kteri bi bila brez napadov na vero ali duhovenstvo. Vred.) Tirolski zbor. Večina je hotela 17. m. prebrati neko pojasnilo. Komaj pa je poročevalec, grof Bran-dis spregovoril, ustavil ga je deželni glavar in vzel mu besedo. Večina je nasvetovala sejo za 5 minut pretrgati, da se pogovore, kaj jim je storiti, pa liberalni prvosednik tega predloga še ni dal na glasovanje. Večina imela je zopet vzrok zapustiti zbornico, kakor je bila storila lansko leto, vendar se je premagala in sklenila drugi dan glavarju naznaniti, da takega ravnanja ne bode več trpela. Ko se je drugi dan zbor sošel, bil je deželni glavar jako pohleven in je rekel, da se bode dotično pojasnilo prebralo j>o dovršenem dnevnem redu. To se je tudi zgodilo. V tem pojasnilu večina zopet povdarja, da hoče po zgledu prednikov svojih varovati vse pravice tirolske in potegovati se, da se dežela ohrani v edinosti vere, I mladina pa izreja po tej veri, ter zastavlja svojo besedo, da je pripravljena poslužiti se vseh postavnih sredstev, da te najvišje dobrote, ktero se jim hočejo vzeti, deželi zopet pridobi. ,,Prišli smo v zbor, pravijo poslanci, da v tem smislu s pomočjo božjo delujemo za duševni in časni blagor dežele ter jo ohranimo trdno in nerazdvojljivo, da bode svojo nalogo, če bode kedaj prestolu, državi ali deželi zopet žugala nevarnost, po zgledu pradedov svojih vredno izvrševala po geslu: „Za Boga, cara in domovino!'' • Politični pregled. V Ljubljani, 23. aprila. Avstrijske dežele. VHr" bi Avstrija marširala v Bosno, pa ne kot zaveznica, ampak kot nasprotnica (!) Rusije. Kaj da bode storila Avstrija, tega časnikarji ne vedo, upamo pa, da to vsaj že zdaj vedo merodajui krogi in da ne bodo pospeševali politike madjarske, ter se ne potegovali za Turčijo. Izvirni dopisi. 41(1 Hlirsko-ojterfckr uirjr. 17. aprila. (Le t i ua. — Občine.) Po naših vinogradih bo kop kmali opravljena. To delo našim vinogradnikom največ preglavic dela, posebno večjim posestnikom. Vsak bi rad imel kop ob pravem času opravljeno, da se ne bi kasneje trsu mlada oka otepala, kar napravi veliko škode. Tako vinogradniki eden čez druzega obljubujejo kopačem večji zaslužek, iu delo zares pride drago. Pri nas služi težak v kop 40 kr. in še piti mora na dan po dva iu trikrat, med tem, ko se za druga dela le po 20 kr. težaku na dan plačuje. No, ko bi naši viničarji imeli skozi celo leto tak zaslužek, potem bi pač marsikteri s kmetom ue menjal. V vinogradih se kaže prav lepo, tako tudi sadno drevje in poljščina. Vreme je sedaj hladno in bojimo se mraza, kar Bog obvaruj, ko bi nas tudi toča ne obiskala. Drugači upamo prav dobre letine, kar je pač jako potrebno, ker pridemo sicer vsi na „boben". Sedaj bomo začeli krompir saditi in koruzo sejati, in potem smo s setvijo gotovi. Bog daj, da bi bila žetev dobra.*) Naši novoizvoljeni občinski predstojniki so svoje delovanje uže nastopili, Izvoljeni so v celem okraju značajni možje, ki bodo se njim danega zaupanja s tim vredne skazali, da bodo po vsej mogočnosti delali za blagor občine in za napredek naroda. Pri tem bi g. občinskim predstojnikom toplo priporočali izključljivo slovensko vradovanje, bodi si ustmeno ali pismeno. Mi-liin da se tudi vsak ložej v materinščini izrazuje kakor v tujščini. Tako bi se naš jezik spravil v veljavo pri naših uradih in gosposke bi morale slovenščini pripoznati veljavnost uradnega jezika na podlagi 19. Saj bi s slovenskim urado-vanjem dosegli le tisto, kar drugi narodi, ki vradujejo v materinščini, žc imajo. Pri priliki obljub novih predstojnikov je govoril gospod c. k. komisar g. Jerman o delokrogu občin, ter je razjasnoval postave občine zadevajoče. Gospodje pač ti r j a j o veliko, ali sc bo pa vse tudi zgoditi zamoglo, ne verjamem. Nakladal je občinam toliko posla, kterega je pa nad polovico nepraktičnega in nepotrebnega, da so se mi g. predstojniki smilili, če bodo zares vse to morali prenašati. Posebno nevoljo vzbujevalo je to, da pri vsaki točki velja: „Če ne, bo kazen od 1 do 100 gld. ali 1 do 14 dni zapora. — S to pretečo kaznijo pač ni bila inštalacija g. predstojnikom vesela, in marsikteri si je mislil: „Če je za- *) Kavno ko odpošiljam te vrstico, gre sneg tako močno, da ji; uže pobelil višave in ravnino. I Vreme je jako mrzlo, gotovo ne bo broa »kode, Pis, res tako, potem naj vam bo hudir predstojnik". — Gospod komisar je omenil, da se bodo tudi slovenska pisma sprejemale, ali se bodo pa tudi v slovenščini reševale, o tem ni črhnil nič. — Ričet slovenskih vlog, pa nemških rešitev pač ne bo „gliha". Sicer se pa za ta čas z nemškimi rešitvami raje zadovo-jujemo, kakor pa s pisanjem take „kolp" slovenščine, ki nas po udih stresa. Žalibog, da tega še ne bo kmalo konec, ker naši rojaki, ki so našega jezika zmožni in ga ljubijo, loslujejo v tujih krajih, kjer slovenščine no potrebujejo, pri nas pa se nastavljajo mnogokrat ljudje, ki za slovenščino nimajo ne zmožnosti ne veselja. Graničar. Ori Drave, 20. aprila. (Tatje.) Pred veliko nočijo so tatje po naših krajih močno ljudi vznemirjali. Eno noč so vdrli pri petih hišah ter odnesli, kar je bilo mogoče. Nektere se je posrečilo uže k sodniji spraviti, a mnogo jih je še na reservi. Pri nas k božiču in veliki noči najbolj kradejo, da si tako za drugo delo leni tatovje priskrbijo vesele praznike. Nek poseben čin vam čem ob kratkem povedati. V vasi Vizmancc bila sta stara oče in mati. — Do svojih otrok nista imela ljubavi, in tako so se otroci, ki so sedaj oženjeni viničarji , z doma pobrali. Oče je imel lepo posestvo, v kleti vina, v glajti zrnja in tudi v mošnji cvenka, toda pri vsem tem so morali deca živeti z ljudskim kruhom. Eden sinov ni bil z ravnanjem svojih staršev zadovoljen in se hoče nad njimi znesti. Neki večer prideta neznana moža k omenjenema starcema, vdereta šiloma v hišo in tirjata denar. Starca se opravičujeta da denarja nimata, toda v tem hipu gre eden oineujenih mož k Skrinji, vedoč za tam shranjene denarje, razbije Skrinjo, med tem ko drugi tat pri vratih stoji iu s samokresom preti streliti, če bi se od starcev koji ganil. Razbijalec Skrinje najde v Skrinji blizo 200 gld., s kterimi se tatova tiho pobereta. Slutilo se je takoj, da tega ni drugi napravil, kot odeu sinov, ker drugi nihče ni vedel, kje sta starca imela denar shranjena. Tako se je reč začela pri sinovih preiskovati iu pokazalo se je, da sta tatova bila sin in njegova žena. Žena je škrinjo razbijala, ter je bila v moško obleko oblečena, da nje ne bi nihče spoznal. Lepo in zanimivo dokaj je še to. Ko so prišli v hram tatinskega sinu preiskovat, ni bilo druzega doma, kakor otroci. Na žandar-jevo vprašanje, ali sta bila oče in mati pretekle večere kam šla, reče eden izmed otrok: Da, da, šla sta bila in mati so bili tako smešni, ker so si oblekli očetove hlače in suknjo, tudi klobuk so imeli, da so bili kakor dedec. Reč je prišla tedaj na svitlo in zločinca imajo uže pod zaklepom. Žalibog, da se tatinstvo množi jako od dne do dne. Ako bi hoteli vsako tatinstvo v časopise poročati, potem bi njim samo za taka poročila zmanjkalo prostora. In kaj je krivo tega? Slabe kazni 1 Vsak dan piti in jesti ob določeni uri, ter v obiinosti srkati zdravega zraka, to ti je vsa kazen. Vse drugo se jetnikom dovoli; kupiti si vina in posebej jesti, dovoli se njim, da hodijo za zaslužek v druge hiše razna dela opravljat. Muogo jih poznam, ki trdijo, da jim je kajha bolj prijetna nego dom. Je li čuda potem, ako imamo tatov kot listja in trave? Kajha v sedanji obliki gotovo tatov spokorila ne bo. Naši viničarji, da marsikteri kmetovalci ubožnejši živijo, kakor jetniki, ki v kajhi poležavajo brez skrbi, med tem ko drugi ljudje morajo noč in dan delati in skrbeti za živež. Koliko tatov je, ki več ko polovico življenja po kajhah prežive in nekteri so skoraj sploh le v kajhah; komaj ga izpuste, že zopet krade iu se še sam sodniji izroči. Ječe bi naj bile take, da bi bil tat sploh pod zaklepom, ali pa da bi moral težko delati, živeža pa bi dobil jako pičlo. To bi morda marsikterega od tatinstva odvrnilo. Tako pa iz ječe pride marsikdo še hujši tat, kakor je bil, ker se od tovaršev s kterimi tam občuje, marsikaj hudega nauči. Naši liberalci pravijo, imajo človekoljubne namene, zato se tudi tatovom dobro godi. Vprašamo |pa: Ali je tatinstvo, robstvo, ubijalstvo tudi človekoljubno? Zakaj se ne sodi po pravici: „kakoršno poso jilo, tako povračilo?" Domače novice. V Ljubljani, 24. aprila. (Zadnja Številka „Slovenca") od 21. t. m. je bila od slavne policije konfiscirana. Zapečatila je vvodna Članka „Uitima ratio regum" — vojska — in „šola", ki je čisto teoretično razpravljal pravico družine cerkve in moderne države do šole. Kavno ista osoda zadela je v soboto tudi „Slovenski Narod '. Mislili smo, da bode novi višji državni pravduik Pichs našim listom prijaznejši kakor njegov prednik Schmaidl. (Veleč, knez in škof, dr. Jane:: Zl. Poga-(ar) se še le v petek 27. t. m. vrnejo z Dunaja. Vsled tega prične se kanonično obiskovanje v kamniški in moravški dekaniji še le v nedeljo 20. t. m. v spodnjem Tuhinji, popoldne pa v zgornjem Tuhinji; 30. aprila bo v Nev-Ijah, pop. v Št. Ožbaldu; 'J. maja v Blagovici, pop. v Češnjici; 3. maja v Krašnjt, pop. v Zlatempolji; 4. maja na Brdu, pop. ua Homcu: r>. maja na Rovu, pop. v Vranjiptči; 13 maja v Moravčah, pop. na Vrhpolji; 14. maja v Pečali, pop. v Izlakih; 15. maja v Kolovratu 10. maja v ('emšeniku. Kamnik, Mekine, Nev-lje, Stranje, Gojzd, Tujnice in Selo, kjer bi bilo obiskovanje imelo biti 2(i. 27. in 28. t, m. bodo na vrsto prišle pozneje. (Kaj pomeni to!) Kakor se čuje, je tu-kajšnim finančnim vradom došel pred par dnevi ukaz, naj sc za letošnje leto nobena vladna stavba ne dela, in naj se tudi vstavi, ako je kaj že pričetega. Gotovo je treba novcev za vojskine priprave. Stavbenim rokodelcem odide vsled tega mnogo zaslužka, ali bodo tudi stavbeni vradniki, kteri potem brez opravila ostanejo, kaj manj plačila prejemali? (Katoliško rokodelsko društvo) je imelo v nedeljo 22. t. m. ob II. uri v svojih prostorih svoj občni zbor. [Ogenj) je bil nastal 21. t. m. ob dveh popoludne v firš/ št. 30 nasproti cerkve sv. Florijana. Zgorela je na dvor.šu delavnica nekega mizarja in pa streha sosednega hleva kjer pa k sreči ni bilo veliko sena spravljenega. Požarna straža se je pri tej priliki hvalevredno obnesla in po dveurnem delovanju ne le zabranila, da se ogenj ni razširil, ampak je tudi iz omenjene delavnice mnogo reči rušila. Pravijo, da je iz igrače zažgal neki 8 leten otrok tam nakopičene oblanice in povzročil ogenj, ki bi bil tamošnjo okolico kmalo pripravil v veliko nesrečo. Včeraj ob 1. ure pa je gorelo na Viču. Zgorelo je 13 posestnikom čez 20 poslopij, 2 konja, 1 telica in 3 prešiči. Ker je pihal hud veter, se jc ogenj hitro razširil, in le neumornemu trudu gasilcev se je zahvaliti, da so sc nektera poslopja rešila. Razun enega so bili vsi posestniki zavarovani, večidel pri graški vzajemni zavaro-valnici. Kako je ogenj nastal, se ne, ve. Razne reči. — L c t o š nj e šmarnice so dodelane; v pondeljek se bodo začele razpošiljati onim, ki so se ali pri vredništvu „Slovenca", ali pri g. dr. Sterbencu na nje naročili. V Ljubljani so na prodaj pri O t. Klerru, bukvarji na starem tergu. Delo jc izvrstno, iu naj nobeden ne zamudi, se nanj naročiti. Knjižica obsega 408 strani. — Vipavska dolina - Lepota sveta — Si polna sodri ne, si polna snega! — Tako danes 17. t. m. zdihujem, ko strahovita burja razsaja in sneži da je groza. Velika nevarnost nam žuga pokončati vinski zarod in sadno drevje, ki je, bilo v najkrasnejšem cvetji, Gore okoli so vse zakidaue s snegom, in gorje nam, ako se nebo izjasni, ter zmrzne. Revščina, ki je že ukora j splošno razširjena, spravila bode siromake popolnoma na beraško palico. Bog nam odvrni to nezgodo, — „Slovanske L is t v", izhajajo v J i činu ktere izdava Jos. Dttrich vsakih štirnajst dni — 10. pa 25. v mesecu, v obliki in obsegi „Schuselkove Reforme'-, in sedaj že v III. letniku zv. 8. - obravnavajo le slovanske zadeve, ter se češkega jezika spo-sobnim vrlo priporočajo. — Grosses W ii rt e r b u c h der mo-dernen europaischeu Sprachen, ver-fasst von Anton Albert Peschek. Pod tim naslovom jel je v zvezkih izhati in to v Brnu velik rečnik ali slovar v 20 jezikih (nemški francozki, angleški, ruski, madjarski, češki, poljski, srbski, hrvaški, slovaški, slovenski, rumunski, talijanski, portugalski, španjolski, ho-landski, švedski, davski, novogrški in latinski.) Delo bode imelo GO zvezkov po 50 sld. v Četvrtini. — Zanikamo p i s k a r j c n j e. ..Vredništvo dobrega hrvaškega leposlovnega lista „Vienca" vrglo je nedavno 30 izvirnih novel v ogenj. In po njem opominja tudi „Obzor" mlade pisatelje: Ču vajte se diletantskog pi-skaranja! Draga nam je res vsaka nova prikazen v slovstvu, toda dobra bodi v stvari sami in v obliki. Nekteri kar na dobro srečo prestavljajo iz tujih slovstev, ali izvirno sostav-ljajo brez obzira na leposlovje in gotova njegova pravila. Naj bi se slovenile le čvrste reči, in to največ iz slovanskih kujiževnost, ktere so narodu našemu bolj primerne in potrebne. Na to naj bi vestno pazili spisovatelji in izdavateljil — Rod jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti je prišel na svetlo že v knjigi XXXVIII. V njej se nahaja, tudi posej natisnjen, opis Mih. Petroviča Pogodina, slovečega ruskega zgodovinarja, kteri je morebiti najbolj od vseh ruskih učenjakov pro-budil v Rusiji vseslovansko idejo. Opis je sostavil sam predsednik dr. Fr. Rački. Telegrnlične denarne cene 23. aprila. Papirna renta 58.55 — Srebrna renta 63.90 — Zlata renta 70 30. — 18«i01etuo državno posojilu 107 25 Banfcuie akcije 767 — ffraciitne akcije 136.30 — London 129.66 — Srebru 114 20.— Ces. kr, cekini 6 00-20-frankov 10-38. Loterijske številke 21. aprila. V Trstu: 7avno tako tudi popolne oprave pri novih mašah po primerni ceni. Pismena naročila se točno in natančuo izvršujejo. (2) i ) ) ) i (2) j ^^mm^mmmmmm m mu | Nova slika. Izšla je v Beču velika in umetniško izdelana slika Mi Mirnih ? srMo-Mi vojski. Milan M. Obrenovic IV. Nikoia I. Fetrovic Njeguš. Generali: M. G. (Vrtljajev, Ilnnko Alimpie, Franjo Zacli, in Kosta S, Protič. — Vojvode: Petar Vnkotič. Božo Petrovič, Ilija Plamenac, in Mašo Vrbiea. — Obersti (polkovniki): Ilorvatovič, Oreškovič. Ilija ('olak-Antič, Teša Nikolič, Valdemar Beker, Milojko Lešjauin. — Oberstlajtnanti (podpolkovniki): Kava Grujič, Vlajkovič, Kosta Bučevič, (Jrnja Miškovič. — Major Pa j a Putnik in arhimandrit N. Dučič. Slika ima 22 verno po fotografiji narejenih podob z grbom Srbije in Ornegore. Sliko je litografiral J^soSm-H. Slika je 53 centimetrov visoka in !)0 centimetrov široka. Cena sliki je I gld. 20 kr. Naročnina se pošilja na adreso: («8—12) B*. Jankovič, Wien VIII., Piaristengasse Nr. 49. Denarji nuj se pošljejo v frankiratili pismih ali po jioiStni nakaznici. Komur jc drago, naj na listnici povž, ?c naj se mu pošlje proti poštnemu povzetju (Nachmdime), Kdor za gotov denar naroČi 10 podob, dobi podobe po 1 gld. in fraoklrano po pošti, Cenu tej veliki in umetniško izdelani podobi je tako majhna, da si jo vsak lahko naroči. Urez te ; 'ikc raj nihče no bo, ki se zanima za srbsko in črnogorsko vojsko z državo turško.