2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. junija 2013  Leto XXIII, št. 24 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 13. junija 2013 Porabje, 13. junija 2013 »Naj živita glasba in pesem tudi na šoli« STR. 4 Porabje ma prihodnost STR. 6 TUDI PORABSKO ŠOLSKO LETO SE ZAKLJUČUJE Pred koncem šolskega leta, ki se tudi v porabskih narodnostnih šolah zaključuje v teh dneh, je pred dobrim tednom v Monoštru potekalo še zadnje strokovno srečanje z učitelji. Nanj smo povabili tudi Agoto Kállay, slovensko referentko na državnem inštitutu za razvoj in posodabljanje šolstva, ki ima sedež v Budimpešti. Poleg aktualne problematike (priprave na učiteljski Seminar slovenskega jezika in kulture 2013 v Ljubljani ter na Jezikovne počitnice v Piranu in drugo) smo največ časa namenili razgovoru o uvedbi posodobljenih učnih načrtov za slovenski jezik in spoznavanje slovenstva v porabske šole v prihodnjem šolskem letu. Posodobljeni učni načrti za različne oblike pouka manjšinskega jezika – smernice zanje so menda enotne za vse manjšine, brez upoštevanja jezikovnega predznanja (ali neznanja), okoliščin in še česa – zahtevajo od učencev (in učiteljev) veliko bolj zahteven pouk manjšinskega jezika, do konca 8. razreda v dvojezični šoli celo enak nivo znanja, kot ga učenci pridobijo iz madžarskega jezika, kar je na papirjih sicer odlično, in če bi delovalo, prav tako, v praksi pa – po mojem vedenju in poznavanju stanja – katastrofa! Menda se ni dalo drugače, ker je to norma, ki jo zahteva madžarska država… Ki je ne zanima, kakšne so razmere na terenu, gotovo pa bi o vsem tem lahko razmislile avtorice, ki razmere poznajo… Zdaj so stvari potrjene in z novim šolskim letom se morajo začeti izvajati ne glede na pomisleke stroke. Kako? Bomo videli. Verjetno kar tako kot doslej, če država ne bo nekega dne ugotavljala, da je razkorak med tistim na papirju in dejanskim znanjem jezika pri učencih ogromen… Papir pač vse prenese, spremembe v glavah pa se zgodijo ali ne… Sodelujoči učitelji, ki skrivaj sicer radi potarnajo, da so novi učni načrti pretežki, daleč od realnih možnosti uresničitve, so tokrat le komentirali, da bo potrebno poskusiti in čez čas ugotavljati, kaj se bo dalo narediti. No, pa počakajmo… Kaj se bo dalo narediti? Zelo veliko, če bi vsi učitelji v dvojezičnih šolah samo spremenili lasten odnos do rabe slovenščine, tako v medsebojni komunikaciji kot v komunikaciji z učenci. Ah, če pa imamo madžarske kolege, ki ne razumejo slovensko, je pogost izgovor, ko slovenski učitelji med seboj govorijo madžarsko. Kako, prosim? Ker sta seniška in števanovska šola dvojezični, vemo – in to vedo tudi madžarski učitelji – da bi po zakonodaji vsi morali obvladati oba jezika in ne da se slovenski učitelji jezikovno prilagajajo madžarskim kolegom, ki se, vsaj nekateri, pridno učijo slovensko. Težko se je učiti slovensko, ko naši kolegi Slovenci še med seboj govorijo madžarsko, namesto da bi nam pomagali, sem pred kratkim slišala na eni izmed šol od nekoga, ki bi se rad naučil slovensko, pa nima za to priložnosti. Dovolj zgovorno za globok razmislek… Šolsko leto 2012/13 se torej izteka in razveseljiv je podatek za dvojezični šoli, števanovsko in seniško, da je učencev osmošolcev, ki se poslavljajo, manj, kot bo bodočih prvošolcev za naslednje šolsko leto. Nakazuje se torej porast števila učencev na obeh šolah! Seveda pa v Porabju nimamo le dveh narodnostnih šol – imamo tudi možnost narodnostnega programa, slovenščine kot predmeta, v monoštrski osnovni šoli, kjer se bitka za slovenski narodnostni pouk izgublja. Tudi naslednje šolsko leto ne bo prvošolcev, ki bi se učili slovenščino, ker se odgovorni v slovenskih krogih s tem ne ukvarjajo… Slovenščina se poučuje še na monoštrski srednji strokovni šoli, kjer je število dijakov pri tem pouku konstantno, in na gimnaziji, kjer je neučinkovit pouk slovenščine botroval drastičnemu upadu števila prijavljenih dijakov… Ja, delovala je kar nekaj let skupna Krovna šolska komisija Zveze Slovencev in Državne slovenske samouprave pod vodstvom Erike Glanz, nekdanje zaslužne in v strokovnih krogih spoštovane ravnateljice gornjeseniške šole. Osnovni cilj te komisije je bil, da se skupno rešujejo nekateri šolski problemi, da se podpira pozitivne rešitve, predvsem pa s stalno medsebojno komunikacijo prizadeva, da bo slovenščina imela možnost postati jezik priložnosti za najmlajše Porabce… V času delovanja komisije so potekale različne dejavnosti, tudi srečanja šolskih ministrstev, ponovno se je uvedel narodnostni pouk slovenščine v Monoštru. Velika dejanja! In nekega dne, pred dvema letoma, so na Državni slovenski samoupravi ugotovili, da take skupne komisije ne potrebujejo in jo enostransko ukinili… Nadaljevanje zgodbe poznamo, njen skupni imenovalec pa je, da izgubljamo slovenščino v monoštrskih šolah – z neznosno lahkostjo se prepušča ta usodno pomembna problematika stihiji ali osamljenim posameznikom, ki brez prave podpore brezupno iščejo svetlobo na koncu predora… Pot je dolga in zapletena in samotna… Slovenci v Porabju se še vedno premalo zavedajo, da je učenje jezika in njegovo ohranjanje pri mladih in najmlajših, torej dobra šola, temeljni in poglavitni pogoj za manjšinski jutri, saj narodne skupnosti brez jezika ni! Drobna lučka na koncu predora je, po mojem trdnem prepričanju, že z novim šolskim letom še kakšen (ali dva) dodaten učitelj iz Slovenije, o čemer že dolgo govorimo, ne zgodi pa se nič! A v Ljubljani sploh kaj slišite ali se bo še naprej vse v zvezi s Porabjem končalo pri številnih imenitnih obiskih, sejah, srečanjih, konferencah in simpozijih? VALERIJA PERGER Zadnje strokovno srečanje z učitelji v tem šolskem letu Grad GORIČKO JE LEPO, IN TÁKO NAJ OSTANE! Ob Evropskem dnevu parkov so v Krajinskem parku Goričko, ustanovljenem pred desetimi leti, pripravili več slovesnosti in prireditev, tako v Prekmurju kot v Narodnem parku Őrség na Madžarskem. Središče za obiskovalce narave in krajine so poimenovali dve razstavni sobi, in sicer je prva imenovana Kukavica, po travniški orhideji in ptici in druga soba Upkač, po ptici smrdokavri. V obeh lepo urejenih sobah, za kar so porabili približno 107 tisoč evrov, so na voljo, predvsem na fotografijah, osnovne informacije o zavarovanem območju Krajinskega parka. Na novinarski konferenci je bilo tudi rečeno, da sta razstavni sobi prva, zgolj Krajinskemu parku namenjena prostora. Denar za sobo Kukavica je iz sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč, financiranje sobe Upkač pa je bilo iz operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007-2013, kjer je bila na slovenski strani partnerica Regionalna razvojna agencija Mura. V Krajinskem parku Goričko poudarjajo pomen obeh projektov oziroma razstavnih sob, ki so del projekta Visokodebelni biseri – Upkač, travniški sadovnjaki pa spadajo v del tradicionalne podeželske kulturne krajine. Ali kakor je povedal direktor KP Goričko dr. Bernard Goršak, Goričko je lepo, in táko naj ostane! Pomen travniških sadovnjakov ne sega zgolj na ozko področje naravoslovja, ampak ima nespor-ne in močno poudarjene kulturno-sociološke in ekonomske vodike. Pomembno vlogo v tem sodelovanju ima tudi Razvojna agencija Slovenska krajina, And-reja Kovač, ki agencijo vodi, se je udeležila slovesnega odpiranja razstavnih sob Kukavica in Upkač. Na dan, ko so odprli sobi Kukavica in Upkač, so razglasili akademika dr. Antona Vratušo za prvega ambasadorja Krajinskega parka Goričko. Akademik Anton Vratuša je tesno povezan z nastankom in razvojem Krajinskega parka Goričko, bil je in ostaja pobudnik marsikaterega projekta na Goričkem, z željo po ohranjanju in tudi razvoju Goričkega in Porabja. To je bil tudi osnovni razlog, da so dr. Antonu Vratuši, kot Goričancu iz Dolnjih Slaveč, ob Evropskem dnevu parkov podelili častni naslov prvega ambasadorja Krajinskega parka Goričko. Zanimive so bile tudi prireditve v Narodnem parku Őrség, kjer so pripravili skupen kulturni in športni program, in v Selu na Goričkem, kjer so se kosci z ročnimi kosami pomerili na srednjeevropskem tekmovanju v košnji. Osrednja slovesnost ob 10. obletnici Krajinskega parka Goričko pa bo jeseni. E.Ružič Akademik dr. Anton Vratuša je prerezal trak – slovensko trobojnico, in s tem slavnostno odprl razstavni sobi Kukavica in Upkač. Pri tem sta mu »pomagali« Alma Vičar, prva, in Katarina Groznik Zeiler, sedanja predsednica sveta Krajinskega parka Goričko. Med številnimi obiskovalci na slovesnosti je bil tudi Martin Šolar, direktor Triglavskega narodnega parka, iz katerega je tudi andovski »Triglav«. Poleg slikovnega gradiva so v eni od sob predstavljeni različno orodje in pripomočki za ohranjanje travniških sadovnjakov, pa tudi predmeti, povezani z delom v sadovnjakih. Murska Sobota: 50 let Likosa PRVA ORGANIZACIJA LJUBITELJSKIH SLIKARJEV V SLOVENIJI Malo je ljubiteljskih skupin v Sloveniji, ki se ponašajo s polstoletnim delovanjem. Med te redke sodi Likovna sekcija – Likos, ki deluje v okviru Kulturno umetniškega društva Štefan Kovač in je z razstavo in odličnim katalogom v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti obeležila in počastila visoki jubilej. »Likos Murska Sobota je ena prvih povojnih ljubteljskih sekcij v Sloveniji, saj je leta 1973, ko se je ustanovilo združenje likovnih skupin v okviru Zveze kulturnih organizacij Slovenije, delovala že polnih deset let,« je izpostavil eden izmed ustanoviteljev, umetnostni zgodovinar in dolgoletni ravnatelj gimnazije Vlado Sagadin. Statistika ob jubileju tudi pove, da je v Likosu od leta 1963 do letos sodelovalo oziroma v sekciji sodeluje 75 ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev, predvsem slikarjev in nekaj kiparjev, ki so sodelovali na več kot 200 razstavah v Sloveniji in tujini, tudi v Monoštru, Sombotelu in Budimpešti. »Sekcija pomurskih amaterskih likovnih ustvarjalcev vključuje v svoj program skrb za ohranjanje propadajočega etnografskega bogastva, ki s svojo likovno stvaritvijo ohranja in upodablja umirajoče prekmurske etnografske starožitnosti. Tako se člani Likosa s programom individualnega likovnega izraza, preko strokovnega izobraževanja izpopolnjujejo do te mere, da je njihovo likovno sporočilo mogoče izpostaviti tudi širši javnosti,« je ob obletnici v ličnem katalogu zapisal Jože Puhan, vodja likovne sekcije Likos. Likos zadnjih 20 let prireja likovne kolonije v Bogojini ob Košičevih dnevih, kjer imajo občasne razstave, in Korovcih, kjer je na domačiji Ernesta Bransbergerja tudi stalna razstava. Veliko pozornosti posvečajo izobraževanju na tridnevnih ustvarjalnih delavnicah, ki so spomladi in jeseni, vodi pa jih akademski slikar mag. Janez Kovačič, ki poudarja, da je 50-letnica Likosa nedvomno velik dogodek. »Veliko je društev, ki s polno žara pričnejo in prevečkrat tudi hitro ugasnejo. Likos je velika izjema... Člani so bili in so tudi danes veliki ljubitelji likovne umetnosti, različnih poklicev in stanov. Njihov prvi in zelo pomemben vodja in mentor je bil prof. Sagadin... Za vodenje takega društva je potreben izjemen posluh tako do ljudi, kot tudi poznavanja stroke... Vse člane veže velika ljubezen do likovnega ustvarjanja, želja po druženju in pripadnost Prekmurju... Vsak od teh slikarjev ima svoj svet, svoj likovni jezik in željo sporočati ljudem, kako doživljajo življenje v Prekmurju. Narava je mehka, ljudje topli, pokrajina pa se žal spreminja, kar opažajo in beležijo naši likovniki,« poudarja Kovačič in dodaja, da so stotine slik, risb in kipov dokumenti, ki bodo pričali, kako je bilo Prekmurje nekoč čudovito in neokrnjeno. Umetnostni zgodovinar in dolgoletni direktor soboške Galerije mag. Franc Obal pa ob jubileju vidi priložnost za ovrednotenje dela Likosa. Prepričan je, da gre za pomembno delo, na katero so v Likosu upravičeno ponosni. Prekmurje oziroma Pomurje je znano po številnih uspešnih akademsko izobraženih slikarjih in kiparjih, katerim so ljubiteljski avtorji pomembno dopolnilo v celovito likovno podobo tega dela Slovenije. Ernest Ružič Na jubilejni razstavi razstavi Likosa v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici so dela devetnajstih ljubiteljskih slikark in slikarjev. Novi učbeniki z vodilnim partnerjem DOŠ Števanovci V lanskem maju so na DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku priredili zaključni dogodek projekta TÁMOP, v sklopu katerega so konzorcijski partnerji izdali učbenik in delovni zvezek za slovenski jezik za 4. razred in učbenik za predmet spoznavanje slovenstva za 5. in 6. razred. Projekt je bil namenjen izboljšanju narodnostnega pouka s pomočjo novih izobraževalnih programov, seniška šola kot vodilni partner pa se je obogatila tudi z novo tehnično opremo. V 2. etapi projekta v okvirih Operativnega programa za družbeno prenovo (Új Szé-chenyi Terv TÁMOP) je bil na razpisu uspešen konzorcij DOŠ Števanovci kot vodilnega partnerja ter Državne slovenske samouprave in Državne bolgarske samouprave. V okvirih tega projekta naj bi prišlo do razvijanja jezikovnih kompetenc učencev iz vrst narodnosti, ki živijo v madžarskem jezikovnem okolju. Ti manjšini sta slovenska in bolgarska, slednji so se Slovencem pridružili zaradi tega, ker imajo svoje ustanove v Budimpešti in razpisna pravila predpisujejo sodelovanje z ustavnovami na podeželju. Trije konzorcijski partnerji bodo deležni podpore v višini 175.843.600 forintov, projekt je financiran stoodstotno. Dvojezična šola v Števanovcih bo prejela okoli 24 milijonov, Državna slovenska samouprava okoli 120 milijonov forintov, samouprava Bolgarov pa približno 49 milijonov forintov podpore. Pri določitvi sredstev so upoštevali število ustanov, ki jih vzdržuje posamezna samouprava. Glavni cilj projekta je razvoj opreme in predmetnih pogojev narodnostnega jezikovnega pouka z novimi učbeniki, pripadajočimi delovnimi zvezki, zvočnim gradivom in digitalnimi učnimi vsebinami. Pomemben vidik je nastanek metodičnih priročnikov za učitelje in podpora pripravam za narodnostni pouk v predšolskih ustanovah. Slednje je bilo obvezni element projekta, gre pa naprimer za izdelavo igralnih kart in pripravo nalog za igrivo učenje jezika. Za slovenske učence bo konzorcij izdal sledeče učbenike: slovenska slovnica za 5., 6., 7. in 8. razred; slovenska književnost za 7. in 8. razred; spoz-navanje slovenstva za 11. in 12. razred. Nastalo bo zvočno gradivo in digitalne vsebine na področju slovenskega jezika in književnosti, tudi pri predmetu spoznavanje slovenstva pa bo na voljo zvočno gradivo, dopolnjeno z metodološkimi pripomočki. Avtorje učbenikov bodo pristojni določili v okvirih javnega naročila, je pa želja vseh, da bi učbenike napisali oziroma sestavili domači pedagogi iz Porabja. Prišlo bo tudi do prevoda učbenika »Naš svet« (A mi világunk) pri predmetu spoznavanje okolja za 4. razred, ki ga je izdala založba Apáczai in tudi dobila pravico do izvedbe prevajanja. DOŠ Števanovci kot vodilni partner se je obogatila tudi s strojno opremo: to so dva prenosna računalnika, kompletna računalniška konfiguracija, fotokopirni stroj in čitalnik. Šola bo med trajanjem projekta skrbela za nadzor nad izvajanjem projekta in odnose z javnostjo. Državna slovenska samouprava bo opravila vse ostale dejavnosti v okvirih programa: sodelovala bo z avtorji, lektorji, založ-bo in ostalimi partnerji. Projekt se bo zaključil 31. oktobra 2014. Do takrat morajo biti vsi učbeniki pripravljeni za imprimaturo, za pridobitev dovoljenja za izdajo. Število načrtovanih učbenikov je omejeno s sredstvi, ki so na razpolago, ne vsebujejo pa kritja tiskarskih stroškov. Dolgoročni cilj sodelujočih pa je izdaja vseh učbenikov za potrebe dvojezičnega pouka v Porabju. -dm- INOVACIJA NA ŠTEVANOVSKI OSNOVNI ŠOLI Tako se namreč imenuje evropski projekt, na katerega je bilo prijavljenih veliko šol, z žrebom pa je sredstva za izvedbo prejela števanovska dvojezična osnovna šola. Dobrih 23 milijonov forintov vreden projekt, ki traja od 1. 1. 2013 – 31. 12. 2014, zahteva kompleksno organizacijsko in strokovno pokritost izvedbe, kar vključuje tudi primerno finančno vrednotenje dela nosilcev posameznih programov. Vsebinsko je program projekta zelo raznolik – nekatere aktivnosti so že zaključene, npr: dan zdrave prehrane, športne igre; izvaja se tudi plavalni tečaj za vse učence, in sicer bo moral vsak učenec opraviti 30 ur plavalnega tečaja v Monoštru; nekatere aktivnosti pa se izvajajo še tik pred zaključkom šolskega leta, npr.: športni izlet, 12. junija, v Gyöngyösfalú, kjer se bodo učenci pomerili v različnih športnih dejavnostih. Teden po formalnem zaključku šolskega leta za učence pa bo namenjen prvemu od dveh jezikovnih taborov, v katerega bo vključenih 25 števanovskih učencev, kar je tudi število vseh otrok od 5. – 8. razreda. Izvajalca programa jezikovnega tabora (seveda gre za slovenski jezikovni tabor), ki bo potekal od torka, 18. junija, do petka, 21. junija, bosta števanovski učitelj slovenščine Laci Domjan in učiteljica asistentka Metka Perger (avtorica prispevka). Vsebina jezikovnega tabora bo zelo razgibana in čim manj podobna vsakodnevnemu pouku, ki bo takrat že za to šolsko leto zaključen. Učitelja Laci in Metka bosta učence razdelila v dve skupini. V Lacijevi bodo tisti z malo manj jezikovnega predznanja, kajti Lacijeva prednost je posluževanje obeh jezikov, madžarskega in slovenskega, zato bo ta skupina s kolesi (15 novih koles, pridobljenih iz istega projekta) v obeh jezikih raziskovala floro in favno bližnje in tudi širše okolice, saj bodo kolesarili vse do Šalovec. V Metkini skupini pa bodo tisti, ki imajo kanček več usvojenega slovenskega besedišča, le-tega bodo nadgrajevali s pomočjo verbalnih in neverbalnih strokovnih veščin izvajalke, podanih v slovenskem jeziku in z motom, kako se jezikovno znajti v preprostih vsakodnevnih okoliščinah. V ta namen bomo obiskali pošto, trgovino, gostilno in hotel ter komunicirali v slovenskem jeziku. Dopoldanske jezikovne urice bodo v popoldanskem času dopolnjene z učenjem in petjem slovenskih ljudskih pesmi, z ogledom katerega izmed znanih slovenskih mladinskih filmov ter doživetih interpretacij pravljic pravljičarke Metke Sraka, knjižničarke murskosoboške študijske knjižnice. Prihodnje šolsko leto bo potrebno izpeljati večino programov projekta; to pa so: športne dejavnosti, dnevi zdrave prehrane, program varne vožnje, različna predavanja: reševanje konfliktov, naravne nesreče, družinske vrednote; računalniški krožek, tekmovanje v poznavanju ožje in širše domovine in na koncu naslednjega šolskega leta ponovno jezikovni tabor, takrat obogaten še z enim jezikom – angleščino. Vodja projekta, ravnateljica Agica Holec, je prepričana, da je ta projekt za šolo dober, ker imajo tudi učitelji možnost najmanj 30-urnega izobraževanja s področja, ki ga poučujejo; zelo dobrodošel pa je za učence, ki bodo na prijeten, zabaven, a hkrati poučen način razširjali svoja obzorja z aktualnimi vsebinami, kot so: mentalno in fizično zdravje, medčloveški odnosi, računalništvo,… Sama pa bom dodala naslednjo misel: Od učencev na jezikovnem taboru ne pričakujem čudežev, želim si le njihov pozitiven odnos do slovenskega jezika, ki je za nekatere jezik njihovih prednikov, za večino pa le jezik sosednje države, ki pa vseeno omogoča, da je števanovska šola to, kar je. Metoda Perger »Naj živita glasba in pesem tudi na šoli« OD SLOVENIJE… Štirideset pevk in dva pevca – toliko mladih obrazov oder kulturnega doma na Gornjem Seniku menda že dolgo ni videl. Vzdušje v obnovljeni stavbi pa je bilo še toliko bolj mladostno, saj smo v vrstah občinstva našli prav tako mlada nasmejana lica: učence DOŠ Jožefa Košiča v največji porabski vasi. Prišli so za kratek čas, vendar so člani Mladinskega pevskega zbora OŠ Ivana Cankarja iz Ljutomera očarali tako mlajši kakor starejši rod. Seniški koncert zbora je organizirala Zveza Slovencev na Madžarskem. »Prišli smo na dvodnevno turnejo na Madžarsko, lahko rečemo, da je to nagradno potovanje. Pred dvema letoma smo se v Bratislavi udeležili mednarodnega tekmovanja in osvojili srebrno priznanje. Na šoli smo bili veseli učitelji, ravnateljica in seveda tudi starši. Lansko leto smo priredili dobrodelni koncert, kjer smo nabrali denar, da lahko imamo letos delovno-izletniško turnejo« - nam je zaupal zborovodja ljutomerskih pevcev Jože Gerenčer, ki je glasbeni pedagog na šoli s 400 učenci in še dodatnih 100 na podružnici. Na ustanovi imajo za učence številne interesne dejavnosti, med njimi pevski zbor, v katerem se prepevajo ljudske in umetne pesmi, dotikajo pa se tudi popevkarskega izročila. Na približno štiridesetminutnem koncertu smo lahko bili priča vsemu temu. Ljudske pesmi iz srca, kot so »Ena ptička priletela« ali »Doli v kraju sama zase«, so se menjavale z mednarodnimi uspešnicami tipa »Che se ra, se ra« ali s črnskim spiritualom »Oh when the saints« (Svetniki vsi). Pohod po zemeljski obli nas je popeljal tudi v špansko govoreči svet s »Guantanamero«, svojo ’akademsko naravnanost’ pa so mladi pevci izrazili tudi s hitom Adija Smolarja »Jaz ne grem v šolo«. Klasičnim melodijam smo lahko prisluhnili tudi v izvedbi petčlanskega komornega zbora, s solo petjem pa sta se izkazali dve nadarjeni pevki. Ena od njih, Tajda Ilčenko, je na oder stopila s solzami v očeh, kajti petje njene kolegice jo je neizmerno ganilo. V svojem nastopu pa je bila že suverena, in odpela slovenski zimzelen »Orion«. »Občutek je dober, samo malo te trese, imaš malce treme. V zboru sicer sodelujem že od 6. razreda, zelo rada pojem in mi je lepo. Šolanje bom nadaljevala na Srednji zdravstveni šoli v Murski Soboti, kjer imajo prav tako zbor. Pela bom še naprej« - nam je zaupala črnolasa mladenka. O samem zborovskem delu pa je pripovedovala pevka iz 7. razreda Cirila Štabuc. »Zberemo se, najprej naredimo kakšne upevalne vaje, nato pa začnemo s petjem pesmi. Naučimo se besedila in vadimo za nastop.« Cirila dodaja, da se v zboru rojevajo tudi prijateljstva in da poje najraje tuje moderne pesmi. »Seveda so mi nekatere pesmi ljubše, druge pa manj. Najprej sem poslušala starejše pevce in me je to navdušilo, zato sem se tudi sama odločila vpisati v pevski zbor.« Učitelj in zborovodja Jože Gerenčer dodaja: »Mi imamo redno, dvakrat na teden vaje, pred nastopi pa tudi večkrat. Recimo pred državnimi ali mednarodnimi tekmovanji vadimo vsak dan, natančneje vsak večer.« Pedagogu je uspelo zbrati številčni zbor, po eni strani zaradi velikosti šole, po drugi strani zaradi spretnega izbora pesmi. »Verjetno je treba imeti pravilen pristop na področju repertoarja, izbrati je treba skladbe, ki pritegnejo tudi mlade. Potem tudi mladi občutijo glasbo, ki je malo zahtevnejša, pa naj bo to ljudska ali umetna pesem.« O številnih tujejezičnih pesmih pa je dirigent povedal sledeče: »Dolžnost učitelja je, da učence seznani z literaturo vsega sveta. Zaradi pomanjkanja časa nismo zapeli džezovske izvedbe cerkvene pesmi »Kyrie eleison«, ki zelo lepo zveni. Smo pa zato zašli na špansko in angleško jezikovno območje.« Jože Gerenčer je svojo službo v Prlekiji sprejel z določenim strahom. »Območje Ljutomera je pevsko-glasbeno zelo močno. Moja dolžnost pa je, da pevce tehnično in tudi repertoarno pripravim za nadaljnje udejstvovanje. V mestu imamo čudovit pevski zbor Orfej, ki je pred kratkim na mednarodnem tekmovanju pobral vse možne nagrade. Moji pevci so takoj pripravljeni peti v takih močnih zborih.« Koncert se je končal s presenečenjem: slovenski šolarji so ob spremljavi klavirja zapeli znamenito madžarsko ljudsko pesem »Az a szép« in z njo poželi največji aplavz. Po krasnem nastopu so se mladi iz Ljutomera takoj napotili proti vasi Vasszé-cseny blizu Sombotela, kjer sta jih čakala še nadaljnja dva nastopa. Za zaključek je zborovodja še povedal: »Vedno, ko potujemo in kje zapojemo, domači zbor povabimo in nam po navadi vračajo obiske. Kajti le tako, če pevci potujejo in malo večkrat nastopajo, bo glasba in pesem na šoli živela.« -dm- Janšo, Črnkoviča in Krkoviča sodišče spoznalo za krive Ljubljansko okrajno sodišče je vse tri obtožene v zadevi Patria, predsednika SDS Janeza Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča, spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodba ni pravnomočna. Sodišče je sledilo predlogu tožilstva in predsednika SDS Janeza Janšo obsodilo na dve leti zapora, lastniku Rotisa Ivanu Črnkoviču in brigadirju Tonetu Krkoviču je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali plačati še po 37.000 evrov stranske denarne kazni. Vsi trije sicer že od začetka sojenja septembra 2011 zatrjujejo, da so nedolžni ter da je proces politično motiviran. Zgodba še zdaleč ni zaključena, saj je že zdaj pričakovati pritožbe na sodbo, prav tako se mora postopek končati zoper nekdanjega prvega moža HSE Jožeta Zagožna in poslovneža Walterja Wolfa, ki sta izločena iz postopka. Prvi je zbolel, Wolf pa je odšel v Kanado. Zoper njega je razpisana mednarodna tiralica, odrejen je tudi pripor. Obsodba nekdanjega premiera Janeza Janše v primeru Patria je odmevala tudi v tujini. Večina medijev je omenila tudi množico Janševih podpornikov, ki se je zbrala pred sodiščem s slovenskimi zastavami v rokah in prepevala slovensko himno. Pahor mora počivati Predsednik republike Borut Pahor si je natrgal mečno mišico, zaradi česar bo moral nekaj tednov počivati. Poškodoval se je pri treningu z akrobatsko skupino Dunking Devils, s katero so nameravali posneti promocijski video pred bližajočim se EP-jem v košarki, ki ga bo gostila Slovenija. Zaradi okrevanja bodo morali v prihodnjih tednih prilagoditi tudi predsednikove dejavnosti. Mladinski pevski zbor OŠ Ivana Cankarja na turneji Tajda Ilčenko je zapela: »Kako je daleč, kako je lep« Seniški šolarji navdušeni nad koncertom Podiranje mlaja v Andovci Od vrejmena Pismo iz Sobote … DO MADŽARSKE V Andovci je zdaj že tradicija, ka se vsakšo leto konca marca postavi mlaj. Pa če se postavi, te ga trbej podrejti tö. Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci smo letos 1. junija podirali mlaj, nej samo za volo slaboga vrejmena, liki za volo tauga tö, ka v soboto je že vsakši doma. Podiranja mlaja je dosta lekejše kak postavljanja, zato ka se nej trbej telko mantrati. Vö podereš baur pa spadne kama spadne. Samo pri nas je tau nej tak leko delo bilau, zato ka mi smo ga nej podrli, cejloga smo vö iz zemle vzeli, aj se cejli baur vidi. Tau je pa zato bilau, ka smo ga mogli zmeriti, kak je dugi. Ešče te, gda smo mlaj postavili, smo ga gledali pa se pogučavali, kak viski mora biti. Tak smo si te tau vözmislili, ka gda ga poderemo, te ga dolazmejrimo, pa tisti, šteri zavadi, kak je dugi, tistoga de glaž vina, šteri na vreki visi. Več kak dvajsti nas je bilau, steri smo probali trufiti, kelko mejtrov mora meti. Od osem mejtrov do tridvajsti mejtrov, vse fele številke so bile. Že smo komaj čakali, aj mlaj leži pa ka ga leko zmerimo. Nej bi dali valati, dapa dja sem trufo najbole. Baur je 17,46 mejtrov dugi biu, dja sem pa na papir napiso 17,45 mejtrov. Na, s tauga je te včasin nevola gratala, ka sem ga gvüšno dolazmero ešče prvin, kak bi ga postavili. Dapa tau je nej istino. Tau se je samo zato leko zgaudilo, ka sem dosta podiro v lesej, tam pa moraš vedeti, šteri baur kelko vöda. Za volo tauga sem te brž glaž načno pa sem vsakšoma natočo malo vina, s šterin smo te kloncnili pa oblübili, ka drugo leto ešče bola vekši mlaj postavimo. Karči Holec Dober den, Boug daj! Če te pa bole večer šteli naše pa vaše novine, moram prajti, dober večer, Boug daj! Ja, že petnajst ali pa kakšo letu kcuj pišem pisma iz Sobote. Pa steri tou radi kaj taprštete, vejte, kak trno rad od vrejmena kaj napišen. Ja, vrejme je gé najboukše, gda je najbole lagvo. Škem prajti, če je vrejme nej takšo, kak bi škeli, aj bou, vse čemere leko na njega strousimo. Kak sam že gnouk davno od toga piso, od enoga poznanca. Un vej tak prajti: »Vej pa tou vrejme je nej normalno. Aj vrag vzeme politiko!« Ja, vrejme je gé za vse krivo! Moja tašča Regina, trno čedna ženska, je gé vörna ženska. Vsikšo nedelo pa za vse cerkvene svetke, male ali velke, una dé k meši. Zavolo toga deža, mraza pa eške koga una ma svojo tumačenje. »Ja, ja, tak je tou! Zavolo grejšni düš, zavolo greja je takšno lagvo vrejme pa v gredaj takšna nevola geste. Grej, libleni moji, greji so tomi krivi!« Od vrejmena skur vsikši vej kaj povedati. Tisti bole »mrzli« lidge, kak Angleži, un od vrejmena vcejlak ovak gučijo. Uni se ne vejo pokloniti, kak to vejmo mi, kak je naša šega. »Gnes pa je vrejme,« se pokloni prvi. »Yes, Yes, geste vrejme,« povej drugi pa že vsikši dé po svojoj pauti tadale. Naš krčmar, kama kartat ojdimo, je trno veseli zavolo toga vrejmena. Pa krčmarica, kama vgojno na kafej demo, ranč tak. Oba se molita, samo aj tadale mrzlo bou pa aj dež namače našo mater zemlo. Tak niške nikšnoga dela nede emo pa mo vse bole v krčmej sejdli pa svoje srmačke pejneze ta nosili. Kak so eške bautoši z olajom za küriti pa z gazom veseli, od toga ranč nej trbej nika gučati. Slüžijo kak na Antarktiki. Slüžijo pa tisti tö, ka reklame na teveni odavajo. Vej pa vsikši živi človek, nej samo eden, cejle držine gledajo na teveni tisto od vrejmena. Čakajo pa li čakajo, gda povej, ka dun sunce posije na nas. Čakajo li čakajo, reklame pa trpijo deset ali pa eške več minutov. Ja, tou se bole gleda kak pa kaj drugo. Mojiva mlajšiva tö od vrejmena velki asek mata. Na, nej ranč asek, depa, nej njima trbej v deži pejški v šoulo ojditi. Trbej njiva z autonom pelati. Kak dva gospouda se pelata v šoulo pa iz šoule tö. Pa si molita samo aj do dneva, gda se šoula zgotouvi, tak ostane. Potejm pa kak najbole brž vrouče grata. Žena se zatoga volo čemeri, ka auto dun na vodou néde, tisto, ka pa v peči ta gori, pa je ranč tak nej šenki. Zdaj pa bi že dun leko vöovado, kak na takšno vrejme gledam, kak se tou meni vidi ali pa se mi ne vidi? Kak aj povejm? Vrejme vsigdar bou, aj de takšo ali ovakšo. Samo aj smo živi pa zdravi pa bole, ka se z vrejmenom spravlamo kak pa z vsejmi nevolami, ka so koulak nas. Od njega pa neškem dosta gučati. Dosta raj pišem, kak zdaj. Če pa me stoj pita, kak na tou vcejlak nouro vrejme gledam, ka od njega leko povejm, njemi pravim: »Vse na svoje mesto stoupi. Samo nej mi djoukati, gda de te nebesko vrouče. Od koga pa mo si po tistom zgučavali?« Na, pa po tejm cejli guč na mesto pride. Miki FIDESZ-ov kongres preložen zaradi visokih voda Vodstvo stranke FIDESZ je zaradi visokih voda, ki so prejšnji teden ogrožale območja ob Donavi, preložil svoj kongres, ki je bil načrtovan za 9. junij. Tiskovni predstavnik stranke je pozval delegate, fideszove poslance v državnem zboru in župane, naj se namesto kongresa udeležijo obrambnih in organizacijskih del zoper visoke vode. O novem datumu kongresa se bo vodstvo stranke odločilo kasneje. Na ogled prva romska domačija V kraju Hodász v županiji Szabolcs-Szatmár se je pred kratkim predala namenu prva romska domačija, ki predstavlja način življenja Romov. Gre za dve stavbi, prva je s trstiko krita kajiba, napol pogreznjena v zemljo, kakršne so si Romi postavljali, ko so še živeli življenje nomadov. Druga je s trstiko pokrita nabijanica, narejena iz ilovice in pletenih vej, njene stene so pobeljene. Nekoč je hiša imela le en prostor, kuhinjski prostor, v katerem so tudi jedli, so kasneje dogradili k hiši. Je v lasti romske etnologinje, ki izhaja prav iz tega kraja in si prizadeva, da bi večinskemu narodu posredovala znanja o Romih. Etnologinja, ki pripravlja svojo doktorsko disertacijo, organizira delavnice tudi za romske mlade, da bi spoznali obrti, s katerimi so se preživljali njihovi predniki. Nasproti romske domačije se gradi tudi Hiša za ustvarjanje, v kateri bodo ob prostorih za delavnice in predavanja tudi sobe za tiste goste (predvsem študente in raziskovalce), ki bi želeli bolje spoznati Rome in romsko kulturo. Manj podpore za prekmurske Madžare Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost že 21 let sodeluje z županijama Vas in Zala, v okviru le-tega se vsako leto podpiše sporazum o sodelovanju, ki zagotavlja tudi strokovno in finančno pomoč ljubiteljski dejavnosti prekmurskih Madžarov. V zadnjih dveh letih se je podpora zmanjšala na četrtino in jo dobi krovna organizacija na podlagi razpisa. Pogovor z Andrejo Kovač, vodjo RA Slovenska krajina Porabje ma prihodnost Andreja Kovač iz Monoštra dela na Generalnom konzulati, je direktorica Razvojne agencije. Prejk agencije se dosta trüdi, aj se Slovensko Porabje na gospodarskom področji (gazdasági téren) tö razvije, ka je nej malo delo. Že več kak deset lejt je tauma, ka je prvi projekt delala, pa od tistoga mau se je sploj dosta vse naprajlo pa zozidalo, ka se njej leko zahvalimo. Od tauga smo v mediji že dosta vse čüli pa vidli, od Andreje kak od človeka pa tak mislim, že menje. - Andreja, kak si doživela tista lejta, da si ešče nej bila oženjana, gda si ešče doma na Gorejnjom Seniki živela? »Na Seniki sem živela do štirnajstoga lejta, zato ka potistim sem odišla v Sombotel. Ge sem se včila za medicinsko sestro, srejdnjo medicinsko sem končala, potistim pa te pedagoško. Tau pa je pomenilo, ka sem samo za konec kedna pa vleti bila doma. Dapa ge tau pravim, ka tistega reda zato eške malo ovak bilau kak gnesden. Zato ka vsigdar bilau mesto, kama smo leko šli, gda smo mladi bili.« - Ka je leko tistoga reda doma v vesi mladina delala? »Tau, ka si doma biu, tau ne pomeni tau, ka si doma sejdo. Zato ka tašoga ipa za vikende večer nin je gvüšno bila kakšna veselica, kama smo leko šli, med dnevom si pa tak doma delo. Stariške so nin nej dopistili, ka bi deca cejli den doma ležala, pa gabela gor držala. Tistoga reda je tak bilau, ka so stariške pravli, ka moraš naredti, aj večer leko tavö deš. Pri nas je pa sploj tak bilau, zato ka je oča tišlar biu, pa nas vsigdar nutpostavo. Mi smo vse znali zvekšoga delati, ka je tišlarsko delo bilau. Dostakrat je zazrankoma v petoj nas gorzgono, ka moramo vötiti v delavnico delat. Müva z bratom sva dobila nalogo, ka morava naredti, pa te večer sva tak leko šla tavö. Če pa nej bilau veselice, te smo se pa vsigdar v kulturnom daumi dobivali, tam smo te na videoni kakšne filme gledali, čočo špilali ali smo kakšni piknik meli. Tistoga reda je dosta mladi plesalo pa spejvalo, tau je nej samo breme bilau za nas, ka moraš iti na probe ali na nastop. Tau je za nas dober program biu, zato ka si se leko daubo s svojimi vrstniki. Šli smo na probo, potistim v krčmau, malo smo pripovejdali pa lepau smo se meli.« - Ti si v folklori plesala, nej? »Ge sem te začnila plesati, gda sem začnila visoko šolo, pa sem plesala pet, šest lejt. Dapa ge moram povedati, ka tau so bila najlepša lejta pa najlepše dogajanje, ka zato tau je eške tisti čas biu, gda si nej mogo samo tak kama titi. Istino, ka smo doma že meli avto pa v dosta mejste smo šli, dapa drügo je tau, gda kama s skupinov ideš. Mi smo tistoga reda dosta plesali na Vogrskom, v Avstriji pa eške tistoga reda cejlo Slovenijo smo nutzopojdli. Tak vidim, ka gnesden se tau znauva začne pa znauva dosta mladi geste v tej skupinaj na Gorejnjom Seniki.« - Ka misliš, zaka začnejo tej mladi znauva tak vküpodti, vejpa ta generacija je že prejk šaule cejlo Slovenijo nutzopojdla? »Mi smo začnili plesati, ka si te leko kama prišo, pa si emo edno skupino, kama si se vcujdržo. Pa tau eške gnesden vala, ka je dobro, če maš kakšno skupino, kama se leko držiš, zato ka zdaj mladi, če gledaš po vasnicaj, tö nika drugoga nejmajo, ali nogomet špilajo ali plešejo pa spejvajo. Zdaj tak vidim, ka je že konec tauma, ka bi sam sebi živo doma pred računalnikom, zato ka človek nüca edno skupino, s šterimi se leko druži.« - Srejdnjo medicinsko šaulo si skončala, dapa delala si kak medicinska sestra? »Ge sem tak stejla, ka medicino bi naprej študirala, samo dejansko nejsem se vüpala, zato ka tistoga reda je tak bilau, ka samo z maksimalnimi točkami si leko nutprišo. Te sem eške nej bila taša samozavestna, ka bi vüpala tau, dapa delati sem tö nej stejla kak medicinska sestra, tak ka sem se zglasila na pedagoško.« - Visoko šaulo si skončala kak učiteljica slovenščine pa zgodovine, dapa nikdar si nej včila. »Tistoga reda nin nej bilau delavno mesto v porabski šolaj, zato sem šla naprej študirat slovenščino, od leta devetdeset do leta dvaindevetdeset v Maribor na univerzo, ka sem si mislila, ka potistim že samo nika baude. Enaindevetdesetoga sem se oženila, pa potistim sem eške tadala ojdla v Maribor. Eške gnesden »naš« guči, ka tisto je biu najbaukši zakon, zato ka edno leto je emo časa se navaditi na tau, ka ženo ma. Med tednom sem ge vsigdar v Maribori bila, on pa doma biu. Te, gda sem pa domau prišla, te sem že nej sama bila, zato ka naslejdnjo leto augustuša se je že sin naraudo. Potistim se je pa tak včasin mogo vcujvzeti, ka nej samo ženo ma, liki sina že tö ma. Gda sem domau prišla, nišoga delavnoga mesta nej bilau. Istino, te me je tak fejst ranč nej gnalo, zato ka sem malo dejte mejla. Otrok se je naraudo augustuša, ge sem pa januara začnila delati pri televiziji, pri Slovenski utrinkaj. Tak, ka Joži Hirnök me je gnauk poisko pa pravo, ka madžarska televizija bo začnila oddaje, Slovenske utrinke, pa ta nekakoga eške išejo k Ibolyi Dončec. Zmišlavala sem si dosta, zato ka na ednoj strani doma maš malo dejte, na drugoj strani pa maš delavno mesto. Dapa za volo tauga, ka gdekoli sem zgotauvila, je vsigdar vse zasedeno bilau, nej bilau delavnoga mesta, sem se tak odlaučila, ka bom šla na televizijo. Tisti čas so babice bile tiste, štere so na maloga skrb mele, gda sem ge delala.« - Kak vidiš tistij sedem lejt, ka si pri televiziji delala? »Ge nikdar ne pozabim, ka moj prvi prispevek sem delala na Gorejnjom Seniki, gda so bučno olje delali. Leko povejm, ka eške vekšo tremo (lámpaláz) sem mejla kak tisti, šteroga sem spitavala. Tau eške gnesden znam, ka se je tau čülo po glasi pa tau se je vidlo tö, zato ka mi je mikrofon trpeto v rokej. Dapa na konci mi je že sploj naleki šlau, pa te posel je zato biu dober, ka dosta lidi sem leko spoznala. Tistoga reda je televizija eške dosti penez mejla, nam so vse plačali. Bilau tašo, ka v najbaukšom hoteli smo spali v Ljubljani, gda smo tam snemali. Tak ka dejansko smo Slovenijo pa Madžarsko predhodli. Dobro ekipo smo meli, dobro je bilau tau delati, dapa samo do enga časa, zato ka te sedem lejt je otrok prišo že v šaulo. Tau je zato nej vredi gé, ka otrok v šaulo dé, mati pa v Sombotel delat.« - Kak si sprvoga nej mejla srečo, naslejdnje že vsigdar več, zato ka so odprli Generalni konzulat, gde si slüžbeno mesto dobila. »Tü je zato tau trbelo, ka sem se ge že na začetki ponidila nekdanjomi generalnemi konzuli g. Muršeci, če de gnaksvejta nüco kakšno pomauč za prevajenje ali kaj drügoga, te leko računa namé. Ne pravim, ka je léko bilau, zato ka delati pri televiziji je nika drugo, pa prevajati je tö drugo. Vejm, ka vsakši začetek je težek, pa nej samo meni, potrplaživost nüca tisti tö, šteri tistoga reda z menov dela kak šef, šteri te gor-vzeme delat. Mejla sem srečo, ka v tistom časi, gda sem se ponüdila, dosta lidi nej bilau, šteri bi se glasili za tau delo. Generalni konzul se je odlaučo, ka nüca prevajalca, zato ka tistoga reda na Vogrskom so še trno nej gučali tihinske gezike, pa te tak sem na Generalni konzulat prišla. Zvün prevajanja sem eške arhivirala pa vse drügo, ka trbelo, tak ka človek se je pomalek vcujzejo.« - Zaka si tak mislila pred lejtami, ka trbej ustanoviti edno razvojno agnecijo (fejlesztési ügynökség)? »Ta ideja je nej samo moja bila, nastala tak, ka mi, šteri smo na generalnom konzulatu delali, smo že delai v razni projektaj. Dostakrat je tak bilau, ka dobro, bomo probali. Taša projekta sta bila za Državno samoupravo pa za Samoupravo Andovci. Samo vpamet smo vzeli, ka nede tak, zato ka trno težko prijaviš en projekt v imeni ene občine. Občina ma proračun, ali nejga denara ali je, pa če delaš kakšno investicijo, te moraš nika meti ali tak moraš planirati, da naj bo. Projekt Carpe diem je biu tisti, steri je nekaj zagnau, in sicer tudi na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, da se dá s projekti marsikaj naredti v Porabji. Urad je biu tisti, šteri je dau pobudo, naj bi meli eno svojo inštitucijo,stera bi se ukvarjala s projekti. Tak je te gratala leta 2006 Razvojna agencija, stero je ustanovila Slovenska zveza, vodim go pa ge. Tau pomeni, da je Razvojna agencija samostojna javna organizacija. - Na Generalnom konzulati delaš, vodiš Razvojno agencijo, ka je sploj dosta dela. Kak tau vse ladaš, odkec maš na tau energijo? »Moram povedati, ka ge takšnoga moža mam, ka ge tau leko delam. Zato, ka mauž je vedno stau paulak mene. Če gledaš, dejansko cel dan ti taodide, pa samo večer prideš domau. Večer je tisti čas, gda si leko vküper z družinov, dapa dostakrat je tak, ka če je kakšna prireditev, te moža tö pelam zraven. Drügo pa tau, ka on je tü taši, ka ge delam pri Razvojni agenciji, tau on dela na športnom področji. Leko ka te čas od družine vkraj-vzemeš, dapa gda sem tau ge začnila delati, te sem že velke mlajše mejla. Velki mlajši že telko stariša ne rabijo, pomembno je tau, ka si zadvečerek pa zvečer z njimi, ali te, gda oni nücejo pomauč od staršov.« - Zaka si se vzela ti za tau delo? »Tau je tak, ka dobro je videti, če se kaj premekne, gda kaj nastane. Vse tisto, ka je do tejgamau bilau naredjeno, tisto vse tü ostane v Porabji. Tisto je nej odvisno od mene, od tebe, leko ka nas več nede, dapa tisto de eške itak tü stalo. Najbola pa zato, ka Evropa gnesden za marsikaj da peneze, zakoj bi nej vöponücali. Če nejmamo možnosti zatau, ka bi kaj dobili od države, od rosaga, te zaka bi nej probali sami kaj naredti ali dobiti peneze od Evrope. Dostakrat čüjem na Seniki, ka ta vzorčna kmetija gvüšno ka zabuktiva, dapa ge natau tau pravim, če se ne vüpaš pa ranč ne sprobaš, te nikdar ne ‚š znau, če de šlau ali nej. Drügo pa tau, če dé drügoma, te zaka bi nej šlau nam tö. Tak mislim, ka Porabje ma prihodnost, samo ka meni trno fejst fali, ka lidi ne držijo tak vküper, kak bi trbelo. Dočas, ka de vsikši samo svojo gledo, pa nej tau, aj kak skupnosti baukše baude, dočas nemo mogli redno naprej staupti.« - Andreja, gda bi bila ti zadovolna? »Tau ne morem povedati, zato ka telko idej mam, ka ranč ne vejm eške kelko lejt bi mogli delati pa živeti, če bi se vse leko uresničile.« Karči Holec Dijaki monoštrske gimnazije na državnem tekmovanju STARI AUTO TAM ZA BAUTO Za bauto že lejta pa lejta stogi eden stari auto. Niške ne vej, sto ga je tam njau. Ranč tak niške ne vej, kak dugo je že tam gé. Eni pravijo, ka tresti lejt, drugi, ka dosta duže. Pa tou tö niške ne vej, kakši auto je tou. Vsikši samo vej, ka je tou gé eden stari auto. Té stari auto pa eške kak dobro vej, kak je z njim gé. Kot že več let so tudi letos organizirali državno tekmovanje v slovenščini za srednješolce in gimnazijce na Madžarskem. To leto se je na državno tekmovanje prijavilo šest dijakov, izmed njih so bili trije gimnazijci, in sicer: Judit Dončec, Fruzsina Šulič in Ladislav Soós. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov, pisnega in ustnega. Dijaki so pisni del opravili 17. januarja. Vsi so se trudili, da bi napisali dob-ro nalogo in so nestrpno čakali rezultate. Približno čez en mesec so izvedeli, da lahko na ustni del tekmovanja gresta Judit in Laci. Bila sta vesela in sta se pridno pripravljala iz 15 tem. Tekmovanje je bilo razpisano za 22. marec. Medtem so izvedeli, da bo Sekcija porabske mladine takrat imela izlet v Bruselj, v evropski parlament. Ker sta želela tako biti zraven na izletu kot sodelovati na ustnem delu tekmovanja, je vodstvo Sekcije uredilo, da so termin prestavili. Tako sta šla 29. marca v Szombathely na tekmovanje. Spremljala ju je učiteljica Irena Libricz Fasching. V komisiji, ki je ocenjevala znanje mladih, sta bili dve profesorici z Visoke šole Dániel Berzsenyi, Ibolya Dončec Merkli in Elizabeta Emberšič Škaper. Razen njiju je bila še Agota Kállay, slovenska referentka na Zavodu za razvoj in posodabljanje šolstva v Budimpešti. Za pripravo sta dobila 15 minut. Judit je imela naslednje teme: France Prešeren, Zdravljica, Porabske šege, Zdravje. Ladislav pa je govoril o temah: Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni, Porabske vasi, Varstvo okolja. Potem so se odpravili proti domu in čakali, kakšen bo končni rezultat. Prvi je postal Ladislav Soós, druga pa Judit Dončec. Tako sta lahko šla 31. maja v Budimpešto, kjer je bila slavnostna podelitev nagrad. Nekaj podatkov o letošnjih državnih tekmovanjih: letos je tekmovalo 24.349 dijakov iz 27 predmetov in v 38 kategorijah. Prišli so iz 625 srednjih šol. Najbolj popularni predmeti so bili matematika (5656 dijakov), angleščina (5405 dijakov) in biologija (5197 dijakov). Prireditve, ki je bila na gimnaziji Zsigmonda Móricza v Budimpešti, so se udeležili nagrajenci, učitelji oz. starši. Nagrajenci so tisti, ki dosežejo 1.-2. ali 3. mesto na državnih tekmovanjih. Letos jih je bilo vseh skupaj 107 iz 64 srednjih šol. Nagrade je podelila državna sekretarka za šolstvo, dr. Rózsa Hoffmann. Nagrado Bonis Bona, ki je namenjena učiteljem, je to leto dobila tudi porabska učiteljica Irena Lib-ric Fasching. Martina Zakoč Tetica z Merke Pravijo, ka vsikši na toum svejti nikšno žlato ma. Na, stari auto zar za bauto za sebe eške gnesden ne vej, če kakšo žlato ma. Depa, njegvi Luigi, Lujzek jo je gvüšno emo pa leko, ka jo eške gnes tö ma. Najprva je spozno njegvo mamo, tou je bilou tiste prve dneve, gda ga je Lujzek küpo. Po tejm je eške njegvoga ato pelo pa sestro, Lujzkov brat pa ga je samo gledo, nut je nej škeu sesti. Nikšen nebeski stra je emo. Nej pa nej se je škeu z nienim autonom pelati. Nin dvej pa pou leti po vsem vküper pa je Lujzekova teta z Merke prišla. Tak je auto spozno eške tou teto, ka je že nin davnik nazaj odišla s trbüjom za krüjom. Njegvi Lujzek je trno veseli biu zatoga volo. Oprvin go je vido, gda je eške pojbič biu. Zdaj go je drgouč vido. Gda je prišla, je kuman čako, aj njoj svoj auto pokaže. Teta je tri dni pri njegvi mami bila, po tejm je prišla k Lujzeki v varaš. Kuman, kuman se go je včako. Potejm jo je škeu pelati s svojim liblenim autonom. »Lujzek, ka pa maš tou za maloga autona?« Tak ga je pitala teta z Merke. Lujzek go je nej najboukše razmo, ka ga spitava. Samo go je gledo, gledo njou pa svoj auto. »Pa si ne moreš bole velkoga küpiti? Mi v Merki takšne male autone sploj ne poznamo, škem prajti, mi velke autone mamo.« Na, zdaj go je razmo. Go je razmo, depa, nej je vedo, ka aj njoj nazaj povej. Kak leko nekak kaj lagvoga povej od njegvoga autona? Vej je pa tou ranč takši auto, kak ga un šké meti! Tou je njegvi auto, ka ga tak rad ma! Nikšnoga drugoga neške meti! »Teta, vejš, té auto se meni najbole vidi, zatoga volo ga mam,« njoj je začno tumačiti. Teta Elke z Merke pa ga je nikak nej škela razmeti. »Lujzek, Luigi, vej pa povej, če ti pejneze trbej! Ge ti tak včasin kcuj dam, ka si bole velki auto küpiš. Zdaj včasin deva, ka si ga küpiš,« ga je že vkraj od autona vlejkla. Zdaj pa je Lujzek na svoje noge stoupo, na, se je vöpokazo, sto je pa kak si brodi. »Teta,« go je dola stavo. »Leko, ka vi v Merki vse bole na velko brodite pa gledate. Depa, tou je moj auto, ka sam si ga s tejmi rokami prislüžo. Zatoga volo, me na meri njajte. Ge mam, ka mam, pa tou je meni zavolé,« je dveri od autona dola zapro. Tak se je teta Elke z Merke nigdar nej pelala z njegvim autonom. Té stari auto zar za bauto tou eške trno dobro pouni. Pa tou tö, ka je veseli biu, ka go je Lujzek nej škeu pelati koulakvrat. Takšno gizdavost z Merke un tö nej bi z dobro volo v sebe vzeu. Pa je zatoga volo un Lujzeka tö eške bole rad emo. Miki Roš Judit Dončec in Ladislav Soós na podelitvi diplom v Budimpešti Učiteljica Irena Libric Fasching je dobila nagrado Bonis Bona OBISK V MLEKARNI V okviru projekta »Inovacija na števanovski šoli« smo obiskali z učenci mlekarno v Szalafőju (Sola). Naši učenci že tretje leto dobivajo mleko, kakav in jogurt od mlekarne. Zanimalo nas je, kakšna je ta majhna mlekarna in kako delajo v njej. Zelo prijazno so nas sprejeli. Lahko smo opazovali proces od začetka, kako in kje pripeljejo mleko v mlekarno, kako teče po ceveh. Lahko smo si ogledali, kje in kako delajo skuto, jogurt. Kako polnijo jogurt v male kozarce. Vse stvari so nam pokazali. Na koncu smo dobili belo kavo. Potem smo se napotili in peš šli do farme, kjer so učenci pogledali živali: koze, ovce, krave in svinje. Lahko so krmili živali. Program se je končal z zakusko različnih sirov iz kozjega in kravjega mleka. Z lepimi spomini smo se vrnili v šolo. A. Holec Pevska dogodka v Prekmurju PETEK, 14.06.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.25 BISERGORA, LUTK. NAN., 10.40 BUBA GUBA, LUTK. NAN., 11.00 ANICA, OTR. NAN., 11.25 MI ZNAMO, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 12.00 PANOPTIKUM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.00 ALEKS V VODI, RIS., 16.05 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 16.20 MLADI LEONARDO, ANG. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 70 MINUT DO CUNAMIJA, DOK. ODD., 18.05 STRASTI, TV. NAD., 18.35 LEONARDO: VODNI PARK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ALPSKI VEČER 2013, 21.25 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL PETEK, 14.06.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.55 DOBRO JUTRO, 13.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.35 6. SREČANJE KITARSKIH ORKESTROV SLOVENIJE, 15.15 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 15.45 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.10 ŽOGARIJA, 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 MEDNARODNA OBZORJA: KITAJSKE SANJE, 18.10 OSMI DAN, 18.40 KNJIGA MENE BRIGA, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 ČLOVEŠKA ELEKTRARNA, DOK. ODD., 21.00 STARA NERGAČA, ANG. NAN., 21.30 RESTAVRACIJA RAW, IRSKA NADALJEVANKA, 22.20 KOLESARSTVO - DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA, 22.45 VARES: POLJUB ZLOBE, FINSKA NANIZANKA, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 15.06.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKI VETER, 7.20 STUDIO KRIŠKRAŠ, 7.45 MARČI HLAČEK, RIS., 8.05 BINE, LUTK. NAN., 8.30 ČAROBNE ROKE, POUČNA ODDAJA, 8.32 ŽIVALI IZ KOCK, POUČNA ODDAJA, 8.35 KASPER, NO! NAKUPOVALNI IZLET, 8.40 RIBIČ PEPE, 9.00 ANICA, OTR. NAN., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 NE POZABITE ME, DOK. FILM, 10.25 HIŠA EKSPERIMENTOV, 10.45 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 11.15 IVANOVE SANJE, ŠP. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.20 PRAVA IDEJA!, 14.50 NA LEPŠE, 15.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.55 PO TRAVNIKIH, DOK. SER., 16.20 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, 17.40 SKRITI KOTIČKI SVETA: INDIJA, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 VSE O ROZI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 MESTO POJEMAJOČIH LUČI, AM. FILM, 21.35 POROČILA, 22.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.00 DVANAJST: BORIS GROYS, 0.00 OZARE, 0.05 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL SOBOTA, 15.06.2013, II. SPORED TVS 8.25 SKOZI ČAS, 9.05 POGLEDI SLOVENIJE, 10.55 SLOVENSKI UTRINKI, 11.20 PODOBA PODOBE: POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR, 11.50 OSMI DAN, 12.55 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO (M): ROMUNIJA : SLOVENIJA, 14.15 KOLESARSTVO - DIRKA PO SLOVENIJI, 15.55 KAJAK KANU, SVETOVNO PRVENSTVO, 17.50 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 18.20 NOGOMET, PREGLED SEZONE EVROPSKE LIGE, 19.10 ŠPORT & ŠPAS, 19.40 ULIČNA KOŠARKA, REPORTAŽA IZ LJUBLJANE, 20.00 MEHEK KOT SKALA, DOKUMENTAREC O MARJANU FABJANU, 20.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: BRAZILIJA : JAPONSKA, 22.50 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 23.35 BLEŠČICA, 0.05 NA LEPŠE, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 16.06.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.30 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.50 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.20 OZARE, ODDAJA ZA VERUJOČE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 ALPSKI VEČER 2013, 15.05 PRVA DAMSKA DETEKTIVSKA AGENCIJA, ANG.-AM. NAD., 16.00 KOMISAR REX XI.: JUNAK, KOPRODUKCIJSKA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 18.10 GOZDOVI SLOVENIJE, DOK. SER., 18.40 NODI V DEŽELI IGRAČ, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 UMORI NA PODEŽELJU - ODMEVI MRTVIH, ANG. NAN., 21.30 ADMIRAL, DOK. FILM, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 KIFELJC, FR. SER., 0.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.55 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL NEDELJA, 16.06.2013, II. SPORED TVS 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 DVANAJST: BORIS GROYS, 8.10 GLOBUS, 8.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.10 GLASBENA MATINEJA, 9.10 AFS FRANCE MAROLT: PREPLETANJA, SLAVNOSTNI KONCERT OB 65-LETNICI, 10.40 BISERI GLASBENE PRIHODNOSTI, 11.25 ŽOGARIJA, 11.55 KAJAK KANU, SPUST - SVETOVNO PRVENSTVO, 13.25 KOLESARSTVO - DIRKA PO SLOVENIJI, REPORTAŽA, 13.55 KAJAK KANU, SPUST – SV. PRVENSTVO, 15.30 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: BRAZILIJA : JAPONSKA, 17.15 ŠPORTNI IZZIV, 17.45 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA : BELORUSIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 DOBRI STARI ČASI, DOK. FELJTON, 20.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: MEHIKA : ITALIJA, 22.50 NERAZUMLJIVOSTI, KRATKI FILM, 23.00 ZAKAJ JIH NISEM VSE POSTRELIL?, KRATKI FILM, 23.15 NOGOMET: FIFA MAGAZIN, 23.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: ŠPANIJA : URUGVAJ, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 17.06.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 10.40 IZ POPOTNE TORBE: KITARA, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 NOČKO: H.C.ANDERSEN: VILINJA GORA, OTR. SER., 11.10 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 11.35 POTEPANJA II.: OPAZOVALCI PTIC, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, POGOVORNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 FRAČJI DOL: NOVA SMETKA, RIS., 16.05 BINE: ŽEHTA, LUTK. NAN., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI: STEZOSLEDEC, POUČNO-RAZVEDRILNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SKRIVNOSTI MUZEJSKIH ZAKLADOV, DOK. SER., 18.05 STRASTI, TV-NAD., 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 PISAVE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 17.06.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 13.25 NA LEPŠE, 14.15 ADMIRAL, DOK. FILM, 15.05 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 15.25 ČLOVEŠKA ELEKTRARNA, DOK. ODD., 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.55 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 17.25 PRAVA IDEJA!, 17.55 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: ŠPANIJA : URUGVAJ, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: VZHODNOBERLINSKA SAGA: KONCERT, NEMŠ. NAD., 20.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: TAHITI : NIGERIJA, 22.50 RAZRED ZASE: ANGLEŠČINA, 23.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 18.06.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 BINE: KAJ RASTE, LUTK. NAN., 10.35 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM JESENSKI VETER, ODDAJA ZA GLUHONEME, 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: STUDIO KRIŠKRAŠ: ŽIVALI NA KMETIJI, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.10 HIŠA EKSPERIMENTOV, POUČNA NANIZANKA, 11.40 POD KLOBUKOM: V STAROST UJETA MLADOST, 12.15 PISAVE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 15.50 DINKO POD KRINKO, RIS., 16.00 ELI IN FANI, RIS., 16.05 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 Z BRUCEEM PARRYJEM PO ARKTIKI:, DOK. SER., 18.10 STRASTI, TV-NAD., 18.45 SIMFONORIJE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.00 STRAH PRED SVETOVNO TOVARNO KITAJSKO, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 23.35 ADMIRAL, DOK. FILM, 0.25 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL TOREK, 18.06.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 12.50 DOBRO JUTRO, 16.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 17.25 GLASNIK, 18.00 MOSTOVI – HIDAK, 18.25 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: JAZZ, GLASBENA ODDAJA, 20.35 NA UTRIP SRCA, 20.35 PEDALNI KLAVIR, 21.10 2CELLOS: LUKA ŠULIĆ IN STJEPAN HAUSER, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.00 RAZUMNA ODLOČITEV, ŠVEDSKI FILM, 23.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 19.06.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: KRESNA NOČ, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.00 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 11.20 IMPRO TV: BOŠTJAN GORENC IN BOŠTJAN NAPOTNIK, 11.55 STRAH PRED SVETOVNO TOVARNO KITAJSKO, DOK. ODD., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 PUJSA PEPA, RIS., 15.45 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 PRI AMIŠIH - IZGON IZ RAJA, DOK. ODD., 18.10 STRASTI, TV-NAD., 18.40 NELI IN CEZAR, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: FANTJE SO NAZAJ, AVSTRALSKI FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLASBENI VEČER, 23.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 INFOKANAL SREDA, 19.06.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.45 DOBRO JUTRO, 15.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.05 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 16.40 GLASNIK, 17.20 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.35 NA VRTU, 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 ŠPORTNI IZZIV, 20.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: BRAZILIJA : MEHIKA, 22.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: ITALIJA : JAPONSKA, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 20.06.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 ZVERINICE IZ REZIJE, LUTK. NAN., 10.35 OLIVER IN GORSKI VZPON, DOK. FILM, 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.35 MOZART: V DEŽELI OPERE, ODDAJA O MOZARTU, 11.45 MUZOZLET: LAND - ART, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.25 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 TARČA, 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MEDO POPI IN PRIJATELJI, RIS., 15.50 ADI V VESOLJU, RIS., 15.55 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.05 ANICA, OTR. NAN., 16.30 TABORNIKI IN SKAVTI, POUČNA NANIZANKA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 KITAJCI PRIHAJAJO, DOK. SER., 18.05 STRASTI, TV-NADALJEVANKA, 18.40 EZOPOVO GLEDALIŠČE: BOLJE ZLEPA KOT ZGRDA - VETER IN SONCE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, AKTUALNO INFORMATIVNA ODDAJA, 21.30 PRAVA IDEJA!, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL ČETRTEK, 20.06.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.05 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 ZABAVNI INFOKANAL, 11.35 DOBRO JUTRO, 15.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.45 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 SLOVENSKI VODNI KROG: KRKA, DOK. NAN., 16.55 MUZIKAJETO: JAZZ, GLASBENA ODDAJA, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 SKRITI KOTIČKI SVETA: INDIJA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 ROKOMET - KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO: SLOVENIJA : BELORUSIJA, 20.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: ŠPANIJA : TAHITI, 22.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 23.50 NOGOMET - POKAL KONFEDERACIJ: NIGERIJA : URUGVAJ, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL Na koncu maja in v začetku junija sta se odvijala dva pomembna pevska dogodka v Prekmurju, katerih se je udeležila vrsta pevskih zborov iz Prekmurja in Prlekije. Na obeh prireditvah je sodeloval tudi porabski zbor, in sicer Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Monoštra, ki ga vodi Tomaž Kuhar. 31. maja je Pokrajinska Zveza društev upokojencev Pomurja v sodelovanju z Društvom upokojencev Lendava priredila Pokrajinsko revijo upokojenskih pevskih zborov, ki se je je udeležilo 12 pevskih zborov. Revija je potekala v Gledališki in koncertni dvorani v Lendavi. Porabski zbor je na reviji nastopil kot gost in je zapel štiri pesmi (Johann Sebastian Bach: Gloria sei dir gesungen, Valentina Vočanec: Dekle je prala srajčke dve, Zoltán Kodály: Esti dal, Karel Boštjančič: Kej b’ jes teb’ dal). Namen revije, ki je bila profesionalno organizirana, je bil izbor najboljšega zbora za republiško revijo upokojenskih pevskih zborov. 2. junija so se prekmurski pevski zbori zbrali v Murski Soboti, kjer je v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti potekala revija pevskih zborov. Revije se je udeležilo 11 zborov, med njimi tudi monoštrski zbor. MS Spominska stebra - Emlékoszlop Državna slovenska samouprava bo leta 2013 postavila spominska stebra v čast odseljenim pripadnikom slovenske skupnosti za ohranjanje slovenske jezikovne kulture in prenašanje le-te na mlade generacije z naslednjim napisom: Sterin doma samo vözvonijo – Akikért itthon már csak a harang szól na pokopališču na Gornjem Seniku in na pokopališču v Števanovcih. V kolikor se istovetite z zgoraj opisanim ciljem, ga lahko podprete z nakazilom svojega denarnega prispevka na naslednja transakcijska računa: Številka tr. računa: 11747068- 20021692 Sklicevanje: Gornji Senik Številka tr. računa: 11747068- 20021685 Sklicevanje: Števanovci Az Országos Szlovén Önkormányzat „a szlovén anyanyelvi kultúra elszármazott megőrzőinek és átörökítőinek tiszteletére” 2013-ban emlékoszlopot állíttat a következő felirattal: Akikért itthon már csak a harang szól – Sterin doma samo vözvonijo. Felsőszölnök temetőjében Apátistvánfalva temetőjében Amennyiben a fenti céllal azonosulni kíván, a következő számlaszámon támogathatja a kivitelezést: Számlaszám: 11747068- 20021692 Hivatkozás: Felsőszölnök Számlaszám: 11747068- 20021685 Hivatkozás: Apátistvánfalva