Poštnina plačana v gotovini.
Leto II. — Štev. 6.
Krško, dne 19. marca 1949.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Naše
Osvobodilna fronta
po volitvah še bolj utrjena in enotna stopa v velike predkongresne dni
Pripravimo se temeljito na volitve dne 27. marca v vaške sekretariate OF
Dne 27. marca 1949 se bodo vršile volitve v osnovne frontne organizacije v vsem našem okraju. Pridobljene dobre in slabe izkušnje iz volitev 6. marca nam lahko služijo kot smernice za izboljšanje našega nadaljnjega dela, predvsem tam, kjer smo do sedaj ugotovili pomanjkljivosti. To nam daje tudi pobudo, da bomo morali tudi temeljito pregledati, kakšne ljudi bomo sedaj pri volitvah v osnovne sekretariate kandidirali odnosno izvolili, kajti le od njih in od nas samih zavisi uspeh boljšega dela fronte na vasi.
Kot glavna naloga pri predpripravah za volitve 27. marca je, da bomo dobro izvršili predvolivne sestanke v sleherni vasi, da bomo na teh sestankih članstvo fronte seznanili z vsemi gospodarskimi vprašanji o zadružništvu, o setvenih planih, odkupih in o dosedanjih uspehih fronte Pa vasi. Poleg dobro organiziranih pred-volivnih sestankov je zelo važna izbira kadra za kandidate osnovnih frontnih sekretariatov.
Današnji osnovni odbori OF na ^vasi v velikih primerih ne odgovarjajo več sedanjim nalogam pri izgradnji socializma na vasi. Radi tega je potrebno, da izvršimo temeljit pregled dosedanjega dela posameznih odborov in da izločimo vse dosedanje funkcionarje, ki zavirajo razvoj našega gospodarstva.
V vaške sekretariate je potrebno izvoliti posebno male kmete, delavce in bajtarje,
ki bodo razumeli naloge fronte na vasi in iste tudi dosledno izvajali. Le iz takih članov izvoljeni sekretariati bodo lahko napravili prelomnico v delu, da bo fronta na vasi postala ves organizacijski in mobilizacijski faktor vseh delovnih množic. Jasno je, da se morajo vsi člani fronte boriti pri sestavljanju kandidatur naših sekretariatov na osnovi volivncga postopka, pri tem pa seveda dosledno čuvati vse demokratične principe, ki so postavljeni pri volitvah v naše OF odbore. Predvsem naš mali kmet mora priti do prepričanja, zakaj je potrebno, da vodijo našo politično organizacijo resnični borci za socializem, da ne smejo zastopati interese
našega delovnega človeka ljudje, ki hočejo graditev socializma le zavirati zgolj iz svojih osebnih koristi.
Vse tehnične priprave na voliščih se bodo v glavnem izvedle tako, kot je bilo to pri volitvah 6. t. m. To delo je že izvršeno razen sestave kandidatnih list. Pri tem je potrebno pogledati na gotove pomanjkljivosti pri organizacijskih prijemih, kjer smo zadnjič opazili napake in to predvsem v dobri vzpostavitvi kurirske veze posameznih vaških odborov OF, da bo tako zagotovljeno redno in pravočasno poročanje, ter dopolnitev volivnih imenikov, ker smo opazili nekaj primerov, da člani OF, ki posedujejo legitimacije, niso bili v votivnem imeniku in niso mogli voliti, kar je bila groba napaka konkretno v vaškem odboru Krška vas. Zato je nujno, da poskrbimo že sedaj, da se take napake ne bodo več dogajale.
Ifalilvs 0? sa (Lite medene a 98,89% udeUHa
Volitve delegatov v okrajno predkongresno konferenco OF dne 6. t. m. so nam v dokaz, da ljudstvo v okraju Krško čuti z Osvobodilno fronto, ki je v okraju močan politični činitelj in čvrst steber, na katerega se mora naša država nasloniti v vsakem pogledu. Na dan volitev samih je bilo na novo sprejetih 1355 članov OF. Skupni % včlanjenih v OF v okraju je dosedaj šele 64%. Zato je ena izmed glavnih nalog aktivistov na terenu pospešiti agitacijo za „sprejem v OF.
Votilve delegatov so dokazale strnjenost jiudskih množic z našo Partijo
Dne 6. marca 1949 so se vršile volitve delegatov po vseh vaških OF odborih. Nekateri vaški odbori OF so se za volitve res lepo pripravili. Takoj, ko si vstopil na volišče si opazil red, disciplino, resnost in vse potrebno v zvezi pravilne in hitre izvedbe volitev. Zelo navdušen si lahko odšel iz volišč vaškega odbora Bukošek in Zakot. Člani volivne komisije omenjenih dveh vaških odborov so navdušeno pozdravili prihod vsakega posameznega volivca, mu razlagali pomen volitev ter obenem pri odhodu volivca naročili, naj takoj, ko pride domov opomni še sosede in druge, da naj čimprej izpolnijo svojo dolžnost, to je da naj čimprej pridejo na volišče. Čeprav ni bilo v omenjenih vaških odborih prej nobenih priprav za volitve, sta omenjena vaška odbora v ranih popoldanskih urah izvedla volitve stoodstotno.
Tudi volišče Gornji Sv. Lenart je bilo depo pripravljeno, saj je bil tudi uspeh volitev skoro stoodstoten. Nič manj ni zaostajalo volišče na Črncu.
Ta isti dan si pa opazil gotova volišča klavrna, volivne komisije niso niti najmanj vzbujale nikakršne aktivnosti, volišče je bilo mrtvo, k čemer seveda tudi uspeh volitev ni bil zadovoljiv.
Gotovi KLO naj v bodoče res bolj pripravljeni pričakajo dan volitev, volilne komisije naj bodo sestavljene iz požtrvo-va'nih in predanih frontovcev, kajti le takrat bo potek volitev in končni rezultat tak, da bo kazal vseskozi zavednost in predanost tamkajšnjih prebivalcev za našo veliko gospodarsko borbo.
Omeniti je vredno tudi to, da so se po končanih volitvah zbrali gotovi volivci vaškega OF odbora Bukošek ter se veselih obrazov pogovarjali in reševali razne gospodarske probleme, predvsem domače vasi. Največ je bilo govora in vroče želje po elektrifikaciji njihove vasi.
Prepričan sem, da bodo naše ljudske oblasti upoštevale aktivnost tamkajšnjih frontovcev ter jim nudile vsestransko pomoč pri izvedbi elektrifikacije vasi Bukošek.
Nad vse pričakovano lepo so bile izvedene volitve v KLO Čatež. Že do 9. ure
dopoldne so skoraj vsi volivci volili. Ko si obiskal volišča omenjenega KLO, si povsod opazil veliko aktivnost KLO. Delo je bilo tako lepo organizirano, da nam naj bo Čatež res lep vzgled organizacije, požrtvovalnosti ter čut odgovornosti tamkajšnjih aktivistov.
Zasluga gre predvsem tamošnji celici, ki je teren temeljito obdelala brez vsakršne pomoči aktivistov od drugod.
O uspehih, ki so nam dokazani z nedeljskimi volitvami, bi morali nekateri zaostali ljudje razmišljati o veličini Fronte in o svojem životarjenju izven nje.
Fronta je vodila borbo in se je tolkla proti okupatorju in njegovim pomagačem in je zmagala. Fronta tolče tudi danes sovražnike na političnem in gospodarskem polju in bo tudi zmagala v uspešni izgradnji socializma.
Ze samo dejstvo, da je rezultat volitev v celotnem okraju 98,89% pri udeležbi na volitvah in da imamo od tega 53 krajev, kateri so zaključili volitve s 100% udeležbo, nam to dejstvo ponovno potrjuje moralno politično vrednost organizacijske
trdnosti in življenjske sposobnosti organizacije OF.
Posebno dobro so se izkazali krajevni odbori Jesenice na Dolenjskem, kjer so že ob pol deveti uri bile volitve izvršene 100 odstoino, krajevni odbor Artiče in sektor Artiče sploh, kjer je bilo v vseh 18 vaških odborih OF zaključeno z volitvami ob 15 uri popoldne s 100% udeležbo. Za tem se je tudi dobro pokazal krajevni aktiv Čatež, kjer so izvedli volitve 100%. Vsem zgoraj navedenim odborom je tov. sekretar okrajnega odbora OF dal priznanje in pohvalo na okrajni konferenci OF, kot izpod-budo ostalim frontnim organizacijam v okraju, da jih 27. t. m. na volitvah v vaške sekretariate dohitijo.
Naj slabše so pa volitve potekale tam, kjer so krajevni odbori gospodarsko najmočnejši in je na njihovem področju največ kulakov. V teh krajih se je tudi osnovni frontni aktiv premalo boril, da odtrgajo malega in srednjega kmeta izpod vplivov večjih kmetov. Razumljivo je, da so k temu slabemu rezultatu pripomogle tudi dosedanje napake v delu nepravilnih razrezov in obremenitev pri izvajanju odkupov ter ostalih obveznosti ter premalo razkrinkavanje špekulantov, vsled tega nam je tudi razumljivo, da so med najslabšimi kraji Skopice, Brege in Brežice okolica in še nekaj drugih. Slab način dela organizacije OF in premajhna skrb za razširitev članstva OF pa se je pokazala tudi v Vel. Podlogu, kjer je 135 volivnih upravičencev in 36 članov OF in v Bregah, kjer je 148 volivnih upravičencev in 90 članov OF, kar nam nakazuje, da bomo morali na bodočih volitvah ta malomaren in v listu sektaški odnos do pritegovanja ljudi v članstvo OF morali vsekakor odpraviti. Potrebno bi bilo tudi, da se pri prihodnjih volitvah na vseh voliščih upošteva navodila, naj se vsak član OF ali LMS izkaže s svojo legitimacijo.
S izpolnitvijo zaključkov danitj na mladinski konferenci bomo najlepše pričakali IV. kongres JučMS
Delegati okrajne mladinske volivne konference smo na podlagi referatov in diskusije pregledali delo mladine v našem okraju in prišli do sledečih zaključkov:
1.	Najvažnejša naloga, ki se postavlja na vasi pred vse množične organizacije je kmečko zadružništvo, da ga bomo znali
^Mladina, kongres Slovenije je pred nami, ali smo že izvršili vse zadane si obveze
Mladina našega okraja se pripravlja na Kongres in ga hoče pričakati z uspehi pri svojem delu na konferenci, ki se je vršila dne 6. marca 1949. V Krškem so delegati iz aktivov poročali o uspehih, ki' so jih imeli pri delu na konferenci, so tudi samokritično pregledali napake, ker se zavedajo, da se moramo na napakah učiti, kajti če bomo napake, ki smo jih dosedaj delali, imeli pred očmi, se nam ni treba bati, da jih bomo v bodoče ponavljali. Iz referatov in diskusije je bilo razvidno, da nekateri aktivi še precej sektaško gledajo na neorganizirano mladino. Tako postavljajo pri nas, da ni mogoče dobiti več mladincev v organizacijo, drugi zopet, da mladina noče hoditi na sestanke in podobno. Vidimo pa, da v krajih, ko so vodstva osnovne organizacije znala prebresti tudi te težave in da se je sekretar aktiva povezal z masovnimi organiazcijami, kot so OF, AFŽ in s KLO-ji, da so začeli razpravljati na sestanku gospodarska vprašanja, delo KLO in KZ, začeli študirati kmetijstvo in zadružništvo. V takih aktivih se je organizacija utrdila. Vršijo se redni sestanki. V organizacijo so pritegnili še nove člane. Tako je bilo v predkongresnem tekmovanju sprejetih na novo v organizacijo 215 mladincev. Taki aktivi so se v tem času ojačali in bodo lahko izvršili naloge, ki stojijo pred mladino v letu 1949.
Konferenca je pokazala, da se vrši preveč splošne agitacije za odhod mladine v
industrijo, rudarstvo, ter isto za odhod na avtostrado »Bratstva-Edinstva«. Dočim se je vršila konkretna agitacija le v šolah in nekaterih kmečkih aktivih. Tako je sedaj prijavljenih za zvezne akcije 80 dijakov in 35 kmečkih mladincev. Vodstva osnovnih organizacij morajo pričeti s konkretno mobilizacijo za zvezne akcije, pokazati pomen delovne akcije n. pr. za gradnjo cest, zakaj mi gradimo ceste. Mladina je v borbi za obnovo pokazala, da je najre-volucionarnejši del naroda, mladina se zaveda, da kar danes gradi, da gradi za sebe in za boljšo bodočnost, za zmago socializma. Zato, tovariši mladinci, naprej v borbo s kulaki, kot smo se borili v preteklih letih. Dokažimo sedaj, da smo mladina Titove Jugoslavije, da gradimo socializem, da bomo dokazali nasprotno vsem onim, ki klevetajo Jugoslavijo. Narodi Jugoslavije pa se ne ozirajo na njihove govorice, ampak se z večjim elanom bore za izgradnjo socializma. Mladina krškega okraja ne zaostaja za ostalimi okraji. Zato dokažimo v času tekmovanja z novimi deli, uspehi v organizaciji, na gradnji zadružnih domov, z delom na zadružnih ekonomijah, da nočemo zaostati in biti zadnji v tekmovanju za IV. kongres LMS. Tako, da bodo naši delegati, ki smo jih izvolili za IV. kongres LMS, lahko ponosno zastopali nas mladince krškega okraja. Zato posnemajmo najboljše, ki so bili izvoljeni na konferenci, izpolnjujmo sklepe, ki smo jih sprejeli. Z izvedbo teh sklepov - pričakujemo Kongres.
pravilno tolmačiti in da si bomo sami na lasnem, kaj je namen zadružništva, zato bomo pokrenili sledeče:
a)	Vsi aktivi morajo temeljito preštudirati sklepe XII. plenuma CK LMJ in zaključke I. kmečke konference.
b)	Nuditi pomoč pri ustvarjanju zadružnih ekonomij z delovno silo in s političnim objašnjevanjem.
c)	Imeti stalno povezavo s partijskimi celicami, KLO ter OF.
2.	Delavski aktivi so dosedaj še vse premalo napravili za dvig proizvodnje, da se to izboljša, moramo napraviti sledeče:
a)	V vseh podjetjih, kjer še ni osnovanih proizvodnih brigad, je potrebno, da osnujemo še proizvodne brigade, kjer je možno. Tako imamo do kongresa možnost osnovati 4 proizvodne brigade.
b)	Delavska mladina se mora vključiti v kmečkih aktivih, tam nuditi pomoč pri preobrazbi in vodenju politike do kulakov.
3.	Na polju kulturno-prosvetnega dela moramo povzeti sledeče:
a)	Po vseh aktivih pričeti z rednim študijem po programu CK KPJ.
b)	V vsakem aktivu postaviti odgovornega za dopisovanje v lokalni in dnevni časopis.
4.	Vsi aktivi morajo takoj pristopiti k mobilizaciji mladine za brigade in za težko industrijo ter plan, ki je postavljen, doseči.
5.	Da bomo lahko izvedli vse te naloge, moramo razširiti naše vrste in pritegniti v organizacijo še ostale mladince, ki stojijo ob strani.
6.	Poleg teh nalog moramo videti še ostale naloge, kot gradnjo zadružnih domov, redno pošiljanje statistike in podobno.
7.	Pionirska organizacija mora postati naša organizacija, da jo bo vodila res mladinska organizacija, zato je potrebno, da vsak aktiv izbere iz svoje srede res najboljše tovariše, ki bodo delali s pionirji. Ti tovariši se bodo povezali z upravo šole in skupno s šolo vodili pionirsko organizacijo.
Stran 2.
»NAŠE DELO«
Izvoljeni so delegati za III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije
Dne 13. marca t. 1. se je vršila v Krškem okrajna konferenca delegatov osnovnih frontnih organizacij.
Referat o političnih in gospodarskih nalogah fronte, v okraju je imel tov. sekretar Kovačič Slavko. V referatu poudarja ponovno veliko zmago OF, ki je dosežena na nedeljskih volitvah. Kot najboljši KOOF so se pokazali Artiče, Jesenice in Čatež.
Nadalje je govoril o problemih našega kmetijstva in o novem naprednejšem načinu obdelave, katera je bila do sedaj neizkoriščena in izvršena na star način. Potrjuje, da se je nova preskrba, v primeru 7. letom 1939 v letu 1948 gmotno dvignila (v sladkorju 4%, tekstilu 15% itd.), kar pomeni dvig življenjskega standarda delovnih ljudi. Z rekonstrukcijo kmetijstva se da doseči mnogo višje donose, kar pomeni več pridelka za potrebe naših ljudi, t. j. za nadaljnji dvig kmetijske ‘proizvodnje — dvig življenjskega standarda. Ugotavlja se, da je frojita v našem okraju premalo storila v tem času za najvažnejšo nalogo: prepričevanje kmečkih ljudi o prednosti zadružništva od naj nižjega do naj višjega tipa, premalo se je trudila, da bi sama dajala pobudo za organizacijo obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij, kakor tudi, da bi s pravilnim političnim delom pomagala posameznim kmetom, da bi se za vstop v zadruge lažje odločili. V referatu se je tov. sekretar dotaknil tudi setvenih planov in odkupov. Vedno bolj je potrebna borba proti špe-kulantsko-kulaškim elementom na vasi, ravno dolžnost fronte je, da pazi na pravično razdelitev obveznih odkupov itd. Obveza odkupa živine ni previsoka, temveč jo je treba pravilno razporediti. Ravno tako je naloga fronte, da poskrbi, da bo obdelan vsak košček zemlje in da si bomo že pri setvi ustvarili osnovno evidenco o posejanih površinah in o jesenskem pridelku. Nato je tov. Salmič v svojem organizacijskem referatu v glavnem poudaril organizacijsko stran in slabosti dela osnovnih frontnih organizacij v letu 1948. Kako mora fronta v letu 1949 napraviti prelomnico, da odstrani vse napake, ki so se do sedaj ugotovile.
V drugem delu svojega referata je pa nakazal naloge političnega dela predpriprav za volitve v osnovne vaške sekretariate OF, kako naj se isti sestavljajo ter da bo njihova bodoča naloga izvršiti socialistično preobrazbo vasi. K obema referatoma je sledila diskusija, ki je bila plodna.
Tov. Jazbec je v svoji diskusiji pripomnil, da smo do sedaj nekatere kraje proglašali za politično slabe. Primer vas Rožno KLO Blanca smatram kot leglo reakcije, dočim se je na volitvah pokazalo da to ne drži, ker ljudje na terenu na splošno niso slabi, samo organizacija bi jih morala pravilno voditi. Tudi na Senovem lahko trdimo, da je organizacija slaba, kar se odraža pri neizpolnitvi plana v rudniku v letu 1948. V decembru 1948, januarju in februarju 1949, ko je začela organizacija delati, je plan dosežen in presežen.
Tov. Dora Zidarič je v svoji diskusiji prikazala premajhno dosedanjo pomoč fronte AFZ organizaciji in za politični dvig žena na vasi. Tov. Zobarič iiz Jesenic je v svoji diskusiji nakazal napake in pomanjkljivosti odborov OF. Niso imeli dovolj povezave z mladino, OF ni znala zaktivizirati ljudi, da bi že bil lahko zadružni dom zgrajen; dosedaj je delala pri domu mladina in borci. V letu 1949 bo fronta poskrbela, da bo vse ljudstvo v svojem okolišu zaktivizirala in delala na tem, da bo vse delovne kmete vključila v OF, kateri so bili do sedaj še izven organizacije zaradi slabega dela odbora OF.
Tudi ostalih delegatov je bila diskusija. Dobro so si delegati lahko osvojili nekaj dobrih izkušenj dela fronte na vasi. Po končani diskusiji je govoril tov. minister Hribar in v svojih zaključnih besedah nakazal, da bi moral biti osebni interes vsakega kmeta, da gleda na to, da je njegovo posestvo dobro obdelano in da bo zadostil vsem predpisom oblasti. Če pogledamo položaj kmeta v stari Jugoslaviji, vidimo, da je preko 15 tisoč kmetov propadlo na javnih dražbah, dočim če pogledamo sedaj po osvoboditvi, pri nas ni še noben kmet propadel.
Vprašanje pomanjkanja je vprašanje dviganja produkcije, ker vse države streme za tem, da bi čim manj izvažale.
V kmetijstvu je potrebno, da bi bilo delo produktivnejše, saj so naši ljudje znani po vsem svetu kot najbolj pridni delavci.
Na malih kmetijah je produktivnost dela majhna, in delati morajo od zore do mraka. Danes je naša glavna skrb, kako , bomo dvignili hektarski donos in da bo-
mo uvajali nov način dela, boljše redili živino, ter izvedli selekcijo semenskega žita.
Ne smemo nasedati klevetam in raznim Sovražnim parolam, od katerih se do danes ni še nobena uresničila in se tudi ne more uresničiti.
Vprašanje podržavljanja zemlje pri nas ne pride v poštev, dočim se je v Sovjetski zvezi zemlja podržavila na zahtevo kmetov samih. Pri nas bi bilo to napačno, ker je zemlja last kmetov, na kateri so živeli že njihovi daljni rodovi. Gre samo za naprednejše gospodarstvo, ker boljša organizacija dela daje večje uspehe. V kmetijstvu smo z razliko drugih kapitalističnih držav v težkem položaju. Po petletnem planu mora iti iz vse države iz kmetijstva en milijon ljudi v industrijo. Čudno je to, da so bili včasih ljudje zadovoljni, če so kje v inozemstvu dobili še tako slabo delo, danes pa pod najboljšimi pogoji nočejo iti v industrijo. Zato je potrebna preobrazba kmetijstva t. j. zadružništvo. Ljudje še niso dovolj poučeni o tej stvari, da bi ustanavljali zadrugo, kar je napaka v organizaciji sami. 'Naloga OF je, da ima iniciativo in da ljudem pravilno tolmači naš razvoj. Zavedati se moramo, da se ljudje vzgajajo pri delu in da bo pri tem delu še ogromno nejasnega in bomo imeli še veliko težav. Naš okraj je v tem pogledu še zelo zaostal, saj je v južnih krajih v nekem okraju več kmetijskih zadrug, kakor v vsej Sloveniji in to pod istimi pogoji. Pri nas se ljudje spotikajo na slabe uspehe državnih ekonomij, čeprav imamo tudi dobre ekonomije. Po zakonu imajo zadružniki velike olajšave pri davku in tudi uspehi za vise od njih samih. Primer, da je dalo 23 zadružnikov 23 vagonov krompirja državi. V zadrugi je vsak pla-
čan po svojem delu in ne bo noben podpiral lenuhe. Praksa je pokazala, da imajo zadružniki že zelo dobre uspehe. Zadruga mora temeljiti na zavesti, da je ta zemlja njihova last, ta živina njihova itd. in čim boljše bodo znali gospodariti, tem boljše uspehe bodo imeli, iz česar sledi, da bodo tudi boljše živeli. Ti pogoji so v vsaki vasi in so povsod ljudje, kateri so dostopni za pogoje, ki vodijo v boljše življenje. Treba je razkrinkavati ljudi, ki onemogočajo ustanavljanje in delovanje zadruge. Slabost frontnih organizacij je v tem, da je še vedno precej ljudi izven OF, vsaj’ vsi poštenjaki spadajo v OF. Tisti, ki zavirajo delo, jih je treba izključiti iz OF in iz zadruge. Ze sam sestav delegatov na današnji konferenci OF kaže, da se vse premalo upošteva enakopravnost žena in se jih ne upošteva v zadostni meri pri političnem delu, saj so tudi one v veliki meri pripomogle k osvoboditvi naše domovine in se tudi udejstvujejo pri graditvi socializma. Pečat preteklosti še ni premaga nal°Sa OF je, da pomaga, da bodo tudi žene čim prej in v isti smeri kakor moški, dosegle svoje cilje.
Dolžnost slehernega aktivista OF je, da gre takoj na delo in da ljudem pravilno tolmači pomen ustanavljanja kmetijskih obdelovalnih zadrug, da bodo tako pripravljeni vstopiti v te zadruge, ker po tem delu m uspehu se bodo ocenjevali posamezni okraji in zadruge.
Nato so bili izvoljeni kot delegati za III. kongres Ljudske fronte Jugoslavije naslednji tovariši: Kovačič Slavko, Bohinc Rozika, Salmič Vinko, Zidarič Dora in Čepin Franc.
Nato je konferenca sprejela sklepe, katere v celoti prinašamo v današnji števil-' ki. Sprejete so bile tudi tri resolucije in sicer: Zasedanju zunanjih ministrov v Londonu, Izvršnemu odboru OF v Ljubljani in Centralnemu odboru Ljudske fronte v Beogradu. Vse tri resolucije so bile z velikim aplavzom sprejete.
Na okrajni konferenci OF je bilo sprejetih 12 predlogov
V zvezi sklepov II. plenarnega zasedanja CK KPJ in resolucije Glavnega odbora OF Slovenije, ter resolucije prve zvezne konference kmetov zadružnikov in sklepov okrajnega kmečkega sveta, sprejema okrajna konferenca delegatov OF naslednje sklepe v nalogah organizacije OF.
Konferenca v celoti sprejema in odobrava vse ugotovitve plenarnega zasedanja CK KPJ in pravilnost politike socialistične preobrazbe kmetijstva in pospeševanja kmetijske proizvodnje, ter oblike in tempo razvoja kmetijskega zadružništva, o nalogah ljudske fronte in vseh masovnih organizacij v borbi za zmago socializma na vasi. Sklepi plenuma CK KPJ ne pomenijo neke preokretnice v politični orientaciji, pač pa morajo pomeniti prelom v samem delu frontnih organizacij na vasi. Na osnovi dosedanjih izkušenj v delu organizacij OF ugotovljenih v referatih in diskusiji današnje konference opozarjam konferenco osnovne frontne organizacije še prav posebno na naslednje naloge:
1.	Borbo za pospeševanje kmetijstva moramo danes bojevati tako, da premagujemo zaostajanje tempa razvoja kmetijstva za tempom razvoja industrije, da dvignemo kmetijstvo na višjo tehnično raven, kar bomo najuspešnejše dosegli na liniji krepitve socialističnega zadružnega sektorja. Dosedanje stanje in razpoloženje nad kmeti nam dokazuje veliko večjo pripravljenost^ naših kmetov kot smo pa bili mi zmožni organizacijsko zajeti. Z našim delom moramo v vsaki vasi razširiti zadružno gibanje, ter delati na tem, da se organizira čimveč obdelovalnih zadrug od najnižjega do naj višjega tipa.
2.	V krajih, kjer že obstojajo zadružne ekonomije, moramo pospešiti tempo pre-skrbovanja z orodjem in stroji. Poskrbeti moramo vse možnosti pri nabavi semen, pomagati pri zbiranju delovne sile, posebno pozornost posvetiti hitrejšemu’ razvoju živinoreje. Ob priliki obvezne oddaje moramo stremeti, da zamenjamo čim več dobre plemenske živine. Pri zadružnih ekonomijah moramo upoštevati, da bodo lahko samo tedaj izpolnile svoje naloge, če se bodo gradile in razvijale na temeljnih načelih obdelovalne zadruge, to se pravi, da bo zadružna ekonomija čvrsto organizirana skupnost s stalnimi člani, ki bodo čutili v njej svoje lastno gospodarstvo.
3.	Eden izmed glavnih temeljev gospodarsko političnega in kulturnega dviga vasi sploh so zadružni domovi na vasi. Zato moramo poživeti delo na gradiliščih in organizirati frontne delovne brigade, ker izkušnje iz preteklega leta so nam v dokaz, da smo dosegli največje uspehe tam, kjer smo imeli organizirane frontne brigade. V vseh krajih, kjer še nimajo temeljev, moramo dobetonirati do 27. aprila
V^a Sradilišča so oskrbljena s cementom).
4.	V zvezi z dviganjem našega kmetijstva mora sleherni vaški odbor- OF sodelovati pri kampaniji za pridobivanje borcev za večji hektarski donos, posebno med srednjimi in manjšimi kmeti. Posebno odločno je treba voditi borbo za večji hektarski donos na vseh zadružnih posestvih in to v kmetijskih zadrugah od najnižjega do naj višjega tipa, kakor tudi na vseh državnih posestvih.
5.	Krajevni LO bodo izdelali skupno s setvenimi komisijami setve oljaric in ostalih kultur. Naloga odbora OF na vasi pa
je, da pomaga in vrši kontrolo pri raz-rezu teh planov. Odločno moramo pobijati težnje posameznih špekulantskih elementov na vasi, da bi svojo zemljo obdelali malomarno, ali pa da bi redili manj živine kot imajo možnosti v svojem gospodarstvu.
6.	Z ozirom na to, da je v našem okraju razširjeno sadjarstvo in da je nekaj tudi od tega okuženega, moramo izvršiti kontrolo ter organizirati, da se čimprej očisti in poškropi vse sadno drevje.
7.	V" okviru okraja nam primanjkuje de-l°Yne sile Pri izvedbi planskih investicijskih del, zato moramo s pomočjo novoizvoljenih vaških sekretariatov organizirati okrajno frontno brigado, katera bo delala vsa investicijska dela.
8.	Volitve v vaške in krajevne sekretariate OF predstavljajo važen korak pri utrditvi in razširitvi fronte na vasi. Zato morajo biti budni pri sestavi novih kandidatnih list, da se nam ne bodo vrinili v odbore taki elementi, ki bi hoteli škodovati naporom delovnih kmetov, da bi stopili na pot socialističnega kmetijstva.
9.	Eno izmed dobrih oblik dosedanjega uspešnega ideološkega in političnega dela smo dosegli v frontnih kotičkih. V krajih, kjer že dosedaj obstojajo frontni kotički, jih je treba izpopolniti tako, da bomo imeli poleg radioaparata na razpolago vse časopisje in da v knjižnicah ne bo manjkalo nobene nove politične in vzgojne knjige. V krajih, kjer še do sedaj ni organiziranih frontnih kotičkov, je treba čimprej pristopiti k organizaciji. Stremeti moramo za tem, da bomo imeli v vsaki vasi prostor, ki bo privlačen za vse člane fronte.
10.	Kot močno orožje pri agitacijskem propagandnem delu nam lahko služi naš okrajni list Naše delo, zato moramo stre-meti ^ za tem, da dobimo čim več rednih naročnikov in dobrih dopisnikov. Borba za socialistično preobrazbo kmetijstva za-hte™ predvsem izboljšanje in poglobitev političnega dela OF na vasi, ki mora vsem našim delovnim kmetom prinesti jasen pogled na socialistično bodočnost in jim pokazati njihov lastni interes v graditvi socializma. OF mora še bolj razvijati in utrjevati vse oblike dela za politični in ideološki dvig množic. Redni študij na osnovi tem, ki jih objavlja organizacijski vestnik, mora postati last vsake osnovne organizacije OF.
H- Pri izvrševanju vseh gospodarskih in političnih nalog so nam v močno oporo tudi ostale množične organizacje ZB, LMS in AFŽ, zato moramo skrbeti, <ja bodo
prišli zastopniki teh organizacij v novoizvoljene sekretariate, da bo imela fronta zagotovljeno povezavo z ostalimi organizacijami in jih seznanjala z gospodarskimi in političnimi nalogami.
12. Dolžnost vseh vaških odborov OF je, da sklepe današnje konference predelajo na svoji prvi seji in da si v okviru nakazanih nalog izdelajo svoj mesečni plan, kaj bodo naredili v posamezni vasi.
Odlok okrajnega komiteja LMS
o pohvali najboljših aktivov v času predkongresnega tekmovanja
V času predkongresnega tekmovanja je mladina našega okraja dosegla vidne u-spehe. V organizacijo je bilo sprejtih 225 mladincev, v KZ je bilo vključenih 438 mladincev in v upravni odbor KZ je bilo vključenih 33 tovarišev. Prostovoljnih ur v podjetjih in pri zadružnem domu so .napravili 1552. Organiziranih je bilo 9. kulturno-prosvetnih prireditev. V fizkul-urno društvo je bilo vključenih 135 mladincev. Za delovne akcije se je prijavilo 31 mladincev — kmečkih in 80 dijakov.
Pri vsem tem so se najbolje pokazali aktivi:
1.	Aktiv LMS Stara vas - Bizeljsko. Mladinci so imeli sestanke o zadružnem vprašanju po vaseh. Očistili so 1020 sadnih dreves, priredili eno kulturno prireditev in imajo redne sestanke ter povezavo s celico KP in ostalimi organizacijami.
2.	Aktiv LMS Kopitarna - Sevnica dela prostovoljno, izpolnjuje individualne obveze, ima redni študij ter je postavil dve proizvodni brigadi.
3.	Aktiv LMS gimnazija — Brežice.
4.	Aktiv LMS Sremič.
Dobro so se pokazali tudi aktivi »Celuloza« Videm, Vel. kamen, Sv. Križ, Leskovec, Artiče, Globoko, Šutna, Studenec, Raj-henburg, Mrtvice, Stari grad i. dr.
Najboljši pionirski odredi so:
Odred »Maršala Tita« na Bučki, Martina Žuglja v Leskovcu, Gorazd — Stara vas — Bizeljsko, Antona Kambiča v Kostanjevici in odred Staneta Rozmana v Krškem na gimnaziji.
Po vzgledu najboljših naprej!
Okrajni komite LMS Krško
Napoved tekmovanja sindikalne podružnice železničarjev v Dobovi
Sind. podruž. železničarjev v Dobovi napoveduje v čast II. kongresu Zveze sindikatov Slovenije enoletno tekmovanje za organizacijski dvig sindikalnih podružnic vsem sindikalnim podružnicam na področju KSS v Brežicah v sledečih točkah:
1.	Katera podružnica bo najpopolnejše in najbolj smotrno organizirala svoje upravne odbore, pododbore in komisije?
2.	Katera podružnica bo na svojih rednih sejah (vsaj enkrat mesečno) zahtevala in prejela od svojih referentov najizčrp-
nejše delovno poročilo in jih sporočila na KSS?
3.	Katera podružnica si bo najbolj uspešno vzgojila nov organizacijski kader?
4.	Katera podružnica bo izkazala največ ji odstotek udeležbe pri sestankih, proslavah, delovnih akcijah in na bodočem občnem zboru, ko se bo tekmovanje zaključilo.
Evidenco o tekmovanju vodi KSS v Brežicah na osnovi poslanih poročil in oseb-’ nih opažanjih po svojih referatih.
Ivan Agrež - Brko
preiel zaslužen© kazen
Dne 14. marca se je v sodni dvorani sodišča Brežice vršila javna razprava v kriminalnih dejanjih tov. Agreža Ivana -Brkota, do aretacije stanujočega v Brežicah.
Imenovani je bil obtožen s sledečo OBTOŽBO
1.	da je neugotovljenega dne v juniju 1947. prevzel od Stanka Pirca, mehanika pri avtoparku okrajnega gradbenega podjetja, Krško dve avto gumi in cev aparata za avtogensko varjenje, iste stvari poslal v prodajo Slokoviču Josipu v Zagreb, dasi bi moral vedeti, da so nepoštenim potom pridobljena, last obče ljudske imovi-ne — za gumi pa je prejel od Slokoviča 2.800 din.
2.	Neugotovljenega dne v juliju 1948. si je protipravno prisvojil dve električni žarnici v zdravilišču Catežke toplice in zdravilišče oškodoval za 80 din.
3.	da je bil v noči od 22. na 23. novembra 1947 udeležen pri vlomu v pisarno gozdne uprave Pišece in poštni urad isto-tam in ob tej priliki je bilo odnesenega iz prostorov gozdne uprave 53.840 din, ročna blagajna in dve odeji; na pošti pa je bila poškodovana blagajna, telefon in odnesenih 25.188 din gotovine in znamk v vrednosti 13.756 din. Udeležbo pri tem dvojnem deliktu pa dokazuje ekspartiza prstnih odtisov.
4.	Da se je v noči od 25. na 26. december 1947 splazil v pisarno mestnega odbora LMS v Brežicah, od koder je odnesel pisalni stroj znamke »Olivetti« in ga neugotovljenega dne v januarju 1948 prodal Dodleku Milanu v Zagreb za 9000 din.
5.	Neugotovljenega datuma v letu 1948. si je na škodo gradbenega podjetja Breži-žice protipravno prisvojil stranske cilindre BMW motorja, kakor tudi v juliju 1947. glavo motorja Opel-Olimpia, katero je poslal v Zagreb Slokoviču Josipu v prodajo.
6.	Da je neugotovljenega dne v februarju 1948. ob 9. uri zvečer odpeljal iz veže okrajnega javnega tožilstva v Brežicah črno moško dvokolo neznanega lastništva.
7.	V večernih urah dne 8. februarja 1948 je^pred pisarno KLO Dednja vas oddal s pištolo dva strela, pri čemer je vpil: »Desno krilo napredi Juriš na komuniste!« z namenom, da povzroči preplah med pre-bival^vom, nakar je razbil okno pisarne KLO-ja, se po lestvi splazil vanjo in od-nesel iz nje pisalni stroj, katerega je pro-dal Janku Koseku, mehanikarju iz Jan-komirja pri Zagrebu za 19.000 din.
8.	V noči med 28. in 29. februarjem 1948. je s sekiro vlomil v lovsko kočo Pavšek Borislava v Curnovcu pri Sromljah, kjer je streljal iz pištole v notranjosti zgradbe, prebivalce preplašil in teroriziral, pri tem pa odnesel puško »flobert«, nekaj nabojev, lovsko puško, karabinko »Manlicher« daljnogled »Zeiss«, torbico z medikamentij pisalni stroj, dve uri, več komadov moškega in ženskega perila, brisač in rjuh.
9- V aprilu 1948. si je neugotovljenega dne neupravičeno prisvojil 3 avto gume, last Gozdnega gospodarstva Brežice, kar je izročil vulkanizerju Keržman Jožetu iz Brežic v prodajo, iz česar je prejel 2,800 din.
10.	Neugotovljene noči v maju 1948. je izvršil vlomno tatvino v privatni mlin Jo-zefa Dušica iz Blatnega, s tem da je razkril del strehe, se splazil v notranjost in odnesel 50 kg bele moke.
11.	Dne 13. maja je pričel s protidržav-zio propagando in sicer tako, da je na pisalni stroj razmnožil letake protidržav-ne vsebine, obsegajoče poziv na nasilno zrušenje obstoječega družbenega reda, državne ureditve in na pobijanje komunistov, kar je poslal celici KP Sromlje na naslov Ivana Žerjava, celici KP Brežice na naslov Gregl Mirka, celici KP Stari grad na naslov Godler Jožeta in celici KP Pišece ter UDV Krško pod krinko ilegalne organizacije »Balkanska straža« in »Legije svobode«, s čemer je imel namen demoralizirati člane KP in organe državne varnosti, prikazujoč, da je na terenu večja skupina banditov.
12.	Da je v novomeških zaporih med septembrom in oktobrom 1948 pripravljen "r"a„ pobeg izdelal železni tolkač in bodalo,
Pe™e.r bi Pobil vsakega, ki bi mu oviral pooc„ iz zaporov, torej je izvršil pripravo na kaznivo dejanje uboja.
Obrazložitev:
Obtoženec je bil pod težo dokazov kaz-mva dejanja prisiljen priznati razen vlo-ma v Gozdno upravo in pošto Pišece, kar-pa se mu tudi z ekspertizo prstnih
kazatT’ najdenih na kraju vl°ma da do-
Stevilo kaznivih dejanj, vrstečih se v reamem steku, teža istih, kakor tudi način
izvrševanja, ki je prehajal v vedno bolj kvalificirane oblike, kaže propalost obtoženca, kateri je vedno bolj in bolj bredel v vedno težja kazniva dejanja.
Obtoženec se je v letu 1942. sicer pridružil narodno osvobodilnemu pokretu, imel razne funkcije v ljudski oblasti, bil je pa po lastni izpovedi zaradi nekih osebnih stvari demobiliziran, zapadal slabim nagibom in tako zašel na pot, ki ga je pripeljala na zatožno klop. Dejanja je pričel obtoženec vršiti v letu 1947. in jih vršil do svoje aretacije v maju 1948. in to zgolj iz koristoljubnih nagibov ter v cilju okoristiti se na račun občeljudske imovine. Kljub vsemu in upoštevajoč tudi to, da so ga kake stvari demoralizirale, bi moral on ubrati drugo pot ter se zateči do merodajnih organov in tam razčistiti nejasnost in nasprotovanje, ne pa postati človek, ki krade in ropa obče ljudsko imovino ter se v svrho kamuflaže in demoralizacije poslužuje celo protidržavne propagande. On. .ki je stopil v aktivno delovanje za OF leta 1942., bi moral dobro vedeti in si biti svest dejstva, kaj je občeljudska imovina in kakšen naj bo odnos državljanov do nje.
Tatvine občeljudske imovine kakor tudi privatne je znal spretno prikrivati in do dobička je prišel na ta način, da je blago, kolikor ga ni sam uporabil, razpečaval potom špekulantskih zvez, ki jih je imel po Zagrebu. Pot, ki jo je začel z manjšimi tatvinami, je nadaljeval z vlom-nimi tatvinami, razbojniškimi vlomi, ki so jih vedno spremljala strahovanja ljudi z
orožjem in streljanjem ter brezvestno ropanje občeljudske in privatne imovine. Ko je slutil, da so mu varnostni organi že na sledu, je pričel s protidržavno propagando in letake prevratniške vsebine pošiljal partijskim celicam in UDV Krško hoteč demoralizirati naslovljence in druge obenem pod krinko ilegalnih terorističnih organizacij kakor »Balkanska straža« in »Legija svobode« spraviti varnostne organe na drugo sled.
Ko se je nahajal že v novomeških zaporih, je zavedajoč se težke krivde in kazenske odgovornosti ter odgovornosti pred ljudstvom sploh, napravil načrt za pobeg, v čigar namen je izdelal orožje, s katerim bi navalil na službujoče osebje, ki bi mu branilo pobeg in ga napravil nesposobnega. S tem se je tudi pripravljal na uboj in bi to tudi skušal realizirati, ako bi njegovega namena pravočasno ne odkrili. Pri pisanju privatnih letakov ter razpečevanje istih po pošti na naslove raznih vodilnih funkcionarjev Partije in organe državne varnosti, je obtoženec vršil propagando z obsegom poziva na porušenje obstoječe državne ureditve, s čimer je storil kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo ter skušal na ta način z nameravano demoralizacijo omajati temelje ljudske oblasti in osnovnih pridobitev NOB.
Obtoženčevo delovanje na pobeg iz novomeških zaporov in njegove priprave na uboj, ki bi naj mu odprl pot iz zaporov, podajajo jasno kvalifikacijo kaznivega dejanja in vsebujejo tudi vse njegovo obeležje. Namen izdelanega orožja je bil jasen, torej so bile priprave za uboj izvršene v v celoti, spremljal pa jih je tudi namen.
Za navedena kazniva dejanja ga je sodišče obsodilo na 12 let zapora.
Opravičevanje in prikrivanje
očetomora je zločin
Pred okrožnim sodiščem v Novem mestu so nedavno obravnavali zločin očetomora. Jožefa Babič in njen mož sta zverinsko umorila svojega očeta oziroma tasta, da bi prišla do njegovega posestva. Da bi- težo zločina odvrgla od sebe, je Jožefa Babič šla k župnemu upravitelju pri Sv. Petru pod Sv. gorami, Alojzu Pavliču, k spovedi. S tem je hotel oprati svoj zločin in se pokazati v očeh ljudstva nedolžno. Da bi morilca še bolj odvrnila sum, sta naprosila duhovnika Pavliča, ki je iz spo-
vednice vedel za ves zločin, da je nekaj dni za tem blagoslovil hišo in gospodarska poslopja morilcev. S tem naj bi bil strahotni zločin zabrisan, krivca pa oprana.
Vmes pa je posegla ljudska oblast. Sumničenja in govorice med ljudstvom so kazale pravo sled za zločinci. Jožefa Babič je pred sodiščem izpovedala, da je šla k Pavliču k spovedi z namenom, da bi nasvetoval, ali naj se javi oblastem ali ne. Pavlič se je na sodišču, — kjer je bil ob-
sojen na 9 mesecev zapora, — zagovarjal z obveznostjo spovedne molčečnosti. Skliceval se je na dušnopastirsko prakso in na cerkveno postavo, da mora duhovnik v vsakem primeru, tudi pred sodiščem, odgovoriti, da o stvari, ki jo je zvedel pri spovedi, nič ne ve. To velja v cerkvi. Velja pa v cerkvi tudi to, da bi Pavlič kot duhovnik moral spovedanki prikazati strahoto njenega in moževega zločina in jo odvezati greha pod pogojem, da prijavi zločin oblastem in na to opozori tudi moža. Pavlič tega ni upošteval. Nasprotno! Zločincema je dal celo moralno oporo, s tem, da je blagoslovil hišo, v kateri sta zakrivala zločin očetomora. Če bi duhovnik Pavlič tega ne storil, bi ne kršil spovedne molčečnosti in bi ne prišel pred sodišče kot človek, ki ne le prikriva zločin, ampak daje zločincema moralno oporo in pomaga, da ostane zločin prikrit.
Ta primer obsodbe duhovnika je dal povod vatikanskemu glasilu »Osservatore .Romano«, da se je razpisal o preganjanju vere in duhovnikov v Jugoslaviji. Postavil se je v obrambo tistega duhovnika, ki je v skupščini kot poslanec Sestoj anuarskega Živkovičevega režima tolkel po Vatikanu in njegovi politiki, da mu je isti list moral očitati nepokorščino cerkvi in mu groziti s suspenzom.
Spovedna molčečnost je stvar cerkve, kadar pa spovednica postane stvar zlorabe, bi proti temu tudi morala nastopiti cerkev, da to zlorabo prepreči in s svojimi ukrepi take duhovnike kaznuje. Kaj naj reče vatikansko glasilo v obrambo takih zlorab spovednice in spovedne molčečnosti, kakor jih navajajo primeri iz sodnih razprav proti duhovnikoma Jarcu in Sa-velliju in proti skupini duhovnikov iz Prekmurja? Jarc in Savelli sta najprej izročila Nemcem listo ljudi, članov Osvobodilne fronte, ki jih je treba pospraviti. Ko so jih Nemci prijeli in postrelili, sta »priredila« slovesen pokop teh žrtev, nato se pa drug drugemu izpovedala in dala odvezo za zločin umorov devetih ljudi. Ali duhovniki v Vel. Dolencih v Prekmurju, ki so po velikonočni spovedi zvabili v župnišče nedoletno dekle, jo posilili in ji na njen očitek, da je to greh, odgovorili: »Saj smo tu duhovniki, ki ti grehe takoj odvežemo.«
V nobenem izmed teh primerov ni šlo in ne gre za preganjanje vere, cerkve in duhovnikov. Gre za preganjanje laži in zmot, za preganjanje tistih, ki skriti za dogmami izkoriščajo vero in verska čustva in prikrivajo zločin in greh, ki je zločin in greh po človeških postavah.
Delavke „Pletilnice“ Dobova so proslavile 8. marec
Delovni kolektiv »Pletilnice« Dobova," kjer je v dveh izmenah zaposlenih 42 delavcev, se odlikuje po produkcijskem in kulturnem delovanju. Lani je bilo nagrajeno 12 pridnih delavk z zneskom 2000 din.
Dne 8. marca popoldne sta se sestali obe izmeni na proslavi mednarodnega praznika žena. Uvodoma je tov. Kežman kot delegat KSS nakazal o dosedanji težki borbi žena za politično socialno osvoboditev, o njeni dokončni osvoboditvi, izvojevani z Narodno osvobodilno borbo ter o delovni borbeni vlogi današnje naše žene za dvig produkcije v tekočem petletnem planu in za gospodarsko osamosvojitev državnega kolektiva. Politično pa ostaja žena še dalje najpomembnejši činitelj v borbi za trajen mir. V naši borbi za Slovensko Koroško
zahtevajo žene pravične meje in jamstvo za zaščito narodnih manjšin. Nato je sledil kratek program, deklamirale so štiri tovarišice.
Po zaključku proslave so se sodelavke obvezale za 50% dvig časopisnih naročnikov. Do sedaj je že vsaka naročena na »Naše delo«. Obvezale so se, da bodo za mesec april naštudirale eno gledališko igro in priredile skupni izlet na morje.
V čast II. kongresu Zveze sindikatov Slovenije bodo svojo obvezo z občnega zbora za 20 ur prostovoljnega dela pri zadružnem domu povišale za vsako članico še za pet ur, da bomo tako prišli prej in ceneje do gledališke dvorane in s tem do nove kulturne in gospodarske pridobitve Dobove.
Rodita je 16. otroka
Na III. kongresu AFŽ Slovenije so zraven žena udarnic in zadružnic bile zastopane tudi matere z mnogoštevilnimi otroci. Neka taka mati je dejala: »Veselim se .svojih petnajstih otrok, ker vem, da bo naša nova država vsakemu od njih, ko doraste, dala kos kruha.« Ta mati je s temi besedami izrekla največje priznanje naši novi socialistični domovini. Ona se ne boji za bodočnost svojih številnih otrok, ker ve, da ljudska oblast vedno budno pazi na vsakega svojega državljana.
V našem okraju imamo tudi tako mater, ki smo lahko ponosni nanjo. — Pretekli teden je mati Lupšinova iz Gaberja pri Dobovi rodila svojega šestnajstega otroka. Ko je članica okrajnega odbora AFŽ obiskala družino Lupšinovih v Gaberju, je videla tam ne preveč pohvalno sliko za nas. Na pol nagi lačni otročički so se stiskali k mrzli peči in čakali, da pride iz šole sestrica, ki jim bo dala jesti. Najstarejši brat, ki dela na železnici, je varoval mlajše, trije so v uku in pomagajo očetu delavcu hraniti številen drobiž. Pripovedoval je o materi, ki slabotna leži. s 4,60 kg težkim novorojenčkom v brežiški bolnici. Fant se veseli življenja in ponosno pripoveduje o svojem delu na železnici.
Opoldne je sestrica, ko se je vrnila iz šole, potolažila lačne malčke z mlekom in živili, ki jih je poslal Okrajni odbor.
Graje vredno je vedenje sosed, ki govore, češ, kaj ji je treba toliko otrok, namesto, da bi poskrbele za zapuščene otroke, jih umile in jim skuhale jesti. Same dobro vedo, kako je otrokom brez matere, zato bi morale uvideti potrebo in priskočiti na pomoč družini, dokler je mati v bolnici.
Tudi KLO Dobova ni sam od sebe nič pokrenil, šele na prošnjo je dodelil družini denarno pomoč. Odborniki ljudske oblasti bi morali biti prvi, ki bi uvideli težak socialni položaj družine in ji takoj podelili pomoč. AFŽ Dobova izgleda, da nima dobrega odbora, ker se tudi ta 'odbor, ki je po svojih nalogah dolžan skrbeti za matere in otroke, ni pozanimal, kako živi 15 otrok slabotne matere-porodnice. AFŽ ni vedela, da nimajo otroci jesti, ter da so na pol goli in umazani. AFŽ mora skrbeti za zdrav rod. Mora misliti vedno
na to, da je v naši državi potrebno mnogo zdravih in sposobnih ljudi.
Uverjeni smo, da bodo tako sindikat kurilnice, kjer dela oče Lupšina in ki je že dal pomoč, tako odbori OF in AFŽ v kratkem poskrbeli za Lupšinove otroke. Sindikat pletilnice bo ravno tako pomagal pri tem delu, KLO Dobova pa mora urediti vprašanje denarne pomoči za številne otroke. AFŽ Brežice je obiskala mater, jo obdarila, otrokom pa bo zbrala nekaj obleke. Okrajni odbor AFŽ pa bo poskrbel najnujnejšo obleko, ki jo bo plačal sindikat kurilnice v Dobovi.
Za naš plan, za našo boljšo bodočnost moramo vzgojiti zdrav in močan mladi rod. Le zdravi in močni ljudje radi delajo, naša socialistična domovina rabi le take državljane, ki se ne boje težkoč in jih delo veseli.
Naše množične organizacije in naša ljudska oblast morajo vedno misliti na to vzvišeno nalogo in ne smejo dopustiti, da otroci, ki so naš največji zaklad, nimajo najpotrebnejšega za življenje. Naj nam bodo napake, ki so se zgodile v Dobovi opomin, da bomo vedno budni, da bomo vedeli, kje je naš mladi rod potreben pomoči in mu to pomoč vedno takoj nudili.
Vesela novica
Oglašamo se iz treh vasi, katere se nahajajo v območju KLO Pečice in sporočamo, da smo dogradili naš zadružni dom že toliko, da se bo v kratkem lahko vselila v nove prostore KZ s trgovino, skladiščem in pisarno. Obenem bomo imeli v zadružnem domu tudi pisarno KLO-ja in pošto.
Delo uspešno poteka, v kratkem bomo povabili bralce »Našega dela na otvoritev«
Za otvoritev pripravljamo igro, poleg igre bomo imeli prosto zabavo. Za jedačo in pijačo je preskrbljeno.
KLO Pečice.
Naj živi |v. kongres mladice S’ovenife, kongres mlade generacije, ki si ustvarja nov svet
Zbiranje odpadnega materiala

Vodja hokejske ekipe in najboljši strelec Razlaga (11 golov) Vrstovšek Brane
!lllllllllllllllllllilllillll!ll!!l!lll!IIIIIIIIIIIHI Illllllllltllllllllll1llllllllllllllllllllli;li,l,|l|1l|ll::|il|:i|11
Izobraževalni tečaj na Čatežu
Z veseljem sem pozdravila novico, da se bo na Čatežu pričel izobraževalni tečaj. Ob vsakem času in ob vsaki priliki sem občutila svojo pomanjkljivo izobrazbo, kajti bili smo prisilno preseljeni v Nemčijo in nismo bili tako srečni kot tisti, ki so bili doma in so lahko hodili v šolo. Zato sem se takoj javila. Komaj traja tečaj^ en mesec, že čutim dobre uspehe. Zadružništvo, o katerem doslej nisem vedela prav ničesar, je bilo v mojih očeh velik pomen. Mi mladinci posečamo z veseljem tečaj, ker vemo, da bomo pridobili veliko koristnega znanja. Z razlago predavateljev nam postaja vedno bolj jasna zaostalost našega kmetijstva. Spoznali smo, da bomo najuspešnejše pospešili razvoj našega kme'ijstva z organizacijo obdelovalnih zadrug.
Tečaj poseča vsega skupaj 17 mladincev in mladink. Nekateri prihajajo celo uro daleč redno, vsi z veseljem in korajžo. Do zaključka bomo dobili še veliko znanja, ki ga bomo uporabljali pri izgradnji socializma v naši domovini Jugoslaviji. Z izobraževalnim tečajem se je tudi mladinsko gibanje v naši vasi nekoliko bolj oživelo. S pomočjo množičnih organizacij bomo kmalu prijeli za delo, da končamo z gradnjo našega zadružnega doma.
Do sedaj se je ponekod nekako kam-, panjsko zbiral razni odpadni material (staro železo, krpe itd.), ki se pa potem ni nikamor odvažal.
Ker pa je vrednost odpadnega materiala posebno pa staro železo, svinec, papir, krpe, razbito steklo, kosti itd. velike vrednosti in važnosti za našo industrijo, je treba organizirati sistematično stalno zbiranje vsega materiala. Zato je dolžnost pionirske in mladinske organizacije, da organizira stalno zbiranje omenjenega materiala, ter da si to delo vnašajo v svoja tekmovanja. Prikazati je treba vsakemu, da pomeni zbiranje starega železa, več strojev, zbiranje kosti in drugih odpadkov da več kleja, mila, oblek, glavnikov itd.
Prav tako je tudi dolžnost vseh hišnih upraviteljev, dijaških domov, domov onemoglih, menz, da določijo gotova mesta za vse vrste odpadkov.
Vse odpadke bo pobiralo podjetje »ODPAD«.

Hitro desno krilo Vidmar Ivan
mn i' m iiisij i,:I!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:,i::i 1i mu
Tu se bomo pozneje shajali in se še bolj izobraževali, kajti v življenju se nikdar ne izučimo. Tako bomo postali vredni člani naše socialistične družbe.
K. A., mladinka iz Čateža
SIMULTANKA TOV. MIRKA ŠRIBARJA iz Radeč proti Brežiškim šahistom
Dne 20. februaraja jeodigral tov. Šri-bar iz Radeč simultanko proti 29 šahistom našega mesta. Ljubitelji te lepe igre so v risalnici Brežiške gimnazije mirno sprejemali ,pofeze tov. Šribarja, ki je po Gumi igri dokončal simultanko z rezultatom: 15 dobljenih, 3 remizirane in 10 izgubljenih iger.
Zmagali so: Gregorič Mirko, Vrstovšek Brane, Turk Martin, Gregorič Marijan,
Zorko, dr. Peček, Rozbaud, Bernetič, Ce-rovšek, Grubič. Remizirali: Čurin Vlado, Šetinc Maks in Steger Ljubo.
Izgubili: Kristan, Merhar, Galič, Krofi, Šepec, Mikac, Gorišek, Mrslavč, Bah; Mr-slavč II., Hočevar, Klenovšek, Hočevar, Fr. Veble, Petan in Strašek.
Zlasti je pomemben uspeh mladinca Zorka, ki je pokazal v šahu veliko nadarjenost.
SEZNAM
oseb, ki so umrle v času od 1. do 15. marca v območju Krškega okraja
Klasič Rudi, star 43 let, Zupeča vas 16. Pečar Marija, stara 84 let, Dom onemoglih Mokrice 1. Bohorč Janez, star 83 let, Pre-‘sladol 20. Sajovec Jakob, star 77 let, Rožno 19. Maruša Marija, stara 76 let, Veliki dol 22. Fabjančič Antonija, stara 78 let, Anže 5. Jevšnik Urša, stara 75 let, Veternik 36. Pečnik Katarina, stara 56, Dobrova 6. Zidar Ana, stara 86, Anže 22. Pavlič Ana, stara 65 let, Poklek 17. Kink Mihael, star 60 let, Pišece. Lipar Marija, stara 92 let, Podgorje. Kenk Ivan, star 44 let, Ravne 22. Gorenc Terezija, stara 72 let, Vrh 9. Kocjan Ivan, star 48 let, Raka. Bizjak Marija, stara 60 let, Ardro. Zarn Milan, star 1 mesec, Kalce 20. Železnik Janez, star 43 let, Jerman vrh. Goršak Martin, star 87 let, Krško 27. Klobučar Ana, stara 65 let, Krško 71. Arnšek Franc, star 75 let, Dolenja vas 21. Marinčič Franc, star 77 let, Gorica 8. Peček Neža, stara 69 let, Gorenja vas 12. Mlakar Martin, star 74 let, Leskovec 95. Dimc Martin, star 75 let, Dolenje 2. Lapuh Marija, stara 61 let, Brežice. Urek Bernard, star 6 mesecev, Mihalovec. Cetin Franc, star 82 let, Sela 116. Razkovski Franc, star 46 let, Orehovec. Lužar Ivan, star 57 let, Pišece. Jerčič Jožefa, stara 71 let, Podgorje. Kodrič Anton, star 55 let, Tržišče. Domovski Hermina, stara 90 let, Selce Ribič Marija, stara 61 let, Mrtovec. Žnidaršič Albert, star 46 let, Boštanj. Milar Jože, star 13 dni, Dol. Zarn Janez, star 3 dni, Hrastek. Hodnik Ana, stara 78 let, Globočice. Kotar i Stanislav, star 21 let, Orehovec. Komljanec Terezija, stara 78 let, Sv. Križ. Klepec Štefan, star 1 dan, Vrtača.
Osebe, ki so se poročile v času od 1. do 15. marca 1949 v Krškem okraju.
1.	Planinšek Bernard, strojni ključavničar, Trbovlje, Sotler Terezija, posestniška hči iz Bizeljskega.
2.	Sikošek Stanko, mesar, Trebče; Pe-trišek Terezija, poljedelka, Bizeljsko. iiiiiiiiiiiillfliiiiniiiiiiMi 11 Mini i riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii
Levi branilec Poljanšek Miloš (Razlag) imiiiiiii i l i r i i n i, i i i iriiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
3.	Vogler Martin, mizarski pomočnik, Cundrovec, in Ogorevc Ana, hišna pomočnica, Piršen breg.
4.	Rogel Ludvik, rudar, Zagorje 26, in Vida Salmič, šivilja, Raka 100.
5.	Kežman Jože, mizarski pomočnik, Loče, in Hotko Terezija, posestniška hči, Ri-gonce.
6.	Jakše Karl, delavec, Brežice, in Zofija Avguštin, delavka Brežice 6.
Spomladanski kolesarski kros v Krškem
Z novim letom k novim uspehom je bila parola naših kolesarjev v nedeljo dne 13. marca 1949.
Z godbo na čelu je povorka po mestu manifestirala pripravljenost kolesarjev za delo, bilo jih je pa tudi prav lepo število 80 članov.
Po pozdravnih in uvodnih besedah ter otvoritvi kolesarske delavnice so skupine za skupino odšle na start, da se pomerijo med seboj.
Rezultati nam pokazujejo prav lepe uspehe, žal da tov. Š4efančič ni mogel sodelovati zaradi tehničnih ovir, ter da je tov. Mustar je ravno pred ciljem imel defekt.
Navajamo samo nekaj najboljših rezultatov:
Člani proga 4 km:
Metelko 10,5. Lavrinšek 10,10, Mlakar 11,5, Jankovič 13.
Članice proga 3 km:
Krošelj Milka 12.40, Kodričeva 12,45, Šobakova 13, Kostrevčeva 13.15.
Uspeh spomladanskega crossa, prve prireditve kolesarjev v našem okraju z ozirom na masovno udeležbo in rezultate nam dokazuje, da se v našem okraju ta važna panoga fizkulture prav živahno razvija, ter jim želimo obilo uspehov.
KINO KRŠKO
19. in 20. marca 1949: jugosl. film: »Spomenik zahvalnosti«
sovjetski film »Pesem kolhoznih poljan«
23. in 24. marca 1949: sovjetski film: »Sinova«
26. in 27. marca 1949: jugosl. film: »Nesmrtna mladost«
30. in 31. marca 1949:
sovjetski film: »Vlak pelje na vzhod«
2.	in 3. aprila: češki film »Sirena«
6". in 7. aprila:	sovjetski film
»En dan v zemlji zmagovalki«
9. in 10. aprila 1949:
sovjetski film »Vrnitev iz zmage«
KINO SEVNICA
19. in 20. marca 1949: sovjetski film »Moja ljubezen«
23. in 24. marca 1949:
sovjetski film »Človek s puško«
26. in 27. marca 1949: sovjetski film »Peter m Katarina«
30. in 31. marca 1949:
sovjetski film »Fant iz našega kraja«
3.	aprila 1949:
angleški film »Bežno srečanje«

Opereta Mam’selle Nitouche v Krškem
Krško je bilo znano po svojem glasbenem in gledališkem življenju že pred vojno. Vojna in fašistična okupacija ni razrušila samo krških domov, opustošila polja in vinogradov — ampak je porušila tudi kulturno življenje v Krškem, ki se je pred vojno že lepo razvijalo. Na razvalinah smo morali graditi novo življenje.
Letošnji repertoar je dokazal, da gledališko življenje v Krškem ni zaspalo, ampak da se je prebudilo in zaživelo veselo mlado življenje — a opereto Mam’selle Nitouche, ki je doživela v samem mestu že šest repriz v prenapolnjeni dvorani, je pokazala, da je tudi glasbeno življenje vzbrstelo pod vodstvom našega neumornega dirigenta, ki ni obupal, ko je gledal na razvaline brez orodja in brez delavcev. Začel je zbirati, organizirati in graditi znova in uspel je. Z opereto Mam’selle Nitouche nas je povedel v lahko, veselo razposajeno muziko, v kateri smo se oddahnili od vsakdanjih skrbi, od problematike časa — mislili nismo ne na plan, ne na stihije, ne na težave in ne na delo, ampak smo se poigrali z veselo mladino instituta samostana Lastovice, se nasmejali razposajenosti živahnih gojenk in dostojanstven; predmei francoskega samostana, ki ni padla nikdar iz vloge strogo pobož-
nih patricijsko-sladko vzgojene Francozinje.
Naša živahna, neprekosljiva, razposajena subreta, ki se je postavila ramo ob ramo komponista Harveja in pisateljema Mailhacu in Millandu, nam je pomagala izmenjati skupaj z njimi hinavščino samostanske vzgoje. Odlično ji je uspelo. Skupaj s svojimi tovarišicami — samostanskimi gojenkami in s svojim glasbenim učiteljem Celestinom nam je priredila večer smeha, zabave in oddiha. Prijeten je bil Celestin kakor v igri tako v petju in noben mestni oder se ne bi sramoval našega Celestina ne njegove nadarjene učenke Denise, pa bi se tudi ne branil celega njegovega pevskega zbora, ki ga je imel v samostanu Lastovici — kakor ne njegove stroge prednice in njene vzgojne po-močnice-vratarice.
Nič slabši niso bili mladi častniki 27. dragonskega polka, ki so s svojimi bleščečimi uniformami kakor s tipičnimi francoskim espritom pokazali, da so jim bližje pustolovščine in zabave z mladimi dekleti kot obramba domovine. Kasarna in samostan sta bila v tesni zvezi ne samo po sorodstvu samostanske prednice z grofom Chateam de Gibaš — majorjem kasarni-škega dragonskega polka — ampak tudi
po svojem samo na zunaj zdresiranem življenju in prisiljeni disciplini. Dragonci so pokazali, da niso samo postavni fantje, ampak tudi odlični pevci in okretni lahkoživi francoski kavalirji. Vredni so bili svojega majorja, ki je imel tudi večje skrbi zaradi svoje lahkožive subrete Corinne kakor zaradi svojega vojaštva. Corinna in major sta bila zelo dober par. Corinna je bila tipična lahkoživka, ki se ravno ni ubijala s problemi, njen partner pa je ustvaril tip lahkoživega starejšega višjega oficirja, ki je iskal kratkočasja v gledališkem zakulisju. Oba sta nas hotela popeljati v svet »brez prehodnih problemov« in posrečilo se jima je. V največjo zadrego sta spravila le gledališkega direktorja — našega odličnega krškega kronika — in ravno tako uspelega režiserja. Ne bi imeli popolne slike kasarne, če bi ne bili videli v njej kasarniškega stražarja Lovista, preprostega, naravnega kmečkega fanta, ki nas je z vsako svojo besedo in z vsako svojo kretnjo nerodno-spretnega kaprola spravil v smeh do solz. On je bil vsem gledalcem všeč, posebno pa naši mladini in celo najmlajšim otrokom, ki ne morejo pozabiti njegovega virtuoznega padca, ko je pijanemu zmanjkalo tal^ — toda ritma tudi v pijanosti ni zgrešil, čeravno ni opa-,zil, kdaj je treba iti naprej in kdaj nazaj. Dober je bil.
(Konec prihodnjič)
6. in 7. aprila 1949:
sovjetski film: »Tahir in Zuhra«
9. in 10. aprila 1949: sovjetski film »Aleksander Matrozov«
lllllllllir,l:lllll!llllllllllllll!ll»lllllllllllllilll|l|||l||||!|llllllllllllllllllllllllllllllllll,MMI!llllllllllll
Pogumni vratar Gregorič Marijan (Razlag)
Izhaja 14 dnevno. - Mesečna naročnina 5 din. - Poedina številka 2.50 din. - Čekovni račun št 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor. Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tiskala Mohorjeva tiskarna v Celju.