|tp5he<( and distributed under perut (No. 732) .uthorized by the Act of October 6,1917, on Me at Hie Post office of Calumet,Mich, By order ot It. Preside.!, A.S.Burlesoa.Postanste 0. SLOVENSKE NOVICE Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. p. Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE SLOVENIAN NEWS) An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. Letnik IV. 11 CALUMET, MICHIGAN, SEPTEMBER 12 1919. Štev. jeklarski i napovedan. i ozira na WiUonovo jjnjo, da se zadeva odio-, vsaj do sestanka in-jstrijalne konference, so upniki jeklarskih unij tienili zaštrajkati 22. septembra. Prizadetih bo 400.000 delavcev. fokington, 10. sept. — Ne ,j0è ae na predsednikovo ,jto, da bi jeklarske unije ni-,;ne ukrenile do meseca okto-is se snide od predsednika ina konferenca delavcev in jttjalcev, so zastopniki orga-laijt jeklarskih delavcev da-iienili. dajbodo aaštrajkali 22. jnb*. Zahtevali bodo pričanje unije in pa pravico kotnega posredovanja in dogo-m]a z United State Steel risValai ociber 24 unij, ki ipajo razne jeklarske delavee, japrosil Wilsona, da naj 8 im vplivom preskrbi sestanek fuikov delavcev z družbini-ludniki, Wrisono v napor je wwpeéen. lijaki uradniki 30 niso hoteli "i«, koliko delavcev bo za->]bl». Oni le trdijo, aa ima id States steel korporacija 1900 uslužbeueev, v celi jekla-dru pa jih je 400,800 in lodäfcetknv teli uslužbencev je Organiziranih v raznih unijah hiki jeklarskih tovarn sicer mogoče načine naspretuje-'ganiziranjn delavcev v unijah 'dividno brez uspeha- Mercier. Prinaša poslanico hvaležnosti od svoje male državice ameriškemu narodu, ki jo je rešil gotovega propada v sled nemške agresivnosti. Ob prihodu je bil pozdravljen od mestnih, vladnih in cerkvenih /zastopnikov. Za časa svojega bivanja v Ameriki bo gost ameriškega kardinala Ghb-bons v Baltimora. 25 Nezadovoljnost Jugoslovanov in Rumuncev z avstrijsko mirovno pogodbo. Pariz, 5. sept. — Klavzula v mirovni pogodbi z Avstrijo, ki določa garancije za pravice narodnostnih inanjin, je povzročila burno disKuzijo med delegati na-mirovni konferenci. Kum unija je prva izjavila, da ne bo podpisala Zmagoslavni vojskovodja Pershing zopet doma. Sprejem največjega vodje je bil nad vse sijajen, Združene Države so ga počastile s tem, da so mu dale stalni naslov jo čin generala. v delavskem razredu. Slovenci izgubili Radgono na Štajerskem. Ogromna vojaška parada v New Yorku. New York, 8. sept. — Vrhovnj poveljnik ameriških e' spedici j skih čet v Evropi, z zmago ovenčani pogodbe, ako ostane oiiienjeraIgeneral John J . Pershing je po klavzula nespremenjena in zdajsei^ee kot dveletni vojni službi na "■k policistov v Bostonu 4it»n, 10. aept. — Stavka ki so je pričela včeraj z ',Doia, da mestHa uprava pri-■** un i jo, se je danes razvila v ,;*bo]e. Dva moža ir. delavec 'Libiti in veliko število poli-•' in državnih domobranskih ‘L, kakor tudi ljudi izmed ,stva je bilo več ali manj ‘Mjenica je navalila na stav-iä 11 *fcslsolley square. Kabila je i"0 puško, ki je ubila enega 1 *8® in več jih ranila, Pozno '1 oblasti niso Že imele stav, "v pod kontrolo. Skoda na-"lena na trgovinah nocoj ni ‘'olika Kot sinoč|, ko je dru-’äe vprek ropala in plenila. aivečje preglavice dela obla-lz]ava drugih delavskih unij, “L stopile v si m patetični is da na ta način pomagajo zahtev štrajkujocih po V P 1 J“*», 10. sept. — Mesto [l Je sedaj pod vojaško kon . ‘ *‘o 24 ur trajajočih nemirih Plodih so se meščani nekolik* t^ili, ko je prišlo v mesto ^(v°jakov, ki imajo nalogo mir in ščititi lastni je Rumnniji pridružila tudi Srbija. Srbski delegane — kakor ru-mnnski — pravijo, da se jim zdi klavzula krivična, ker jemlje v zaščito lige narodov narodnostne manjšine bivajoče na teritorijih ki so bili odtrgani od stare Avstrije, tfrbi so mnenja, da garancije, ki obstaja jo zunaj kraljevstva, lahko izzovejo duh neodvisnosti med no. vopripadlim prebivalstvom, iz katerega se morda razvije revolucija. (Ta vest ako je resnižna, jasno kaže, kam merijo srbski monarhi, j sti. Uni hoceio Veliko Srbijo in Banz, b. sept. — Vrhovni svet mirovne Konference je »čeraj dovolil, da se Avstri ji podaljša čas za 2 Uni za dostavljenje končnega odgovora, da li podpiše mirovno pogodb*, kakršna je zdaj, ali ne. čas zdaj poteče v torek opoldne. Dr. Karl Renner, načelnik avstrijske delegacije, je izjavil pred odhodom na Dunaj, da so zavezniki dobro spoznali slabo ekonomsko stanje nove Avstrije in vsled tega so nekoliko popustili v gospoaarskih pogojih; kar se pa tiče teritorijalnih pogojev niso pravični in Avstrija bo beležila nov protest v svojem zadnjem odgovoru. Berlin, 5.sept.—Nemški listi m-aadajo v ostrem tonu zahtevo entente,da mora Nemčija spremeniti svojo novo ustavo kolikor 3e nana-na Avitrijo. “Taegiiche Rundschau-’pavi, da bo nemške ljudstvo imelo malo spoštovanja dq, nove ustave, ako se 80 morala spreminjati po volji tujih držav. Vossische zmitug” svari vrhovni zavezniški svet v Parizu, da izzove novo revolucijo v Nemčiji, če se bo vtikal notranje zadeve nemške republike. transportnem parniku Leviathan. Ub pomolu so ga pozdravili vojni tajnik baker ki mu je osebno izročil dokument, s katerim aa kongres imenuje stalnim generalom, pozdravil ga je new vorški. župan, nebrojne delegacije mestnega in vladnega zastopstva, pozdravila ga je. na tisoče in tisoče glav hroječa ljudska masa kol rešitelja svetovne demokracije. Vsprejem je bil tako ganljiv, d« so generala, ki je aijer utrjen vsled dolgoletne voj.ije službe, po rosile, solze i-n je dejal: To je najginlji-vejši trenutek svetovne vojne. New York, li. sept. — Danes se je vršila tu vojaška parada, na č*lu katere je jahal generai Pershing. Parade s e je udeležilo 2-5.000 vojakov prve divizije, ai so zove “Persiling-s Ow» iti ki je bila prva v Evropi in zadnja vrnivša se ameriška divizija. Parada se je pomikala po pet milj dolgi poti od Central Parka po Fifth Ave do Washington Square. Malokateri Amori kanec je bil do-sedaj deležen tako burnih ovacij od strani hvaležnega naroda, kot ih je sprejel general Pershing ta dan. j. Oljenje prebivalcev. Dose-1 opravljena škoda (»naša do '%«. -b i kardinal Mercier v AraeriM IW York, 10. sept. — Danes ’P01 »ein belgijski bardinla Caj misli Amerikance o upravi Reke. Pariz, 4. sept. —Srbija se je odločila,da ne podpiše mirovne pogodbe z Avstrijo. V tukajšnjih diplomatičnih krogih poročajo, da je dejal Bašič, načelnik jugoslovanske delegacije, da določba v jogodbi, ki jamči gotove pravice narodnostnim manjšinam, posega suverenstvo Srbije ir vsled tega né bodo Srbi podpisali p*god-be. London, 4. sept. — Iz Pariza poročajo, da je ameriški admiral Andrew«, ki poveljuje ameriškemu brodovjn na Jandranskem morju in kateri je proučil teritorijalni spor med Italijo in Jugoslavijo, priporočil m Pro v m konferenci da naj prepusti Reko za ne kaj let ligi narodov ali na proglasa neodvisno. Andrew telegram se glasi: “Na Reki ne bo miru De nor mainili razmer, pa naj, pride pod italjansko ail jugoslovansko v do. Najbolje je če jo vzame liga narodov za več lot pod kontrolo, ali pa se naj proglasi za neodvisno mesto. Rešitev, ki loči Reko od Sušaka, ne bo pravična. Večina prebivalstva je sita italjanskega tlačenja in prebivalstvo hoče biti Pariz, 4. sept.— V mirovni pogodbi » Avstrijo se nahaja aii^j ■nma sprememba o originalnih teritorijalnih pogojili. Sprememba določa, da Avstrija dobi trg Radgono v mariborski kotlini južno-zapadno od Gradčana Štajerskem. Razume se, da originalne točke, ki določajo, da morajo biti pravice narodnostnih manjšin zavarovane, so oat-ale nespremen jene. Vrhovni svet mirovne Konference -p vprašal romunsko delegacijo, kdo da bo podpisal pogodbo v imenu Ramimi je, toda odgovora še ni prejel. Miro/iii delegatje so so oddahnili, ko 30 končali delo z avstrijsko pegodbo, ki mora biti podpi-sana v nedeljo. Pogodba je si*er takšna, da ne zadovoljuje nikogar, najmanj pa avstrijsko republiko bi kovači miru ae ne zmenijo, samo da je eno delo končano. Zdaj ?o ae lotili Bolgarske. Pogoji /■ Bolgarsko so menda dogotovljeni'. ampak vprašanje Traci-je še ni rešeno in vodilni diplomatic pravijo, da jim bo ravno Traci ja naredila sive lasa. Potom je še na vrsti Turčija; razvozi janje Turškega vozla je ogromno delo, ki se bo morda vleklo vso pritót-diijjU itile« in treba bo Salo-. mona, ako bodo beteli biti vsi zadovoljni, Ententa se seveda ne briga, kak« stvar izpade za Turke, ampak največji križ je, ker se v Mali Aziji Križajo interesi Anglije, Francije, Grške in Ital;-jc. Vsi prežij« na mastne deleže. Glavna tebma pa bo med Anglijo in lfranaijo. Vprašanje Ogrske je druga velika rana. Ruminici nočejo odgovoriti na note mirovne konference 111 obnašajo se, kakor da jim je diplomacija v Parizu zadnja stvar na svetu. Zdi ae. da je res, da je moral nekdo namigniti Rumimi ji, da naj vzame zaveeniške proteste bolj za šalo. Ta unekdo” sicer ni bil Clemenceau, ampak Francija je velika in — petrolej- Avsfriia ie podpisala mirovno no-godbo. Po tri mesece trajajočih pogajanjih so avstrisjki delegati danes podpisali pogodbo potem, ko je v soboto narodna skupščina na Dunaju glasovala za sprejem. Rumunija jn Jugoslavija se morate izjaviti do sobote. V predsednikovem vojnem sklad* je ostalo $2,899.429. Washington, D. C. — V predsednikovem vojnem sklad-u, v -katerega je lani kongres dovolil $50,000,000v je ostalo dne 5 avgusta še $2,899,249. Te in formacij« je prejel zbornični proračunski odsek v poročilu, ki mu ga je poslal predseduik Wil son Še preden je odsek prejel poro čilo iz Bele hiše o troških iz pred a«d»ikovegH vejnega sklada, je odsek priporočil resolucijo, ki priporo*», da so izdatki de ta j brani. Rezolucija se ie raz tozala tudi na sklad sto rniljonov dolarjev, ki so bili predsednikuj svobodno. Tega mnenja je večina dovoljeni ob izbruhu vojna. ski interesi na JRumuusketn so tu. di veliki, zato pa ni dobro zameriti se rum unski vladi. Smoči se je raznesla vest, da je vrhovni svet mirovne konference sklenil poslati ultimat rumunski vladi. Ultimat bo drastičen in določil bo čas, do katerega mora Rumunija izprazniti OgrsKo in izvršiti zahteve, kar se .Uče'odškodnine. Ako Rumunija ignorira ultimat, bodo zavezniški peslaniki zapustili Bukarešt in mirovna konferenca pretrga nadaljne stike z romunsko vlado. Kaj se potoni zgodi, ni nič rečenega. Ultimat — i oo objavlien še le po dostav-ljenju — baje določa, da mora Rumunska ves zaplenjen ogrski materijal oddati zaveznikom, ki razsodijo komu spada. Kakor poročajo iz Budapests, se Rumunci pogajajo za separatni mir z diktatorjem Štefanom Friedrichom. Rumunci smatrajo da je njihova kampanja na Ogr s kem ‘mova vejna,” ki nkna nič opraviti z mirovno konferenco v Parizu in radi tega da lahko sklepajo posebni mir s posebnimi po- goji- Sc. Germain, 10. sept. — Doktor Karl R«nner, načelnik avstrij-ske mirovne delegacije jepsdpisal mirovno pogodbo med zavezniki in novo avstrijsko republiko daaes jutro ob 10:15. Frank L. Polk, Ki načeluje ameriški delegaciji je podpisal za njim, njemu sta sledila Henry White in general Blisa. Predsedoval je Oleinesceau. Ko je naznanil namen seje, in bilo opaziti v njegovem glas» onega trdega tona, kot ga je rabil «b priliki podpisa nemškega miru. Ko je Renner šel k mizi, kjer je podpisal dokument, se je priklonil in prijazno smehljal. Ko je šla francoska delegacija mimo njega, je vstal iz sedeža in se {priklonil Clemenceau—jn in ta mu je vrnil p*klon. Angleško so nastopali minister Balfour, Viscount Milner George Barnes in general Seeley. Obred je kil končan eh 11:15. Pariz, 10. sept. — Zastopniki Ju-goelavije in Kum unije niso podpisali avstrijske mirovne pogodbe, ker pričakujejo nadaljnih navodil ed svojih vlad. Mirovna konferenca jim je dala od sobote odloga, da izrazijo svoje namere. Kitajska ki ni licitela podpisati nemške pogodbe radi klavzule o provinciji Shantung, je podpisala mir z avstrijsko republiko, da 2anion» vstopiti v Ligo Narodov. Avstrijska republfka, kot obstoji sedaj sestoji iz spodnje ni Zgornje Avstrije, Salcburšhe, dela Tirolske, Gorenje Štajerskega in Gorenje Koroške- ja in strelivu ua Raniunskoz »a-i-ue-noRi, da ga Rumunci porabijo v fcojih z ruskimi boljševilsj Dnjestru. Zadnje čase so pa pri-, šla v Parie razburjajoča poročila da ae je razširil boljševizem v-rn m unski armadi v v- toliki meri, da zdaj ie u g roča Romunijo samo. Svet petih meni, da je z embargom na orožje onemogočen v konflikt s Srbije zaradi spora v Banatu la obenem bo rumunska Bevaruost manjša za slučaj, da se pojavi revolucija v Rumnniji j»,. Če bolj še vi ki dobe kontrolo v deželi. Apgleški admiral Trowbridge, poveljnik brodovja na Donavi v Budapest!, je pripravljen za akcijo proti Runmnski z .Donave, ako be potrebno. George Clark, odposlanec mirovne konference, je w soboto odpotoval v Bukarešt. S seboj je vzel kopije 75• telegramov mirovne konference, toi jSi ja poslala mmnuski vladi, toda minister zunanjih zadev v Bukarešto trdi, da jih ni prejel. Srbi pobijajo Črnogorske kraljevaše. I italijanskega prebivalstva, zlasti Slovenci, spomnite se bednik otrok v stari domovini. Rumunija vozi svoj plen iz Ogrske domov. Mirovna konferenca je prepovedala «voz orožja v Rumenijo. Pariz, 8.sept.—Iz Budapeste javljajo, da so rumunsk *ete napi*, nile SOOO železniških vagonov raznega materijala na Ugrakem, ki ga zdaj vozijo preko meje. Dalje po-roča j o da j« generaal M^dares-co poveljnik rumnnske armade na OgrsKem, prejel odredb«, da mora v 48. urah izprazniti Budapesto in se umakntti na drugo strau Tise. Večji del rum unskih «et pojde iz Ogrske v Banat, kjer »rbi kon-centrirajo svoje čete v Lorontha-lu. Poroša se da lahko vsak izbruhnejo sovražnosti used Srbi in Romanci v Banatu. V svrlio, da se prepreči oboro žen konflikt med Srbi in Rumunci ter iz bojazni pred možnostjo bo ljševišKih izbruhov v Besarabiji, je mirovna konferenca odredila, da se ustavi uvoz orožja in streliva v Rumunijo. Zavezniki so prejšnje meseca poslali veliko zalogo orož- Pariz, 4. sept. — jlChicago Tribune Foieign News Servic*|. ■— Nevtralni opazovalci, ki so včeraj prišli z Balkana v Pariz, priporočajo, «a ameriškeMn angleškejčete interveniraj* v Črni Gori in preprečijo splošni masaker črnogorskih kuuiljevašev po Srbih. Eden teh opazovalcev, ki je častnik, je dejal: Orna Gora pod-srt»sk* okupacijo je danes naj-kr-avejSe morišče v Evropi. Ako Amerika Anglija ne interveniraj ta, ne ostane živ niti eden pristaš ksaljevaške stranke. Srbi jih ubijajo kar na debel«.”. P*vruivši se oblastnik, ki zdaj še uoČe, da bi se omenilo njegovo ime, je dejal: Crna Gora bo mo-g*če zadovoljna s spremembo oblike sture patrijarhalne vlade, ampak danes žele vsi Črnogorci, da se-vrne kralj Nikita in £jih osvobodi srbskega jarma. Pravijo, da so se bojevali na strani entente, a zdaj nimajo zastopstv na mirovni konferenci in zavržena jim je praviea samoodločevanja« Ravehieiia preti Srbiji je danes v p*luetw zamah«.” Pričakuje se, da bodo nekatere vlad* K mal» olijavile porodilo a. priporočiioiH, da Amerika in Anglija intervenirata v Črni Gori. EsickJtalj Nikolaj se nahaja v Parizu in sprejema subvencijo ed angleške i» francoßke vlade, ki imata tudi svoje poslanike na črnogorskem dvoru v Parizu. t Zaradi. Zaradi tega ker je zdravje predrago da bi se prepučšalo dvom«. l,i«m poskusom; zato ker želite douw zdravilo ki pravilno deluje, ter ni neokusno; in ker želite dobiti zdravilo ki odstrani vzrok bolAzmi, kupili bodete edino la Trra&rjevo Grenko Vina v vsihe slivfej ih želodčnih neredov. T» zdravilo je uživajo naj boljo repu-ac^jo že trideset let, ®no deljuj* gnjč]«,' je okusno in izčisti drobovja ^ko da se vse nepotrebne {na-brafie tvarino odstranijo. Trinerje-vo Grenko Vino dobite po vsih lekarnah. Ne zaoite nadalje imeti Tj^ierjev Liniment vedno pri ro-kalL zato k*r v slučaju spah ko w prJfegoy, oteklin bolečih udov, nog., itd. Vam nudi ta 'p repa ramili :ro i» vpešno olajšanje. — J os. Triner Company 1383 — 43 S. Ashland Ave. Chicago's^ 111. Vesti iz Domovine. V zasedeni Idriji. Pismeno poročilo iz Idrije od 25. julija t. 1. Vse prebivalstvo je že sito italijanske vlade, katera je nasilna kot ni bila prejšnja avstrijska. Posebno italijansko vojaštvo ss obnaša jako surovo io nasilno napram domačinom posebno-še napram ženam in dekle torn. Vsa okolica je polna vojakov, Kateri imajo zasedene vsa pota in steze v Jugoslavijo. Posebno i majo moćno zasedeno cesto, katera drži v Žiri, Poljansko doling in Logatec. 15. tr.aja je bil velik piknik za celo italijansko posadko v Idriji. Posebno odlikovanje je dobil italijanski pežpolk št 122. kateri se je menda jako boril ob Pijavi. Odlikovali so ta polk oziroma polkovno zastavo s kolajno v obliki petkronskega novca. Na ta dan se je zbralo vse vojaštvo, kakih pet polkov, iz okolice v Idrijo ter so imeli slavnosten sprevod iz Spodnje lorije v Zg. Idrijo. Glavna slavnost se je vršila pred hotelom ri Ornem Orlu”. Odlikovano *pn zastavo je nosil polkovnik sam .... Slavnostni sprevod je vodil nek general iz Vidma, kateri je prišel nalašč na ta dan iz Vidma. Popoldne so pa vojaki imeli nekako narodno veselico na trani-ku “pri Likvici”. Imeli se vsakovrstne igre ter druge zabave. Toda bili so sami med'seboj. Niti en Slovenec se ni udeležil te veselice, akoravno so vabili ljudstvo na vse načine, da bi se udeležili njih veselice. Kakor hitro so prišli Italijani v Idrijo, so takoj odstavili vse javne uradnike ter j.ili nadomestili s svojimi. Odstaviti so tudi vodstvo tukajšnje slovenske realke ter nastavili svoje somišljenike. Novi ravnatelj je takoj prepovedal vsako slovensko govorico v zavodu. Toda dijaki, kateri so š» vedno zavedni Slovenci, se ne-zmenijo dosti Za te odredbe. Radi tega je doletela že marsikaterega dijaka okrutna kazen. Kaznovanih je bilo pred, par dnevi nekaj di jakov, ker so peli slovensko himno “Lepa naša domovina” in “Hej Slovani”. Kaznovani so bili po osem ur “karcerja.” Ravno tako so uvedli nove naredbe pri rudniku. Seveda, nastavili so takoj sveltì uradnike, pristne Italijane,- kateri odslavPa-jo slovenske delavce radi vsake malenkosti. Pod staro avstrijsko vlado je bila naredba, da je bil vsak rudar, po štiridesetletnem službovanju vpokojen. Italijani šo pa skrajšali službeno dobo za pet let. \rsled te naredbe je bilo odslovljenih veliko rudarjev, katere so nadomestili z Italijani. Pripeljali so kakih petsto delaveev iz Italije. Ko so uvedli itali jansko denarno vrednost, se izdali tudi nared-■ ho,- da se bodo vršila vsa izplačila, v fi ra h in da bodo plačeval delavce po ravno toliko lir na dan, kot sa prej dobivali kron. Toda to je ostalo samo na papirju. Zaslužek še vedno računajo na krone izplačujejo pa v lirah. .Lira je vredna tukaj sedaj dve kroni in pol. Razumno, za živila pa moramo plačevati z lirami. Kako ima-mo potem življenje si vsakdo lahko sam misli. Italijanska vlada jako deluje na to, da bi se cim več mogoče Italijanov naselilo po slovenskih krajih, j o naseljevanje pospešuje na vse mogoče, načine. Podeljuje podpore v denarji, blagu, in živežu, prazne kmetije in posestva jim daje zastonj, Italijanskim vojakom pa podari še 5000 lir, kateri se poroče s kak® Ploven-ko. Razumno, da se mora zavezati, da ostane y “Veneziji Giuliji”. Eden “ardit” se je že p močil z neko tukajšno Slovenko, katera ie že obupala, da dobi kakega slovenskega fanta, “iird't” je dobil od vlade 5000 lir dote. Pregoni in deportacije so tudi na na dnevnem redu. Vsakogar, o katerem le količkaj sumijo, takoj aretirajo ter odvedejo v južno Ita lijo. iz tukajšnje okolice je že kakih petdeset Slovencev interniranih. Za toliko se ve, za veliko oseb se pa še ne ve. Internirali so 19. julija tukajšnjega notarja Frank Tauzesa. Osumili so ga, da je bil v zvezi z bivšim rudniškim ravnateljem Bebeljem. Prišli so po noči ter ga odvedli. Busti li mu niso niti toliko' časa, da bi se poslovil od družine, žene in otrok. Zapustil je ženo in tri otročiče. To kruto postopanje karabinjerjev je vzbudilo veliko ogorčenje po celi okolici. Med potjo se mu je posrečilo, da je izročil malo sporočilo za svojo ženo, da na j zapre pisarno, ako se ne vr»e v treli dneh. Italijanske oblasti so pričele delati parke v vseh večjih krajih in sicer po italijanskem načrtu. Tako so napravili v Spodnji Idriji pred župniščem velik park, ki ga diči v sredini velika črka “E” sestavljena iz samih rož. Park se imenuje “Helenin Park.” Enake parke so napravili celo na Krasu in po celi Vipavski dolini V Gorici so n. pr. predelali vse prejšnje parke in poleg rega naredili š® nekaj novih. V Idrijski okolici je okrog ene divizije vojaštva, večinoma samih prostovoljcev, kateri so bolj nasilni , kot pa dingi, kateri so prosiljeni služiti pri vojakih Ti pristovoljci so večinoma aaniipu-stolovci in veliko je med njimi tudi prostovoljcev, kateri so prišli iz Amerike. Ljudstvo mora veliko pretrpeti od teli vojakov, ker zahtevajo vsakovrstne stvari od že tak obubožanega ljudstva. Iz tega vzroka se ljudstvo jako izseljuje iz te okolice v Jugoslavijo, kjer imajo vsaj nekoliko boljše ži /ljenje, akoravno ne tako, kot bi moralo biti. Kakor se nekaj čuje iz Jugoslavije, tudi tam mora ljudstvo prenašati razna nasilja in preganjanja od strani političnih oblasti. Zatrta je menda vsa politična svoboda in kdor le koli-òsa] kritizira sedanji državni u-stroj gre v ječo. Demi nei jan stvo je, v najnujnejšem cvetju in sicer v taki meri, kot je bilo na Hrvaškem za časa banovanja Knen He-dervarya ali Čuvaja. Pomočila pri bajajo redno, akoravno jako po-maykljiva radi stroge cenzure, katero je uvedla sedanja srbska, vlada, da raste splošna nezadovoljnost po celi Jugoslaviji posebno še v Sloveniji. V zadnjem času je uvedla vlada preki sod, po cali Sloveniji. Sploh je v zadnjem času zavladala cela anarhija. Ne vemo, kaj se bo izcimilo iz tega. "24, maja je imela italijanska o-kupacijska armada veliko slavnost v Gorici. Obhajali so namreč štiriletnico vstopa Italije v vojno. Vojaštvo so prepel jali v težkih armadnih avtomobilih radi nerednega železniškega obrata. Vseh avtomobilov je bilo dvanajst in trinajsti je bil namenjen za mo rebitne ponesrečene; bilje namreč od rdečega križa. Ljudstvo je v splošnem jako ne. zadovoljno s sedanjimi razmerami. Draginja je velika in splošno pomanjkanje v vseh ozirih. Pol ska dela so vsa zaostala in letink bo letos jako slaba. Veliko pol|a je neobdelanega radi pomanika-n ja delavcev. Večinoma so osta, le same ženske za poljska dela ker so bili vsi moški ali pri vojakih, ali ubiti ali pa v ujetništvu. Slo-venci se le počasi vračajo domov iz vojnega ujetništva. Vsi so pa jako zanemarjeni in izčrpani radi velikega pomanjkanja hrane in zdravniške postrežbe. Veliko njih, ki se povrne domov pripovedi!ie ki. Oni Slovenci pa, kateri seda j spadajo v Jugoslavijo, šopa še vedno v ujetništvu in kakor se čuje, bodo še toliko čašo ostali, v Ujetništvu, dokler se ne uredijo razmere med Jugoslavijo in Italijo. Italijani še posebno surovo jiostopajo s temi ujetniki. Preteklo bo veliko let, predno se razmere popolnoma urede in da bodo nastali zopet normalni časi. Vsakdo jih že težko pričakuje, jiosebno.še, da se razmere tako uredi jo, da bodo za nas Slovence ugodne. Upam pa, da se bodo v kratkem m da se bo mirovna konferenca ozirala na želje ljudstva v zasedenih krajih. Slovensko vseučilišče! Peverjenik dr. Verstovšek jo prejel iz lselgrada dne 17. julija nastopno brzojavko: “ S posebnim veseljem vas obveščam, da je zp^ kon o univerzi' v Ljubljani definitivno sprejet v Narodnem pred stavništvn. ürerjen sem, da bo tudi to naj mlajše naše seučilišče skupno z zagrebškem in belgraj-sketn močno vplivalo na kulturni napredek našega naroda. Najpri-sronejše čestitam otvoritfv vseučilišča in želim mnogo usyelia.” — Minister prosvte Liavidovič, Na brozjako je odgovoril poverjö nik za uk in bogočastje dr. Verstovšek ter v zahvalnih besedah izrazil naše trdno upanje, da postane ljubljanska univerza vredne posestrina beigrajske in zagrebške univerze. : Ai** Wmia Ranjen v JJrebuh je bil 18. maja 1919 ob 23. uri in sicer na Resljevi cesti Engelbert F ranchetti, stanujoč v Šubičevi ulici št. 3. Franchetti je izpoveda 1, da je na cesti neki neznan človek stopil k njemu, ko je šel proti domu, ga udaril po glavi mu vzel klobuk, vreden 100 kron, ter ga potem še sunil z nekim orodjem v trebuh in odšel. Ran jencu, ki je bil le lahko ranjen je nudil dr. Rus prvo pomoč Vpoklic dijakov v vojaška službovanja- Vsled odredbe vojnega ministrstva so ne bodo rekrutirali dijaki ki sedaj posedajo šolo, a do danes niso izpolnili svoje vojaške dolžnosti. V poklicani bodo.v vojaško službovanje šele jiotem, ko dokončajo svoje študije. Vladna nared ba se nanaša na vso državo SHS. ter na vsa vseučilišča'. Železniška zveza s Skopljem, Iz Belgrad se poroča; Dne 26. julija se je izvršila poizkusu ja na Kaljskem viaduktu, kjer so dela že končana. Poizkušnja je pokazala, da je viadukt popolnoma v redu. Dne 1. avgusta je vozil prvi vlak naravnost do Skopi ja. Blago za Srbijo. Komisija, ki ima prevzeti po ministrstvu za trgovino kupljeno blago, je završila svoje delo. Blago leži vj[tSolunu, odkoder se bo odposlalo v Belgrad. . Vrednost blaga znaša 6. miljonov frankov. Sol in petrolej. Monopolna uprava je prepev-dala uvažanje soli - poediueam, da se tako izogne špekulaci grosisiov. Razen tega je sklenila nabaviti večje množine soli v Sedmograš-kem. Na Reki se pričakuje tri ve-like parnike,naložene s petrolejem iz Amerike. ifj \f ■' I \f, h s M m Vestno zdravilo dela čudeže \y?. ! %; ’ > - iT> L; \>\ liN m ra I i ». ’A3 ■^2 !►» 'M %, L® A! jW m ii; m iff \ä ; % 'm jf 'ff m € ki •r Iv *1 y j m !» Približno 30 let so vživalaTrinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. To pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. loda i oovišanjecen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege branili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas pri- % silili.da moramo nekoliko oovišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo razume da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda vse bna Trin. Iekov ostane, kakor je bila. v gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izba ja iz-lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje i-z droba vse nabirajoče se strupe, ki so vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročil joče otrpnenja prebavnih organov.Tiinar. jevi izdelki ne vsebnje|o kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in uaiavno ideče in sto vino. % ’• i Triner jevo Grenko Vino, Trinerjeva' zdravila se dobijo od danes naprej edino le pa ekarnabin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trinerjev labretoiij preobložen do skrajn moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenonalij z natočili di užili Irgovce zdravili in ieka> ae geor želi kupiti Trinerjeva zdravila TRINERJEV LINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, nev ,-algiji putiki; otrpn jenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je izvrsten pii izpahoenju, pretegnjenjn,oteklinah itd., in pri drgnjenju po kopanju nog odvzame utrudi ji vost. Naprodaj po vseli lekarnah. Trinerjev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi 36 po vseli lekarnah. V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in 1916 so fila odlikovana naša zdravila z zlato kola njo JOSEPH TRINER, Pan a m 3 izdelovalec 1333 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL brutalnem postopanju z ujetui. Vrhniški invalidi. Z, Vrhnike poročajo- Vojra nam je vrnila več invalidov "s tako odškodnino na mesec, kakšno bi si na dan zaslužil, ako bi imel zdraveaude. Hodili so že ed Kaj. feža do Ilerodeža po Ljubljani, prosili s solzami v očeh in rotili, a zaman. — Niti tega Se ne la v Sloveniji (predvsem za Vrhniko) doseči, da bi razpisali tistih par skromnih, v rokah bogatcev na. bajajočih so trafik! Vse to potrebuje težkih študij, morda celo na sloviti enajsti šoli, predno bo pad-la odločitev. Kaj bq, če1 bo tako! TISKOVINE se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje. Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM j IZDAJAMO neodvisen slovenski tednik “SLOVENSKE NOVICE” 21L7th. St*, Calumet, ATich. Dolžnost vsacega Sloyenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega. SLOV. TISK. DRUŽBA Calumet, Mich. \ SL OVEN b ki NOVICE SEPTEMBRE {‘J 1919 pijancev sin. Ut. Spiàal Ivan M. „vila sla jo v bližn jo gb- i Natočivši piva, začne zo- . in*' . (ejei sem1 da ima naš’držav " junec Hromeč izvrstno in- ve«. Sosednji grajééak je bil 1're. državni poslanee: .jjo. Natančnejšega ne vem tlo letam že pol me okrog, ,fnašel. Podviza] se, da ti Ugrizne kdo pred usti.” I ; filila, ti- si- dobro človek; „ini Set sam in jo prevzel? : tudi ti potreben. Tisto pi-• L to utrnja”. gcvorii te Jan-jbraz se t»u je zvedril. Se , b® treba lakote umre- Ig'. j (eji, beži!. Ne deloj' ceremo jaz iuiaiikše službo, ti pa j ničesar. Svetujem ti, da jjliOgk Premen, »ko je do- „ain »ta odšla. d l6po, visoko hi&e sta se u- f Janko biti pa stopnicah nav _ Gez četrt ur» se vrne-„i veselim obrazom, — “No vpraša ga Zima, ki je ta dal za mimoidočimi ljvolti, prav dobro je! 1 Po-inštrukcija na Kranjskem, ;i pri barona Gabrovskem ! naš ga, kako je dober člo-to se imam le tebi zaliva-irijatelj”’ — dejal.je Janko silil roko prijatelju. •leži!—beži! —No, veseli ine, * ti je posrečiloloedaj si pre-jen z vsem. Lahko boš priva-iradiral in ob tem se elegant-laval. Sam» glej, da so ne iiš!”adodai je poredno se nas-ijajoč. No, meni» da ni nevarno J,je nevarnost, paše precej-Veš, kdo je sosed tvojega ba. Gabrovskega?” idol” Državni poslanec Premec. Ta liter,” k že dobro, ne boj se! Varo- »bom.” dai odideš?” L M«] jutri.,” ■»servita, dobro se imej, pa todii nanve! Ne bi (i ^ameril, :ud kdaj kaj pisal, kako se fiale) kp&hvala torej, amiee, za ‘požrtvovalnost m ostani z-■ — in stisnila sta si desni-'»8 razšla. II. ‘*r°n Gabrovski je bil rodom '6ein imel pravda prav nem-■'“o. Gabrovski sn je zval žabjega posestva v Gabrovcu. ®°v» rodovina je bila bogata '®hi je podedoval kot sin je ?totiaoče in s soprogo, ki je I« bogatega meščanskega tr. ’d0 dobil tudi mnogo tiso- l0 mož poštenjak. Dasi roj • äl)‘Bc ni zaničeval »ftsednjib 8tlCav, da narobe, on je imel :>d»0 mnenje » našem oo-Spoznal ga je za svojega bi-I Kranjskem, kjer je imel Dolenjskem grad Gabrovec. iv°]e baronstvo ni mnogo gle ]® pričala njegova ženi- ^nj8ka dežela mu je ugajala, ’.sako leto prebil s soprogo ' slI>oin jedincem poletje Sta gradu Gabrovcu. k°r baren, tako je imela tn-n so mu šli na pomoč. — Tri stara poslopja, last Mre. Betsy ‘Wilcox, na šesti cesti, južno od Vertinovega poslopja, so bila pred kratkim prodana in bodo podrta. Hiše eo izmed jiajstare’ jih na Red Jacketu. •— Odbor mesta Red Jacket je povišal plače (svojim uradnikom ui uslužbencem od 7 do deset dol. — V nedeljo popoldne se je na poti od Kanala proti Hane eku vžgal avtomobil Feliksa Kotil».. Ta je šel k bližnjim farmerjem po pomoč in ko pride nazaj, ni bilo od avtomobila nič druzega več-, kot samo železno ogrodje, zaboj z orodjem mu je pa med tem časom odnesel — Med drzevnim nalivom, ki je obiskal južni del okraja zadnji petek, je strela udarila v dve kravi na Pikkainen farmi in jih na mestu usmrtila. Kravi ste bili jako dobrega plemena. — Ko je iskal kravo, se je i0 Metili Fred Gennari iz Mohavka zgubil v šumi. Parna piščal Seneca rudnika ie piskala cele pol ure, prijatelji so ga iskali, pa zaman). Drugo jutro; ft> je v pondeljek, pa jo je mož sam nrimahal iz goščave. Noč je prebil v gozdu, slišal je sicer piščal, pa se je bal, da bi se radi temne noči še bolj zmedel v gozdu, zato je raje počakal jutra. — Mr- Math F. Kobe se je vrnil iz kratkega potovanja v Milwaukee in dolnje michiganskih'farm. Dobil je vtis, da bo ' letina grozdja letos jako dobra, a radi ogromnega vpraševanja za grozdje za izdelavo neopojnih pijač, ho cena zelo visoka. — Kadar potrebujete avtomobil za krste ali poroke se oglasite pri Peter Madromcbu. —Misses Mamie Osterman in Maggie Rožici, sta prišle domov iz Ripon, Wis.j kjer ste zadnjih pet mesecev delali v ondotni tovarni rokavic in pletenin. — Mr. John fetrutzei iz sedme ceste je od poto «••’(?' v Detroit. — Sedaj ko sF bliža Ipvska sezona, se naznanja lovcem, da ima Peter Madronich vsaki čas na razpolago nov totnobil. — V tednu od ‘JO do 27 oktobra se ho vršila v okraju U otrpi 1-ton, kakor sploh po celi deželi kampanja za nabiranje doneskov za spominek pokojnemu Theodore Rooseveltu, bivšemu predsedniku Zdr. Držav. Spominek bo stal 10 miljouov dol. Idejo spomenika so pred kratkim sproždi ožji prijatelji bivšega ameriškega državnika. Njih namen je, da naj bi k temu fondu prispevale vse majhne in večje občine v Zdr Državah z malimi prispevki. Na Michigan odpade svota 200.000. dol. Koliko bo moral prispevati Houghton okraj se bo določilo pri seji predsednikov okrajnih odborov, ki se bo vršila v kratkem v Detroitu. Predsednikom odbora za okraj Houghton je bil izbran Mr. James T. Fisher. ,—Mr. John Danieli, klerk v Calumet State banki se je podvrgel zadnji teden operaciji v Laurino) bolnišnici. Zdravje se mu vrača hitro m vpa zapustiti bolnišnico že drugi teden. — Evelyn, mala devetletna hčerka Mr. in Mrs. Stefana Verderber iz II cesti, Yellow Jacket je bila v četrtek odpravljena v C. & H. bolnišnico, kjer je bila operirana za apendicitis. Upamo, da ho srečno prestala operacijo. -— Kadar se želite odpeljati ka-inorsibodi, pomnite, da Vam je Peter Madronich vedno pripravljen ustreči s svojim avtomobilom. — Nicholas Nakieh iz Ahmee-ka ie bil obdolžen od 1 ničile Fran-koviČ, da ji je ukradel dva honda Svobode. Zagovarjati se bo moral pred okrajnim sodiščem na Eagle River. — Četa A, caluinetska konjeni ca, bo priredila na večer 20. septembra v Armory ročno borbo (boxing tournament.) Glavna točka-bo borba med Joe Jawsonom iz Milwaukee in Battling Hoffman- om iz Clevelanda. Poleg, tega bo nastopilo še par drugih manj znanih bokserjev. Ljubitelj) tega sporta se zelo zanimajo za izvanredno priliko videti dobro, borbo- — Calumet News je prinesla ta teden vest iz Detroita, da e Miss Mary Perko iz Laurium | dobila nedavno prvo nagrado zal najboljše izvajanje valčka v Palaie de Dance. List častita naši rojakinji na odlikovanju, mi pa mislimo, da si Miss Perko ui pridobila s takim “odlikovanjem” prav nobene časti in mi sed.ič iie počutimo, da bi ji na tem dvomljivem odlikovanju časti tali, pač pa bi-jo grajah. —Axel Nordberg, drugi mutroz na ladiji John S. Koebhug je v soboto umrl v bolnišnici sv. Jožefa na ilancocku vgled opeklin,, ki jih je dobil v petek Dopoldne pri eksploziji lanenega olja. Palin k se je nahajal na odprtem jezeru blizu vhoda v Portage kanal. — V mesecu avgustu je bilo v Calumet townshipu 13 smrtnih slušajev in 27 porodov. Po narodnosti je bilo 7 ameiikanskih, “ 8 finskih, 4 jugoslovanski, dva Švedska, 2 italijanska in en norveški novorojenček. — Preiskava draginje po okrajnem pravdniku je bila ta reden prekinjena. ker se mora Mr. Lucas udeležiti zasedanja okrajnega sodišča. — Pomožni državni požarni maršal Edwin Parish iz Cal limeta je odpotoval v Engells, Delta okraj, ker mu je bilo naznanjeno, da se je tam v zadnjem času pripeiilo parsumljvili požarov- Isto se je dogajalo tudi na Calumetu pred kratkim in poklicane oblasti so menda že' na sledu organizira-ni bandi, ki je netila požare zlasti v praznih poslopjih.' Da je bil ogenj v Hawthorne šoli na Laurium, ki je zadnji teden napravil nad tis. dol. škode namenoma podneten, dokazuje to, da so gasilci našli na šolskem hodniku posodo z petrolejem in par v olju namočenih cunj — Po možni maršal Parish opozarja lastnike praznih hiš, da morajo biti razbita okna m vrata zabita z deskami. Podrtine pogorišč na Laurium in Red Jacketu morajo biti ali odstranjene ali pa popravljene. Ako lastniki tega ne storijo, bodo sledile aretacije. — Mr. in Mrs. Harry R.King, Mrs. Mildred Rohmsdahl - Bruns in Attillo Baggiore so se vrnili iz Koncertnega potovanja,ki jih je za neslo t-je do Yellowstone parka.P° tovali so v Mr. Brunsovi Frauklin < kari. Koncerti, ui so jih priredili pò raznih večjih zapadnjih mestih so bili povsod navdušeni) sprejeti. Pravijo, da je mladi Attilio Baggiore, rodom iz Calamela, dragi Caruso. — V pretečenem letu bilo je v Houghtonskem okraju izplačano v ži vijena k i li zavarovalninah $286. 750. Od te svote pripada na Calumet $140.250, na Houghton $41 500, na Hancock in Laurium po $87.500, na Lake Linden $18.000 in na Atlantic 12.000. Vse police razun dveh, ki sta bile vsaka po $10.000, so bile za manjše svote. — Najbolši dokaz, da je Liga Narodov nevsprejemljiva.od strani ameriškega naroda,je pismo,katere{[ ga je prejel te dni tukajšni dnev. nik Calumet News od eiieua naših vojakov, ki se nahaja sedaj v Camp Dix. Vsled neke točke v Ligi Narodov morajo namreč tud’ Zdr. Države oddati gotovo število vojakov za vzdrževanje miru v Evropi. Radi tega je Maršal Foeh naprosil generala Pershing«, da pošlje nekaj čet v Slezijo. kjer se bo y kratkem vršil plebiscit. V ta namen se na tihem pripravlja 50.inf. regiment za odhod v Šlezijo. Kako pa naši vojaki mis-jijo o tem pohodu naj sprieuje že I omenjeno pismo, kterega prinašamo dobesedno. Camp Dix, August 29, 1919* The N ews : “ Just to let you know and to teli the Calumet people that the Calumet boys that are in the 50th 0- S. infantry dp not want to go overseas again. They are getting 1 us ready on the O. T., so no one will know about it. Please help us out of it. Lei the Poles fight their own war. Corporal William Viau.''’ Na prodai zaradi odhoda iz Calamela razno, dobro oh ran jeno pohištvo. Vprašajte na 516Tamarack Str. Laurium. Na prodaj. WHISKEY - IN VINSKI SUDI Polovice in četrtinke. KRELL BROTHERS, TRGOVCI S SODI. 12th & Antoinette Str. Detroit, Mich Na prodaj. s » trije veliki, dobro rejeni praši-či. Morebitni kupci na(j se oglasij jo pri . Mrs. Mary Bandi 8 Spruce Str. Tamarack. Železniški delavci so z o-gromno večino odbili Wil* sonove 4 cente. Washington, D. C. — Uslužbenci v železniških delavnicah širom Amerike so okroglo s 325, 000 glasovi proti 23,000 zavrgli Wilsonovo ponudbo, da se jim plača poviša samo za štiri cente na uro. Splošno glasovanje js bilo končano v četrtek. Odbor organizacije ima oblast, da poklice delavce takoj na štrajk, ali pa da počaka na rezultat kampanje prot'1 draginji, Troski na mirovni konferenci. Washingtoh, D. O. — Dozdaj so Združene države izdale za sklepanje miru $1,250,000 ln pred- j sed ni k zahteva še $825,000, da bo delo končano. Važno Naznanje! Denar je sedaj mogoče slati v stari v kraj po stalni ceni, hitro in sigurno. Da pošiljam denar točno po Državnem Zakonu svedoči mol Registration Certifikat, izdanj po državnem zakonu od Federa. Reserve Boarda. Zjed. držav v razredu A- Ali menite oditi v staro domovino? sedaj je čas da se odločite, preden idete.oglasite se osobno ali pismeno v moj urad za važ* na pojasnila. Lukas Stefanac 428 Pine St. Calumet, Mich. Posebna Prodaja. 100 Garantiranih gumijastih posod za gorko vodo Hot Water Bottles vredne $1.50 po 98c Calumet Pharmacy Corner 5th in Elm St. Phone 43. Neki Oheeznan Anterikanec ie Izrazi!! Devetdeseta procenta modrosti je biti, moder o pray. času. To je resnično posebno pri štedenju denarja. Namen hraniti celo v starosti, je prav modra Toda velikokrat prepo zna. štediti del Vašega zaslužka, bi se ' moralo mladosti m med Časom dobrega zaslužka, tako da y'v bode mogoče veseliti se v starosti sadu modrosti let. Vabljeni ste ukladati Vaše hranilne vloge v našo Prva Narodna Sanka NA LAURIUM Člani Fedearlnega Listema Zjed Držav. SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZILEC -Embalmer- Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajih pogreb Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani. PETER MADRONICH. 415 Šesta cesta Phone Štev. 313. Calumet Napredek Mlad mož današnje dobe mora imeti več kakor samo sposobnost in vrednost da na preduje. On potrebuje združeno pomoč močne finančne in. štitucijeza vzdržavanje,obrambno priročnost reputacijo ki • o ima omenjena. Nadalje potrebuje nadalje zagotovilo zanesljivega navodila in sveta ter praktično finančne pomoči. Naši uradniki vas uljudno vabijo na razgovor ALUiET STATE Calumet, Mich. ******>+**++++** 4-***->+*++ H"M"H-***********+****,j.,H* To je kar se lahko reče eno od naj- J boljih znanih priprav, ki se jih rad- ‘§| rejo poslužiti trpeče žene in dekleta g kot sredstvo za hitro in trajno od- gj pomoč v svojih izkušnjah nerednos- §j ti, ki s® tičejo svojega spola. Ime g tega zdravila je Pogrebni zavod JOHN R. RYAN. Severa’ Regulator (Severo.v Regulator) in prostor kjer ga dobite je v vseh lelmrnah. Seveda morate zahtevati pravega in odkloniti vse ponaredbe, kajti le na ta nai a ste lahko sigurni, da dosežete najboljši in najhitrejši vspeh. Cena * 1.25 i» Sc davka. je največji na Calumetu ter dobro znan med Slo venci-, Priporoča za se v slučaju potrebe, istotako krste in ženitnine- 201 6• cesta Tel- 25 Calumet Mich- Na Calumetu 24 let W. E. Steciauer Izdelovalce UMETNIK SLIK Cor-5in Oak cesta Phone 678-J Calumet, Mich Lično urejeni Palm Garden K a razpolago vedno candy, fine smodke, pr»v» rtV‘ lopejska kava, razne mekke pijače in lahek lunch. Priporočam se rojakom, ' obilen obisk. Calumet, Peter Majhor» lastML osirja ces*®' » J SL0VLN8KE NOVICE,SEPTEMBRE 12 1«)19 Vštanovljena 3. inarca 1915 na Calumet, Mich. Calumet, Laur i u m, Mich. CILAVNI URADNIKI: Predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St.-. Pcdpieds.: John Gazvoda, 509 Tam. St... Tajnik: Math F. Kobe, 420 7th St.......Calumet, ,y 11. ta j. : Jos R. Sedlar, Li uditi. LakeÀveSt. Laur,-um ’ Blagajnik: Jos. Scheringer. Oak St. .. .Calumet, Duhovni vodja: ßev. L. Klopčič,........Calumet,- ” NADZORNIKI: John D. Puhek, 2140 LogSt.............Calumet. Mich. Joint Gosenea, 4055 Klm St............. ” ” Matt Sustaneji, Osceola St.........Laurium ’ ' , POROTNICO D BOP.. John Sustarsich, 420 Osceola St. Laurium, Mich Matt Straus, 2409 B St. Calumet ’ Jcs. Vardjan Dollar Bay, Michigan. VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na glavnega tajnika družbe. VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika. • Družbino glasilo so <-Slov Novice.’ Sklicanje letne delavske konferencije. ; L. G. I- S- Jugoslav Bureau ; Madiiarodni organizacijski odlom letno delavsko konferenci |o .(obvestil vlado Združenih Držav, lue bo ta konferencija obdržala v Mi ing to n u ; na to je predsednik Združenih Držav odredil, da se bo looferencija sesia na dan 29. okto- Poziv je bil poslau vsem naro-Vil, ki so člani aii ki do dneva jimfereucije bodo postan člani (ledu a rod n e Delavske Orgamza. ffc kakor je bilo to določeno v povili pogodbi, podpisani v failles dne 28. milija 1919. J 1’redsednik Združenih Držav je 3Wje pozval Mednarodne Grga-'^dije, Odbor za letno delavsko( brenčijo, ki sesedaj nahaja v Vqoiui, naj se sestane v Wash-v septembru, kjer bo ‘Valjeva! svoja posvetovanja v departments za delo. klicanje mednarodnega ijedeiskega kongresa. 9' L‘S. Jugoslav Bureau. : diteci States Department o '‘“razposlal 1() na sve inozemske V® pozive, naj imenujejo svoje 'eKate za Mednarodni Poljedelci v •' ,. 0DRres v Kansas City, !is°llrb ki se bo vršil 25., 26. in BePtembra tega leta.Dasi se ta ar°dni sestanek vrši vsled ai»eriškega kongresa od 24-L . '’endar se isti ne vrši pod ^Vijauii vlade Združenih Dr-L ®0lpak, v kolikor se tiče po-L 1 Pegatov morajo inostran-'lade same ukreniti potreb- , ^ -M-ed nared nem Poljedelskem ho razpravljalo o L a' P0l|ede!stva in poljedel-L tr°jih, sadjereji in drugih,ti-i, 8e poljedelstva, Mednarodnim Polje- rK» «eresom obdržala se bo Pol- iva 0 izseljevanju. r» Velik krik, ki Se je dvignil radi odhajanja iz Amerike, nima jira vegatemlja. Odhod iz Amerike tekom minulih dvanajstih mesecev je bil po uradnih podatkih sledeči : Tujci - izseljenci .123,522 Tujci ne-izseljenci 92,709 Državljani Z. D. 218,929 Vse skupine skupaj 435,160 torej povprečno na mesec 36,263. Ako se od .števila državljanov Z. D. odračunajo oni, ki so odpotovali rudi trgovskih poslov (o čem ni statistike pri roki) in ki bodo odsotni le za kratko dobo, se bo število odhajajočih državlja nov znatno zmanjšalo. Tudi ^šte-vilo odhahajočih tujcev, izseljencev in ne-Kseljeneev. bo jako manjše če se računa, da je velik del njih odšel kc za kratko dobo Ne dvomim, da ako bi bilo mogoče napraviti natančen račun o zgubi na ljudeh tekom minulega leta, ki je končalo s30 junijem to Številčne bi znašalo preko 20, 000 na mesec- To število bi bilo jako manjše kot povprečno število izseljencev pred vojno.- Radi tega ni nikakega razloga, da bi se trgovski in industrialni krogi razburili radi tega, uiti ne bo to imelo kakega vpliva- na draginjo v enem ali drugem oziru. vzroki odhajanja so ljazni. Mnogo izmed njih je mogoče navesti. Največje število je onih, ki bi bili odšli še 1. 1914 in v nasledn jih letih, da ni vojna izbru, hnila. Veliko je onih, ki prihajajo v Ameriko samo za par let in se potem vračajo v svojo domovino. Imamo celo veliko število onih, ki se nazivljejo ptice selice”, ker ostajajo tukaj samo preko ene sezone. Nadalje, imamo tukaj skupino, ki se je tukaj stalno nastanila.bodisi trgovci ali delavci, kateri, vsakih par let, obiskujejo sv'oj rojstn. arai, bodisi radi zadave ali da vidijo svo je sorodnike m družin® Ti vsi napravljajo ono grupo. stanju svoje družine ali ^svojega imetka, nekateri so zopet odšli, da si pripomorejo do zemljišča zase ali za svojo družino v onih delih Evrope, kjer se, radi novegi reda stvari delijo zemljišča, ki so poprej spadala k državi ali pa velikim posestnikom. Naravno je, da velik de! onih ki odhajajo, nameravajo ostati tam za stalno, aii po-izkušnjah, ki, jih imamo s priseljujočim elementom v Združenih Državah, smatram, da se bo polovica onih, lu so odšii aii ki bodo odšli tekom bodočega ieta dni, zopet vrnila sem. Glede naziranja, da bo ta narod postal narod emigrantov, n« smemo pozabiti, da bodo vzroki, ki so, poprej naganjali narode držav tekom generacij, ostali silni tudi v bodočnosti - Z.iružau« Države s 1 bile in bodo zemlja mogočnost > napredka in nade za človečanstvo. n D I! $ T V F M ! n P I IRC I u ti u O i » I, J* \ m «i L rt ü h Delavstvo in liga narodov, jF Kobe, I V slučaju Slov. Ani. Kat Or. Sv. Družine S. K. P. D. rsu CALUMETU. Uradniki za leto 1919. predsednik, Math Prebilich. Oak St. Podpredsednik, John Gazvoda Tam, St. Taj m zast, Louis Gasvoda4086 Oak St Podtajnik, Frank 'Vesel. 2$U Co Kond Blagajnik, John Shut te Ud borni ki za 2 leti : Math Strauss Mihael Klobuéar in Jos. D. Grahek, Odborniki za eno leto: John Gosenea. John Pechauer, Math Pipan. Bolniški obiskovalci so--Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; . Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenea Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbauitown : Matt Strauss, Za Swedetown:Math Likovich. Za "Stari Tamarack in TamaraskNo. 5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack , Jr. in Centennial; Mike Filip; j Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. bolezni plača Prvič v zgodovini je delavstvo društvo svojim članom $20.00 me L ,^^nai'°dna Razsta Pridelkov. , t'rj f L av|Jal»i Ud bor tega Kon- ki je še pred vojno naim ravaia V pr,caku-ie 2 aunimanjem ! odpotovati, in je umevno, da v S;°^akih delegatov. Številkah za minulo fiskalno leto ft.t a,)t Secretary of State, vsaka izmed teh skupin je prispela s primernim odstotkom. Te osebe niso mogle odpotovati tekoHi vojne. Veliko število^teh izseljencev je odšlo za to, da poizve o pravem svtj jO bolezen pismeno naznaniti isti tlftE ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. USTA® O Via J M A LETA I »73. Merchants & lim Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog: na čas se plačajo obresti TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Stari pregovor pravi! Da se prepričate kaj da je dobro in Kje da se dobi. Morate poskusiti. Da dobite sveže meso, pošteno vago, točno in uljudno postrežbo, idite k'Muvrinu in nebode Vam žal. Peninsula Meat Market VOGAL 6 IN ELM CESTE. Rojaki, pristopajte v _ S. K. P. Družbo. Selanov Zet- P°vest; spisal Siavoljub Dabra-vec. “Torej si ti s s^ojo prebrisan -osijo vedela naprej, l: STATES GOVERNMENT ! Yarcujte in posodite svoje prihranke —STRICU SAMU*— S PETINDVAJSETIMI CENTI Če kupite U*S> varčevalno znam-ko- Vašjpeštar, yaša banka, vaä Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo. Sincerity Clothes so povsod znane Obleke od $18.00 do $45.00 VERTIN BROS. & CO. st in mnoga druga trgavška tepst va vam povedo, kako in kah* Z0LA8ITÉ SE PRI LE-TEHI T0 JE VAŠA DOLŽNOSTI T# BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJNOVc- Ta jih potrebuje sedaj: Vi jih boste potrebovali KUPUTJE vojne varčevalne znamke».^ ki'so obveznicejvlade Zdr* drž** nki prinašajo štiriodstotiK estii Lahko zančete fQ+ Lahko zančete