UČITELJSKI LIST
GLASILO ..ZVEZE SLOVANSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV V TRSTU“.
Izhaja 1., 10. in 20. vsakega meseca. — Slovenski rokopisi naj se pošiljajo na uredništvo v Sežani na Krasu, hrvalski na naslov: Vinko Šepič, nadučitelj u Buzetu. — izdaja .Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu", za uredništvo odgovoren Silvester Pertot. — List je za člane Izdajateljice brezplačen, naročnina za nečlane L 24,— Upravništvo v Trstu (3) ulica Molin grande 16, 1. n. — Tekoči poštni račun. — Tiska Tiskarna Edinost v Trstu.
Št. 16.
V Trstu, dne 1. junija 1923.
Leto IV.
ŠOLSKA PREUREDBA
Gentilejeva šolska reforma, ki smo jo že pred meseci pričakovali potom zakona - dekreta, še danes ni izvedena. Vemo o njej nekoliko podrobnosti, vendar je še vse v povojih, dasi ima vlada polno moč in nastopa v nekaterih vprašanjih brez oklevanja in z rezko odločnostjo.
Kakor so poročali listi, misli naučno minister-stvo razširiti obveznost 1 judskošolskega pouka s treh na pet let. V starih pokrajinah Italije bi s tem pridobile šole na deželi 2 leti, bi pa izgubila mesta 1 leto šolske obveznosti, ker imajo doslej šestletni obvezni vsakdanji pouk. V novih pokrajinah bi odpadlo pri nas eno leto šolske obveznosti, na Tirolskem pa celo tri, ker je mladina po ex-avstrijskem šolskem zakonu šolodolžna do 14. starostnega leta brez olajšav.
Gentilejeva reforma pomenja za stare pokrajine države vsekakor korak naprej, ker imajo mesta, ki z reformo ljudske (ali osnovne) šole izgube, še druge šole za svojo mj^dino. Posebno bi pridobila južna Italija, ki je v šolskem pogledu posebno zanemarjena in kjer ni jhogoče analfa-betstvu v okom drugim potom kjkor z izboljšanjem ljudske šole. Baje je to tudi namen reforme: dati jugu, česar ni bil do danes deležen, a to tako, da nosi stroške sever, ki se je doslej razvijal pod ugodnejimi gospodarskimi in kulturnimi pogoji itn kjer prebiva večina ljudi po mestih. Za nove pokrajine je pa šolska preuredba z ozirom na znižano šolodolžnosl absolutno nazadovanje.
Kakšne ugodnosti ali neugodnosti bo imela nova osnovna šola, ne moremo doslej preiskati, ker javnosti še niso dali potrebnih podatkov.' Zanimala bi nas posebno nova uprava šolstva, ker bo gotovo znatno preurejena, zanimalo bi nas pravno stanje učiteljstva, zanimali bi nas učni načrti reformirane šole, toda vse to so nam do danes — neznane količine in ne moremo o njih pisati. Omenjali smo že, da se precej misli na decentralizacijo šolstva, vendar ni nikjer še najti konkretne oblike, da bi si jo ogledali. I udi smo čuli, da bo duh reformirane šole drugi, ker je oče reforme, ekscelenca Gentile mož duha, toda vse to nam je še vedno — terra incognita. Zato pa se toliko poudarja, da ima reformator, vzlic časom polnomočnosti, pri svojem prizadevanju dovolj ovir na vseh straneh in posebno med intelektualci, ki tvorijo zelo močno in vplivno
plast meščanstva. To da se je pokazalo tudi pri vprašanju preuredbe višjih šol, ki jih ima država preveč po raznih malih mestih in ki prav vsled tega ne odgovarjajo potrebam in zahtevam časa, a so na drugi strani radi krajevnih in osebnih koristi več ali manj nedotakljive.
Bodi tako ali drugače, učiteljstvu ni vseeno, kaj se s šolo godi. Če bi tudi ne bili prizadeti, če bi torej šolsko vprašanje ne rezalo — da govorimo odkrito — globoko v naše interese in če ne bi oblast sama prej ali slej zahtevala od nas, da natančno poznamo organizacijo nove šole, je zadeva taka, da jo mora izobraženec poznati, neglede na svoj poklic, že kot državljan, ako se pod to besedo ne razume čreda ljudi brez vsakršnega notranjega življenja in brez duševnega zanimanja, brez razumevanja za vse, kar je državnih ustanov okrog nas. Ne moremo se torej spoprijazniti z mislijo, zakaj bi ne mogli, zakaj bi ne smeli govoriti o šolski reformi, ko je vendar javna, splošna zadeva, in ne moremo U’ ideti, kakšna škoda bi nastala za šolo, če se o njej razpravlja nepristransko in brez strasti, ko se je vendar še vsak težji družabni in državni problem izčistil uprav s pomočjo javnega mnenja, ki se prej ali slej in tudi preko ovir gotovo uveljavi v korist stvari same.
Naše stališče je, da rase osnovna šola iz dejanskih potreb družbe, da ni umeten stvor, ampak nujna potreba tudi radi koristi države. To poslednje bi bilo odveč dokazovati, dasi se v sedanji dobi neredko čuje, kako je izobrazba odveč. Pogosto razlagajo tako prav tisti, ki bi na nikak način ne pretrpeli, če bi morali njih otroci ostati brez vsakršnega pouka. Na podlagi takega tolmačenja se danes ljudska šola ne neguje tako, kakor bi se morala vsled svoje važnosti, ampak se okrnjuje na najrazličnejše načine. Nikjer ni več sledu onim nazorom, ki so že pred pol stoletjem pospeševali to ustanovo; obzorje se je zožilo in utesnilo.
Izvedba šolske reforme, ki smo jo že pred meseci pričakovali, je najboljši dokaz, da v dobi demokracije nasilno izkijučenjc javnega mnenja končno vendarle zgrešeno in zlo. Ako je reforma zakasnela radi ovir in borb v ozadju, potem je pač nesmiselno zabranjevati komurkoli, da pove svojo sodbo v takem važnem vprašanju. k-<kor je šolsko, le iz strahu, da bi se preuredba ne mogla dovolj naglo udejstviti.
Način, kako se skuša osnovna šola reformirati, ni najboljši, če bo tudi reforma prinesla koristi posebno kmetiškim občinam v starih pokrajinah Italije. Pri preuredbi morejo odločevati različni kriteriji. V skrbeh, da bi važna zadeva postala žoga v borbi raznih strank, je skušala vlada odtegniti rešitev šolskega vprašanja političnemu metežu na ta način, da javnost še ni dobila polnega vpogleda v stvar. Kakor kaže, se ji je na eni strani to posrečilo, toda na drugi so nastopili vplivi, ki so še vedno dovolj močni, da reformno delo ne gre tako od rok, kakor je imelo iti. Ena resnica ostane, da morajo odločati v lakih važnih vprašanjih višji kriteriji.
Ti kriteriji pa imajo svoje korenine v onem velikem procesu, ki gre svojo nezadržno pot vzlic
ZAR SREDNJIM PUTEM ?
Več rekosmo u članku «Kojim putem», da nama valja iči samo desnim putem. Poštene misli naime i nakane, dodajmo — čiste, bistre misli i nakane, traže samo desiiu stažu. Nečiste misli i nakane lu-taju kajekud, a pona več levom stazom. Nismo za srednji put, akoprem nam je poznata ona: Srednja pot, najboljša pot. Srednjim putem, osvedočen sam, vole hodati ljudi, koji nisu na čistu sa samnim so-bom; oni, koijma duša nije sred:ena i u ravnovesju. Srednju stažu vole ljudi skvilibrirani unutarnjicsti, oni koji su u večnoj borbi sami sobam, t. j. u borbi čustava sa razumom. Srednji put biraju dapače oni, u koijma je nadvladao hladan um nad toplim srcem, i u koUma je srce (čuvstvo) verna službenica glave. A mi znamo, da čuvstvo podaje svu toplinu, svu lepotu i poeziju svim našim mislima, željama i od lukama. A najlepša u čoveka su topla čustva. Sve šlo je pojedinac i narod lepa stvorio, plod je to — toplih čustava i idealnih duša. Lep je um, i krasan je razum, ali ako oni ne rastu ne cvetaju i ne plode na tcplom čustvu, bacaju osobe i narod« u ledeni pesimizam, utilitarizam i egoizam. I baš ova-kovi ljudi traže «zlatnu sredinu»j a ako im ova ne ugad:a, bacaju se na levu stažu, n.a kojoj nadje poštenje, savcst, ideali, altruizam i čovekoljublje svoj — grob. Sredr.jim putem hodaju oni, koji bi po svojem temperamentu i karakteru morali namah nastupiti nepoštenu levu stažu, ali tu ih drži kritika, društvo, bonton, društvene zveze i obziri. Čim je taj i takav pojedinac večma ugrezao u opačinu, ili se rešio' mnogih obzira, eto ga dušom i telom čitava na levoj strani. Doduše če moderan, prevezan lopov nastajati zabašuriti i prikriti pred očima Svetine svoje nevaljano vladanje i nepošteno delovanje, upreti če sve svoje sile da pokrije svoj ko-stur elegantnim velom, ali ne če moči za dugo a da se ne bude pokazao društvu u čitavoj svojoj goloti-n:i. Taj «pošteni» lopov če lagati, pretvarali se, dičiti i hvaliti sebe, a druge omalovaživati; on če učiniti po koji dobar čin, što če ga dašto razglasili u sve vetrove, da se znade; da je on — čovek od oka, i da nije on onakav, za kakva ga drži onaj «mudrac»; on če učiniti čin velikodušja, te če obdariti novcem ovo ili ono1 humanitarno društvo, ali to javno i bučno — nek se znade! Zar ovakov čovek hoda srednjim putem?! Mi odgovaramo kategorično: on je sav na levoj lopovskoj staži, pa ma-
padanju človeštva nazaj v globine, ki jih je zgodovina že davno premostila, v civilizačnem procesu, čigar zakonom so podrejene tako stranke, kot države, politične ideje, kakor njih stvaritve. Bojimo se, da ne bo preurcdba osnovnega šolstva epohalno delo, ki bi ga mogli pričakovati po vsem, kar se je snovalo načrtov posebno med učiteljstvom Italije tekom zadnjih petih let, temveč da bo tudi ekscelenca Gentile, filozof idealist, samo roke položil na klaviaturo perečih vprašanj in da jih bo naglo spet dvignil, kakor bi bil spodaj močan električni tok.
Res je, da o prizadevanjih v smeri delovne šole, kakor smo ga videli v Nemčiji že dobro desetletje pred vojno, doslej ni še nič proniknilo v javnost iz skrivnostnih načrtov naučnega mini-sterstva.
kar hodao u svili i kaditi, makar veštački glurnio na svetskoj pozornici, sakrivamči svoju crnu unu-trašnjost lepim manirama, lažima, licemerstvom i neiskrenošču. Bistrom eku Ije oni se ne če sakriti. Ovakovi jedina mogu sebe sakrit i triumfirati začasno samo u sasma nepoznatom i tudjem ambi-jentu. Baš ove niške, grube, neotesane duše, pošto lukavi i simulanti, biraju srednju stažu, da «udo-volje» or ima na desno i levo, ali znamo predobro, na nišanu su jednima i drugima. Kaditi tamijan Bogu i vragu doduše je «moderno», ali nije pošteno ni karakterno', a takva uloga najmanje doli-kuje uzgajateljima i vodjama naroda. Najniže vrsti ljudstva nalaze se na srednoj i levoj staži. Btiduč su ovi u sredini neiskreni i sebični, malo su komu simpatični. Iskrenost se nalazi u vrstama onih na levo i desno. Oni na desno' strani iskreno i otvoreno hoda ju, nastupaju, žive i se junački bore i to pošteno u poštene svrhe; oni na levo takodjer iskreno i nepošteno za nepoštene stvari i ciljeve. Moralne duše vole jedne i druge: posve, jer su to dični ljudi i borci, a druge zato, što su iskreni u svom nepošte-nom delovanju. Oni se ipokazuju u pravoj svojoj slici. Ljudi srednjeg puta niisu takvi. Malo ih ko pozna i ne če da se očitu-u. Tako su im misli i čustva vodena i mutina, takovo im je i delovanje nestalno, bezbojno i neodredjeno. Za to ovi nisu kadri ništa velika učiniti. Velika dela pripadaju hudima na desnoj i levoj strani. Oni prvi odlikuju se svojom muževnošču i otvorerošču, plemenitim, snažnim i značajnim delima, a oni drugi čine velika zla, koja ih strovaljuju pre ili kasnije na zločinačku klupu, tam-nicu ili Vešala. U na;boljem slučaju prati ih prekletstvo pred grobom i za njim. Bodimo iskreni i recimo otvoreno: otvoren i čist karakter ne udara srednjim putem, jer ovaj služi samo i ijedino ege-ističnim oisobnim ciljevima, a ovi nisu u programu one odabrane skupine ra desnoj staži. Kristalni ka-rakteri i čiste duše ne če niikada preskočiti s desna na levo, ne če, jer i ne mogu to radi svojih čvrstih, ustaljenih principa; samo oni iz sredine skaču na levo, pošto su več uistinu na levoj udobnoj, široko! i ugodnoj staiz. Mi smo dapače mnenja i uvereni, da če svi današnji ljudi srednje staže preči na levo. Na to ih sili njihova slaba narav* neidealnost i ne-karakternost, a osobito današnje dezolatne socijalre i političke prilike, koje zahtevaju jake naravi, ako če da se odhrvaju društvenim nezdravim uplivima.
Ovo doba za to je podesno, da se luče dobri od zlih, pošteni on niepoštenih. I več se dele i grupiraju ljudi; največ ih vrvi i hrli širokim blatnim levim cestama. Domala ne če ni biti ljudi na srednjem putu.
Današnje vreme i prilike imperativno zahtevaju od nas sviju, da postavimo levo ili desno. Oni, koji kažu i danas da su u sredini, varaju se, jer su uistinu s jednom ili s obe noge na levome putu. Jer, moramo znati, oni su «zlatnu sredinu», i «srednjo pot» izmu-drli sebični prosti ljudi najnižih slojeva grube duše.
Nesebični, idealni i karakterni ljud čutili bi se ne-sretnima na srednjoj staži, a leva bi ih mahom moralno ubila. Svak na svoje mesto! Svaka ptica k svome jatu leti. Danas tako ljudstvo se razdvaja u
dva tabora, u črne i bele. Šarena duša nije čista. Da nas se društvo rešeta, pročiščuje i diferencira pogledom na poštenje i nepoštenje, na moral i nemoral i to večma nego pogledom na stališe. I to je pravo, jer samo ovako i na ovaj način čovečanstvo če moralno napredovati i usavršavati se. Oni sa srednje tamne staže mogu preči desno jedino vrlo teškim duševnim naporom, buduč nisu jaki ni čisti; ali društvo heroja može ih povuči sobom i držati ih uza sebe moralnom višom šilom. Ovi «srednjaši» zato potrebu:uradzora, pouke i njege, dapače kazni i nagrade, da se uzdrže makar na slabašr.im nogama s onima pravednima na desnom putu. Sveta je duž-nost junaka desne čete, da povuku slabiče sa drugih staža — na svoju stažu i da ih drže na uzdi.
IN TISKARNIŠKO VPRAŠANJE ?
Lansko delegacijsko zborovanje v Gorici je spravilo v tir vprašanje lastne tiskarne naše organizacije, Daši so se takoj oglašali dvomi spričo preoej drzne misli in tudi vse pripravljalno delo za stvar ni tako napredovalo tekom sedanjega šolskega leta pol Zvezinih društvih, kakor bi lahko — vendar se je izkazalo, da ideja ni tako utopistična, ako je dovolj dobre volje in razumevanja med učiteljstvom. Da je na pr. goriško učiteljsko društvo zbralo nad sto deležev, da je učiteljstvo šole pri Sv. Ivanu že vse deleže za tiskarno vplačalo, odtrgovaje si pri plači mesečno 10 L., da so tudi drugod že mnogo nabrali, so najlepši dokazi, da nekaj zmoremo, če hočemo, in da je sočutja vreden oni tovariš, ki je še pred kratkim jadikoval na nekem zborovanju, kako nesmiselno je zbirati denar za tiskarniški sklad, ker smo vsi noč in dan v nevarnosti, da nas odslovijo iz službe in ne bo ničesar več mogoče storiti, ko bo vsa Julijska zemlja brez učiteljstva. Znesek 100 L. ni vzlic vsej draginji tako nedosegljiv, da bi ga ne mogel učitelj zmagati v mesečnih obrokih; razen tega ga nikomur ne damo vbogaime, če ga vplačamo kot zadružni delež, temveč ostanemo še vedno njegovi lastniki, ako nam je že tako k srcu prirasel. To moral bi—učitelj vendar vedeti in mislimo, da tudi dobro ve, a da našteva slične jalove razloge zaradi one podedovane klavrncsti, ki je tako značilna za naš stan in ki se je menda ne bomo prej otresli, dokler nas ne bo vsakega posebe izučila palica, da je tistemu najbolj gorje, ki misli, da je ustvarjen samo zato, da ga tepejo.
Gotovo! da ni podcenjevati ovir, ki se človeku stavijo na pot, kadar hoče kaj doseči. Kdor se česa loti, mora ž njimi računati, ako noče omagati, predno je dospel do cilja. Le otroci segajo po zvezdah. So pa že leta, da učiteljstvo ne živi v pravno^ urejenih odnošajih, in če bi tovariši, ki so po svojih močeh prispevali za razvoj okrajnih društev in v utrditev Zveze, pestovali tako obupane misli, kakor zadnji govornik proti znesku 100 lir, bi menda res že več ne vedeli, če je še kje kateri izmed nas, in če bi tudi kje bil, bi ga še z lučjo ne našli več. Na srečo je takih obupanih tovarišev vendarle malo in naša organizacija še vedno ponosna stavba, ki vzdržuje dva lista in močen pevski zbor, ki zbira še nadaljnih sredstev, da se gospodarsko osamosvoji in ki razmišlja tudi o samopomoči, ker smo posebno v bolezni sami sebi prepuščeni in ne moremo računati na drugo kot na lastno pomoč. Živimo, ker hočemo živeti in kar smo z borbo in požrtvovalnostjo do-
segli, je dokaz, da je v nas tudi dovolj življenjskih sil. Na nas je, da ostane, kar smo doslej zgradili. Ne razdirajmo, kar stoji, ampak glejmo, da priložimo k dosedanjemu delu še kak nov oporni steber.
Poleg zadeve samopomoči je za letošnjo delegacijo važno tiskarniško vprašanje, zato se je vodstvo Zveze obrnilo do tov. Kleinmayra, da sestavi proračun za ustanovitev tiskarne s povsem novimi stroji ter proračun letnega obrata. Objavljamo njegovo delo v svrho študija in priprave za dieleg. zborovanje, kakor sledi:
A. Investicijski kapital;
1.	prireditev prostorov (najetega stanovanja) za tiskarsko obrt...................L. 10.000
2.	srednjeveliki stroj za tiskanje naših listov iin drugih publikacij....................... 20.000
3.	mali stroj za tiskanje posetnic, pis.
ovojev , letakov i. t. d...................... 8.000
4.	vsa oprema za stroje (žel. okvirji,
orodje itd.) ................................. 5.000
5.	Različne, najnujneje potrebne črke in
sicer okrog 800 kg črk in 200 kg drugih znamenj itd.	....................u 20.000
6.	stroški za namestitev (montažo) strojev „	5.000
7.	omare, okvirji za črke, mize, stoli, druga posoda in mali stroški................„	3.000
8.	pomožni stroji kakor: stroj za obrezo-
vanje papirja, za šivanje strani, za pre-luknjevanje in štetje (numeriranje .	.	„ 15.000
Skupaj L 86.000
B. Obratni stroški (vsakoletni);
1.	stanarina (v Trstu)....................
2.	razsvetljava in gonilna moč .	.	.	.
3.	osobje in sicer:
a)	tehnični ravnatelj	L	15.000
b)	strojnik	,,	10.000
c)	dva stavca	»	20.000
d)	dve pomočnici	,,	3.000
e)	en vajenec	,,	1.000
4.	zavarovalnina za osobje ....
5.	zavarovalnine proti požarju, vlomu itd.
ter davki .............................
L. 6.000 „ 1.200
L 49.000 „	1.500
„ 1.800
Skupaj L. 59.500
Posnetek: A........................- L. 86.000
B........................... 59.500
Skupaj L. 145.500
Tiskarsko črnilo in papir nista vračunjena, ker je o odvisno od večje ali manjše uporabe ter od kva-
litete, Tudi ni vračunjena oprava tiskarniške pisarne, ki pa se lahko skrči na 1 pisalno in 1 navadno mizo, 1 omaro ter par stolov. K obratu treba tudi prišteti manjše stroške za milo, olje, metle, brisače, cunje itd. Potreben bo tiskarni tudi mal ročni voziček in še kakšna druga malenkost; pisarni pa pisarniške potrebščine. Vse to se ne da točno preračunati, pa ne bodlo velike vsote. Snaženjle prostorov preskrbita pomočnici.
Računati moramo seveda z obrabo strojev in črk ter z morebitnimi večjimi opravami. (Manjše izvrši strojnik). Če bi korčesije ne dobili, jo je treba kupiti od zasebnika, kar stane več tisočakov in ni priporočljivo, ker je lahko združeno s sitnostimi, ki se pojavijo navadno pozneje. Vendar veljajo1 gornje številke le za najugodnejši slučaj; preko njih gremo lahko, pod nje pa težko.
Z glavnico 150.000 L. bi se torej mogla osnovati tiskarna z novo opremo sicer, vendar v skromnih razmerah. Če pomislimo, da1 izda Zveza za tiskanje (vštevši papir) svojih rednih in priložnostnih stvari
PEVSKI ZBOR
je priredil 20. maja dva koncerta in sicer jutranjega pri Sv. Jakobu v Trstu in popoldanskega z istim vzporednim na Kontovelu, ki sta sijajno uspela. Izredne važnosti je bil nastop pri Sv. Jakobu, ker so bili povabljeni k prireditvi nekateri odlični tržaški glasbeniki*), ker je torej zbor stopil preko svojega praga in tvegal prvi korak v širji svet. Reči smemo, da je imel pri tej preizkušnji srečo. Vztrajno, neutrudno poldrugoletno delo je obrodilo klasja za žetev, na katero' lahko z zadoščenjem zre vse učiteljstvo, ki je s svojo pomočjo ustvarilo temelj te lepe Zvezine ustanove. Uspeh zbora je namreč uspeh vsega organiziranega učiteljstva in velik dokaz, kaj zmore skupna volja, če jo podžiga razumevanje in trdna vera v dobroi stvar.
Poizkusna doba, če moremo tako nazvali dosedanje delo, polno ovir in negotovosti, je za nami, zbor izhaja kot zmagovalec iz odločilne bitke. Kar je pričel, bo moral poglobili. Veliko ciljev ima pred seboj, niso pa več tako težko dosegljivi, kakor je bilo dosedanje. Zato bo stala letošnja delegacija pred dokaj lažjim vprašanjem kol! lansko leto, ko bo treba odločiti na d!alj n o1 zborov«' usodo.
Dve važni zahtevi se nam kažeti že sedaj: ojače-nje moškega zbora s pevci, ki jih žal tako' pogrešamo v naših vrstah in s pomočjo katerih bi se tudi moški zbor lepo razvil, reglede na to, da niso nič manj potrebni pri mešanem, ter osamosvojitev zborov e uprave, ki zahteva samostojno delavnega odbora, Prvo vprašanje bi bilo rešeno že zdaj, ko bi se dobri pevci odločili, da stopijo v zbor, drugo bo pretresala organizacija, ki se ji predloži načrt za samostojen upravni organ. —
Kot kronisti omenjamo, da so o nastopu pevskega zbora pisali naslednji tržaški časniki:	«Edinost»,
Delo», «Lavoratore», «Piccolo», «Era Nuova» in Osservatore triestirno».
Objavljamo v prevodu dve najtehtnejši kritiki, iz katerih se najlepše razvidi popoln uspeli Zvezdnega zbora.
Kritik «Piccola» piše dne 21. maja:
Pred številnim občinstvom se je vršila včeraj v dvorani društvene gostilne pri Sv. Jakobu matineja zborovega petja Zveze slov. učiteljstva pod vodstvom mojstra Srečka Kumarja. Bila je to izredno
nad 70.000 L. letno, bi se tiskarna mogla ustanoviti, če bi dobili koncesijo. Kako bi se pa izplačala, o tem ni mogoče govoriti. Z zanesljivim osebjem in dobro voljo bi morda šlo. —
Tako tedaj poročevalec. Iz njegovih izvajanj je razvidno, da si nismo postavili nedosegljivih ciljev, če le znajo društveni odbori vzdržati potrebno zanimanje im vztrajno zbiranje sredstev za stvar. Po pravici povedano, se iz Zveze tekom leta ni dovolj storilo, da bi se poživela volja med organiziranim članstvom. Toda organizačni odsek je preživel izjemne razmere in ni megel storiti, kar bi bil moral, zato tudi nismo prehodili poti, ki smo si jo bili odmerili pred letom. A nekaj se je naredilo in to nam daje jamstvo in pogum, da delo nadaljujemo in dovršimo na ta ali oni način.
Razveseljivo je dejstvo, da imajo naše zasnove srečo in da zmaguje optimizem vzlic težkim razmeram, s katerimi se je treba boriti. Kar smo dosegli, kar smo zgradili, je dokaz, da je več moči v nas, mnogo več, kot je vidijo malodušneži in slabiči.
zanimiva predstavitev slovenskih modernih pesmi za zbor, ki je odkrila došlim glasbenikom vrsto skladb, del znatne vrednosti, pogosto zelo iznajdljivih v šaljivi igri fraz, skladb, katerih nekatere so naravnosti navdahnjene v navalu bolečine ali v kopreni poezije, ki jih ovija. Posebne omembe so vredne melodiozne pesmi Lajovičeve, med katerimi je najbolj ugajal navdahnjeni «Pomladni spev», moderno barvane Ravnikov e, pretresljiva Grbčeva molitev sirot, Adamičeve in Mokranjčeva, odraz slovanskega otožja. Zbor, sestavljen iz julijskih učiteljev, četudi se mu mestoma čuti značaji prisilne sestavitve, (v izvirniku: pur risentendo qua e la del carattere forzatamente saltuario della sua formazione), se kaže posebno v harmoničnem zvenenju sopranov in v sigurni mehkobi basov izvrstna celota po enotnosti in živahnosti kolorita. To je zasluga nele pevcev, ampak posebno njih učitelja in oduševljevalca mojstra S. Kumarja, glasbenika polnega ognja, izišlega iz Pembauerjeve šole, ki je znal izvabiti iz celote močne učinke izražanja, barv in blagoiglasja, od poudarkov žalovanja in bolečine otožnih pesmi do vzkipevanjia veselosti ljudskih prizorov. Zboru — ki ga je pri nekaterih kosih z umevanjem spremljala gca M. Bortoloitti in ki bo v doglednem času ponovil svoje lepe pesmi v Firenc! in drugih mestih — in njegovemu mojstru se je najtopleje ploskalo.
«Era nuova» (22. majaj:
Zbor slov, učiteljev Jul. Krajine. Culi smo ga predvčerajšnjim v dvorani pri Sv. Jakobu in obžalujemo, ker niso one stene najgostoljubr.ejše za širjenje valov blagoglasja,
Ta zbor, ki preseza petdesetorico učiteljic in učiteljev, ima p as tožne, mehke, čiste glase posebno med basi, soprani in alti, glaise, disciplinirane v železnem zakonu zborovega petja, ki potlači vsako sebično razpenjavost, da združi vse prvine v glasbeno sliko, zamišljeno od skladateljev.
Pod vodstvom mojstra Srečka Kumarja, ki se je izkazal kot najtankočutnejši glasbenik, je izvajal zbor, med velikim odobravanjem, izvrstne skladbe Lajovca, Foersterja, Adamiča in drugih, večinoma navdahnjene z nežnimi liričnimi mislimi, druge šaljivega značaja: vse pa izvedene z izkušenostjo, s plemenitostjo nagibov in bogate melodične misli.
Slovanski učitelji pevci Jul. Krajine bodo nastopili tudi v Firenci o priliki poletnega tečaja za slov-
stvo in bodo nedvomno želi pohvalo, ki jo zasluži njih sposobnost' v podajanju najbolj delikatnih in raznovrstnih barv in ritmov.
Zadošča navedba teh dveh ocen, da se vidi, koliko strožje sodi «Edinostin» kritik g. Viktor Šonc. Zdi se, da izvira ta — strogost še izza časa izdaje 15. zborov tržaške Glasbene matice, ki jih je uredil g. današnji kritik in po vesti ocenil S. Kumar, Le na ta način je namreč razumljiv izpad; g. Šonca onemu, ki sodeluje v zboru in ima vpogled v študij pri koncertu proizvajanih stvari. G. kritik trdi kar pavšalno, da nisoi bile Lajovčeve skladbe še zrele za koncert, posebno ne «Pomlludni s.pev», «Žabe», «Gozdna samota* in «Boiest kovač*. Vse te pesmi, izvzemši «Bolest», so se ponovno študirale in pilile, ker so bile prve, ki se jih! je zbor učil in je potem tudi večkrat izvajal. Lahko' bi se že na pamet pele! Nasprotno pa ni bil dovršen «Ples kralja Matjaža*, ki se je prvič javno pel in ki ga g. Šonc hvali — z vso zasluženo sm-olo, ki jo ima pri svojem počenjanju. Tudi <Mlad junak* in »Kregata se baba in devojka* se po izbrušenju in natančnosti podajanja niti od daleč ne moreta meriti z izvajanim Lajovcem, izvzemši «Ples kralja Matjaža*. Pesmi sta predvsem popularno zamišljeni in to je menda g. kritika zapeljalo, da ni dobro slišal, pa da je narobe pohvalil.
NaVedle bi se lahko še druge stvari, ki jih vsebuje kritika g. V. Šonca in ki izvabljajo pevcem smehljaj, ker sami bolje vedo1 za svoje slabosti; poudariti pa je treba eno, da zbuja namreč ocer.a vtis, kakor bi hotel nekdo šiloma potlačiti uspehe koncertnega vodje S. Kumarja. To ni prav, zato tudi zavračamo in nikdar nam ni bilo tako lahko zavrniti, kakor po temeljiti pripravi in odločilnem nastopu na binkoštni praznik.	J. Pahor.
*) Anton Smareglia, operni skladatelj; Marij Nor-dio, skladatelj in kritik; Cezar Barison, violinist;
IZ ORGANIZACIJE
DELEGATI ZA ZVEZ1NO ZBOROVANJE V GORICI (Slomškova zveza v Idriji):
34. Leskovec Leopolda, 35. Tratnik Franc, 36. Zupančič Francka.
namestniki: Kogej Leopold, 2. Petrič Ida, 3. Rejc Francka.
Poročilo rednega občnega abora ,,Siov. uč. društva za Istro11 z dne 10. maja t. 1.
Tov. predsednik otvarja zborovanje ob pičli udeležbi, zborovanja se je udeležila dobra tretjina članov. Predsednikov pozdrav velja v prvi vrsti novo-pristoplim članom, kakor tudi gostoma-tova-rišema Germku in Pahorju, ki sta prisostvovala našemu zborovanju. Spominja se izgub, ki sta zadela naša dva tovariša Benka in Gruntarja. Oba sta bila v zadnjem času težko priadeta z izgubo plemenite matere. Predsednik izraža tem potom tovarišema v imenu vseh članov sožalje, blagopokojnima pa se zakliče: Slava!
Istoiako se spominja s žalostjo' v srcu preminulih tov. Licula in Ferluga.
Na to preide k poročilu: Ravnokar sem se spomnil naših pokojnih, pozabiti pa ne sinem naših živih mrtvecev, za katere je tudi treba nekaj besed »spomina in sožalja*. Vsa naša nemoč ima svoj izvor v
Jakob Giacomelli, Nacamuli, esteta-kritika; Artlur Vram, ravnatelj tržaškega konservatorija; Zuccoli, stolni organist.
Varanje javnega mnenja
ODPRTO PISMO
gosp. ravnatelju Vik. Šoncu.
Binkošlni dan je bil mnogim v vstajenje. Nastop učiteljskega zbora je bil fenomenalen dogodek. Izrekli so se o njem zelo pohvalno naši, in genij Smareglia, Barison, Zuccoli in vrsta italijanskih gLsbc-nih kritikov. Oglasi se nazadnje mož, ki s,e je pri ras poskušal že na raznih glasbenih poljih. Da si mož postavi za cilj zanikati doseženi vspeh, obenem varati javno mnenje: to je krivica in nepoštenost! O težki prebavljivosti piše in o gestah, o tempu, o ritmu, o dinamiki, o pomanjkanju glasbene vrednosti (pri Foersterju), o umetniškem stremljenju, o diferencah, o slabih klavirjih, o svojih ocenah in o dobrih raukih.
Ali je s svojim nastopom učiteljski zbor kompromitiral s svojim nastopom glasbena dela naših naj-večjih skladateljev? Kateri pevski zbor je na vzvi-šenejši način propagiral naše najlepše pesmi?
Ali je to edini vtis (vsi večji zbori «n.ezreli za koncert*, drugi «iu in tam zadišali po umetniškem stremljenju*), ki ste ga odnesli od »Pomladnega speva*, «Gozdne samote* in drugih pesmi? —- Mi smo se zjokali od lepote!
Cilj, ki smo si ga; postavili mi, je vreden tudi, žrtev, na eni strani ali na drugi. Če bo šlo še toliko
zakrknjnih duš okoli nas, vera v nas ostane:
O,	solne e je. Je, ker ga slutimo, ker ga v globini duše čutimo.
Ivan Gerbec.
nesrečni stanovski nezavednosti. Troje vrst nas je in vsi smo več ali manj grešniki na lastni koži. Je kakor v sv. pismu: ni le greh grešiti, ampak je greh tudi h grehu molčati. Imamo tovariše, ki hodijo izven organizacije svoja spokorniška pota in se nam posmehujejo ali pa nas pomilujejo. Pustimo te, naj se še dalje pokorijo, kakor sami hočejo. — Drugi so polovičarji, z eno nogo stoje čvrsto sredi pota, kakor sami mislijo, z, drugo pa le za spoznan;e v jarku. «Saj se najde kedaj tudivjarku kakšno zrnc in tudi to prav pride,* tako modrujejo ti modreci. 1 aki pseudoorganiziranci so v organizaciji ali iz preudarnosti ali iz strahopetnosti. Prvi vršijo društvene obveznosti, ako je to v skladu z njihovimi interesi, imajo pa tudi svojo posebno in glavno pot, ki gre, če treba tudi preko organizacije. Drugi so tudi organizirani, ne izvršujejo društv. obveznosti in živijo tja v en dan. Koristolovci prvi, — zajedavci drugi!
In so še tretji, to so oni, ki tvorijo organizacijo. Smo.mi, ki si po dvakrat na leto pogledamo v oči. Organizacija nam je duševna potreba, nam je življenje. Četudi je naše delo ubožno, četudi so naši uspehi neznatni, naše stremljenje je v tem, da posvečamo svoje borne moči smotru, ki nas prešinja in kateri nam je glavni v življenju. — Pa smo vendarle tudi mi grešniki nad nami samimi in nad lastnim delom! Grešimo s tem, da h grehu drugih molčimo, da greh takorekoč spodbujamo.
Naše delovanje boleha skoraj na fiksni ideji, ki hoče nevernike in razkolnike izpreobračati. Vsi naši
sklepi postajajo iiuzorni, škodljivi celo, ker dajajo čudno luč temu kaosu, ki sme ga krstili za organizacijo. V čem je pravzaprav naše delovanje? Dvakrat na leto se snidemo, si potožimo eno in isto, sklepamo sklepe in se ih ne držimo, protestiramo in tudi proteste sami desarmiramo. Večni boj ere struje proti drugi v okviru društva. Živimo v težkih časih, samo število organizirancev ne odloča, nasprotno je le v kvar, V boju, katerega bojujemo, odloča kvaliteta in ne kvantiteta. Zato moramo izvesti radikalno čiščenje in to še danes, ker drugače bo prepozno. Pred očmi moramo imeti da zahtevajo okolščine od nas, da smo celi ljudje in ne Lakaji; da ne pademo ob prvem sunku, da pa, ako že moramo pasti, pademo kot borilci.
Več ali manj podobna situacija kot v našem društvu je tudi v drugih; raditega je ukrepalo o tem vprašanju že vodstvo naše Zveze. Na zadnji seji upravnega odbora se je pretresovala morala posameznih društev. — Na isti seji je bil govor tudi o tiskarni. Z ozirom na to, da so se pojavile ovire k uresničenju tega smotra, je Zveza podaljšala termin plačevanja deležev za tiskarno in sicer za eno leto.
Kardinalna točka one seje pa je bila določitev poti, po kateri na; hodi Zveza v bodoče. Nove razmere, ki so nastale v upravi države ter odmev teh novih razmer v organizaciji sami so zahtevale jasne deklaracije. Dve poti sta prišli v poštev, stara, po kateri smo hodili doslej, druga uglajenejša, po kateri pa ne hodita čast in poštenje. Izbera ni bila težka, ostali smo pri stari poti.
Samoizobraževalni tečaj se bo vršil tudi letos o počitnicah. Poleg socialnih ved se bo obravnavala tudi pedagogika. Koristno in dobro bi bilo, da se ga udeležijo vsi oni, ki imajo dobro in resno voljo.
Malo razveseljiva je slika naročnikov šol na «Novi rod» v področju našega društva. Vsak član naj v bodoče vnete je propagira za ta velevažni mladinski list. Tudi za pevski zbor vlada premalo zanimanja od strani naših članov. 0 nujni ustanovitvi Samopomoči priča slučaj dveh težko prizadetih članov, o tej ustanovi bomo govorili pri slučajnostih.
Priključim še k poročilu društvenega delovanja sliko v stanju našega šolstva, ki sistematično nazaduje. V tem poslovnem letu se je zaprlo oziroma pretvorilo 8 slov. šol, pouk italijanščine se je na vseh šolah povečal na škodo pouka v našem jeziku, šolski obisk je ponekod vedno slabši; oblasti ne posvečajo temu zlu one pažnje, ki bi jo morale za priti v oikom temu nedostatku.
Kar se tiče odnošajev šolskih oblasti napram učiteljstvu, jie bolje, da ne govorim. Naše društvo je dobilo strog ukor in to radi nekih resolucij, ki so bile odposlane že pred dvema letoma. Ker pa je društvo malo občutljivo za tako božanje, je ukor udaril po dveh osebah. Po meni in po tov.ci tajnici. Pa tudi midva sva precej neobčutljiva, ukor ni dosegel onega učinka, ki ga je zasledoval.
V mojem poročilu pričakujete gotovo še nekaj drugega. Poleg moralnih obilic tudi kakšno mate-rielno drobtinico. Namig na kakšen povišek, likvidacija zastankov itd.? — Ničesar vam nimam poročati o tem. Lansko leto obljubljeni zastanki so neznano kje zaspali in umrli. Preboleli bodemo tudi to razočaranje z zavestjo, da četudi nimamo materialnih bogastev, imamo nekaj drugega, kar je dragocene,je:	imamo moralne vrednote. Dokler
imamo te, smo vedno bogati; zato moramo gledati,
da te zaklade držimo in jih ne damo iz rok. — S tem končam.
V	zvezi s tem podanim ima predsednik predlog o čiščenju našega društva, Tov. Germek je mnenja, da izključitev članov r.i na mestu, to naj se za danes opusti. Preds.: Že štiri leta govorimo o tem, kako bi ozdravili bolezer., ki se vedno bolj širi. Tov. Jereb se pridružuje mnenju lov. Tov. Leonardis omenja, da je njegova hčerka imenovana samo do konca leta z dvetretjinsko plačo, radi tega ne more pristopiti kot članica. Preds.: Imamo tudi druge tov in tov.ice, ki služijo z istimi pogoji, pa so vendar včlanjeni. — Tov. Šiškovič: Vsak član naj izjavi ali je član društva ali ne. Tov. blag. stavi vprašanja: Kaj je napraviti z onimi, ki na opetovane opomine ne odgovore? Kako naj se postopa z onimi člani, ki imajo precejšnje zastanke društvene članarine? Po raznem prerekanju se pride do naslednjih dveh sklepov: Kdor ne plača redno članarine in to najkasneje koncem upravnega leta, se črta sam iz organizacije. Zaostalo članarino naj izterja blagajnik pismenim potom.
Na to preide blagajnik k svojemu poročilu, ki se glasi:
V	pretečenem upravnem letu je imelo naše društvo 5608.65 L dohodkov, a 3909.30 L izdatkov, (prebitek 1609.35 L). Zvezi smo dolžni od 1. I. t. 1., kar pa bi bilo krito s terjatvami zaostale članarine.
Preds. olvarja debato o poročilu. — IzvoLieni pregledovalci računov dobe iste v popolnem reriu: predsednik zahvali v imenu vseh vestnega tov. nla-gajnika za njegovo delovanje.
Po petminutnem odmoru, ki se je napravil za preudarjanje izvolitve novega odbora, predlaga tov. Makarovič, naj delujie še dosedanji odbor dalje. Predlog sprejet. Tov. preds, se zahvali v imenu odbora za izkazano zaupanje.
Nato se izberejo delegati.
Ker je že omenil t. pred. v svojem poročilu nov ukrep glede plačevanja tiskarskega sklada, se pri tej točki dnevnega reda sklene sledeče: Vsak član plačaj v ta fond mesečne obroke po 10 L!
Omenilo se je tudi to, da bo v kratkem vpeljan čekovni promet z Zvezo. Tov. Pahor pove, da je ta stvar začasno padla in to vsled izjave nekega tov., češ, da je za sedaj nepotrebna. Vendar bi se lahko vpeljal čekovni promet v našem društvu. Predlog, da se poveri to tov. blagajniku, je sprejet.
Z novo uredbo pokrajin izgubimo eno občino in pridobimo en sedtni okraj. Težko bo odslej obstojalo le eno samo slov. uč. društvo v Istri, to radi preod-daljenosti novo pridobljenih krajev. Danes ne moremo sicer ničesar skleniti, vendar damo lahko delegatom nasvete, katerih naj se drže pri del. zborovanju v Gorici, kjer se bo to vprašanje končno rešilo. Tov. Šiškovič stavi predlog, naj bi se po izvršeni delitvi združili s hrvaškimi tovariši. Temu se oporeka, ker s tem bi društvo zadobilo večje okrožje, v katerem bi se le životarilo dalje. Pred očmi moramo imeti prespeh društva, nova društva naj bolje uspevajo. Čuje se tudi glas, naj bi se tov. iz Brega priključili trž. uč. društvu. Končni sklep je ta-le:	Ako le mogoče, naj ostane pri starem.
Loči naj se bivši sodni okraj podgrajski, ki naj z Bistrico tvori novo društvo. -— Slučajnosti. Za samoizobraževalni tečaj se priglasi desetorica. Tozadevni poziv za one, ki se mislijo udeležiti tečaja pri sv. Luciji, se pošlje v naš list.
Na poziv tov. preds. se je upisalo lepo število prisotnih v Šol. matico. Tov. Šiškovič ;e mnenja, naj ostane vodstvo Zveze še nadalje v Trstu; temu se pridružujejo vsi prisotni.
Samopomoč. — En vir za fond bi bilo zopet povišanje članarine, drugi pa — tiskarna. Dokler se ne udejs-tvi ideja o tiskarni, moramo dobiti tretji vir za to ustanovo. Sklep, kot navodilo delegatom, bi bil sledeči: Vsako društvo naj antecipira po možnosti v provizoričen sklad samopomoči; vsak član naj da največ do 10 L letno v ta namen.
Ker je dnevni red izčrpan, se zaključi zborovan:e.
Učiteljsko društvo za sežanski okraj ima v četrtek 7. junija ob 10'A uri redni občni zbor v Sežani. Na dnevnem redu:
1.	Poročila društvenih funkcionarjev.
2.	Volitev odbora.
3.	Volitev delegatov.
4.	Eventualnosti.
Upamo-, da ne bo nihče neupravičeno izostal!
Odbor.
Tolminsko učiteljsko društvo bo zborovalo dne 10. junija t, 1. ob 8. uri v Kobaridu. Udeležba obvezna!
Odbor.
Učiteljsko društvo za goriški okTaj vabi vse članice in člane nal svoje peto letošnje zborovanje dne 7. junija t. 1. v Gorico v Trgovski dom ob 9 'A zjutraj. Dnevni red:
1.	Predsednikovo poročilo.
2.	Naš stanovski davek.
3.	Vprašanja, odgovori in pojasnila.
4.	Razni predlogi in nasveti.
5.	Sprejemanje priglasov plemenitih počitniških rednikov tržaških sirot iz St. Jakobske šole.
Ob 14 (2 popoldne) predava gospod, profesor Lo-renzoni: «Classicismo e romanticismo», v risarski dvorani Scuola Via Cappuccini.
Pridite vsi, tudi oni, ki nimate te navade, ker naše edinstvo obrodi najboljše sadove svoji organizaciji! Pri peti točki dnevnega reda imajo vsi besedo.
Društveni odbor, dine 21. maja 1923.
FELJTON
,,Trbovlje“
Pesniška zbirka Toneta Seliškarja se oblikovno in vsebinsko, posebno vsebinsko odločno razlikuje od pesmi, ki smo jih bili vajeni v slovenskem slovstvu do zadnjih, časov, zato zbudi -takoj pozornot. W. Whitman bi bil to, ko bi se navduševal za demokracijo. Ali prevrgel je tesno obliko klasično merjenih in profesorsko rimanih stihov ter se v ekspresionističnih prispodobah pognal za idejo, ki je značilna za vsako Seliškarjevo pesem in ki je širja kot podajanje občutja užaljenega človeštva, kakor ga skuša izražati ekspresionizem. Seliškar je poet-realist, ki noče poznati or e sladkobne omlednosti v poeziji, kakor so jo vpeljali mimo Župančiča tekom zadnjega desetletja razni naši esteti, poefje, ki so luščili besede namesto da bi služili mislim, namišljeni ari-stokra-tje, ki so se trudili, da bi bili klasiki, pa so onemevali kot idejni reveži, ker niso več prisluškovali udarcem časa. Seliškar se ne lovi za zvenečimi in bleščečimi besedami, ki so v resnici prazne in brezkrvne, se ne muči z obliko kakor tisti, ki jim vsebine nedostaja, ne sega v modni nadzemski eter, ampak gleda stvari vseokrog sebe kakršne so, njih snovnost in črte, njih medsebojne odnošaje in zveze ter sega zmočnimi rokami naravnost v življenje, v
Učiteljsko društvo za kolar Volosko-Opatija obdržati če svoju skupštinu dne 7. juna tek. god. u 10 sati prije podile u dvorani pučke škole u Ma-tuljima uz sljedeči dnevni red:
1.	Otvorenje skupštine.
2.	Odobrenj-e zapisnika posljedn je skupštine.
3.	Izbor delegata za glavnu god. skupštinu «Zveze».
4.	Rasprava o uredj-enju društva.
5.	Eventualija,
Važnost 3. ii 4. tačke dnevno g reda treba da svatko shvati i svojom prisutnošču pokaže, da ima jošte dužnosti učitelja i čavjeka.	Odbor.
Vaje Zvezinega zbora so: 7. junija ob 9. uri za Goričane in Tolmince v Trgovskem domu v Gorici, 17. junija ob 9. uri za Tržačane, Kraševce, Postojnčane in- bližnje Istrane v dvorani pri Sv. Jakobu. (Oddaljeni Istrani pridejo- le k generalni vaji za nastop v Gorici.)
Učiti se je zbore: Kroparji (Lajovic), Pričakovanje (Vodopivec — v Prvih plamenih) in Kam si šla, mladost? (Ravnik.)
Zavod za medvseučiliške tečaje za slov. učiteljstvo vabi na tečaj, ki bo koncem augusta ali septembra v Rimu ali Firenci. Trajal bo 25 dni, s prosto vožnjo in- stanovanjem ter hrano, ki ne bo- stala dnevno nad' 10 L.
Pozivamo vse pevce in pevke zbora, da se odločijo za udeležbo- ter priglasijo do 15. t. m. na naslov: A. Germek, Trieste — S. Giovanni 950.
Tečaj ne bo dolgo trajal, pogoji so zelo ugodni in ne vemo, če bomo imeli kdaj pozneje še tako lepo priliko za udeležbo. Pevski zbor bi se lahko dnevno kaj malega vežbal, obenem bi pa večkrat nastopil in morda v raznih mestih, s čemer bi krili nekoliko tudi izdatke tečaja.
Zganimo se in uredimo svoje počitniške zadeve tako, da ne bo nihče pevcev in pevk manjkal na tečaju!
Vodstvo Zveze poziva društva, ki še niso priglasila delegatov za Gorico, naj to čimprej store!
tisto življenje, ki je najbolj razvito, -polno brezdnov in trpljenja. Pesem «Dete», čigar oče se je vrnil pijan domov in udaril mater-ženo s pestjo, končuje tako-le;
Oče na tleh leži,
mati joka in doji,
dete .stiska posušene prsi,
dete iz matere bolno mleko sesa,
dete trpljenje pije iz njenega srca,
dete bolečio pije iz duše njene,
v kateri je žgoča rana trde pesti.
Dete joka.
Kaj pa bi drugega z bolnim mlekom, s trpljenjem in bolečino belo dete počelo .. .
Gola, suha proza; odurnost, ki jo pesnik namenoma podaja v začetku, sc koncem pesmi dvigne v pretresljivo nasprotje:	trpljenje nežnega otroka,
predno se je še življenja prav zavedelo! Nekaj sličnega na-jdemo v moderni glasbi: druga ik drugi nagačene disonar-ce, da človeka boli, da trže, da mu orje srce! Vso zbirko lahko preiščete, toda sanjavosti, božanja in osladnosti, ki se je še včeraj cedila iz marsikatere slovenske pesmi kakor zoperna sokrvica, ne najdete več. Seliškar ni sen-timentalec trubadur, daleč je, silno daleč od Jenka in Stritarja in tudi z Župančičem se malokje še sestane. Morda je najbolj lirično mesto, kar jih ima zbirka, ono- v
•STRAN 128
UČITEI .IŠKI 1.IST
• Cvetočem bezgu®, ki poganja bolehav edini cvet v nizkem vršičku:
Ves bel je cvet, smaragdni so listi — bel cvet v puščavi — lučka v temi.
Črn rudar se je ustavil pod rjim, še eden, dva, triije . ..
Drveči vlak je švignil mimo njih in moje oči so še ujele tri črne rudarje — beli cvet, tri črne oblake — šop belih zvezd, tri ostre igle za moje srce.
Zelo značilna za pesnikovo izražanje in grajenje je »Zimska študija*:
Preganjani
Tov. V. Šepič, urednik hrvatskega dela »Učiteljskega lista®, je uradno upokojen. S tem ukrepom se bo naša organizacija še ukvarjala. Niso torej dovolj vsa nezakonita preganjanja, začenja legalno — trpljenje. Kam pridemo s tem, se bo še videlo. Nova metoda ne bo rodila dobrih sadov, razsodni ljudje
V poševnih črtah pada sneg iz ogromnega sita, ki ga zimski starci drže na rameh, v našo dolino, da je kakor umita po dolgih, v neskončnost se vijočih, blatnih dneh. Delavske bajte stoje kakor račke-čopke na spolzki
[strmini,
po kateri otroci polže in črtajo vijugaste proge po mehki, volneni, vdirajoči se snežni belini, da je strmina ko koža, ki ima čez in čez temne
[maroge.
Prežalostne so med račkami bukve-pastarice.
Za vetrom se jim je pohotnost spustila, usahnil
[vabljivi smeh:
Sključene čepe ko pred oltarjem grbaste device, ko jim na grbi čepi pesem o solnčnih dneh.
(Konec prih.)
jo obžalujejo že zdaj. Oblast ne dosega drugega, to gledamo že dolgo, kot da na mesta preganjanih rekrutira druge bojevnike. Žrtve bodo napolnile njeno brezdno, dosegla pa ne bo ničesar, kakor ni doslej. Gnojili bomo svoje delo s krvjo, a hlapci ne bomo nikdar. Čas bo dokazal brezumnost vseh teh težkih zasledovanj učitehstva.
RAZNE VESTI
Pedcsetletnica smrti Aleksandra Manzonija se ie
praznovala 22- maja. Njegov klasični zgodovinski roman Promessi sp osi (Zaročenca) je svetovno znan, ker je eno prvih del svoje vrste. Vendar je duh, ki je preveval velikega moža, drugačen, kakor današnje Italije, zato ni petdesetletnica njegove smrti našla takega odmeva, kakor je bilo pričakovati.
Zlata vas je Ozeljan s Št. Mihelom po plemenitih srcih svojega prebivalstva. Tamkajšnja zavedna tovarišica je že priglasila d e y e t usmiljenih gospodarjev blagih gospodinj,, ki so podpisal« izjavo, da sprejmejo tržaške otroke v počitniško oskrbo. Solza iskrene hvaležnosti naše tržaške lačre dece naj1 kane na polje tem plemenitim našim kmetom, da obrodi stoteren sad njih pridnim rokam, plemenitim srcem in vedremu razumu. Hvala vam iskrena, dobri Oze-Jjanci in Šmihelci! Vaše bratoljubje naj se razširi po cvetni Vipavski dolini tja do Postojnske jame, po goriški okolici, po naših Gorah, po kršnem Krasu in med našimi Brici!	A. U.
Izpiti vsposobljenosti na kr. slovenskem učiteljišču v Tolminu se bodo vršili proti koncu tekočega meseca ali pa v začetku prihodnjega. Določeni dan se bo pravočasno objavil.
Zadlnji čas za vlaganje prošenj poteče 20. t. m. Izpiti za ročna dela se bodo vršili koncu šolskega leta,
Opomba ur.: Dopis je zakasnel, ker smo ga prejeli šele 19. maja. Oddan je bil v Tolminu 12. V. Kakor se vidi, ni od Tolmina do Trsta tako blizu, kakor bi človek mislil! Med tem časom čitamo v časnikih — v večjo slavo razmer po poštah, — da so začeli izpiti 28. mi.n. meseca!
Pevec, št. 1—4, se na uvodnem mestu spominja 301etnice glasbenega društva «Ljubl;ane» in prinaša sestavke: Pevski spomini. Piše Jakob Aljaž, uvaže-vanja vreden članek «Nekaj higiječnih migljajev za pevce® (—č), «Dober svet» za pevovodje (P. H.), Bajukovo nadaljevanje sestavka «Narodne pesmi v sekiricah®, «Glasbena pravila®, posneta iz Schu-
mannovih zbranih spisov (P. H.), opis laških fanfar (Vinko Vodopivec) in razen drobiž. — Pevski zbori bodo pa predvsem veseli glasbene priloge, ki prinaša Premerlovo «V Korotan®, E Adamiča »Domovini®, Hochreiterjev «Nočri psalmi®, prekmursko »Gda smo pšenici šli orat® (harm. dr. Kimovec), Jan Pogačnika «Na potujčenj zemlji®, Viki. Adamiča »Sneg®, «Soči», (Fr. Jordan) in Ocvirkovo »I ahor šapče®. Uredništvo nudi pač za vsak zbor nekaj, lahke in težje tvari. Adamičevi «Domovini» s spretno uporabo Hajdrihovega motiva «Buči more adrijansko® bodo radi težkih modulacij kos pač le izvežbanejši zbori, nepopisno lepi «Nočri osalem® pa bode zmoglo le malo pevskih zborov v Sloveniji.
Nova Evropa, knjiga VII, br. 12, prinaša sledečo vsebino: Javnim radmicima nakon izbora (I. Kolbel. Razgraničenje države (L. Pitamic), Naša severna meja (L. Pitamic), Politični in ekonomski pregled in odlomke iz dnevnika Djaka-narednika (Veselin M. Vukičevič). Uprava je izdala šest reprodukcij Meštrovičevih skulptur iz sv. pisma. Reprodukcije se prodajajo v korist gladujočim v Rusiji in stane cela serija 10 Din.
Iz uprave «Novega Roda®.
Upravništvo vabi naročnike N. r., ki še niso poravnali naročnine za 1. 1922, da to store še pred1 dc-legaciiskkn zborovanjem. Uprava je izdelala imenik vseh onih naročnikov, ki niso še poravnali zaostale naročnine in ga misli predložiti delegatom v svrho boljšega pregleda upravnih računov za I. 1922. Vsled prevelikih poštnih stroškov ne namerja uprava ponovno predložili poedinim naročnikom računa o neporavnani naročnini, zato naj sc naročniki, ki morda rabijo končni obračun, obrnejo pismeno na upravo.
Junijska, številka N. R. je izšla; julijska (7) pa izide že 25. junija! radi sklepa šolskega leta.
Šolska Matica. Opozarjamo poverjenike in vodstva nekaterih tržaških šol, da mi brže — boi;e pošljejo imenike in članarino a 6 L za člana.
Germek.