ST. 81. V CELJU, CETRTEK 31. JULIJA 1919 LETO I. tehaja vsak torvk, datrtsk in ••boto. - Cana i Za celo leto 36 K, u pol let» 18 kron, za čctrt lein 9 K, m 1 mcsec 3 krone. Poaame««« «tevilka staaa 40 vlMfjev. Na pismcne naročbe brea pošiljahre dcnarja mm ¦• moramo ozirafL Naročnikl na] pošiljajo naročnino po poštnl nakaznici. Reklaiuaclje glede HsU so poštnine proste. Ne- franklranl dopiaf se ne «prejemajo. Na dopise brez podplsa se ne ozira. 1ZDAJA IM TBS3CA ZVEZNA TBSKARNA V CELJU. Uradnfatvo fn upravnlAtvo $e nahaja v Zvezni üskarni v Celju, Stroasmajerjeva ulica *t. $. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru ln sicer: za navadne oglase po 90 « od 1 mm, za poslana, na- Knanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvalc itd 50 v od I mm, za reklatnne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K. Pri večkratnih objavah popust. Rokopist se ne vračajo. Telefon &t 65. 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SL.AV SPINDLER. Politični položaj. (Poročilo poslanca dr. V. Kukovca na zboru zaupnikov JDS celjskega okrožja dne 27. julija 1919 v Celju.) NaŠa država se utrjuje. Če je moja naloga poročati Vam o položaju, obravnavam to nalogo iz stališča notranjega položaja. Kdor je dvomil o tem, ali je nam Slovencem, Hrvatom in Srbom mogoče živeti skupno življenje kot državnopravna enota, moral se je prepričati tekorn dobrega pol leta, da dejanski položaj govori vsekako za to, da je imela sto- letna zahteva združitve dobre temelje. Kljub tolikim težkočam s strani čini- teljev izven naroda je splošni položaj pri nas tak, da tujec dobi vtis in ga glasno priznava, češ, na ozemlju Srbov, Hrvatov in Slovencev je red, celo boljši red nego drugje, nego v Nemški Av- striji, nego v Italiji, nego na Ruskem. Ali moremo torej tajiti, da se naša nova težko izbojevana domovina v svojem obstanku utrjuje? Izraz življenja sta v državi danes dva činitelja, kralj in začasno narodno predstavništvo s svojo vlado. Če 5e toliko zaupamo v življenjsko moč na- roda, ne moremo pa danes niti pri- bližno z gotovostjo trditi, kakšen bode v naprej razvoj sil, ktera bode oblika države in kako se bode država orijen- tirala. Kraljestvo — gotova stvar. Gotovo je res, da se ob prvih činih ujedinjenja ni racunilo vsestran- sko s kraljestvom. Ko je narodno veče zagrebško ugriznilo rneseca novembra lanskega leta v nekternikom kislo ja- belko, potovati v Beograd zaradi pro- klamacije edinstvene vlade, kraljevski naslov vsem ni bil simpatičen in izmed Hrvatov in Slovencev je marsikdo mislil le na začasno koncesijo, češ, do sestanka ustavotvorne skupščine pri- znamo to obliko. Z veliko verjetnostjo se je pa mislilo, da ideja republike ni pokopana. Gotovo je še danes pristašev republike v Srbiji, z lahkoto bi se k nji spreobrnili tudi nekteri politični krogi slovenski, kaj še le hrvaški, zlasti pravaški! Na drugi strani je pa očividno, da so mogočni činitelji v dr- žavi trdno odločeni, ne dati več majati na inštituciji kraljestva. Po mojem mnenju so danes tri četrtine naroda za kraljestvo in kraljevski prestol močno zastražen z zmagovito armado, ki je v svojem ustroju v naši državi danes zelo trden činitelj. Načrt začasne ustave se od gotove strani odklanja le zaradi določb o kraljestvu. Pri seji klubskih načelnikov je izjavil na opazko, da je načrt ustave le prehodna določba, za- stopnik opozicijonalnega narodnega kluba patetično: »ta določba, enkrat začasno sprejeta, ne bode več začasna, ampak za veke!« Ali za veke ali ne, zdi se mi pa, da je za bližnjo dogledno dobo neizpodbitno, da je vprašanje, ali kraljestvo ali ne, pri nas izven raz- prave, kraljestvo je za bližnjo bodočnost: toliko kakor rešeno vprašanje. Ali za- časno predstavništvo sprejme začasno ustavo ali je ne sprejrne, kraljestvo je danes nekaj gotovega. Menim, da je prav za nas, da s tern računamo. Pri nas se vlada parlamentarno. Ali je narod pripravljen iti tako daleč, da bi se prepustilo vladanje eni osebi? Ali imamo parlament? Ali imamo parlamentarno vlado? Ali je naša dr- žava demokratična? Mnogim se hoče zdeti, kakor da je narodno predstav- ništvo le oblika in da narod s svojim predstavništvom ni v posestt dejanske moči. Povdarja se tudi z naše strani, baš zadnje dni. da se v važnih vpra- šanjih ne udejstvuje ljudsko zastopstvo, recimo v valutnem vprašanju. Če so razmere v tem oziru nepovoljne, ne smemo vendar prezreti, da je na5 par- lament bil od dobe svojega sklicanja naprej zmiraj permanenten. Na kratek oddih zadnje dni ga ni odrinila vlada, ampak je zasedanje le za kratko dobo prekinjeno boli vsled pritiska enega dela Ijudskih zastopnikov nego vlade. Videti je nasprotno, da vlada parla- mentu niti ni voljna data poletnih po- čitnic. Iz takih znakov se pač ne da sklepati, da je pri nas vladanje abso- lutistično. Ako se parlament ne izka- zuje plodovitim v številu sprejetih predlog, ne more se reči, da se vlada brez njega. Kar onerr:ogočuje živah- nejše delo ljudskega zastopstva, ni protiparlamentarna smer, ampak so težkoče, da se ustvari v ljudskem za- stopstvu trdna večina, na kteri mora sloneti vsak delaven parlament. Zdi se, da je v tcm oziru na vidiku že dolgo kriza, ki sili k rešitvi. Če ta rešitev pride, doživeli bomo, da tudi za*.asni parlament pokaže krepko živ- , ljenje. Premirje med strankami — trajno? Obvelikem trenntku propadastarih oblasti avstrijskih je naš narod edin- stveno domovino tako visoko cenil nad vse drugo na svetu, da se je doseglo tudi v političnem življenju nekaj na- ravnost neverjetnega, moram reči, trajno nemogočega. Dosegel se je spo- razurn političnih strank, politično pre- mirje, bilo je celo mogoče naiti v dobi skupne nevamosti ključ, po kterem so sklenile vse stranke, ki priznavajo po- trebo skupne domovine, poslati svoje zastopnike v začasni parlament. Bill so optimisti in jih je še danes, ki so misliM, da je tak mir in sprava mogoča trajna. Čujemo še dan na dan glasove, da je pravi zločin, to idejalno razmerje z ozirom na potrebo složnega dela in velikih ciljev domovine rušiti. Toda življenje ne pozna predolgega počitka. In morebiti bi celo ne bilo večje na- pake nego v možnost trajnega premirja v razvoju strank verovati, kajti do- godki kažejo, da pri vsi dobri volji tudi to ni doseženo s premirjem, kar se smatra za glavni smoter take žrtve, namreč utrjenje države. Toliko nalog, ki jih je ireba rešiti v zakonodajnem zastopstvu, čaka brezuspešno na reši- tev, akoravno so vse stranke poslale svoje zaupne može v parlament. Ali so se ti strankam izneverili, da stvar ne gre naprej? Vzrok je drug, rešitev zato ni mogoča, ker si rešitev vsaka stranka drugače predstavlja. Stranke se glbljejo. Brez dvoma je, da že dolgo sto- jimo v znamenju živahnega delovanja strank za svoje organizacije. Srbske stranke iz bivšega kraljestva tako ljubosumno varujejo vsaka svoje interese, da je bilo mogoče doživeti, da je radikalec Sola ob sestanku v Trebiniu brzojavil svojim pristaSem, naj shod demokratske stranke za vsako ceno onemogočijo, ob priliki shoda v Banjaluki so nasprotniki poškodovali celo železniško progo, da preprečijo prihod demokratov v Banjaluko. Do- seglo se je seveda nasprotno, da Bosna prehaja tembolj v demokratski tabor. V Zagrebu je stranka separatistov po po svojem načelniku dr. Laginji zago- varjala celo očitega izdajalca domovine Radiča, da bi stranka narodne edin- stvenosti, demokratska stranka, preveč ne uspevala. Živahnemu delovanju se- kretarijata demokratske stranke v Za- grebu je pripisati, da danes starčevi- čanci skoro več ne smejo nikamor na deželo na skupščine. Posledlce sairtozatajevanja demo- kratske stranke. Na Slovenskem smo demokrati v sebezatajevanju opravljali požrtvovalno posel ureditve javnih razmer in narod- nih zadev. Doživeli smo pa, da se je ob ti naši popustljivosti razpasel bolj- ševizem, kakor nam najja9neje doka- zujejo dogodki v Mariboru. S strani klerikalcev smo pa doživeli gonjo zoper dr. Žerjava in Maistra, baš zoper ljudi, ki jim je bil blagor domovine nad strankarske obzire. Med kmečkim ljud- stvom, kteremu je veljalo naže delo v največji meri, kvitirala se je pa naša nepristranost z ustanovitvo nove kme- tijske stranke, ki se jo želi vpreči v strankarski boj zoper nas, ki smo kmečko naše ljudstvo hoteli občuvati strankarskih bojev. Če bi tudi danes ostali mi ravnodušni in se strankarsko ne zgar.ili, ravnali bi v škodo domo- vine. To že s tem, ker bi onemogočili za celo kraljestvo utrditev državotvorne stranke edinstvenosti, demokratske stranke. Če ta tudi prodre med Srbi in lirvati, kakor vsa znamenja kažejo, zgubila bi svoj značaj, če bi jo pustili propasti v Sloveniji. Slovenija pa ima svojo bodočnost le v edinstvenosti s hrvaškim in srbskim delom naroda, zato pa ima iskati tudi predpogoje boljše bodočnosti v moči demokratske organizacije tudi na Slovenskem. Naše stališče naprarn ljudskl (klerl- kalni) stranki. V danih razmerah moramo vedeli, kako nam je postopati nasproti drugim drugim činiteljem v naSem javnem živ- ljenju. Kar se ljudske stranke tiče, presojati nam je njeno delo v socijal- IVAN JAKŠE. 5O-Ietnj jubilej „Narodne čitalnice" na Vranskem. 6. septembra 186S sc jc vršil v 2al- cu velik tdbor, katerega se stari ljjidje šc spominjajo in pripovodiijejo, da jc bi- lo v /alcu vse Crno ljudi. Vsa Savinjska dolina jc bila takrat zbrana v Žalcu. Ljudska zavest se je začela probujati, prihajalc so vesti o krasno uspelih tabo- rih drugod in ljudstvo je hotelo videti in slišati takratnc voditelje naroUa, ki so tako požrtvovalno in ncsebično vodili ljudstvo v boj za »staro pravdo«. Zato ni čuda, če je vse vrelo na tabor. Tudi vranski trg je bil mnogobroj- no zastopan na taboru v Zalcu. Vodili so Vrančane takratni vranski rodoljubi Franc Šentak, Leopold Schwcntncr in Simon Oset. Navdušeni in ognjeviti go- vori dr. Ploja, dr. Zarnika in dr. Razla- ga so neizmcrno navdušili dušcvncga razvedrila in poguma potrebno ljud- stvo. Posledice žalskega tabora so se kmalu pokazale. Dvignila se je narodna zavest in ljudstvo, zlasti inteligenea, se je začela z večjo ljubeznijo oklepati svoiega materinskega jezika. Ljudstvo je začutilo potrebo po du- ševni hrani. Začele so se ustanavljati či- talnicc, bralna, pevska in druga dru- stva. Skratka — po žalskem taboru se je pojavilo po Savinjski dolini čisto drugo življenje. Tudi za Vransko ni ostal žalski la- bor brez posledic. Omehjeni trije roJo- ljubi so sklenili, vračajoči se z žalskc- ga tabora, delovnti \^ smislu istcga do- ma: probujati ljudstvo in je poučevati, da mora zahtevati Slovenec povsod na svoji zemlji svoje pravice in da mora biti slovenski jezik na slovcnskein ozctn- lju enakopraven z drugimi. Sentakoya ö:ostilna je bila -\\ re.k- daj zbirališec narodnih Vrančanov. .Ma- njkalo pa je v tizu nckega dušcvncga središča, kateresa bi se lahko oklenili vsi narodni elements, yreüisra, iz kate- rega bi se lahko šit ill meil ijudi vsi lepi nauki žalskega tabora. listanovili ^o »Narodno čitalnico«. Pravila pa je potr- dila namestnija v (.Inidc-.i ^acetkom le- ta 1869. Tako je bil storjen prvi korak, ki je imel v pozncjsih letih v narodncm oziru odločilen vpliv na vranski trg in okolico. V »Citalnici« so se zbirali v prvi vrsti tržani, a manjkalo ji tudi ni zunanjih udov. Od 2alca pa tja do kranjske meje so se priglaševali. »Ci- talnica«, ki je skromno priccla, se je ved- no lepše razvijala. Imela je vse takrat- ne slovenske časopise, takoj pa si os- noyahi tudi svojo knjižnico z mnogimi knjigami, kar je bilo zelo težavno v tistih časih. Prirejale so se raznovrstne zabave in vcselice. Najljubša zabava 'jc bila v prvih letih »Citalnicarjem« tom- bola, za katero je bilo vedno mnogo za- nimanja. Vrstili so se ob takih prilikah tudi navduševalni govori ini napitnice. Pozneje so se začeli zbirati tudi pevci, ki so prepevali takrat obieajne domo- rodne skladbe, pa tudi skroinne igre so se iiprizarjale. Krog leta 1870>in pozne- je jc bila vranska »Citalnica« središče narodnega življenja in delovanja in to ne samo na Vranskem, ampak sploh v Savinjski dolini. Da je društvo razumelo svoj vzvišeni poklic, nam je v dokaz to, da je imenovalo že v prvih letih svo- jim častnim Cianom za jugoslovanstvo velezaslužnega djakovskega biskupa Strossmayerja. ^ Na veselice, ki jih je prirejala »U- talnica« v letih 1870—1880, so prihajali Slovenci iz cele doliiie, mnogokrat so bili celjski Slovenci odlično zastopani. Rado je prihujalo na te zabave dijaštvo iz Celja, ki se je -tu lahko brez nadzor- stva kretalo in dajalo duška svojim mla- dostnirn narodnhn eutilom, kar takrat y Celju sevecja ni bilo mogoče. Se se spo- minjajo stari Vraneani z veseljem in po- nosoin teh lepi^i prireditev, na katerih so se zbirali v najlepši slogi vsi sloji: tržani, duhovniki, uradniki in priprosto ljudstvo. Ko ie dobil v poznejših letih skoro vsak večji kraj svojo »Citalnico« ali bralno društvo, se je omejilo društvo v svojem dclovanju le nu trg in naj- bližjo okolico. Uruštvo je v poznejši dobi delovalo vedno tiho in skromno, dasiravno se je v njem osredotočilo §e vedno vse narodno in društveno živ- Ijenjc vranskega trga. Delo je vedno na- raščalo in treba je bilo misliti, kako bi se razbremcnilo do takrat edino dni- Sivo na Vranskem, treba je bilo misliti, na kak način bi se vspešneje gojile druge Panoge narodnega in društvenega življcnje, kakor pctje, godba, gledališke predstave i. t. d. Leta 1890 sc je iistanovila Ciril-Me- todova podružnica, 1. 1898 pevsko dru- štvo »Vranska Vila« in 1. 1911 »Sokol«. Tako je dobilo vsako društvo svoj jasno začrtan delokrog in začelo se je inten- zivno podrobno delo, ki jc uoseglo pred Stra:» *?v !? V •? ST ^ P '*•* Stev. 81 netn in gospodarskem oziru iz stališča stvarnosti. Ne bomo njih resnih priza- devanj, kakor so oni nasproti drugim vajeni, za vsako ceno omalovaževali in pobijali, posluževali se pa bomo po- trebne kritike, kolikor bo to potrebno. Borili se bomo zoper poskuse, v javnih službah pustiti odločevati strankarsko pripadnost, merodajna bodi v prvi vrsti stvarna usposobljenost Večinskegazna- čaja v Sloveniji ti stranki ne priznamo. Kulturnega boja ne bomo izzivali, ne bomo pa trpeli zatiranja svobodnega razvoja ne v šolstvu, ne drugje. Glede medsebojnih verskih odnošaiev bomo zagovarjali strpnost, nasilja ne bomo pripuščali. Merodajni krogi ljudske stranke naj odločijo, ali hočejo na ti podlagi stvarnega nasprotstva urediti svoje razmerje z nami. Dejanske raz- mere naše ožje domovine so take, da bi nestrpnost mogla koristi naše ožje domačije le oškodovati, vsled česar ne kaže v mnogih vpraSanjih gospodar- skega značaja odklanjati če ne skupno, pa vsaj vsporedno delo. Mi in socijaina demokracija. Socijalni demokraciji ne bomo kot iskreni demokrati nikjer na potu, kjer ista vodi stvaren boj za slovenskega proletarca, neusmiljeno bomo pa pre- prečili poskuse prevratov, ki ne vpo- števajo nevarnosti za naš narodni ob- stanek in za blagostanje, ktero si po- šteno delavni člani naše družbe hočejo ohraniti in urediti z zdravimi reformami, ne pa z uničenjem obstoječega. Če se bodo narodnosocijalni krogi odločili delovati poleg naše organizacije, jih ne bomo smatrali kot nasprotnike, ampak kot sobojevnike. Kmetski sJoj in deniokratska stranka. Kmetskemu življu so v stranki vrata na stežaj odprta. Zato ne pri- znamo opravičenosti kakega boja novo- ustanovljene kmetijske stranke zoper našo stranko. V kolikor izven kmetij- stva stoječi posamniki z demagogičnimi sredstvi in iz Ijubosumnosti zoper naše politične delavce vzbujajo umetna na- sprotja med kmetovalci in našo orga- nizacijo, bomotemu poskusu, ki je spo- soben oškodovati zdrav preustroj v medstrankarskih razmerah in zdrav razvoj države v narodno-političnem oziru, nasprotovali ter smo prepričani, da bode se zdrav razum našega kmeta kmalu odvrnil od te smeri. Na vsak način priznamo kmetijstvu pravico, da je zastopano po možeh iz svoje srede in bomo skusili potom dogovora rešiti to vprašanje. Potreba utrditve demokratske stranke in izpopolnitev njenega programa. Boljšo bodočnost kmeta in drugih posamnikov pa vidimo v utrditvi enotne vojno tak višek, kakršnega smo našli malokjc na Slovenskem ob danih raz- merah. Povdarjati pa moram, da je bi- la »Citalnica« matica, iz katere so izšla vsa druga društva. Tako je bila »Čitalnica« razbreme- njena in njeni člani so se posvetili edino čitanju knjig in časopisov. To nalogo izvršuje še danes uzorno, nudeč svojim članom mnogo slovenskih, pa tudi hrvat- ske in srbskc liste. Iz knjižnice, ki se vedno'izpopolnjuje, je romalo v polsto- letni dobi na tisoče in tisoče knjig med ljudstvo, dajoč jim duševno hrano kot razvedrilo in zabavo v veselih in žalost- nih trenutkih. »Citalnica« se nahaja od svoje usta- novitve do danes v Šentakovi hiši, ozi- roma v hiši Šentakovih dedičev. V nedeljo, 3. avgusta praznuje »Citalnica« svoj 50letni jubilej. Na prc- cejšen del slovcnske zgodovinc zrc društvo v tej dolgi dobi. Porojcno v ča- sih najhujšega nernškutarstva, nemške- ga in vladnega pritiska, je dočakalo naj- lepši trenutek slovenske zgodovine, tre- nutek svobode, prostosti in ujcdinjcnja Jugoslovanov, za katerim jc stremilo ves čas svojega obstanka. Slava ustanoviteljem, društvu pa: Na mnogaja leta v prid naši novi domo- vini! močne stranke, obsegajoče vse tri veje naroda brez razlike vere. Seveda ta stranka ni mogoča na podlagi same državne in narodne ideje, ampak mora imeti socijalen program. Smatram, da je meseca februarja tl. v Sarajevu za- snovana in pozneje v Beogradu s pri- stoporn srbskih opozicijalnih strank ojačena demokratska stranka v danih razmerah pravo mesto za udejstvo- vanje naše organizacije. Stranka pri- dobiva trdna tla v Srbiji in v bivši banovini, z ozirom na agrarno reformo ima pa pričakovati lepo bodočnost tudi v Bosni in Voivodini. Nerazumljivo bi moralo biti svetu, če bi se ne okrepila baš v Sloveniji, kjer so se pred letom dni določili temelji äste, pri čemur smo znatno sodelovali tudi mi demokrati od severne meje. Verjetno je sicer, da proces tvorbe te stranke 5e ni končan, saj smo tudi v Sarajevu povdarjali, da hočemo iskati prirastka dobrih elomen- tov iz vseh srbskih in hrvaških strank. Če še kaj iz dosedajne zajednice izgu- bimo ter na drugi strani pridobimo morebiti zdrave dele radikalne stranke, bilo bi to gotovo le pozdraviti, če je le mogoč tudi enoten program. Še le taka močna večinska stranka bi mogla z upanjem uspeha vzeti v roke rešitev težkih vprašanj, katerih rešitev je ne- odložijiva, kakor vprašanj ustave, fi- nančnih vprašanj, mednarodnih pogodb. Glavni odbor demokratske zajednice je sklenil v seji 15. t. m. pripraviti do meseca oktobra definitivni program, tedaj pa sklicati tudi ustanovni zbor edinstvene demokratske stranke. Do tedaj bi bilo pač nujno potrebno raz- čistiti razmere v slovenskem delu te stranke. Brez dvoma je pa potrebno, da tudi naS del stranke misli na izpo- polnitev organizacije in na pripravo volitev v konstituanto. Zavedati se moramo, da je začasno prehodno stanje nevzdržljivo. Ljudsko zastopstvo se ne bode uveljavilo kot resničen parlament, dokler narod z glasovnico v roki ne odloči, koga tja pošlje. Poleg izgraditve organizacije nam je seveda misliti na izpopolnitev programa stranke. Pomanj- kljivosti v upravi so nam oči odprle, da bomo revidirali prvotni osnutek programa, da v blodnji za idealom edinstvenosti ne izgubimo tal pod no- gami, ampak se pravočasno zavedamo, da je poleg vsega drugega naša dolž- nost uzadostiti zahtevam in potrebam našega ljudstva, med kterim delamo in ktero nas pooblašča za javno zasto- panje njegovih interesov. V kolikor bo tozadevno potreben kompromis med idejo edinstvenosti in avtonomije, se istemu ne bomo smeli odreči. ZA ORGANIZACIJO JUGOSLOVAN- SKEGA SVOBODOMISELNEGA Dl- JAŠTVA. Svobodomiselno jugoslovansko Ji- jaštvo se sestane koncem avgusta ali začetkom septembra za 3 dfii v Cdju, da se posvetuje o organizaciji svojili sil. Račima se na okoli 400 delcgatov iz vseh delov države. Kor je dijaštvo ve- činoma brez sredstev, dolžni smo od- rasli, da preskrbimo gmotna sredstva za naše gostc. Celje samo tega ne zmo- re, akoravno bodc storilo vse, kar more. Castna dolžnost vsch svobodomiselnih krogov je, da izdatno podprejo pnprav- ljalni odbor, ki se je sestavil v Celju. Ne le denarni prispevki, tudi jestvinc in o- krepčila bodo döbro došla. Pozivamo vso javnost. da se častno odzovc po- zivom, ki ji prispejo te dni. Uvedla se bode kontrola, ali posamezniki in zavodi rcs storijo, kar njih močein odgovarja. Za pripravljalni odbor: Dr. Vekoslav Kukovec, narodni poslanec. POLITIČNE VESTI. Ministrska kriza v Bclgradu. — Vla- da odstopila. Od sobote naprej vlada kriza v naši vladi. Izzvala jo je srbska radikalna stranka, ki ima sicer samo tri ministre, pa hoče biti absolutna gospo- darica položaja in je spravila državo K'ospodarsko že skoro na rob propada. Min. predsednik Protič (radikalec) ter fin. min. Ninčič (tudi radikalec) se zdaj vozita po Zagrebu in po Ljubljani (Nin- eič je bil z dr. Verstovškom celo na or- lovski slavnosti v Celju!) in iščeta zvez s stareevičanci in klerikalci, da bi napra- vila iz teh skupin večino, ki bi prevzela vlado in potisnila demokratsko zajedni- co, najmočnejšo skupino v predstavni- stvu, v opozicijo. Uspeh njuncga potova- nja šc ni znan. Nekateri so mnenja, da je mogoče, da prevzamc vlado demokrat- ska stranka s sedanjim naučnim niini- str.om Davidovieem kot min. predsedni- kom. Drugi so zopet mnenja, da se bo našla še pot za poravnavo krize v tern smislu, da bi se za enkrat postavil nekak skupen gospodarski program, na kate- rem bi dozdajna koalicija prevzela vlado. Poročilo iz Beograda z dnc 28. jul. pravi, da je v seji min. sveta bilo sklenjeno, da odstopi celokupna vlada. Novcjših vesti do trenotka, ko to piše- ino, ni. Volitve v konstituanto bodo najbrže meseca niarca 1920. Nov amerikanski predlog o jad- ranskem vpras^anju? Iz Pariza prihaja vest, da je Amerika stavila nov pred- log: mesto Keka in majhen del prista- nišča naj pripade Italiji, vcčji del prista- nišča naj preide v upravo zveze naro- dov. 2elezniška proga Reka—St. Peter naj tvori mejo med Italijo in Jugoslavijo in naj se ncvtralizira. Italija pa se od- pove dalmatinskim mestom. Radov<5dni smo, kako dolgo se bodo Lahi in tudi Ainerikanci še iz nas norca brili. Aretirani madžarski bolševiki v Ju- goslaviji. Iz Zagreba poročajo, da je več članov madžarske rdeče garde pre- koračilo našo mejo. Naše oblasti so jih aretirale in odpeljale v zapore v Zagreb. Pri sebi so imeli 6 milijonov kron, kate- re bi imeli vporabiti v bolševiške agita- cijske svrhe v naši državi. Tepena madžarska bolševiška ar- mada. Poročali smo, da je madžarska bolševiška armada začela ofenzivo pro- ti Rumunom in prekoračila Tiso. Ze due 26. jul. pa je prišlo poročilo, da je ru- munska armada po dvaduevnih bojih vrgla madžarske boljševike nt celi čr- ti nazaj in jih potisnila preko Tise. Mad- žari so bežali v največjem neredu in pu- stili Rinnunom ogromen plcn na vojnem matcrijalu ter mnogo ujetnikov. Del madžarske armade je utonil v Tisi. Ru- mimske čete zaslcdujejo. Razpuščena italijanska armada. Tretja italijanska armada, kateri so bili podrejeni 4 vojni zbori v Istri, je — ka- kor se poroča iz Rima .— razpuščena. iZ KOROTANA. Celovec in ju^oslovanske Čete. Ententa je na italijanski pritisk od!o- čila, da morajo iugoslovanske čete do 30. jul. ob 24. uri izprazniti Celovec, katerega zasede m;m3ko-avstsijsko vo- jaštvo. S tem končna usoda Celovca še ni odločena. če se bo pri ljudskem glasovanju južna cona odločila za Jugo- slaviio, je lahko mogoče, da se bo tudi severna cona s Celovcem vred pod pri- tiskom gospodarskih razmer ennko odločila. V Železni KapH sc je vršila 27. jul. velikanska manifestacija koroških Slo- vencev. Nad 1000 ljudi se je zbralo. Ob koncu je tisočglava množica slovesno prisegla, da hoče pri ljudskem glasova- nju soglasno stati na strani Jugoslavije. V Gorjah se vrši 3. avgusta velik ljudski shod pri lieu. V Sinčivasi se je 20. jul. ustanovila podružnica Zveze jugoslov. železničar- jev, h kateri je takoj pristopilo 70 čla- nov. tVIARIBORSKE NOVICE Smrtne obsodbe v Mariboru. Za- radi pobune 23. jul. sta bila od pre- kega soda obsojena dragonec Adolf Podgubevšek iz Loč pri Konjicah in pešec Karl Toplak iz ptujske okolice na smrt ter sta bila 29. jul. ob 8. uri zjutraj v artilerijski vojašnici ustreljena. Stavka. V delavnici južne želez- nice na koroškem kolodvoru stavka 800 delavcev zaradi odpusta nemšku- tarskih in socijalnodemokratiških vo- diteljev. Vrše se pogajanja. Mariborske sole. Mestni šolski svet je v seji 28. jul. sklenil, da se za enkrat ustanovi 1 deška in 1 dekliSka popolnoma slov. ljudska Sola. Ostale ljudske sole se urede tako, da bo sicer učni jezik siovenski, vendar bode pa nemškim otrokom dana možnost pouka. PTUJSKE NOVICE. Zlet Mariborske Sokolske župe v Ptuj. Po petletnem odmoru, po zad- njem župnem izletu v Rušah na Vidov dan leta 1914 oživelo je zopct v Sokol- skih društvih Mariborske župe smotre- rio sokolsko delo. Da pregledamo svoje vrste, vrši se v nedeljo, dne 7. septem- bra t. 1. v Ptuju župni zlet. Vse predpri- prave je prevzel Ptujski Sokol. Delo je porazdeljeno na posamezne osebe; po- sluje že tehnični, roklamni, sprejemni. prehranjevalni in veselični odsek. Po- dravski Sokoli se snidejo z bratskimi društvi na zgodovinskih ptujskih tleh. Prepričani smo, da bo prireditev nad vse impozantna. Sosedni Varaždinci so že obljubili svoje sodelovanje. Isto pričakujemo tudi od vseh srbskih in hr- vatskih sokolskih društev. Pokazati ho- temo, da dviga tudi Sokol ob severni mcji niogočna svoja krila. CELJSKE NOVICE. Celje. Piseio nam: V Celju je veli- ko pomanjkanje stanovanj. Imamo pa tu cclo vrsto vojašnic, ki bi se dale ena ali druga gotüvo v kake svrhe upora- biti, če bi se — po našem mnenju — razvrščenje vojaških uradov in oddel- kov uredilo bolj ekonomieno. Tudi nam je znano, da je v Slov. Bistrici velika voja šnica, kam or so zdaj po neoptreb- nem dali od Lahov izgnane železničar- je.. Ali bi sc ne dalo nekaj vojaštva iz Celja spraviti tjagor, da postane vsaj ena izmed celjskih vojašnic prosta v druge svrhe? Merodajni krogi naj bi o tem z ozirom na stanovanjsko mizcrijo v Ce- lju resno razmišljali. Ceijski Slovenec — odlikovan v Parlzu s francoskim redom Le- glje Cast!. Ob priliki francoskega na- rodnega praznika 14. jul. je pri defi- liranju zavezniških čet kot zastopnik jugoslovanske armade nastopil tudi celjski Slovenec poročnik Ivan Koder- man, sin hišnika v Zvezni tiskarni, poslan tja od svojega t. j. 10. pješač- kega puka, kainor je bil dodeljen kot bivši srbski legijonar. Bil je ob tej priliki z drugimi častniki vred odliko- kan s francoskim redom Legije časti, na čemur mu iskreno Čestitamo kot celjskemu rojaku. Sprememba imen celjskih vojaS- nic. Grajska vojašnica se je prekrstila v Krai j a Petra I. vojašnico, do- domobranska v prestolonasled- nika Aleksandra vojašnico. Imenovanja. Za vodjo zemljiške knjige v Celju je imenovan pis. ofici- jant Ivan Löske, za kanclista pri okrož. sodišču v Celju Henrik Toplak in Fr. Autischer; za višjega pis. oficijala v Celje k okrožnemu šodišču ie preme- ščen Jos. Bogovič iz G. Radgcne. Obrtniški sestanek v Četrtek 31. jul. ob 8 uri zvečer pri Grenadirju. Na dnevnem redu je predavanje. Zavodna pri Celju. Pišejo nam: Dovolimo si vprašati okr. glavarstvo oziroma druge kompetentne činitelje, odkedaj je dovoljeno trgovki K. pro- dajati sladkor po K 7'90 v 1 kg in sol po K 220 v 1 kg, torej čez predpisano ceno?! Veliko wi^lno veselico pri- redi gasilno društvo v Gaberjih v nedeljo 3. avg. 1919 ob 3 uri pop navrtu Sokolskega doma. Pokažimo, da vemo ceniti človekoljubno delo- vanje naših gasilcev! Savlnjska podružnica Slov. Plan, društva. K članku v »Novi Dobi« št. 80 z due 28 t m. o nabiranju novih ustanovnikov in članov za Savinjsko podružnico Slov. plan, dr^štva moram sledeče pripomniti: Z ozirom na osebni razgovor z g. predsednikom napravil sem nabiralno polo, na kaiero je gdč. Stev. 81 <>*¦' Vf.- V L' 5", ,''¦ :v, ?> , Omladičeva sama nabrala 3 ustanov- nike in letnino 147 rednih članov. Kdo drugi pri nabiranjü na to polo ni sodeloval. — Dr. H. Občni zbor akademlčnega ferl- jalnega društva »Klub naprednih slo- venskih akademikov v Celju« se vr- Si v petek, 1. avgusta 1919 ob 18. uri v društvenih prostorih v Narodnem domu s sledečim sporedom: 1) poro- čilo odbora, 2) volitve, 3) slučajnosti. Prosimo zlasti starejšine našegadruštva, da se obČnega zbora sigurno udeleže. Proracnadni koncert. Danes, v če- trtek, dnc 31. julija se vrši v mestnem vrtu od 16. do 19. urc zvečer promenad- m koncert. Vstopnina 1 K. Ker je čisti dcbiček namenjen kritju stroškov za 1. jugoslovanski dijaški shod, se prepla- čila hvalcžno sprejemajo —Pripravljal- ni odbor. Veselica zveze vojnih invalidov minolo nedeljo pri čolničkih se jevkljub slabemu vremenu zadovoljivo obnesla. Na željo mnogih pa se je zveza od- ločila, ponoviti prireditev v nedeljo 3. avg. pop. istotarp. Vabljeni so vsi, ki ljubijo veselo zabavo na prostem. Vabimo še posebej klub »Samoto«, da nje člane in članice vsaj za nekaj uric pozabijo samske težkoče. — Odbor. Veselica podružnice Clrll-Meto- dove družbe za Gaberje, ki se je vršila. 29. junija t. 1., je kljub slabi udeležbi dala čistega dobička 1265 K. Od tega se je poslalo na glavno družbo 1000 K, za Malgajev spomenik 50 K, za koroške begunce 150 K. Žalibog moramo okoličani potožiti, da se naši celjski Slovenci veliko premalozanimajo za nas. Kadar priredimo kaj v tako blage namene, bi se pa res tudi go- spoda iz mesta lahko potrudila v oko- lico in v malo večjem številu posetila naše prireditve. Ostanimo lepo pri resnicj! Mestno oskrbništvo nam pošilje na dopis v »Napreju« St. 168 glede mizerije mest- nih dninarjev sledeče pripombe: Da danes nihče — posebno pa v nižjih slojih — dobro ne izhaja s svojim plačilom, je vsekakor resnično. Trpeti v se mora za vsakdanji kruh. Da pa javnost ne sodi krivo o celjskem mest- nem oskrbništvu, bodi povedano, da se tukaj plačujejo dninarji po 9, 10, 12, 14, 16, 18, 20 in tudi po 26 kron na dan. Ker ima mestni oskrbnik to navado, da plačuje dninarje in hlapce po zaslužku — kar'je le samo po sebi umevno — drži se strogo pregovora: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Zraven plačila in stanovanja ima dninar mesta Celje še vsak dan porcijo kruha v na- turi, če je težje delo, tudi dva, ter še mero jabolčnika. Tudi dobi vsak zemlje, da si lahko dosti pridela za zimo; drv ne kupi nobeden za svojo uporabo; redi si lahko kuretino, prešiče in celo koze; seve vse samo isti, kteri je pri- den in se dela ne plaši. Da si je za časa prejšnjega ekonoma še celo en hlapec redil par lastnih konj na stroške občine (zato je pa občina plačevala seno po 44 K meterski stot), je danes vsekakor prepovedano. Kar se pa tiče »metanje na cesto«, je najboljši dokaz to, da do danes še ni postavljen na njo tisti dninar, kteri se je svoječasno žaljivo izražal: »da hodi na kolodvor po kije, s kterimi bodo Nemci Slovence pobijali.« O predloženi spomenici se pripomni, da mestna občina Celje, od- nosno oskrbništvo ima le polja in gozde obdelovati, živino rediti ter za čistost mesta skrbeti, tore] ne tovarniško delo — to je, da se dela le, kedar je delo in pa vreme za to, in se tako tukaj delo ne da na ure krojiti. Ako pa misli dopisnik v svojem »Napreiu«, da je zmožen za službo ekonoma, bi se pa tudi on bil lahko pobrigal za to, rnesto? Sicer pa ni nihče tu privezan, ter, če mu delo in plačilo ne ugaja, lahko svojo zmožnost drugje poskusi, mi pa bomo tudi brez socijalnih demokratov opravili. Oskrbnik mesta Celje: Be- jtenšek. DNEVNE NOVICE. ZIorabno žigosanje bankovcev se kaznuje z globo do 50.000 K ali z zapo- I'om do 6 meseeev ali pa z obema. Raz- pečavanje nežigosanih bankovcev ni do- voljcno in se v območju ljubljanske de- legacije ministrstva financ kaznuje z globo do 20.000 K ali z zaporom do šest meseeev ali pa z obema. Razpeeavanje zlorabno žigosanih bankovcev pa ka- kor zlorabno žigosanje samo. Izmcnjavo nežigosanih bankovcev za jugoslovan- ske žigosane dovoljuje v ozira vred- nih slučajih delegacija ministrstva fi- nanc v Ljubljani. Pod nadzorstvo in sekvester je po- stavljena tovarna Moritz in Johann Son- nenberg v Libojah pri Petroveah. Za znižanje davkov. Celjska kra- jevna organizacija JDS je v seji naeel- stva stranke v Ljubljani predložila pre- teklitorek načrt preosnovc direktnih dav- kov z ozirom na načrt državnega prora- čima 1919-20. Najvažnejša točka tega predloga je, naj se stranka zavzame za odpravo deželnih doklad bivših kro- novin štajcrskc, kranjske in koroške, ker je avtonomna uprava prešla v dr- žavno pokrajinsko upravo. Iz tch do- klad so se pokrivali doslej stroški šol- stva in zdravstva. Ker je pa to drugod pokrivano iz splošnih davščin, mora se delovati tudi pri nas na izenačenje. Trgovska komora za Štajcrsko. V veerajšnjem »Slovciicu« piše gospod dr. Windischer zanimiv članek zoper po- sebno zbornico na Staicrskcm. ki ga pri- poročamo zaradi stvarnosti vscm obrt- nikom. Le enega vprašanja se piscc ni dotaknil, tega namreč, zakaj je Ljublja- na, če je večja zbornica koristna vsem članom, pozabila. da ima v tern slučaju glede nas dolžnosti. Kai je storila za or- ganizacijo v osmih musecih po pre- vratu? Iz jupslov. dem. strauhe. Krajevna organizacija JDS v Mo- zirju je ustanovljena. Načelnik je naš stari bojevnik, starosta Sokola, muče- nik izza vojne dobe Ivan Lipold, na- mestnik Iv. Pušenjak, nadučitelj; odbor- niki: Ant. Miklavc, Fr. Štruceli, Anton Lekše, Fr. GoUnik; namestnika: Jože Matjaž in Fr. Planovšek. Shodi J5JS 3. avg: na Bizeljskem v soli v Starivasi ob pol 9 uri, v Št. Petru pod Sv. Gor. ob 3. uri pri R. Gabronu javna shoda. Govori poslanec dr. V. Kukovec in drugi; v Pod- sredl shod zaupnikov ob 9 uri, v Bras- slovčah pri A. Plaskanu ob 9 uri, na Polzeli v stari soli ob 3 uri, povsod ustanovitev krajevnih organizacij. QÖFIS1. Žalec. Dne 28. jul. ob */49. uri zv. je po dolgi bolezni umrla tovarnarjeva žena gospa Lorber roj. Hausenbichler, stara 74 let. BHa je plemenita žena. Blag; ji spomin! Koncert v St. Pavlu pri Preboldu. Nastopilo je 100 pevcev. S tern so do- segli St. Pavlčani rckord, da imajo re- lativno najštevilnejši pevski zbor v — Jugoslavs, iPet odstotkov vsega prebi- valstva poje, mnogo pevcev pa sedaj niti doina ni, so pri vojakih. Zbor jc na- stopil v času najhujšega poljskega dela, kar napravi zadevo šc bolj zagonetno. Od kod ta navdnšenost, od kod ta u- speh? Vzrok tiči brez dvoma nekoliko v naravi Šentpavlčanov samih, ki vedno izvrše, za kar se navdušijo, in se ne da- jo premotiti od nikogar. Drugi vzrok pa je njih učitelj gospod Albin Smid, ki je res ncumorno marljiv, tretji pa nova pevska metoda — o kateri je nedavno pisala »N. D.« — katero je g. Šmid žc upeljal pri svojem zboru. Navdusenje se širi od vasi do vasi, celo v gorski vasi Matkje je 42 pevcev. V sosednih občinah tudi petje lepo cveti in kmalu bo ustvar- jena Savinjska pevska zveza. Vransko. Na vcliki ljudski veselici povodom 50 letnice »čitalnice« na Vran- skem se bo nudil vsem udeležencem izreden glasbeni in pevski iižitek. Na- stopi močan tamburaški zbor iz Zagor- ja ob Savi ter godba na lok. Pevskc točke izvaja domače pevsko društvo »Vranska Vila«, mešani in moški zbor »Qlasbenega društva« iz Zagorja. Sploh obeta biti udeležba iz zagorske doline zelo številna. Ravnio tako nas posctijo sosednji Kranjci iz Motnika in Trojan mnogobrojno. Da bo častno zastopana Savinjska dolina, se razume samoobse- bi. Na predvečer, v soboto, priredi »Ci- ril-Metodova ,podružnica« v proslavo 50 letnice »Citalnice« predstavo »Naša kri«, ki nam bo podala vse trpljenje in muke, katerim je izpostavljen naš narod v zasedenem ozemlju. Pred predstavo slavnostni govor. Iz goriijegrajskega okraja. V St. 78 »Nove Dobe« je Rudolf Pevec objavi) seznam onih narodnih trgovcev, ki so dobili sol v prodajo. Na koncu zahteva, naj mu dopisnik sporoči, kateri je do- tični narodni trgovec, ki se mu dela kri- vica. rl'ej želji prav rad ustrežem in ob- javim, da soli niso dobili v prodajo sle- deči narodni trgovci: Jože Casl v Oko- nini, J. Maierhold v Št. Janžu, Matija Puniat v Smartnern, Valentin Vider v Solcavi, Josip Kostanjšek v üornjem- gradu in Karlina Maizenowitsch v Rad- mirju. Razdelitev vreč na posamezne tigovce je tudi malo čudna. Svak Ant. Turnšek na Rečici je dobil edini 20vreč, kmetijsko društvo, ki ima največ odje- malcev, pa samo 10 vreč. Ker je to tr- govska stvar, naj se sami zmenijo z načelnikom trgovske zadruge g. R. Pevcem. Iz Oplotnice. (Umor orožnika.) Od 26. na 27. julija v noči se je tukaj pripetil grozen zločin. Dva orožnika oplotniške postaje sta bila na patrulji in srečata ob 1. uri ponoči v Čadramu neko sumljjvo osebo ter jo ustavita. Namesto da bi se udal, je dotični zbe- žal in orožnika sta ga preganjala; eden orožnikov ga prime in zakriči svojemu tovarišu: »ga že imam!«; v tistem tre- nutku pa ga dotični zabode trikrat z nožem tako nesrečno, da se orožnik Tomaž Kobal zgrudi mrtev na tla. — Kobal je iz vasi Gornje Gorje na Kranj- skem doma, je bil miren in trezen orožnik; prebivalci kraja se silno zgra- žajo nad zločinom. Drugi dan 27. julija je orožništvo dognalo, da je zločin za- grešil silno nevaren tolovaj Miha Per- klič, kočarjev sin v Lačni gori pri Oplotnici. Miha Perklič je prišel meseca julija 1917 od vojakov na dopust in se je javil pri tukajšnjem stražmojstru Letonji kot desetnik; Letonja je koj opazil, da se je Perklič sam povišal za desetnika in ga je na to opozoril; v tern trenutku Perklič zbeži, straž- mojster Letonja za njim; na stopnicah se Perklič obrne z nožem v roki proti Letonji in začne se boj. Le svoji spret- nosti se ima stražmojster zahvaliti, da ga ni na mestu zabodel, ker nič manj kot 14 majhnih ran mu je prizadjal. Miha Perklič je zato bil na 7 let težke ječe obsojen, pri prekuciji pa izpuščen. Ravno tisto noč je srečal stražmojster Letonja Miha Perkliča, ki je nesel vrečo moke; ta moko spusti in zbeži. Čez 2 uri pride z drugo patruljo skupaj na drugem mestu in tukaj je bil orožnik Tomaž Kobal njegova žrtev. OroŽništvo je tudi dognalo, da je na mestu, kjer je bil Kobal usmrčen, bil tudi Miha Perklič,,(oče morilca in še en mlajši brat. Na varnem so že oče, mati in mlajši brat, Miha Perkli^a se še orož- ništvu ni posrečila na varno spraviti. TRGOViNA. QRBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Dobava blaga iz Nemöke Av- strije. V okvirju pogodbe z Nemško Avstrijo se more dobiti dinamit, dina- mon, peterdinamon, gumijeve potreb- ščine za stroje, avtomobile, potrebščine za kopalne sobe in klosete. Kdorhoče katero tega blaga naroüiti, mora pro- siti s kolkovano prošnjo do najpozneje 5. avgusta 1919 pri podruž. Centraine Uprave v Ljubljani. Vloge na centralno upravo za trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu. Se zmiraj se ponavljajo slučaji, da se vlagajo prošnje za izvoz direktno v Beograd, če tudi je prosilec iz območja podružnice Centraine uprave v Ljubljani. Opozarja se, da se odslej naprej prošnje, ki se vlože direktno v Beograd, od Centralne uprave ne bodo reševale, temveČ pošiljale prej podružnici v izj?.vo. Vsakemu intere- sentu je tedaj v lastno korist, da se obrača v vseh zadevah na podružnico v Ljubljani. Vse prošnje na ta urad morajo biti kolkovane. RAZNE VESTI. Prvi vlak med Beogradom in Skop- ljeui na preurejeni železnici bo vozil 1. avg. Kurz avstrljske krone je padel v Curihu v soboto na 12 centimov. Železniška nesreča se je zgodila 29. jul. pri Radencih (pri Radgoni). Lju- tomerski osebni vlak je skočil s tira, -4 vagoni so se prevrnili. 1 civilna oseba je ranfena, o poškodovanih vojaških o- sebah še ni natančnih podatkov. Vzrok nesreče ni znan. Avstrijsko cesarsko krono ter razne druge cesarske insignije bi naj v smislu N. Avstrije predložene mirovnc pogod- be dobili Italijani. Zadnja povočiBa Kriza v Beogradu. LDU. Beograd, 29. jul. Včeraj je kriza v vladi prišla v akuten štadij. Vedenje min. preds. Protiča onemogoča v zadnjem času delo posameznih mi- nistrstev, ki ne morejo dočakati, da se razpravlja o njihovih resortnih pred- logih. Člani vlade so konštatirali, da skupno delo ni več mogoče in so po- zvali Protiča, naj izvrši odločitev, ka- tero je izrazil v soboto v min. svetu: da vlada poda demisijo. Prestolona- slednik je o krizi poučen in pride v Beograd. Radikalci, dasi številno slabši ko demokrati, hočejo baje zahtevati zase ustavo vlade skupno z Nar. klu- bom in Ribarčevo skupino (5 poslancev). Včeraj dopoldne so imeli pri min. pod- preds- dr. KoroŠcu sestanek ministri Davidovič, Vulovič in VeljkoviČ. Sve- tozar Pribičevič je odpotoval včeraj dopoldne v samostan KnjaŽak, kjer se je nahajal prestolonaslednik. Opoldan se je vrnil v Beograd. Najstrožje postopanje pri izdaji potnih Hstov. LDU. Beograd, 30. jul. Min. svet je sklenil, da se mora v bodoče pri izdajanju potnih listov postopati naj- strožje, da se ne bodo pripetili nepri- jetni dogodki in dajali potni listi Ijudem, ki so kompromitirani. Stanje setve prav dobro> LDU. Beograd, 30. jul. Iz po- ročil, ki jih dobiva poljedelsko mini- strstvo mesečno, je razvidno, da je stanje setve prav dobro; zlasti sta dobra pšenica in ječmen v južni Srbiji, dočim kaže sadje manj ugodno. Izbris Iastninske pravlce begov na zemljiščih kmetov. LDU. Be o grad, 30. jul. Mini- strstvo za agrarno reformo je izdelalo načrt, da se izbrišejo iz zemljiških knjig Iastninske pravice begovnazem- Ijiščih kmetov. Kedaj bodo občinske volitve? LDU. B e o g r a d, 30. jul. lstočasno z volitvo v ustavotvorno skupščino bodo meseca marca najbrže tudi ob- činske volitve. Boljševiški agentje na Hrvatskem. LDU. Beograd, 30. jun. V zad- njem času se javlja na Hrvatskem ve- liko število provokatorjev in agitatorjev, ki sejejo nemir in razdor med kmets- kim prebivalstvom. Oblasti so podvzele vse korake, da se taki elementi od- stranijo in da se vsi slučaji najstrožje kaznujejo po vojnih oblastih. Največji del provokatorijev tvorijo madžarski boljševiki, na katerih prihod v naše kraljestvo se mora obračati posebna pozornost. Vprašanje Dobrudže. LDU. St. Germain, 30. jut. Po- roča se, da miiovna konferenca glede vprašanja obrudže nagiba k Dmnenju, da naj je rešita Rumunija in Bulgarija potem medsebojnih pogajanj. Lisisiica uredništva. Podružnici CDM Polzela — Gasiln. društvu Sv. Pavel I'Zakaj si delate kon- kurenco s prireditvami 10. avgusta. ? Dogo- vorite se in mi potem poročajte! Na prodaj je več paroy hla-x in suknja za I81etne fante. Dolgo polje 105. 1109 proda se ptanino le malo rabljen s krasno zvenečim glasom in Ijubko opremo. — Po- gseda se lahko od 12. do 15. ali 18. ure naprej. Naslov se izve v upravništvu. 1109 2—1 Lovski pes, črno-rujave barve, mlad, srednje veiikosti, sliši na ime Roland, ima znamko obč. urada okolica Celje šl. 133 se je zatekel. Kdor ga najde, se prosi, da ga odda proti dobri nagradi pri g. M. Werndl, Gaberje 79. 1112 (Stria* »NOVA DOB A« Štev. 81 „L&STNI DOM*' reglstrovana kre- dltna In stavbena zadruga z owi. r,av. V CELJU Prešeraova ullca šf. 15. sprejema hranllne vloge tn lib obrestufe po /«^11 01 \ trl in pol od slo V^3* 2 0/ Karol VasiiCj Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. Kupim v dobrem stanju ohranjeno trg. opremo za špecerijsko stroke. — Sprejmem tudi poštenega učenca iz dobre hiše; trgovine že nekoliko vajen ima pred- nost. Josip KostanjSekf trgovec v Gor- njemgradu. 929 4-2 lLLe se v bližini Celja iepa vil» ali večje posestvo. — Ponudbe na upravništvo. 1098 2—1 I6če se dobra kuharica, katera bi sa- mostojno vodila gospodinjstvo na malem posestvu. Ponudbe pod »Pridna Št. 18« na upravništvo. 1102 3—1 Pozor! Proda se: Čevlji št. 38 in 39, salonska suknja (angleško blago), žoga za nogometne igre, 3zajke z mladiči, pol metra drv. Radi selitve je takoj za oddati. 1104 Bee se piwi slngn z lepo pisavo, če mogoče s prakso. Plača dobra, po dogovoru. Ponudbe pod »Poštni predal 74. Celje«. 1104 1 jRL O S11 kupi vsako množino po najvišji ceni Fr. Confidenti, trgovina, Celje, Zavodna. 1100 4-1 Žična mreža pocinjena, raznih debelosti se proda, Srebotnjak, Ljubljana. Kolodvorska ulica 31. 1097 6-1 Službo v odvetniški ali notarski pisarni iščejo: 1 izvežban soli ei ta- tor in 2 stenogralinji in Strojeplski. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov 1088 v Celju. -3 Rudeče moline za eksport kupuje »Balkan« trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. Ljub- ljana, Dunajska c. 33. Prosi se natan- 1065 čne pismene ponudbe. 8—5 Sprejme se močan in zdrav iičenec poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo v trgovino s mešanim bla- gom. J. Vlzovišek v Žalcu. 1086 5-3 Siarejši oshrbnih razumen in zanesljiv 3-3 se išče za srednje posestvo blizu Celja. Plača po dogovoru. Natančneje se izve v upravništvu. Dva stražarja in enega slugo sprejme mestni urad Brežice ob Savi. Prednost imajo zdravi in čvrsti doslu- ženi orožniki ali vojaki. Plača po do- govoru. Nastop dne 1. septembra 1919. 1979 2—2 Županstvo. KclZpiSa Obrtne zadruge v Celju razpisujejo mesfo tajnika, primerno za penzijonista ali invalida. Prošnje je predložiti do dne 15. av- gust» S9I9 v zadružni pisarni (»Hotel Rebevšek«), kjer se dobijo tudj nadaljna pojasnila. 1071 3—3 1076 Sprejmejj© se 3—3 sliUi pici in license s hrano in stanovanjem v hist. Vengust Jakob, slikarski mojster, Celje, Kocenova ul. 10, blizu koiodvora. !!• rizling in črno dalmatinško If'I sill od 56 ' napreJ' ter sad~ m BllU| jevec in kislo vodo se raz- pošilja po najnižji ceni od podjetja Silvo vrelec Guštanj. 5—3 Kupijo se stari zamaški. 1080 Pri oskrbnižtvu rudniškega in fužinar- skega obrata v Mežici na Koroškem (kralj. SHS) se sprejme spreten GOZDA9I. Prošnje s prepisi spričeval dosedajnih služb in o strokovni soli ter o zmož- nostih se naj naslovijo na Državno nadzorstvo in upravništvo v Mežici, 1085 kraljev. SHS. 3-3 Sprejmeta se 2 pridna čevljarsho pomocniha hrana in stanovanje v hiši; plača po dogovoru. Anton OraČ, čevljarski moj- 1072 ster, Laško. 4—4 Sedlar*ska m tape- tarska delavnica 0} |f 245 104-58 | Ä||A Samostanska %%IJ^ ulica štev 16. ČEVLJARSKA DEL^VMSCA Rud. Zontič Kocenova (Špitalska) ul. štev.' 2 (blizu koiodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104 56 Vsakovrsfno mififsralso vodo razpeča^ara twr»dka 167 104-74 C©lj© trgovina s špecerijskim bBa^omi; barvami in de- želgnisni pridelki. IMTi&4l podgame, ste- XfUSl» mceuEiščurkl ter ves mrčes mora poginiti, če se vporabijajo moja preiz- kušeno najboliša in povsod hvaljena sredstva, kakor: Za poljske miši 6 K, za podgane in miši 6 K, za ščurke 6 K, posebno močna tln- ktura za stenice 6K, unifsvalec: moljev 3 K, prašek proti mrčesom 5 K, ;ktura proti usein pri Ijudeh 3 K, ina^ih a uši pri ži- vini 3 K, prašek za uši v olijeki in perilu 4 K, tinktura proti mrčesu na sadju In ze- lenjadi (uničevalec rastlin) 3.K. Pošilja po povzelju Zavod za eksport M. JünKer. 85 -56 Zagreb 37, «Peirftnjaka ulica 3. Lm«»L*L<*& sibečico, kraste, lišaje uniči W«B JJ'C'J pri človekuin živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maze perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. — Po pošti 7 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnfcöczy v Ljubljssn^f K>anj«ko. 615 34-23 priporo6a UpcBBri jsliD blago fsr DsakDUPstne bapve za pblBkB, s bate- F!mi si lohbo vsalido barna vsabonFstnQ blaga sam. 242 104-55 eostiisnfl" „BRfiniBOR priporočacenj.gostom najbotjša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244 104-50 A. Robek. Josip Lorber, tovarnar, naznanja v svojem kakor tudi v imenu svojih otrok in sorodnikov pretresujoČo vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga oziroma mati, stara mati, sestra in tašča, gospa Katarina Lorber voj. Jtau5«nbichk? danes, dne 28. julija 1.1. ob ^/fi. uri zvečer po dolgi in mučni bo- lezni v 74. letu svoje starosti, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabljene rajnice, ki je svoje življenje posvetila edino le svoji rodbini, se vrši v sredo, dne 30. t. m. ob 4. uri po- poldne iz hiše žalosti na pokopališče sv. Kancijana. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 31. t. m. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi. — B!ag ji spomin! V ŽALCU, dne 28. julija 1919. umefntae, y||f|l:|]f ftlißSKOvSBR^ W61IE * ¦ ¦ M Zaloga papirja, pisainih in risalnih potrebščin na debelo Jn drobno. zadostuje večkrat, da si človek pt- vzroči neprecenljivo zgubo, zato je po.trebno, da Vam kaže ura točno na minuto. Uustrovani cenik, katerega lahko zahtevate od tvrdke H. Suttncr (lastnik Henri Maire) Ljubljana »t. 983 Vam svetuje glede res dobrih ur Specijalne znainke »IKO« iz lastne tvornice v Švici, pa tudi drugih dobrih lepnih ur, zapestnic z urami, svetlečih in stenskih ur, verižic, prstanov, aa- pestnic, uhanov, jedilnega orodjajda- ril za krst in sveto birmo, ter vseh ostalih zlatih in srebrnih predmetov. Pa tudi dtugepotrebSčinen. pr. škarje, nože,britve, doze za cigarete in smodkfe, dijamantezarezanje stekla, nažigalce in denarnice kupite dobro in za zmerno ceno pri tvrdkl H. Suttner (lastnlk H. Maire) Ljubljana. POSOJILNICA U CELJU USTANOV.LETA 1880 MARODMI DOM RE$-FOWD 500.000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. 250 STANJE HRANILNIH VLOG NAD 16,000.000 KRON