Sfev. 9. Conto torreiite con !a posta Trst, cine 2®, fe^ryarfa 1925. Letnik Cernu tako daleč ? državi, vendar si dovoljujemo1 vprašanje: V enem najbolj uglednih italijanskih listov je te dni senator Luigi Luzzatti napisal članek, ki velja, da z njim seznanimo tudi naše ljudstvo. Ugledni senator Luigi Luzzatti nastopa v obrambo — narodnih manjšin, in ves njegov članek je en sam klic Društvu narodov, katero kliče na pomoč. da se enkrat pravično- reši to kočljivo- Vprašanje, Zanimivo- je dejstvo, da je tudi senator Luigi Luzzati — kakor vsi povojni italijanski bo-ritelji za pravice navadnih manjšin — nekoliko preveč daljnogled. Gospod vidi samo na daleč; za gledanje od blizu rabi nao-čnike, ki pa jih je . , , pozabil doma. Toda poglejmo, kaj pravi ta ugledni italijanski senator. Evo: «Odlični voditelji Društva narodov morajo preživljati otožne dneve, premišljajoč o- novih težkočah, ki se dvigajo proti njihovemu evan-gelskemu in pomirjevalnemu delu. Ni več kotička v Evropi, kjer bi, iz različnih vzrokov, ne bilo- političnih nemirnosti. Razume se, da se Društvo narodov, ne more vtikati direktno, ker mora spoštovati avtonomijo držav. Toda imamo bistveno1 točko*, ki bi morala Društvo1 narodov prisiliti, da prekine svoj previdni molk in da posreduje prepričevalno in, če to , ne zadostuje, z mednarodnimi sredstvi, ki jih ima na razpolagoi. Povsod države, ki imajo svoja zastopstva v Ženevi, in na katere Društvo narodov upravičeno vpliva, še vedno preganjajo- narodne in verske manjšine, katerih zaščita je zajamčena v miro vnih pogodbah. Posebno* na Balkanu in v Nemčiji prihajajo neprenehoma do izraza ti žalostni dokazi človeške trdosrčnosti. Ni tukaj čas ne mesto- za. raziskovanje nači-no‘v povojnega obnavljanja novih držav. Toda brez dvoma je, da je zmes raznih narodnosti postala še hujša in še bolj pristranska, nego je bila prej, ko so bili pod skupno večkrat absolutistično vladavino, enaki vsi vsaj v sužno-sti. Zadostuje premišljevanje, s ko-liko novimi naro-dmost-ni-mi skupinami iso se obogatele Poljska, Jugoslavija, Čehoslovaška, Romunska. Nemci, Madžari, Letiši, Slovaki, Danci na Nemškem in neraz-čistljive zmesi na Turškem, Vsi se pritožujejo nad novimi zatiranji večine in manjšine ne kažejo volje,, da bi postale strpne in pomirljive. Vsaka manjšina bi hotela tvoriti samostojno državo! Tukaj, tukaj — vzklika g. Luzzatti — bi moralo Društvo narodov premišljevati zdravila, posredovati z naglico, primerno bolesti in nevarnosti ! Senator Luzzatti opozarja Društvo narodov- še po-sebej na preganjanje verskih manjšin, postavlja za zgled položaj Židov na Poljskem in zakiju čuje: «Ta klic Društva narodov nam prihaja bc-lj iz srca kot iz uma, toda naj premislijo odločni voditelji Društva narodov, kakšne težke politične posledice znajo nastati vsled preganjanja (narodnih in verskih manjšin, preganjanja, s katerimi se pripravljajo1 upori, ki bodo1 tvorili novo sramoto za našo- civilizacijo». Tako senator Luigi Luzzatti, katerega -simpatični nastop v obrambo narodnih in verskih manjšin, naj bodo- kjerkoli, mora vsak z veseljem pozdraviti. , Pripominjamo le, da gospodu senatorju ni. treba hoditi tako daleč, ko proučuje vprašanje narodnih manjšin: ima jih' pred očmi, v lastni državi, ki ima tudi svoje zastopstvo v — Društvu narodov, a vendar ne postopa z njimi v -skladu s svojo civilizacijo, ali vs^j ne s slovesom o svoji- civilizaciji in kmturi. Mi preveč spoštujemo tega odličnega italijanskega znanstvenika, da bi mogli verjeti, da ni s svojim član- Černu hoditi* braniti kulturo- na Poljsko! in na Balkan, ko je še lastna kultura krvavo- potrebna obrambe pred tistimi, ki'jo sramotijo? Novice iz vsega sveta Špijonaža v vofni Kako so Nemci zažigali angleška skladišča. V Londonu je major Rüssel izdal knjigo, kjer opisuje podrobno delovanje nemških in angleških špijonov na. bojišču, V prvem poglavju obdeluje major Rüssel napore in trud organizirane angleške vojaške požarne brambe, ki je morala stražiti ogromna skladišča, kjer je bilo nakopičenih za milijone dolarjev blaga, predvsem olja in bencina. V teh skladiščih je utripala glavna žila fronte, ker v njih so bila ohranjena sredstva za vojskovanje. Uničiti ta skladišča bi pomenilo zlomiti odporno sposobnost vojske. In to je sovražnik prav dobro vedel. Kljub najstrožjim odredbam in potrojen; pažnji so izbruhali zdaj tu zdaj tam skrivnostni požari, katerih povzročitelje ni bile mogoče izslediti. Da se dogajajo na povelje, je bilo očividno, ker se je v njih očitovai dobro premišljen načrt; toda kako se je-sovražniku to posrečilo, je bila uganka. Trije preoblečeni nemški ujetniki Major Rüssel piše: Napeli smo vse sile, vendar se je Nemcem v kratkem posrečilo zažgati zopet daleč za linijo skladišče kemikalij, ki je do tal pogorelo. Slutili smo, da sovražnik uresničuje svoj načrt potom svojih ljudi, ki so bili naši ujetniki. Vsled tega smo hoteli poslati tri nemško govoreče detektive v ujetniški tabor. Ker pa bi bili tam kmalu spoznani kot vohuni, poslali smo jih oblečene v nemške uniforme v naše prve linije. V prvi liniji so bili ti trije preoblečeni našinci prideljeni čeli novih nemških ujetnikov in odpeljani v naše ujetniško taborišče. Da bi nihče ne spoznal v njih naših ljudi, ni bil niti poveljujoči častnik taborišča obveščen o stvari in se je s tremi angleškimi ujetniki ravnalo kakor z vsemi ujetniki. Uspeh ni jz .»stal. Čudna mazila Tiste čase se je v taborišču nahajal, neki Freytag, ki se je izdajal za člana švicarskega Rdečega križa in ki je imel nalogo, da skrbi za ujetnike. Nihče ni imel niti najmanjšega suma proti njemu, pač pa je užival precejšen ugled. Brigal se je v glavnem za to, da ujetniki niso imeli mrčesa in jim je dajal v to svrho mazila. Kmalu so^ nam naši detektivi javili, da občuje ta Freytag s tremi ujetniki na prav poseben način in, v strani od ostalih, na dvorišču tabora. Nadalje so nas obvestili, da izgubljajo dotični trije ujetniki večkrat svoje predpasnike, da jih izgubljajo vedno takrat, kadar so prejeli nove kemikalije zoper mrčes in da izbruhajo požari navadno neposredno potem, kadar je kdo od njih izgubil svoj predpasnik. Zdaj smo podvojili svojo pažnjo, h končni rešitvi uganke pa nam je pripomogla še daljša Frey-tagova bolezen. Jaz sam sem pričel preiskovati dotične kisline zoper mrčes, toda moj prijatelj mi je odsvetoval, češ da poženem samega sebe v zrak, če spojim obe kislini. Tako sem počasi prišel stvari 'do dna. Freytag je dajal onim trem neko kislino, s katero so polili svoje predpasnike. Zraven, so prejemali še eno steklenico druge kisline, zamašene s papirjem. Ujetnik je svoj predpasnik skupno s steklenico vrgel k skladišču, kislina v steklenici je prežgala papirnati zamašek, se združila z ono" na predpasniku in požar je bil zaneten. Drevo smrti Y, ^repičnih /krajih, zlasti v vzhodni Indiji rastejo drevesa, ki Strašna pot za zločince. Obsojenemu zločincu so dali na pot kovinsko pušico, ki jo je moral napolniti s strupom, in pa navodila za pot, zlasti pa, da se naj ravna po vetru. Vse pa se je moralo opraviti hitro, kar je bil glavni pogoj za uspeh nevarne ekspedicije. Po tem. pouku so odpremili nesrečneža do omenjenega starega svečenika, kjer se je pripravljal z molitvijo na opasno pot v pričakovanju ugodnega vetra. Pred odhodom je dobil obsojenec še usnjato pokrivalo, segajoče čez obraz, vrat, globoko na prsa in z vdelanimi šipami na obrazu za oči, in usnjate rokavice. Po izjavi svečenika, ki je v svoji tridesetletni služb, odpravil sedemsto zločincev, se je komaj vsak deseti :yrnil. Tisti, ki so se srečno vrnili, so pripovedovali, da raste drevo ob potoku, je srednje rasti in ima še pet do šest manjših dreves krog sebe. Tla so iz rjavega peska in debelega kamenja, ki zelo otežkoča dostop do drevesa. Razen omenjenih mladih buhon upasov ne raste ničesar drugega. Vsa okolica je polna mrličev. Toda ne samo človek, temveč tudi ribe v potoku, ptiči po zraku, podgane, miši in drug mrčes ne mors živeti daleč naokrog. Kar doseže sopara, tega drevesa, to pogine. Nabirati strup je mogoče samo pri močnem vetru, ki mora ! pihati v smeri nabiralčevega obraza, da odnaša strupeno soparo buhon upasa proč od nabiralca. Postanek strašnega drevesa. Pripovedka razlaga postanek strašne-'■a drevesa takole: Pred več sto leti je živel narod v tej zapuščeni pokrajini. Ljudje pa so se vdali grehu Sodome in Gomore. Zato je Mohamed izprosil od Boga strašno drevo, da je uničil sramoten rod. Malaje: so častili to drevo kot posvečeno božje sredstvo. ZINOVJEV, predsednik Tretje internacionale, ki je prišel sedaj v navzkrižje s Čičerinom Tekom vojne so opazili zdravniki v ameriški vojski čuden pojav. Vojaki, ki so prišli v dotiko s dušečimi klorovimi plini, so ozdravili od pljučnice, nahoda in influence. Ko ser je vrnil mir, so začeli zdravniki ta pojav temeljito prouče vati. Ugotovili so, da se da zrak, v terem se nahajata dva centimetra mili-grama_ klorovega plina na liter, prenašati, Ko so potem zaprli bolnike v sobo s takim zrakom, so ti v treh do štirih ■urah popolnoma ozdravili od omenjenih bolezni. Baje se je podvrgel takemu zdravljenju tudi sam predsednik Coo-lidge. Kaj si krvniki želijo ? Te dni je časopisje prineslo vest o smrti znanega avstrijskega krvnika Lan-gerja. Istočasno pišejo listi o njegovem učencu, poljskem državljanu, ki bi hotel z Madžarskega, kjer živi, na Poljsko obešat ljudi. Poljsko justično ministrstvo je prejelo nedavno pismo, v katerem je prosil neki poljski, na Ogrskem živeči državljan, da bi ga v domovini nastavili za krvnika. Mož trd;, da je v svojem poslu dovolj izvežban, ker je dolga leta deloval pod Franom ,osipom kot krvnik, in tudi je pripravljen izvršiti poskusno usmrčenje. Ni mu pa ležeče samo na imenovanju, temveč njegova srčna želja je, da... stavi domovini svoje moči na razpolago, mesto da svoj posel opravlja v tujini. V ostalem zahteva še plačo državnega podtajnika, prosto vožnjo I. razreda do kraja «nastopa», telesno stražo in da se njegovo ima ne omenja. So to prošnje, katere je lahko izpolniti možu, čigar ljubav do njegovega naroda je tako velika, da raje položi vrv okoli vratu svojemu rojaku, kot pa da bi to storil . tujcu... Največje kmetije sveta V prišKih katakoibflh po svoji strupenosti. Malajci so rabili strup takih strupenih dreves tudi za svoje pušice. Najstrašnejše ja drevo Buhon upaš. Njegov strup je tako učinkovit, da okužuje zrak po več kilometrov na okrog, a neposredna bližina povzroča smrt. Buhon upaš. Drevo je bilo znano nekaterim pred sto let:, a raste se dandanes. Buhon upaš raste na otoku Java, Pokrajina, kjer uspeva drevo, ja do deset milj na okrog pusta, nerodovitna, visoko gorovje loči od ostalega sveta ta kraj, ki je brez vegetacije in živali. Na lažje prehodnem mestu gorovja je stala takrat baje koliba starega svečenika. Od tu so poši- Pod pariškim mestom se nahajajo starodavne katakombe. Te dni bi bil kmalu našel v teh katakombah smrt mlad dijak, po imenu Tessier. Taval je po temi . cclih 12 ur in je bil še izgubil vsako odlikujejo upanje na rešitev, ko so ga našli tova- V Avstraliji živi gospod, ki ga imenu-ka-i jejo . «kralja živine». Sidnei Kidman imenujejo avstralskega «kralja živine». Menda ima največjo kmetijo na svetu, njegovo posestvo je tako veliko kakor vsa Anglija. Ime mu je Sidney Kidman. Po številu živine je pa prvi Mehikanec don Luis Terraza: kajti Kidman ima samo 100.000 konj, don Luis pa milijon glav goveda, 700.000 ovac in 100.000 koni^ Tretji v vrsti je najbrž neki King v Zedinjenih državah Severne Amerike; nazobčana žična ograja okoli njegovega posestva meri 50 kilometrov, notri se pa pase okoli 200.000 goved in velikanske črede ovac. riši. Tessier je šel s svojimi tovariši pod vodstvom profesorja v podzemeljske rove pod Parizom in se je za trenutek od njih odstranil. Nenadoma je zapihal vetrič in ugasnil svetiljko. Tessier. je bil brez vžigalec in zato ni mogel prižgati svetilke, V groznem strahu je začel begati po temnih rovih, v katerih je izgubil vsako orijentacijo. Končno so mu pošle moči in se je sesedel.^ Revež je izgubil zavest. Čez nekaj ur je prišel zopet k sebi in začel znova iskati izhod, pa ga ni našel. Končno se je udal Tessier v svojo usodo, se vlegel na tla in čakal smrti; , — -- -- ~~ *.— Ko je profesor zapazil, da se je izgu- ijau domačini na smrt obsojene zločince bil Tessier, je takoj organiziral rešilno ekspedicijo, ki je reveža našla v enem najbolj zapuščenih in napol odprtih rovov skoraj na drugem koncu vhoda. Ležal je sredi celčga krdela podgan, ki si jih je, komaj otepal. Ko bi mu pošle moči, bi ga podgane v par minutah raztrgale. po. strup drevesa buhon upaš. Če ga je prinesel, je bil oproščen kazni. Strup sam je zgoščen sok drevesa, ki se kakor smola cedi skozi lubje drevesa. Rabil se je za orožje. Bil je visoko cenjen in kupčija ž njim je donašala otočanom izdaten dobiček. Ladla, dvignjena iz morskih globin Dne 11. septembra 1911. je nastala pred Toulonom velika eksplozija na francoski vojni ladji «Liberte», Vnela se je namreč skladišče smodnika in drugih razstreljiv, ki so razgnala ladjo m jo potopila. Pri nesreči je bilo ubitih ali pa je utonilo okrog 400 mornarjev. Mornarska uprava je skušala dvigniti ladje, ki ni bila tako pokvarjena, kakor se je prvotno domnevalo. Potapljači so dognali, da ne leži «Liberte» preveč globoko in da bi se škoda dala lahko popraviti, tako da bi bila oklopnica zopet sposobna za službo. Tri leta je trajalo dviganje. Pred par dnevi je ladja splavala na vrh in sb jo spravili v novo ladjedelnico, kjer jo bodo najprej temelijto očistili, potem pa popravili. Seveda bo to dolgo trpelo, ker bo treba marsikak del nadomestiti z novim modernejšim. Sl noročen no „NOVICE “? Za Trockim še Zinovjev I Besarabsko vprašanje zopet na dnevnem redu V vladi ruske sovjetske vlade je izbruhnila nova kriza, ki zgovorno kaže na velike težkoče, s katerimi se je sovjetska vlada prisiljena boriti pri praktičnem udejstvovanju komunističnih naukov, če se hoče održati na krmilu. Našim čitateljem je že znano, kako je moral Trocki, predsednik skrajne struje v komunistični stranki, vzeti slovo. Premagala je v boju proti njemu struja, ki uvi-deva, da je udejstvitev skrajnih komunističnih naukov v notranji politiki nemogoča, če si sovjetska vlada noče še bolj obsovražiti ruskega, posebno kmetskega ljudstva. Še se Trocki ni prav poslovil, ko je zopet izbruhnil spor med dvema vodilnima politikoma sovjetske vlade. Takrat gre v prvi vrsti za vnanjo politiko in stopila sta si z vso odločnostjo nasproti predsednik tretje internacionale Zinovjev in pa komisar za vnanje stvari Čičerin. Spor ni lahke naravi. Zdi se, da je Čičerin že do grla sit vtikanja Zi-novjeva in njegove tretje internacionale v rusko vnanjo politiko. Pokvaril mu je s svojo propagando račune v Angliji, sedaj mu jih hoče pokvariti še v Franciji. Čičerin se — kakor znano — zelo zavzema za to, da bi ustvaril čim tesnejše vezi med Francijo in Rusijo. Posrečilo se mu je doseči, da je Francija priznala sovjetsko Rusijo, a Čičerin se je moral obvezati nasproti francoskemu poslaniku v Moskvi, da bo sovjetska Rusija opustila vsako komunistično propagando v sovjetski Rusiji. Ta obveza pa je tako razburila Zinovjeva, da je zagrozil Čičerinu z izgonom — na Kavkaz. Medtem se zdi, da bi znala zadeti usoda, s katero se grozi Čičerinu, ravno Zinovjeva in da bo tudi Zinovjev šel, kakor je šel Trocki. Kajti vse vesti, ki prihajajo iz Rusije, se strinjajo v tem, da je Zinovjev zaradi nekaterih svojih lastnosti precej obsovražen tudi pri svojih stranknih tovariših. Evo, kaj pripoveduje o njem gospa Brezkovskaja, «babica ruske revolucije», katera se je še-le po izbruhu revolucije mogla vrniti iz sibirskega pregnanstva in živi S3-daj v Parizu. «Bitka, ki se bije med Trockijem in Zinovievom je vam — pravi gospa Bre-zovskaja — Parižanom le epizoda iz velike epopeje, epizoda iz največje revolucije, ki jo je kdaj doživelo človežtvo. Nam pa je ta bitka več, mi vidimo v njej boj za gospodstvo nad Rusijo. Trockijf je diktatorski temperament, on je megaloman, ki se čuti poklicanega za vladanje nad človeštvom; on je halucinast v najpristnejšem smislu besede. Zinovjev je razuzdanec, oboževalec plemenitih vin, šampanjca in malage. On je mnogo pretrpel v svojem življenju je prestal največje pomanjkanje, in zato se sedaj strastno udaja uživanju in sreči. , Plesalke nekdanjega carskega baleta in druge najlepše ženske Petrograda si danes laskajo, da so prijateljice Zinovjeva. On je nadvse darežljiv in republika nima dragocenosti, ki bi se mu zdele predrage za njegove prijateljice. Biserna ogrlica in dragulji, ■ ki so včasih bili last carske rodbine, plemenitašev in bogatašev bivšega režima, preproge in gobelini se danes nahajajo povečini v rokah teh žensk, «prijateljic» slavnega petrograjskega diktatorja,» Spor med Čičerinom in Zinovjevim bo rešil le centralni politični odbor. Kakor poročajo dopisniki nekaterih zapadnoevropskih listov iz Moskve, je Čičerin po vrnitvi Bakovskega iz Londona in Krasina iz Pariza ostro protestiral pri političnem oddelki, sovjetske vlade proti Zinovjevu, ki m:, s svojimi neprevidnimi govori ovira delo v mednarodni politiki. Izjavil je baje na neki seji tega odbora, da mu bo nemogoče nadaljevati delo pod takimi pogoji. Tekom živahnega prerekanja med Zinovjevim in Čičerinom, je Zinovjev baje izjavil, da se ne čudi, da Čičerin nastopa proti njemu, kajti rdeči komisar za vnanje stvari proizhaja iz krogov, iz katerih Romunska se prav dobro zaveda, da ima Besarabijo le v zasedbi. Vsled tega, njeno razburjenje in iskanje novih odobritev tega sklepa, loda poudariti se mora, da ona ne išče teh odobritev zaradi končne rešitve vprašanja, temveč jih išče zaradi tega, da bi ustvarila spor med Sovjetsko zvezo in onimi državami, ki so ta sklep potrdile. Romunski napori gredo za za tem, da bi dokazali upravičenost zategnitve zasedbe Besarabije na podlagi plebiscita, ki se je že izvršil. Toda jaz ugotavljam, da znana skupščina «Staful — Tzari», na katero se Romuni sklicujejo, ni bila izvoljena in ni nikoli predstavljala volje naroda. Ta skupščina je bila le provizorična in sestavljena od zastopnikov strank in raznih javnih organizacij in kot taka ni imela pravice razpolagati z usodo dežele. Ta skupščina Staful — Tzari je delala pod senco bajonet in od 162 članov te skupščine jih je le 86 glasovalo za združitev z Romunsko. Toda Romunska je, sklicujoč se na ta pravno ne obstoječi čin, na dunajski konferenci, ki se je vršila lanjsko spomlad, odklo- sta izšla Chamberain itf De Monzie. I niia“ naš predlog “naj o vprašanju Besa-Cicenn, ki pro.zha,a, kakor znano iz „bije odloči ljudstvo samo potom phbi-ene prvin ruskih plemenitaških rodbin, sena. se je na te besede oddaljil brez odgo-j če je Romunska, kakor zagotavljajo vora. toda besede Zmovjeve so naredile j n;,,ni politiki, tako gotova simpatij besa-mucen vtisek, käjti znano je, da več čla- | rabskega prebivalstva, čemu potem od- nov sovjetske vlade — med njimi Stalni in Džerdzinski, pripada bivšim plemenitaškim družinam. Spričo te napetosti med predsednikom Tretje internacionale in posameznimi člani sovjetske vlade ni izključeno, da se bo ruska sovjetska' vlada, pod pritiskom inozemstva, skušala osvoboditi vpliva Tretje internacionale. S tem bi bila tudi usoda Zinovjeva zapečatena. Sredi te napetosti v ruski sovjetski vladi je stopilo zopet v ospredje vprašanje Besarabije, Spričo dejstva, da se splošno pričakuje posredovanje ene tretje države (ki bi znala biti Francija) med romunsko in Rusijo zaradi besarabskega vprašanja, je pričakovati, da se bo boj med obema državama razvnel do najhujše ostrosti. Sovjetski poslanik v Rimu Jurenev je ta boj že začel v rimskem listu «Giornale d’Italia». V pogovoru, ki ga je imel z urednikom tega lista, je izjavil: «Ne smemo se čuditi, da besarabsko vprašanje zopet vzbuja zanimanje politikov in tiska. Že osem let je preteklo, klanja naš predlog? Odgovor je eden: Romunska se boji, da bi od nje ustrahovano in zasedbi nasprotno prebivalstvo v slučaju plebiscita ne glasovalo za njo. Namesto plebiscita išče Romunska vedno novih odobritev pariškega dogovora in prihaja z vprašanjem posredovanja tretjih držav, ki naj bi branile njene imperialistične težnje in njeno kršenje Pravice. Toda mi— je zaključil Jurenev — bomo vztrajali na našem stališču, da se je treba s predlogi za posredovanje obrniti le na besarabsko prebivalstvo. Mi nismo nikoli iskali kakega drugega posredovanja.» Ruskemu poslaniku je odgovoril v istem listu Romun Vasile Parvan, ki se sklicuje na romunski značaj besarabskega ljudstva, katero se je vedno vztrajno branilo pred slovanskim pritiskom. Parvan trdi, da je šlo 1. 1918. le za odločitev, ali naj ostane Besarabija neodvisna moldavska država, ali pa naj se priključi k Romunski in zanika Rusiji vsako pravico do vmešavanja v romunske notranje zadeve. S svojim člankom skuša g. Parvan vzbuditi simpatije Italije do romunskega ljudstva v Besarabiji, ki se, po njegovi trditvi,, obupno upira pritisku slovanske Rusije. Kakor se vidi, vprašanje Besarabije ne bo tako kmalu izginilo z dnevnega reda. Nove določbe o vojni odškodnini Terjatve nasproti bivši a. - o. monarhiji Že zadnjič smo na kratko poročali o zakonu, ki dovoljuje izplačevanje predujmov na račun terjatev nasproti bivši A. o. monarhiji zaradi vojnih rekvizicij. la zakon je na eni strani povzročil upravičeno zadoščenje, na drugi pa ravno tako upravičeno vznemirjenje, Ri-Finačna intendanca je že naznanila, da bodo morali tisti vojni oškodovanci, katerim je bila vojna odškodnina izplačana, vrniti dotično svoto, če se izkaže, da je škoda nastala po rekviziciji. Naša dežela je bila v tem zmislu tudi že razdeljena v posamezne dele. Ljudstvo naše dežele bo torej imelo zopet nove sitnosti, in vprašanje vojne odškodnine se bo zopet zavleklo. Tukajšnja intendanca je že objavila - - -------------- v J ^ ^ ~ X. JIC At; UUjcL V lici odKar se je Romunska, izkoristivši no- nekaka' navodila, ki so bila razposlana tranje zapletljaje Rusije v začetku re volucije, polastila z oboroženo silo Besarabije, katero še sedaj drži v svoji zasedbi. Znani sklep poslaniške konference v Parizu z dne 28. oktobra 1920., s katerim se je priznala romunska suverenost nad Besarabijo, je bil storjen v času, ko je bilo več držav v napetih od-nošajih s sovjetsko Rusijo. To so razumele kmetske in delavske množice kot vtikanje tujih držav v notranje zadeve sovjetske republike in kršenje temeljnih določeb mednarodnega prava, kajti razpolagale so z ozemljem, ki jim ni pripadalo ne na podlagi mirovnih pogodeb, ne na podlagi vojnega prava. Stališče ruske sovjetske republike je bilo in je spričo tega vprašanja jasno: pariški sklep za nas ne obstoja in odobritve tega sklepa niso in ne bodo rešile besarabskega vprašanja. tudi na županstva, toda absolutno potrebno je, da vlada ukrene vse potrebno, da se ljudstvu prihranijo stroški in skrbi. Kaj je treba narediti? Vsi tisti, ki so utrpeli škodo vsled rekvizicij a. o. vojske, naj to škodo prijavijo. Rok za prijavo poteče 24, aprila 1925.! Take terjatve nasproti Avstri,: se morajo prijaviti ali pri italijanskem poslaništvu na Dunaju, ali pa pri kr. prefekturah v Puli, Tridentu, Trstu in Zadru. Po čl. 3. dpgovora med Avstrijo in Italijo se morajo prijaviti med drugimi: a) terjatve, ki so nastale iz javnega službenega razmerja, kakor terjatve glede plač, pokojnin, nagrad, draginjskih doklad itd. b) terjatve, ki so nastale iz pogodb: n. pr. dobavnih -pogodb, najemninskih in drugih; c) terjatve glede vojnih rekvizicij: n. pr. konj, volov, svinj, in rekvizicij drugih predmetov; terjatve zaradi rekvizicij stanovanj; d) terjatve nasproti železnici zaradi njene civilne odgovornosti; terjatve železniških uradnikov; e) terjatve nasproti poštni upravi; n. pr. radi denarnih, oziroma blagovnih pošiljatev; f) terjatve duhovnikov zaradi kon-grue; g; terjatve ki so nastale zaradi vojaških, begunskih, invalidnih, naknadnih podpor in vzdrževalnin za vdove, sirote in starše; h) odškodnina za obleke, ki so jih vojaki izročili vojaškim skladiščem, ko so odšli v fronto in če so jih izgubili pred 3. novembrom 1918, leta; i) terjatve zaradi denarja in drugih vrednosti, ki so jih ljudje izročili vojaškim ali pa civilnim oblastvom, da jih odpošljejo v dortiovino, toda samo za slučaj, če je bilo pošiljanje od države organizirano. Terjatve, ki so nastale vsled rekvizicij, vsled prisilnega vojnega dela, vsled vojaške stanarine, je treba prijaviti pri finančni intendanci v Trstu, Puli, Zadru, oziroma Tridentu- To je posebno važno za tiste, ki so vsled negotovosti v tolmačenju zakona o vojni odškodnini naznanili te dajatve kot vojno škodo. Nekaterim je bila na ta račun izplačana tudi vojna odškodnina, kakor resničnim vojnim oškodovancem v krajih, kjer so se vršili boji, PODLISTEK Arkadi) Averčenko: Razgovor v šoli Ne more se trditi, da sta bila to dva sovražna tabora. To ne. Ampak bila sta dva nasprotna tabora. Dva tabora, ki nista razumela drug drugega in sta se medsebojno gledala cd zgoraj navzdol. Prvi tabor je tvorila velika, bleda učiteljica «deške in dekliške šole», drugi tabor pa je bil številnejši. Obstajal je iz dvajset ostriženih in z redkimi kodri obraščenih glavic, ki so se sklanjale nad preperelimi klopmi. Vse glave so bile enakomerno, kakor šiloma nagnjene na levo stran in vsi ti mali, mišji zobki so se zagrizli v jezičke, Andreju Rjukinu pa se je od prevelike pozornosti pocedila tenka slina iz ustnega kota. Škripanje črtal, vonj napol posušenega črfiila in vzdihi, ki so pri enih pomenili olajšanje, pri drugih pa višek truda in napora, so polnili veliko, poltemno sobo. Za odprtim oknom, ki je do polovice obžarjeno od solnca, šeleste stare akacije, in neka ptica, kriči v zelenju, zadirčno in vznemirjeno; njen krik je tako obupen, da trga srce. Iz daljave od reke prihaja vpitje kopajočih se dečkov, Solnčni žarki, topli in božajoči, kakor rosa matere, ki miluje svojega ljubljenca, se vsipajo s sinjega neba. Tako neznansko prijetno je! Zavriskal bi človek, poskočil bi in šinil kot strela iz prašne, tihe šolske sobe in tja ven na zaspano in razbeljeno cesto, kjer lahko sicačeš in divjaš po prosti volji. Pa to ni mogoče. Učiti se moraš. Nenadoma, sredi vseobčega dela in ustvarjanja je šinila Kapitonu Krugli-kovu v glavo porazna misel: — Čemu pravzaprav to učenje? Ali je to res potrebno? Kapiton Knuglikov je pogumen dečko.,, ne boji se povedati svoje misli. — Zakaj se pa učimo? — je vprašal in uporno pogledal učiteljico, ki se je sprehajala po razredu. Pri tem je široko odprl in izbuljil oči, deloma iz radovednosti, deloma od strahu, da se je drznil staviti tako pereče vprašanje, — Ti si mi pravi - - se je nasmehnila učiteljica ter ga pogladila s svojo mehko dlanjo po glavi. — Zakaj pač? Zato; da postanemo pametni, izobraženi in da spoznamo vse stvari, ki nas obdajajo. — — In če se ne bi učili? — Potem ne bi bilo kulture. — Kakšne kulture? — No... tega ti ne morem kar tako povedati. Pojasnila ti bom s primero. Če bi bil kdo izmed nas v New-Yorku.,, — Jaz sem že bila — se je oglasil tenak glasek pri steni. Vsi so se osupnjeni obrnili k pogumni popotnici. Kaj pa je to? Očitno se potika po šolah neke vrste šolski škrat, ki dela najrazličnejše neumnosti in zmešnjave in vedno • zvali krivdo na nedolžne učence... Ta škrat je menda tudi potegnil Nataljo Paškovo za drobno kito, jo sunil v bok ter ji šepnil: «Reci, reci, da si bila!» In rekla je, -— Lagati je sramotno, Natalija Paš-kova. No, kdaj si pa bila v New-Yorku? In s kom? — Natalija bi se najraje udrla v zemljo: menda ji je res sam rogač položil to besedo na jezik: toda beseda je kot vrabec: zleti in ne vjameš je več. — Bila sem... Prav zares sem bila. . Predvčerajšnjim — z očetom. Laž, očitna laž; očeta sploh nima in predvčerajšnjim je bila v šoli kakor danes, do New-Yonca pa moraš potovati tri tedne. Natalja Paškova je razkrinkana pred vsem razredom: plakajoča, vsa zmedena, obdana od splošnega tihega prezira — se pogreza v nič, — Glejte otroci, stvar je taka: če bi videl tam ogromne hiše, na stotine tramvajs-dh voz, dvigala in vse to — je ustvarila kultura. Vse to so napravili izobraženi ljudje. In veste, koliko let obstoji to mesto? Samo stopetdeset let in nič več! < — Kaj pa je bilo tam poprej? — je vprašal Andrej Rjukin ter je vzravnal svoj od dela utrujeni hrbet, da je zahre-ščalo, kakor bi kdo stresal orehe. ■■ — Poprej? No, le primerjajte, kako ie bilo poprej: prej je bil tam nepre- hoden, z livadami prepleten gozd. V gozdu so bile različne zveri; panterju volkovi; iz gozda si prišel na divje poljane, kjer so blodili jeleni,/bizoni, divji konji. In razen tega so se po gozdih m poljanah skrivali Indijanci, ki so bili strašnejši od zveri; ubijali so drug drugega in belokožce ter jim rezali skalpe. Zdaj pa primerjajte, kaj je bolje: divje poljane in gozdi z zvermi in Indijanci, brez hiš in elektrike, ali pa — široke ulice, tramvaj, elektrika in to vse brez divjih Indijancev? — Učiteljica je v eni sapi naštela vso to tirado in je zmagoslavno pogledala svojo četo, češ, zdaj vidite! — Tako je torej, dragi moji... Zdaj pa sami odločite: kaj je boljše — kultura ali pa tako življenje? No, pa povej sedaj, Kapiton Kruglikov: kdaj se je bolje živelo: takrat ali sedaj? Kapiton Kruglikov je vstal, kolebal nekaj časa, nato pa je blekniP naglo: ' — Takrat je bilo boljše. — Kako? Presodi vendar sam, čudak ti! Poprej je bilo slabo, brez udobnosti, povsod zveri, Indijanci, sedaj pa hiše, tramvaj, dvigala... No, kdaj je bilo boljše —• takrat ali sedaj? — Takrat. —^ O ti moj Bog! Poltorackij, pa ti povej: kdaj je bilo bolje; poprej ali sedaj? Poltorackij je nezaupno, izpod čela nogledal učiteljico (ali mu jo Do priso-iila?) in odločno izjavil: — Prejšnje je bilo bolje. — Bog se vas usmili! Sliznjakov Gavril! —- Prejšnje je bilo bolje. — Predvsem si zapomni, da se reče prej in ne prejšnje: Ampak, deca, kaj se vam je popolnoma stemnilo v glavah? Zdaj imate hišo in elektriko .. IW ie s s,0#e"s.l a-| potrpežljivemu državljanu. Da bi o. vojske (n. pr. avstrijski vojaki so mu 14arn i j j - • j odpeljali živino ali podobno). Če je bilaila,. v,saJ izveclel, kdo zadržuje do--v-; - -=1-1 - 'Violjenje. Nikdar ne izve za vzrok, ali vsaj ne za pravi vzrok, kajti tega naj takim obojna škoda poravnana na račun vojne odškodnine, se bo morala stvar sedaj urediti, kakor smo zgoraj omenili. Prijave se navedejo na teh-l-e vzorcih, ki se lahko dobijo tudi pri finančni in-tendanci: ALL’ONOREVOLE R. PREFETTURA (Sezione Trattato di Pace) TRIESTE. Redamo di Oblak Antonio di Giuseppe per l’accertamento e la liquidazione del cre-dito di Corone austr. ung. n. pr. - cgli dichiara di avere ------ "r striaco. II sottoscritto....................... . nato a ..... . residente a ... . e pertinente a . ...............rittadino italiano oi pieno diritto chiede l’accertamento e la liquidazione del credito di Corone a. u. ....... . ehe egli dichiara di avere a titolo .... (tu se navede vrsta terjatve npr. glede oblek) del consegna-mento del vestiario nel deposito militare di n. pr. Dunaj 1000 1'Erario ehe au- (Tu je treba navesti koliko srajc, čevljev itd. je vojak izročil vojaškemu skladišču ali pa koliko volov, konj, svinj itd. mu je bilo rekviriranih. Istotako mora navesti za vsak predmet približno vrednost). II suo diritto alla liquidazione del credito di Corone a. u. si base sull’accordo conclu-so a Roma di data 6 aprile 1922 Ira il Re-gno d’Italia, l'Austria e l'Ungheria, ehe e stato pubblicato nella «Gazzetta Uiliciale» del 21 febbraio 1924 n. 44. Datum in kraj Podpis. Slovenski se glasi ta vzorec: Slavni kr. prefekturi (Oddelek mir. pogodb) TRST. Prošnja............za ugotovitev in likvi, dacijo terjatve a. o. Kron.......ki izjavlja, da jo ima nasproti avstr, erärju. Podpisani..........rojen ..... prebs- vajoč..........pristojen..........ital. držav- ljan po pravu, prosi za ugotovitev in likvidacijo terjatve v a. o. kronah........., katero izjavlja, da ima na račun...........izročitve obleke v vojaško skladišče v...... Njegova pravica do likvidacije terjatve a. Avstrijo in Ogrsko in objavljenem v «Gazzetta ufficiale» dne 21. februarja 1924 št. 44. o- kron temelji na dogovoru, sklenjenem v Rimu dne 6. aprila 1922 med kraljev. Italijo, večkrat sploh ni, zakaj je predstava prepovedana. Vsi se sklicujejo1 na višjo oblast in na neke odredbe. Potrebno bi bilo-, da se te odredbe, ki se tičejoi društev, če so bile sploh izdane, tudi objavijo1. Tako slepomiše, nje škoduje le ugledu oblasti same. Omenili hočemo najnovejši izum na tem polju. Društvo je debile! dovoljenje icdi oblasti za prireditev. Tekst igre je bil cenzuriran in vidiran od pristojne oblasti. Tora j glej ga spaka! Karabinirski maršal ne prizna tega viza, ker ga je izdal generalni civilni komisarijat, in ne prefektura! Kar je bilo pred tremi leti dovoljeno, je pač danes lahko za državo in za javno varnost nevarno! Sicer so na prefekturi sami nekoliko bolj širokosrčni kakor omenjeni karabinirski maršal. Po njhovem mnenju so omenjene cenzure vsekakor še veljavne po desetih letih. Naš narodni jezik v rimski cerkvi Jugoslovenska vlada je dobila obvestilo iz Vatikana, da dovoljuje Sv. Stolica, da se v samostanu sv. Jeronima v R:mu vrši ob državnih praznikih slovesno bogoslužje v našem jeziku ali pa v staroslovenščini. gospoda vlade v Rimu, ki sta vnovič potrdila to mnenje. V tem času so rov tudi v znatni dolžini očistili, čiščenje rova začasno počiva; druge predpriprave se nadaljujejo. Pri odhodu sta naročila okoli 150 samokolnic, kar nam je v zagotovilo, da ne bo raziskovanje zaspalo in zamrlo. Novica je za naše ljudstvo razveseljiva, ker že itak vlada neznosna brezposelnost. Omenim naj nekoliko zgodovine tega že zastarelega rudnika. Že pred kakimi sto leti so na tem mestu, «v Žlebeh» imenovanem, zaznamovali živo srebro. Avstrijska vlada je pričela s kopanjem, a žalibog kmalu zopet opustila. Poslali so v Rajbelj v razto-pitev nekaj izkopnine in dognali, da je količina živega srebra premajhna. Kasneje so se dobili posamezniki, ki jih je omamil pohlep po bogastvu ter so pričeli naprej kopati, Uvideli so pa kmalu in v svojo škodo, da jim gre srebro mesto v žep iz žepa. Pri izkopavanju se je baje enkrat posul rov, da so si komaj rešili golo življenje. Zasulo jim je nekaj samokolnic, krampov in drugega orodja. Domač kovač je topil srebro kar v svoji kovačnici na ognjišču. Izdeloval je iz njega uhane za moške. Še danes najdemo na cerkljanskem kako staro koreniko z uhani njegovega izvora. Hišni gospodarji pošiljajo pridno najemnikom pisma z napovedjo poviška stanarine oziroma z odpovedjo stanovanja. Kakor smo že zadnjič omenili je najboljše, da najemniki napravijo rekurz na sodnijo, oziroma na razsodišče. Rekurz se mora narediti tekom 15 dni po prejemu odpovednega pisma. DROBNE NOVICE Z DEŽELE t Marija l/ratovic Pretekli petek je preminula v Puli ga Marija Vralovič, mati odv. Mirka Vratoviča, predsednika istrskega pokrajinskega odbora polit, društva «Edinost» v Trstu. Odličnemu sinu naše Istre in njegovi težko prizadeti družini naše iskreno sožalje. Pogreb žrtve poklica Včeraj se je vršil tu v Trstu pogreb gasilca Atilija Milauza, ki je podlegel ranam, katere je dobil pri gašenju požara v tovarni maščob. Njegov tovariš, ki je bil takrat tudi ranjen in izdihnil v mestni bolnišnici pred par dnevi. Pogreb nesrečnega gasilca je bil nad vse veličasten. Ulice, koder se je premikal sprevod, so bile polne občinstva, ki je z očivid-nim sočutjem tako počastilo žrtev svojega človekoljubnega poklica. Trgovine so se začasno zaprle, ponekod so gorele s črnimi pajčonami prikrite svetiljke. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasfev. Gasilska društva iz Gorice, Reke, Vidma, Iržiča, Kopra, Milj, Sežane, Ronchi, Zagrada in od drugod so poslala k pogrebu svoja zastopstva z venci. Srebrna ruda v naši deželi ? Iz Slapa ob Idrijci nam pišejo: O pomladi pričnemo zopet s čiščenjem skoro zasutega rova, kjer je že avstrijska vlada potom pooblaščenih raziskovalcev dognala, da se nahaja srebrna ruda. Dokaj časa sta se tu bavila z raziskovanjem dva IZ ST. PETRA. _Zdi se, da je začela naša mladina resneje, misliti. Naša vas je v povojnih letih tako-rekoč spala. Bilo je sicer nekaj življenja ali podobno je bilo le nekakšnemu životarenju. Videlo se je, da tu ni vse v redu, da nekaj tišči in davi in ne pusti naši mladini, da razvije svoje uspešno delovanje na polju izobrazbe in društvenega življenja. Hvalabogu, I sedaj se umika tista sitna megla, ki nas je [ obdajala in odkriva se nam jasno obzorje, I ki nas navdaja z radostjo, da ima naše pri-! zadevanje čimdalje tem boljše uspehe. Na-' še izobraževalno društvo «Mladina» je še mlado dete, ki pa začenja rasti v veselje tistim, ki so ga ustvarili in ga negujejo, pa tudi v zavist onim poedlncem, ki so mu napovedali slabo prihodnjost. Vsa čast in pohvala g. Grapulinu, ki si prizadeva, da bo novo društvo vzcvetelo in pognalo nove, krepke vzrastke! Po njegovem prizadevanju, pri čem mu pomagajo pridni in zavedni člani, smo si nabavili klavir, tako da ima sedaj naš pevski zbor priliko negovati našo domorodno pesem. Da bo zbor rastel in napredoval, skrbi naš vrli pevovodja, gosp. Reščič, ki je že pričel s pevskimi vajami, V petek pa smo imeli redko priliko poslušati v društvenih prostorih predavanje profesorja ljubljanske univerze g. Vebra. Predaval nam je o «razvoju duševnosti». Dvorana je bila natlačena ne samo resnih temveč tudi radovednih poslušalcev. Pa tudi ti radovedneži so po kratkem poslušanju postali pozorni in začeli slediti predavatelju z največjim zanimanjem. Marsikateri iz navzočih ni pričakoval, da nam bo g. profesor znal svoje predavanje podati tako zanimivo in razumljivo. Izrekamo mu najlepšo zahvalo za duševni užitek, ki nam ga je nudil! IZ AJDOVŠČINE. V nedeljo je priredil pevski odsek Z. P. D. veselico, ki je izvrstno uspela. V Bratinov! dvorani se. je zbralo mnogoštevilno občinstvo, ki je prihitelo tudi iz okoliških vasi. Pevske točke, ki jih je vrli in disciplinirani pevsk’ zbor, pod vodstvom požrtvovalnega pevovodje, g. sodnika Vuge, podal, so se izvajale gladko in sigurno, kar je navdušilo pričujoče občinstvo, ki je z glasnim odobravanjem in gromovitim ploskanjem izrazilo iskreno priznanje pevskemu zboru. Ostali del sporeda so burke, ki so imele pač ta namen, da nas spravi v dobro voljo in prisrčen smeh. Nočem navajati posameznih vrlin vsakega igralca. Bili so vsi na svojem mestu in igrali ves čas tako, da so dosegli to, kar so želeli — glasno priznanje s strani veselega občinstva. Treba je tudi omeniti izborni orkester g. Volariča iz Gorice, ki je med posameznimi točkami sporeda spretno izvajal občinstvu zelo ugaja-joče komade in pripomogel na ta način, da je prireditev pridobila tako sijajno lice. Po veselici pa se je mladina in tudi starina začela pridno vrteti. Plesalo pa se je le tako, mimogrede, da bi se vsaj noremu pustu zamašilo nenasitna usta. Pozneje se je pojavilo :— kakor je tudi bilo pričakovati — par neizogibnih snoparjev, ki neprestano delajo sramoto svoji žlahtni kulturi. Med mirnim občinstvom so se začeli vesti z ono znano in njim prirojeno aroganco. Zahtevali so, da naj se igra «giovinezza». Ker smo pa Ajdovci stari tiči v teh stvareh, smo se požvižgali na njih prijateljske želje in odšli raje nekaj prej v svoja gorka gnezda. IZ PLAVU. Slednjič so vendar tudi nas osrečili z novim krstnim imenom. Plavje ali Plavia se sedaj imenuje Monte d'Orro... Moj pri-' prosti razum mi kaže, da tako ime bi bilo primernejše kakih pet let pred vojno, ko je bilo tu res nekaj zlata. Še mnogo je tu starodavnih slovanskih krajevnih imen, torej korajžno na krščenje, Ker pa je pri vsakem krstu naväda, da se kumi in babica pogostijo, vam kličem: Buon apettito, si- gnori! Minoio nedeljo, t. j. 15. t. m, smo imeli med nami g. ing. A. Podgornika; predaval nam je o učinku umetnih gnojil. Predavanja se je udeležilo precejšnje število gospodarjev, ki so z vso pazljivostjo poslušali predavanja. Po predavanju so navzoči stavili razna vprašanja, katera jim je g, predavatelj po možnosti pojasnil. V tej priložnosti se je precejšnje število naročilo na «Gospodarski Vestnik». IZ SV. LUCIJE. Pred meseci sem omenil pritožbo ene naših mater o krivici, ki se je zgodila s premestitvijo otrok —■ zrelih za prestop v višji razred^ — nazaj v prejšnji nižji razred. No, sedaj je stvar po tolikem času zopet na mestu. Otroci so pomaknjeni iz drugega v tretji razred, kamor tudi spadajo. Mogoče, da so se le med tem časom zadostno naučili italijanščine. Če pa le ni pripomogla prošnja, oziroma zahteva ene prizadetih družin: naj bo eno ali drugo, glavno je, da je sporno vprašanje rešeno. 22. IZ ZAGORJA na Krasu. Gasilno društvo je priredilo v nedeljo, t. m., veselico s programom, kot je pri na? v navadb igrUf petje, ples. Dve enodejanki, ki sta bili seveda prav za pred-pust, ste bili igrani dobro in sta bili s smehom sprejeti. Škoda, da se naši igralci, ki bi bili sposobni za večje in boljše vloge, niso nikoli dvignili iz podobnih eno in dvo-dejank kakor Raztresenca i. dr. — Slabo vreme ni zadrževalo vrlih Šentpetercev, ki so prišli v velikem številu, celo športno. društvo, njim na čelu novo ustanovljeni Čemu pa hiše? je cinično vprašal debeli Fitjukov. — Čemu? Kje pa boš spal? t ' Pri ognju. V odejo se zaviješ in slad.-to zaspiš. Ali pa zlezeš na voz. Saj vozove so takrat imeli. In na vozu se počutiš kot doma. in pogledal je učiteljico nič manj zmagoslavno kot ,ona popreje njega. Ampak ni elektrike, temno je in sjtrašno... Semjon Zapoldajev je pomilovalno premeril razburjeno učiteljico... - Temno? Kaj pa ogenj? Drv je dovolj — kuriš, kolikor hočeš, Pocfnevi je itak svetlo. ; 'Prida zver se nenadoma priplazi, - Zato je pa treba postaviti stražnika s puško, pa se zver ne upa blizu. To je lahka stvar. — Pa se prikradejo od zadaj Indijanci, zgrabijo stražnika m padejo po vas. ~ Z Indijanci se pa lahko spajdašiš. Saj so med njimi tudi dobra, dostojna plemena, — Nav primer Delavarci — mu je pomagal nekdo tam zadaj. — Oni ljubijo belokožce. Če je pa skrajna sila, lahko zbežiš na mustangu. Ostrižene glave so se strnile skupaj, kakor da jih nekaj druži — in kričali so, zavreščali kakor četa vrabcev na vejah akacije, — V vašem mestu pa je zadnjič nekega slugo v liftu zadušilo... Takšno je mesto. — In v mestu je padel zadnjič neki deče.c pod tramvaj! Sploh je dolg čas v tem vašem mestu — je vsekal Sliznjakov Gavril. ~ Grdi otroci ste — še nikdar niste bili v gozdu sredi divjih zveri —• zato pa tako govorite. — Jaz sem bila — je pisnila Natalja Paškova, ki ji šolski škrat ni dal miru. ' — Laže — so zakričali ljubosumni otroci. — Kaj pa si izmišljuješ kar naprej! No, če si bila, povej, zakaj te niso požrle zveri? — Vsako sodrgo naj bi še hlastale! — je strupeno zamrmral Kapiton Kru-glikov. — Kruglikov! — Kruglikov! ~ Zakaj pa blebeče? Saj ste sami rekli, da je lagati greh. Ona pa laga kar naprej. — Ne laga, ampak laže Ampak, po-j slušajte otroci: očividno me niste razu-■ meli... Kako morete vendar trditi, da je bilo prej bolje, pa imate sedaj kruh, maslo, sladkor, štruklje, prej pa vsega tega ni bilo. Štruklji! is b^arec ’e bil dober in krepak, toda Kruglikov Kapitol si je naglo opomogel. — Kaj pa različni sadeži: datelji, banane, na te pa ne mislite? Še kupiti jih ni treba —' ješ — kolikor moreš. In «crušno drevo je tudi! O sladkornem trsu ste nam pa vi sami pripoved;ovali. Ubiješ bizona, nasitiš se mesa, pa si gospod in imaš .vsega dovolj. — Reke so tudi tam — mu je po- magal izkušen ribič. Upogneš buciko , in ribariš, kolikor te je volja. Učiteljica je stiskala obe roki na prsih, tekala od enega k drugemu, kričala, se razburjala, opisovala vse prelesti varnega mestnega življenja toda vse njene besede so bile bob ob steno. Oba tabora se nikakor nista mogla sporazumeti. Kultura je očividno pokala v vseh šivih, ker so jo energično oblegali in napadli Indijanci, ognji, panterji in krušna drevesa... — To ste mi res nemarni otroci — je zamrmrala popolnoma uničena učiteljica, ki se je bila odlikovala z ono nelogičnostjo, ki je lastna njenemu slabemu spolu. — Vam ugajajo pač divje , igre in streljanje — to je vse. Zdaj bomo vprašali še deklice... Kladija Košikina, kaj nam boš ti povedala? Kdaj je bilo bolje, takrat ali sedaj. — Ja^rat —■ je izjavila pegasta in bledolična Koškina ter je stresla z repkom na glavi. — Pa zakaj? Povej mi vendar, zakaj, zakaj? — Takrat je bila travica,,. Jaz jo imam rada... In rožice so bile. Okrenila se je h Kruglikovu, priznanemu strokovnjaku v prvobitnem življenju, — Ali so bile rožice? — Pa koliko jih je bilo!... je odgovoril strokovnjak živahno. Yelikanske so bile... tropične... In dišale so... in trgala si jih, kolikor si hotela,. — V mestu pa najdeš figo, ne pa rožice... Vsaka smet velja en rubelj. Osramočena :n uničena je brala učiteljica svoje zadnje sile in dejala: Pä naj nam pove Katja Ivanenko. Katja! Kdaj je bilo bolje. - Takrat? — Takrat?!! — Takrat so bili bizončki — je nežno zaščebetala devojčica in nagnila svojo svetlo glavo. Kakšni bizončki? Ali si jih sploh že kedaj videla? - — Reci, da si jih videla — ji je šep- nila Paškova, ki jo je zopet naučil škrat, — Videla jih nisem, je priznala- Katja Ivanenko prostodušno, ampak gotovo so srčkani... In zaprla je oči ter zašepetla: — Ah, takšni bizončki... Vsi razku-štrani, z majhnimi gobčki..* V roke bi ga vzela in na gobček poljubila, Kruglikov — specijalist v divjem življenju, je diplomatično zamolčal, da ne bi bilo tako lahko ožitvoriti namena sentimentalne deklice. Učiteljica 'pa je naježila obrvi in rekla s hripavim glasom: — No, prav! Če ste taki — sploh nočem več razpravljati z vami. Rešite naloge in kdor je ne reši, bo sedel tu do večera. Zopet je nastala tišina. Vsi so rešili naloge razen uboge, nedolžne Katarin» Ivanenko; bizon je neprestano stal med njenimi očmi in pisalno deščico. In tako je revica sedela do mraka. tamburaški zbor, ki je presial svoj krst ravno v Zagorju in sicer tako, da so želi burno odobravanje in zahvalo od strani Zagorcev. Želeli bi samo iskreno, da se na ta način sklenjene vezi med Zagorjem in Št. Petrom še bolj utrdijo. Dosedaj tega ni bilo in čegava krivda je to bila, ni treba praviti. — Pri prireditvi se je videlo, da ni bilo pravega vodstva. Ni čudno, ker komandirali bi radi vsi, delali pa samo nekateri. Ali naj se potem čudimo, da vstaja odpor pri j j„ nekaterih članih. Celo bralno društvo spi ’ in kar se je napravilo, je bilo par iger in plesov, drugega nič vsa leta po vojni. Na vsak način treba razdeliti društvo v posamezne odseke in tem določiti delo. Pa o tem natančneje prihodnjič. Še nekaj: ne vem, kdo financira naš ljubi «Mali list» (ali so tudi tam kapitalisti?), katerega vsiljujejo zastonj po Zagorju in okolici, vkljub temu, da ga vse nazaj pošilja. Ne maramo! Dovolj laži je že zasejal. «Novice» imajo tu dosti naročnikov, dasi je dejal neki gospod nekemu ženinu, da — «prokleta bodi hiša, ki naročuje «Novice», Mislim, da je to dovolj. IZ NABREŽINE. P o par mesečnem odmoru smo preteklo nedeljo spet imeli priliko prisostvovati prireditvi «Dram. krožka Javne ljudske knjižnice». Tokrat so nam naši diletantje podali veseloigro v 3 dej. «Rodoljub iz Amerike». Igrala se je sicer že enkrat v Nabrežini, m to pred 3 Igti, a kljub temu je bila udeležba ogromna. Naši ljudje pač radi obiskujejo dramatične predstave, kjer pač človek najde par ur poštenega in zdravega razvedrila. Diletanti so se tudi potrudili podati igro kolikor mogoče dobro, kar se jim je tudi posrečilo. Pevske točke med igro so se tudi vsem jako dopadale. Sploh je bilo občinstvo s prireditvijo zelo zadovoljno, kar so pričali vedni aplavzi. — V času odmorov nas je pa zabaval polnoštevilen zbor domačega «Godb. društva» z lepimi in izbranimi komadi. Odhajali smo z željo, da bi nas «Dram, krožek» bolj pogostoma vabil k sličnim prireditvam. Moči so, veselje tudi, torej se dela. Ne cepljenja in prepira ampak smotre-no in disciplinirano primite za delo in videli boste, da uspeh ne bo izostal. kljub klicem in prošnjam Tvojih dragih, V veliki knjigi življenja je stala neizprosno napisana dnevka Tvoje prezgodnje smrti in to se je moralo Izvršiti. Oh usoda, kako si kruta, ki tako pogostoma žanješ po še nedozorelem klasju. Pokazala se je modrina neba in večerno solnce je poljubljalo zemljo s svojimi zadnjimi žarki ko so dvignile dekleta belo krsto. Tiho je bilo v dolgi črni vrsti ljudi, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti, gosp. župnika se je slišalo ko je molil molitve pokojnih. ‘ Videlo se je, da pokopujejo mlado nadebudno življenje, kajti iz vsega pogreba je odsevala svežost in mladost. Položili so Te k počitku, kjer boš snivala v senci lip svoj večni sen. Počivaj v miru Olga, in zemlja naj Ti bo rahla. Družini naše sožalje ob bridki izgubi drage hčerke. IZ BREGA. Občina dolinska gre navzdol, gmotno in moralno. Za prvo skrbe oblastniki, za drugo mi sami. Plesov in popivanja po gostilnah ne manjka, in pri vinu — to je znano — zna človek vse jezike, le... svojega, žal, najmanj! —: Kakšen rod si vzgajamo, ni težko uganiti. Nekateri stariši bi prav storili, če bi skrbeli za boljšo vzgojo svojih 7—16 otrok, ki se valjajo brez vsakega nadzorstva po plesih in gostilnah. Matere, glejte, da ne boste obžalovale! — Brežan. Krompir „Ida semenski več vagonov, kupi Karel Šiškovič, Herpelje-Kozina IZ BAZOVICE. Olgi v slovo. — Tiho skrivnostno se je približala ledena roka ter pretrgala zopet nit mladega, bujnega življenja. Neizprosno jo je zazibala v večni sen ter sprejela njeno mlado dušo tja na cvetoče poljane večnega miru. Ležala si na belem mrtvaškem odru med duhtečimi rožami, ki so ti jih poklonile Tvoje drage znanke in znanci. Rahel smehljaj življenja Ti je ležal na oiede-nelih ustnicah, ko si se poslavljala od nas HnJsfnrejSi ilmn. ta« zavod KAKRŠNOKOLI SLUŽBO (kot čuvaj,, skladiščar ali podobno) išče invalid, ! zmožen slovenščine, italijanščine in ' nemščine. Gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upravništvo «Novic». Mjßrj'i pozor! znamke „Kunde“, cenil Škarje, žagice cepilne nože Kunde“, cepilni vosek, anti-panessit prodaja JUST UŠAJ, agronom v Gorici, Via C. Favetti štev. 6. :::: 0 E! S B S @ E3 S E ® B B El »2 ® S S H @ 1 fCNJlGäRNfl !N PJSPISNICfl :1. ŠTOKA-TRSTI IZ MAREZIG nam poročajo z ozirom na naš nedavni članek «Tri zgodbice», da ni bil oni naš človek —• ki je bil klican pred sodišče zaradi smodnika za mine, obsojen na-6 dni, temveč da je bil obsojen na 3 mesece. Seveda je napravil priziv. V ROJCAH pri Marezigah se je nedavno zopet streljalo. Kdo je streljal, je znano, — Nekaterim je pač vse do- j voljeno. IZ KOSTA.BONE pri Pomjanu Ko so nas nedavno vklenili, ker so našli pri nas kmetsko orodje, in so nas vklenjene peljali v koprske zapore, so se nekateri naši ljubi sovaščani smejali, vedoč, da nas peljejo po nedolžnem. Sedem jih je takih usmiljenih in «bratskih» sovaščanov, a pride tudi za nje konec smeha, ako Bog da. IZ BOLJUNCA, Minulo nedeljo popoldne smo imeli tu predavanje «Prosvete» o boju zoper jetiko. Predavatelj g. dr. Pertot je pospremi! svoje predavanje z nazornimi svetlobnimi slikami, ki so ljudstvu zelo ugajale. Zbrano občinstvo se je iz predavanja marsikaj' koristnega in potrebnega naučilo. m Via Milano 37 m 0 g se priporoča sl. občinstvu v mestu in na Ü Ü deželi, župnim, občinskim in šolskim [i g uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem ® g in zasebnikom. S ZASTRTA KNJIGOVEZNICA. B Založba Vedeža, Kleinmayerjeve italij. - _ gg slov., slov.-italijanskega in ital. - sloven- ® ^ skega slovarja. -- Ima v zalogi vse ® najnovejše slovenske knjige. Gospodarske novice Kako požlahtnjujemo sadno drevje (Po St. Humeka Praktičnem sadjarju) ga drevja ni stanovitno glede katere-Požlahtnjevanje sadnega drevja je umetno^ prigojene lastnosti, am- veljalo v prejšnjih časih za veliko nevzdržno sili nazaj v prvotno, umetnost. Mislili so, da mora imeti Prjr°dno obliko. Ako hočemo torej posebno srečno roko, kdor hoče z 1 K^ko žlahtno sadno vrsto z vsemi n j e-uspehom cepiti. In taki redki sadjarji H’11^ lastnostmi popolnoma zaneslji- IVAN KRŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne pctebšžine Iz aluminija, steklovine, lesa, emalirane prsti itd. ===== CENE NIZKE. TRST, PIAZZA S. GIOVANNI St. 1 registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca štv. 19,1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje P© 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, me-njice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. ♦♦♦♦ Dradne m za MM oä 9 is 13. Ob'nedeljah in prazn. je urad zaprt Telefon štv. 25-47. □ □□crj d □□□□□□□□ □□□c, oD.oannarjD (tla Mm vinajpja in lep Jakob Perhauc ustanovljena leta 1878 Trst. via S. T. Xydias 6, Teief. 2-36 VEDNO V ZALOGI in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. LASTNI IZDELKI: šumeča vina, kakor šampanjec, šumeči istrski refošk „Lacrima Gristi“ in druga. SPECIALITETA: jajčjl konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi kakor tudi pristni malinovec in drugo D sms po □ trona □□dpodopo □□□□□□o so si znali pridobiti s svojo umetnostjo primeren ugled. No, dandanes je to drugače. Dečki se uče že v osnovni šoli cepljenja, in le kdor je prav neroden in nima nikakega smisla za to velezanimivo delo, ga prepušča drugim spretnejšim rokam ali ga pa popolnoma zanemarja. Vendar je pa še posebno med starejšimi sadjarji mnogo predsodkov, nejasnosti in nesporazuma zlasti glede časa in raznih načinov cepljenja. Zato mislim, da bo marsikomu ustreženo, ako izpregovo-rimo tudi o tem predmetu ter malo bolj na drobno opišemo to naj zanimivejše sadjarsko opravilo in pojasnimo: Zakaj, kdaj in kako požlahtnjuj-mo ali cepimo sadno drevje. Vsakomur je bolj ali manj znano, da se žlahtne sadne vrste zanesljivo ne dado razmnoževati s semenom, 4.ko bi n. pr. vsej ali 100 zdravih pe~ ,ček od katerekoli žlahtne jabolčne vrste, bi dobili iz tega semena 100 dreves. Mogoče je, da bi kako drevo med njimi obdržalo vse lastnosti drevesa, od katerega smo vzeli seme. Tudi ni izključeno, da bi kako drevo ne rodilo boljšega sadu in ne imelo sploh boljših lastnosti. Gotovo pa je, da bi velika večina drevja rodila drugačen, iz večine slabe j ši sad in da bi bilo tudi drevje v vseh svojih lastnostih različno od semenskega drevesa. Isto velja o hruškah in iz večine tudi o drugih sadnih plemenih. Kaj je pač vzrok temu čudnemu --»tavu? Vse žlahtne vrste pečkasteoa in iz večine tudi drugih sadnih plemen so plod sto- in stoletnega smotrnega kulturnega dela, plod neumornega odbiranja, križanja različnih vrst, vo razmnožiti, dosežem,oi to le na tak način, da del žlahtne rastline prenesemo na drugo rastlino istega plemena, s katero se zraste v celoto in se s primerno vzgojo razvije v popolno rastlino. Pri tej nadaljnji vzgoji nam je skrbeti pred vsem za to, da se podlaga ne otrese neljubega bremena in da napeljujemo vso rast v preneseni del rastline. Požlahtnjujemo torej edino zato, da zanesljivo ohranimo in razmnožimo kako sadno vrsto. Ne pa, kakor se mnogokrat domneva, da bi s tem tisto vrsto na kak način izboljšali, Kakoršno je drevo, od katerega vzamemo cepiče, tako bo novo drevo. Ako bi v kateremkoli oziru kazalo drugačne lastnosti, je to pisati na rovaš zemlje, podnebja, starosti drevesa, podlage, nikdar pa ne na rovaš cepljenja samega. (Dalje prihodnjič s slikami). LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisniku iz Volč. Vašega dopisa nismo mogli objaviti, ker je preoseben in kot tak prepovršen. Dopisniku iz Komna: Dopis prišel za zadnjo številko prepozno, za to nima več pomena. Opozarjamo na oglas čevljarnice Force-na, ki ga čitatelji najdejo v vsaki številki «Novic». Miklož F. — OsIavjT. Denar prejeli, hvala! J. Č. Predgriže; Odgovor najdete v listu. Odgovorni urednik : Janko Runtič. Cena valut v Trstu dne 26, t. m. 100. — dinarjev ... lir 39 40 do 39.70 100. — čehoslov. kron 73,- . 73 60 100. — avstrij kron . „ 0.0340 „ 0.0350 100. — francos. frankov . 128.25 „ 12875 100. — Švicar, frankov . 474— , 477-- 1 — angleški funt . , 117.90 , 117.90 1 — dolar 24.60 . 24.80 Benečijske obveznice 81 82 LjiiMionsko Mtna tanku ““ Podružnica u Trstu: Ufo XXX Ottotiro 11 5-16; 22-981 5-18; 22-98 BRZOJAVNI NASLOV: BANCALUBIANA Podružnice; Gorica, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Logatec, 1 Maribor, Metković, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split Centrala v Ljubljani Delniška glavnica in rezervni zaklad : 60.000.000 dinara. Bavi se z vsemi bančnimi posii. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune z 41/2°/0 netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ---------------------- varnostne pušice (SAFES) --------------------- Blagajna je odprta od 9l/2 do in od 14l/2 do 16 ure. Cevi jamica Forcessin Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio“ T&ST - Via Siuseppe Caprin štev. 5 pri Sv. Jakobu - TRST Kdor išče obuvalo cenö ä vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo! In šel bo k „FORCESSINU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. . □□□□□□□□□□□□□□□□□□□!!!!□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Zahtevajte in prepričali se bodete, da je MILO-GODINA SEST MEPREKOSUIVO ' Izdeluje dobroznana | -ft Via Scoglio 316 domača tvrdka J« d»aIUIIIŠŠO« HM Telefon štv. 18-78 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □