III. UREJANJE PROSTORA, KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1. UREJANJE PROSTORA ¦ , • V prvem polletju 1983 je bila osnovna pozornost posvečena izvedbi postopkov, ki jih je nalagal v lanskem decembru sprejeti interventni republiški "Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti". Občina Ljubljana-Šiška je spričo dolgoletnega sistematičnega dela pri izdelavi kmetijskih prostorskih planov večino potrebne dokumentacije že imela izdelano, ter je kot prva med ljubljanskimi občinami lahko sprejela "Sklep o uskladitvi družbenega plana s kmetijskim zakonom" že v maju letošnjega leta. Interventni kmetijski zakon je v veliki meri vplival na vsetine nekaterih urbanističnih dokumentov, ki so bili oziroma so še v izdelavi. Najmočneje se je ta vpliv odražal v urbanistlčnem načrtu Medvod, ki je v fazi med osnutkom in predlogom doživel precejšnje zmanjšanje zazidljivih površin. Tako usklajen urbanistični načrt Medvod je bil sprejet na skupščjim meSta.V javno razpravo je bil spredložen osnratek sprememb in dopolniteV urbanističnega načrta Tacen-Šmartno-Gameljne. Med podrobnejšimi urbanističnimi dokumenti pa sta bila sprejeta: - zazidalni načrt ŠS 110 Vižmarje nad klancem ter - sprememba zazidalnega načrta za ŠS 4/3 in ŠI 1 - Varstveni delovni center. V prvi polovici leta s* bili v postopek javne razprave predloženi: - zazidalni načrt ŠR 9/1 - Pržanj - zazidalni načrt MeS 7/3 - Preska - zazidalni načrt ŠP 3 - Stegne - sprememba in dopolnitev zaz. načrta ŠS 10 - Draveljska gmajna - zazidalni načrt ŠS 201/4 Tacen - programska izhodišča za zazidalni načrt športnega parka Ljubljana - programski del zazidalnega načrta Centra Medvod - študija možnosti prenove območja Pod Hribom - programski del načrta ključnih lokacij na območju Šmarne gore - primerjalna štuiija alternativnih lokacij pokopališča Medvode. Poleg razprave o zgeraj navedenih dokumentih so z organi Skupščine mesta tekli dogovori o pristopu k novelaciji urbanističnega načrta Krajinskega parka Polhograjski Dalomiti. Izvajale so se tudi »stale aktivnosti, izmed katerih so v nadaljevanju navedene le nekatere: .', - priprave na ureditev spominskega parka Gsričane - priparve za ureditev Termalnega vrelca v Prrničah (pri čemer pa je p»vsem zamrla aktivnest ljubljanskega regionalnega zaveda za sp»menišk» varstv«), - priprava odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba - priprava dokumentacije za prenovo objektov na Medvedovi ulici . - priprave za naročilo izdelave zazidajnih načrtev za dapalnilno gradnje na Svetju , ŠS 117/3 - Medno, MeS 16/3 - Pirniče, MeS 10/2 - Žeje, MeS 2 Sora - postopki v zvezi s tekačimi lokacijskimi froblemi. / 2. KOMUNALNO GOSPODARSTVO . Kamunalna skupnest »bčine Ljubljana-Šiška je uresničevala naloge na naslednjih pedročjih: i a) urejanje stavbnih zemljišč, b) urejanje ulic, trgov in lokalnih cest, c)komunalne naprave individualne porabe, d) komunalne naprave kolektivne porabe - enostavna repredukcija a) Realizacija pragrama s področja urejanja in upravljanja s stavbnimi zemljišči je zajemala nalege pridobivanja, priprave ter opremljanja s komunalnimi napravami individualne kolektivne porabe za potrebe stanovanjske, industrijske in poslevne gradnje ter cestne infrastrukture. Zaradi manjšega dotoka finančnih sredstev so se izvajale le prioritetne naloge in sicer v stanovanjskih soseskah ŠS 4/1 Stara cerkev, ŠS 8/1 Dravlje, ŠS 8/2 Nove Dravlje, ŠS 12/4 aPodutik, ŠS 107 Šentvid ter v industrijskih soseskah v ŠP 3 in ŠP 4,5. Vse te naloge se bodo po planu 1983 izvajale tudi v drugi polovici leta 1983. Odkupi in priprava zemljišča so se vršili tudi za izgradnjo mestne obvoznice (severni del) ter avtoceste Naklo-Ljubljana. b) Realizacija programa urejanja ulic, trgov in lokalnih cest je bila v prvem polletju dosežena v višini 18 % celotnega plana in sicer: b 1) Po programu izgradnje občinskih cest so se izvajale naloge pri investicijah, ki jih predvideva plan za leto 1983 in sicer: - cesta Vikrče - Smlednik III. faza: Izdelan je bil delilni načrt, na njegovi osnovi pričet odkup zemljišča, ki bo p»vsem realiziran do konca leta 1983, - cesta Tacen do Vikrč: Izdeluje se lokacijska dakumentacija, ki b« izielana do konca leta 1983, - obodna cesta Stanežiče. Izvedena je I. faza gradnje , v p*st*pku je izdaja gradbenega dovoljenja za II. fazo gradnje. Po terminskem planu bodo dela dokbnčana do konca leta 1983, - cesta Koseze - Vojsko III. faza. Pridobljena je lokacijska odločba. Gradnja se bo pričela v septembru 1983, - cesta Šmartno - Gameljne , I. faza. V pridebivanju je l»kacijska dokumentacija, - Nova Vodnikova cesta. Za protihrupno zaščito se naročene ponovne meritve hrupa pri ZRMK, y - cesta Vikrče- Verje. V postopku je izplačilo odškodnin, - podhod pod železniško progo med industrijskima conama ŠP 4,5 in ŠP 3. V postopku je pridobivanje investicijsko-tehnične dokumentacije, gradnja se bo vršičla v drugi polovici leta 1983, - Tacenska cesta - pločnik. V prvem polletju je bila v izdelavi deku-mentacija, gradnja se bo vršila v drugi polovici leta 1983, - cesta na Trati. V pripravi so projekti. Gradnja se bo vrš ila v drugi polovici leta 1983, - cesta Sora - Trnovec. V pripravi je dokumentacija. Gradnja I. faze se bo vršila v drugi polovici leta 1983, - podložene plošče za 3 sanitarne kioske. V pripravi je dokumentacija. b 2) Realizacija investicij, ki so v celoti obveznost komunalne skupnosti poteka po planu in je dosežena v višini 34 %. b 3) Realizacija investicij krajevnih skupnosti je v prvem polletju dssežena le v višini 5,2 %. Tako nizka realizacija je posledica majhnega zanimanja občanov oziroma krajevnih skupnosti za sofinanciranje s samoprispevkom (v sorazmerju 50:50). Solidarnostno združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu iz dela čistega dohodka - 2 % je bilo v prvem polletju realizirano - v višini 63 %. Do konca leta se predviduva 100 % realizacija. c) Realizacija nalog na področju komunalnih naprav individualne porabe. V prvem polletju je bila v izdelavi dokumentacija za izgradnjo komunalnih napiav individualne porabe za stanovanjske soseske, ki bodo vseljive v letu 1983. Sama realizacija izgradnje pa bo s pogodbami o prenosu investitorstva prenešena na komunalne organizacije. d) Realizacija programa na področju komunalnih naprav kolektivne porabe Program nalog na področju kolektivnih komunalnih storitev je bil v I. polletju 1983 realiziran v višini 47,3 %. Poraba sredstev je bila pri uresni-čevanju nalog pri zimski službi, javni hi gieni in javni razsvetljavi nekoliko večja od načrtovane, ker so se prav tu stroški bistveno povečali. Lahko pričakujemo, da bo program kolektivnih komunalnih storitev v letošnjem letu dosežen 100 % ter, da bo potrebno pravočasno uskladiti skupni program s komunalnimi TOZD-i v Ljubjani. 3. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO a) IZVAJANJE PLANA STANOVANJSKE GRADNJE V srednjeročnem obdobju 1981-1985 je bila planirana izgradnja 2466 stanovanj. Od tega je zgrajenih ali še v gradnji 2139 stanovanj, 326 stanovanj pa bo dograjenih do konca leta 1985. Večji del organizirane stanovanjske gradnje se je vršil na območju Dravelj, kjer je v iaključni fazi izgradnja sosesk ŠS 8/1 in ŠS 8/2. V nadaljevanju jeprikazano stanje po posaemHnih soeskah. a 1) Soseska ŠS 8/2 Dravlje. V soseski se gradi stolpnlca S-2 z 7o stanovanji in stanovanjskimi bloki B 13, 14, 15, 16 z skupaj 14o x 4 = 56o stanovanji. - Objekt 13 13. Dela potekajo po terminskem planu in morajo biti dokončana do 28/12-1983. - Objekt B 14. Dela na objektu izvajata 3GP Brosuplje in SGP Stavbenik vsak polovico objekta. Po terminskem planu naj bi bila dokončana do 28/12-1983. Po podatklh samoupravne stanovanjske skupnosti SGP Stavbenik kasni z dili za 14 dni, prav tako ni zadovoljiva kvaliteta njegovih del. SGP Stavbenik je 27/6-1983 podal pismeno izjavo (27/6-1983), da bo objekt kvalitetno pripravljen za tehničnl pregled in predan investitorju brez zamud. - Objekt B 15. Objekt mora biti končan do 28/12-1983 in dela potekajo po terminskem planu. - Objekt B 16. Dela potekajo po terminskem planu in boda dokončana de 28/12—1983. V skladu s terminskim planom poteka tudi opremljanje zemljišča. Od vseh 560 stanovanj v blokih B, 13, B 14, B 15 in B 16 ni prodanih še 13 štirisobnih stanovanj. Stolpnica S-2 : Stolpnico S-2 gradita izvajalca GIP Ingrad in SCT. Objekt bi moral biti pripravljen za tehnični pregled 8/8-1983. Dela ne potekajo po terminskem planu. Izvajalec je dne 13/7-1983 zaprosil za podaljšanje roka za 86 dni. Prodana so vsa stanovanja v objektu. a 2) Soseska ŠS 8/1 Dravlje : V izgradnji je stolpnica ST 2 kot zadnja izmed štirih enakih v tej soseski. V objektu je 88 stanovanj. Gradbena dela so v zamudi za okoli 1 mesec, vendar izvajalec zagotavlja, da bo objekt dokončan v roku to je do 30/12-1983. a 3) Soseska - ŠS-4 Stara cerkev : Dela potekajo po planu. Objekt mora biti dokončan do decembra 1984. V soseski je predvidenih 238 stanovanj. V teku je preprojektiranje z večjih v manjša stanovanja, nakar bo izveden postopek spremembe gradbenega dovoljenja. \ a 4) Soseska ŠS 107/1 Zvezda . Prvi bi šel v izgradnjo blok B-3 z 88 sta-novanji. Bo dokončan v letu 1984. Investitor stanovanj je JLA. a 5) Soseska ŠS 12/4 a Podutik. Stanovanjska zadruga Litostroj gradi v ' Podutiku 142 stanovanjskih hiš. 50 stanovanjskih hiš bi moralo biti dokončanih do konca leta 1983. b) DRUŽBENA POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU Dodeljevanje stanovanj solidarnostnim upravičencem po VI. natečaju poteka v skladu s plani. Na razpis za delno nadomestltev stanarin, ki je bil v mesecu februarju se je občini prijavilo 45 prosilcev, od katerih je bilo ugodno rešenih 4o upravičencev. c) ODPRAVA BARAKARSKIH NASELIJ IN STANOVANJ VI. in VII. KATEGORIJE V prvem polletju 1983 je bila razrešena problematika barakarskih naselij v naslednjih lokacijah: Matjanova pot - 1 baraka, Stegne 3 barake, Taborska25 - 6 barak. Razrešuje se odprava barak v Korotanskem naselju preko katerega poteka trasa .' severne obvoznice. SIS za ceste je razrešil s pomočjo SSS Ljubljana -Šiška 20družin v Korotanskem naselju in 4 stanovanja na lokaciji Pot k igrišču. V Korotanskem naselju se predvideva do konca leta še razrešitev 8 do 9 stanevanjskih enot. V prvem polletju J983 je bilo razrešeno vprašanje pet stanovanjskih enot VI. in VII . kategerije iz sredstev solidarnosti. Dve enoti sta bili oddani za adaptacijo na strsške stanovalcev in sta realizirani. Izločena eziroma odpravljena so naslednja stanevanja:. Celovška c. 41 (ena enota), Vodnikova 90 (ena enota), Celovška 50 (ena enota), Lepedvorska 23 (ena eneta), Drenikov vrh 1 ( ena enota). Adaptacijeje izvršena na Celevški c. 59 (ena enota) in Medvedova 24 (ena enota). V postopku za odpravo stanovanj so: Koseška c. 9 (osem enot), ,- •* Jesenkova 4 (ena enata), Lepodvorska 23 (štiri enete). d) OSTALA STANOVANJA d 1) Dom upok»jencev v Gorazdovi ulici (ŠS 3/1): Dela potekajo po terminskem planu. Objekt mora biti dokončan do konca leta 1983. V objektu je 4o stanovanj za upokojence, od teh 10 stanovanj prirejenih za invalide. V objektu so predvideni društveni prostori. Objekt financira SPIZ. d 2) V mesecu maju je bil izročen uporabi objekt nedružinskih stanovanj ob Celovški cesti v območju ŠP 5. Od skupno 912 postelj je prodanih 50 %. e) PRENOVA ' ~ Plan prenove v obdobju 1981-1985 Pooblaščnni investitor: GIPOSS, TOZD Inženiring Z aneksom II k planom stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana-Šiška za srednjeročno obdobje 1981-1985 je bil potrjen plan prenove s katerim bo v Šiški prenovljenih 9 objektov. Skupna vrednost prenove in nadomestnih stanovanj bo predvidoma znašala 75.630.350.- dln. Poleg tega je v planu predvidena tudi prenova Vodnikove domačije in izgradnja podstrešnih stanovanj v Galetovem bloku. Do sedaj je bilo izvršeno: - za štiri objekte v Medvedovi ulici je narejen posnetek obstoječega stanja in izdelana projektna dokumentacija za pripravo projektov prenove. - pripravlja se analiza obstoječega stanja za druge štiri objekte na Medvedovi ulici. - Izdelana je projektna dokumentacija in pridobljeni investitorji za izgradnjo podstrešnih stanovanj za objekt Galetov blok, Celovška 124-130. - Izdelana je analiza območja ŠS 5/2 Pod hribom, da se lahko pristopi k izdelavi zazidalnega načrta za to območje. - Končana je prenova Vodnikove domačije, katera bo lahko že v septembru 1983 predana svojemu namenu, kulturni dejavnosti. IV. DRUZBENE DEJAVNOSTI - . - Rast skupne porabe Ljubljane, naj bi v letu 1983 glede na sprejeta resolucijska določila zaostajala 50 % za rastjo dohodka v gospodarstvu. Indeks rasti dohodka v gospodarstvu Ljubljane v prvem polletju je bil po podatkih SDK 132. Na osnovi ocene Zavod za družbeni plan mesta Ljubljane, ki predvideva, da je bil indeks rasti skupne porabe 115 sklepamo, da se je le ta gibala v resolucijskih okvirih. Realizacija dotoka sredstev za občinske programe SIS družbenlh dejavnosti občine Ljubljana-Šiška v obdobju 1.1. do 3o/6-1983 je bila 1.155 mio din (brez programa SRS SIS za vzgojo in izobraževanje, ki se po novem prikazuje v okvl-ru občinskih programov, vendar kljub temu ločeno). Celoletna planirana rea-lizacija programov SIS družbenih dejavnosti je 2.159 mio din. Planirana zna-čilna dinamika dotoka sredstev SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani za prvo polletje leta 1983 je bila 49,6 %. Odstotek realizacije sredstev SIS v občini Lju-bljana-Šiška nekoliko presega načrtovano in je večja od realizacije drugih ob-činskih programov SIS družbenih dejavnosti v Ljubljani. Prispevne stopnje občinskih SIS družbenih dejavnosti (otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kufture, socialnega skrbstva in zdravstva) so se v letošnjem letu znl-žale v globalu za 0,69 (24.3.1983) in ponovno za 0,08 (8.4.1983) - izobraže-vanje, kultura, zdravstvo). Seštevek veljavnih prispevnih stopenj občinskih SIS družbenih dejavnosti na dan 3o.6.1983 je bil 19,347. Glede na že sprejeta resolucijska določila (ljubljanska resolucija je predvide-vala 12 %-no letno rast skupne porabe v Ljubljani) ter najnovejše ukrepe, naj bi se skupna poraba v letu 1983 povečala za 13 %, kar pomeni zmanjševanje in krčenje obstoječih programov SIS družbenih dejavnosti. Posebej je potrebno povdariti, da se bo spremenila tudi notranja struktura v planih SIS. Novi pla-nirani indeks rasti materialnih stroškov naj bi tako bil 130 (ljubljanska reso-lucija je predvidevala indsks 112), letna rast osebnih dohodkov v družbenih dejavnos tih pa naj bi bila 19,5 % (ljubljanska resolucija je predvidevala indeks 112). Na osnovi teh parametrov izračuni v SIS kažejo, da bo Jirimanjkovalo 343 mio din in skupaj z zdravstvom 684 mio din, zato so v SIS in OZD pripra-vili in sprejeli določene ukrepe. 2. PROBLEMATIKA POSAMEZNIH PODROČIJ ' OTROŠKO VARSTVO - V 5 centrih VVO in družinsko varstvo je vključenlh 54,7 % predšolsklh otrok. Po zadnjih podatklh so bile odbite 603 prošnje za sprejem (najvdč v VVO Koseze - 420 ), po drugi strani pa je praznih nest za 58 (VVO Medvode 56) otrok. Do konca leta se predvideva pridobitev novih 70 mest za otroke v enoti Koseze, pričela pa se bo Izgradnja VVO Dolomitskl odred iz samoprispevka III za 196 otrok. V prihodnjem letu bomo pridobili še 60 mest v soseski Stara cerkev v KS Na Jami. Pri financiranju dejavnosti je bil delež SIS 58 % in staršev 42 % v skladu z obstoječo lestvico (20 - 70 %). S 1/9-1983 se bo to razmerje spremenilo tako, da bodo uporabniki bolj obremenjeni. Ooenjujemo, da je potrebno nadaljevati s samoupravno integracijo še v 3 centralnih VVO. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ¦ V občini je v osnovne šole vključeno 9129 učencev. Analize opozarjajo, da se nekateri šolski okoliši praznijo, v nekaterih območjih pa je še vedno pomanjkanje prostora. Prav tako imamo številne oddelke, ki ne dosegajo normatlvov glede števila učencev. Zato je nujno, da vodstva SIS, UO in vodstva šol pripravijo predloge sprememb v dosedanjem načinu organiziranja OŠ. Poseben problem je kadrevsko neustrezno zasedena struktura zaposlenih v naših OŠ (57 i*azredna stopnja, 48 predmetna). Podatki po OŠ kažejo, da naj bi se v drugem polletju struktura izboljšala. V usmerjenem izobraževanju se zaostruje zahteva po nadalnjem zmanjševanju šte-vila usmeritev in smeri. Podoben predlog je za šolsko mrežo, ki je še zmerom draga, razdrobljena in premalo učinkovita. V občini bomo morali razrešiti določene probleme med Srednjo šolo za elektroniko v Šentvidu in izobraževalnlm centrom Litostroj. ZDRAVSTVO Osnovna zdravstvena mreža, oprema in število zdravstvenih delavcev kažejo, da je osnovno zdravstvo dobro razvito. Po drugi strani pa so opozorila, da osnovno zdravstvo v ljubljanskih občinah "še vedno ne skrbi za 85 % zdravstvenega varstva ljudi" kot bi moralo in da je pretiran obisk v specialističnih ambulantah, kar povečuje stroške zdravljenja. Opozorila in zahteve Skupščine občine Ljubljana-Šiška, katere je sprejela ob obravnavi problematike zdravstva v zadnjih dveh letih se v TOZD in DO prepočasi uresničujejo predvsem zato, ker še vedno nismo dovolj odprli procesa povezovanj, racionalizacij in nismo uvedli doslednega strokovnega in finančnega nadzora v TOZD. Zato je potrebno v TOZD poostriti strokovni nadzor nad specialističnimi pregledi in uporabo dragih zdravil in preiskav, povečati izkoriščanje delovnega časa; uveljavitl načelo, da se v osnovnem zdravstvu zaposlijo kvalitetni in izkušenl zdravstveni delavci; pripra-viti analizo o prednostih in pomanjkljivostih sedanje samoupravne organlzi-ranosti zdravstva v občini in mestu ter pripraviti predloge za drugačno organi-ziranost. SOCIALNO SKRBSTVO V prvem polletju 1983 je bila zagotovljena socialna varnost vsem tistim občanom, ki so bili upravičeni do družbene denarne pomoči. 63 občanov je prejelo denarno pomoč kot ediiii vir za preživljanje v skupni višini lt990.464 din, 198 občanov pa kot dopolnilni vir v višini 2,348.574 din. Sodelovanje s Centrom za socialno delo Ljubljana-Šiška, patronažno službo, RK ter socialno zdravstvenimi komisijami, ki so bile ustanovljene po KS, je zado-voljivo. To se kaže predvsem pri posvetovanju s patronažo glede mladostnikov in ostarelih. Še vedno pa ni nobenega sodelcvanja med komisijami KS a Centrom in samoupravno stanovanjsko skupnostjo pri subvencioniranju stanarin in nasta-janju prioritetnih list za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Ponovno je bila opravljena tudi revizija plačevanja oskrbnin v Domu starejših občanov, katere rezultat je povečana udeležba sredstev iz neposredne svobodne menjave dela v primerih, kjer je socialno stanje upravičencev in njihovih družin to dopuščalo. Tako so v letu 1982 znašala vračila svojcev 1.968.985,55 din, v prvem polletju 1983 pa je bila realizacija 1.195.008.75 din, iz česar je razvidno, da je bilo v prvem polletju 1983 realiziranih 60 % celotne lanske mase teh sredstev. SOCIALNO VARSTVO V skupnosti socialnega varstva, v katero se povezuje skupnost otroškega varstva, skupnost socialnega skrbstva, samoupravna stanovanjaka skupnost, enota PIZ in skupnost za zaposlovanje se izvaja 22 vrst denarnih pomoči, do katerih so upra-vičene družine in posamezniki, ki živijo v težkem socialno ekonomskem položaju. Problem je v tem, da še vedno nimamo celovltega pregleda (evidence), ker so različni postopki in cenzusi v SIS. V skupnosti socialnega skrbstva je 2420 upravičencev prejemalo razne oblike denarnih pomoči, za kar je bilo porabljenih 23.732.745 din. V skupnosti inva-lidsko pokojninskega zavarovanja so izplačali 744 upravlčencem varstveni do-datek v poprečni višini 1391 din. V skupnosti za zaposlovanje je 34 upravičencev prejemalo denarno pomoč in 35 oseb denarno nadomestilo. Za obe navedeni pomoči je bilo izplačanih 2.477.188 din sredstev. 166 učencev je prejemalo štipendije iz združenih sredstev in 120 učencev in študentov razliko k kadrovski štipendiji. Skupno je bilo porabljenih 4.844.736,00 din sredstev. V samoupravni stanovanjski skupnosti je 34 upravičencev prejemalo subvencije k stanarini, v skupni vrednosti 11.271.o20 din. KULTURA V ZKO je povezanih 24 društev in skupin, le-te pa skupaj predstavljajo 56 kulturnih skupin. Poleg tega je v občini še 10 kulturno-umetniških društev , ki zaživijo le občasno. Za dejavnost vseh navedenih skupin imamo na razpolago 2.110.000 din sredstev, vendar z njimi ne fihanciramo tlstih društev In skupin, ki delujejo v OZD. Društva in skupine se pri svojem delu srečujejo tako s pomanjkanjem strokovnih in umetniških vodij, kot z neprimerno opremljenimi in ogrevanimi prostori za vaje in nastope. Knjižnica Siška je z matično enoto in štirimi oddelki dosegla povečan obisk in izposojo za 21 %. V tem času so se nadaljevala dela na prenovi Vodnikove domačije, v kateri bo spominska soba Valentina odnika, Muzej razsvetljenstva, pionirski oddelek Knjižnice Šiška in prostor za delo ZKO. Predvidena otvoritev hiše bo v septembru letošnjega leta. 1EILSNA KULTURA Dejavnost izvajalcev telesne kulture v občini v 80 organizacijah s 16.500 aktivni-mi člani v 41 različnih panogah, je bila usmerjena predvsem v izvajanje programov, za katere ni bilo potrebn« zagotavljati novih telesnokulturnih objektov in dodatnlh sredstev. V okviru orgaipzacijskih aktivnosti, množičnosti in rekreacije je v redni vadbi in akcijah sodelovalo preko 20 % občanov Šiške (plavalni, drsalni in smučarski tečaji za predšolske otroke s skupno udeležbo 5769, akcije v 17 šolskih športnih društvih s preko 3.500 aktivnimi in zimska ter letna šola v naravi s 170 udele-ženci ter trim tekmovanja z blizu 10.000 udeleženci). Ocenjujemo, da bo za ohranitev take aktivnostl v razmerah manjših materialnih mežnosti potrebno ponovno uveljaviti amatersko delovanje, zmanjšati profesiona-lizem in povezati lastno udeležbo občanov pri kritju stroškov športne rekreacije (razen za programe predšolskih in šolskih otrok). Na področjii vrhunskoga športa je vključenih v občini 1133 (načrtovano pa je bilo Io38) športnikov. Doseženi so bili prvi rezultati oženja programov v smislu uskladitve s sprejeto "Zasnovo o izvajanju vrhunskega športa v Ljubljani". Na osnovi sklepov skupščin SITKS in ZTKO občine v marcu 1983 ni bilo izplačano 3.057.590 din za izvajanje programa v osmih panogah vrhunskega športa, ker ne zadovoljujejo kriterijem. Upoštevati pa je potrebno, da panoge tudi same sofi-nancirajo programe od 30 do 80 %, kar pomeni vključevanje dodatnih 15.000.000 din sredstev iz neposredne svobodne menjave dela. Iz sredstev združene amortizacije se izvaja sanacija in vzdrževaina dela na nekaterih telesnokulturnih objektih v občini. Ni pa še opredeljen odnos do sanacije nekaterih večjih objektov (skakalnl center Mostecj gimnastični center Partizan Sp. Šiška), kakor tudi ni dosežena racionalna uporaba v vseh 214 telesnokulturnih objektih v občini, predvsem v nekaterih telovadnicah v okviru vzgojno-izobraževalnih ustanov. ¦ ¦ ¦ ¦ T ¦ ;-- '¦ - RAZISKOVANJE Nadaljevalo sej,e financiranje raziskovalne naloge Agrostroja in sprejet je bil sklep o sofinanciranju razlskovalne naloge Fakultete za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo, katere naročnik je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Za izvajanje mestnega raziskovalnega programa, ki je bil v juniju sprejet za leto 1983 je ORS Ljubljana-Šiška namenila 1.200.000 za naloge na področju gospo- darstva, komunalnega urejanja prostora, preskrbe z energijo in hrano, družben «- ga sistema informiranja, zgodovine, varstva okolja, socialnega razvoja, pro- metne in komunalne infrastrukture. V začetku leta so bile tudi podeljene nagrade inovatorjem iz organizacij zdru- ženega dela za najboljše inovacije in tehnične izboljšave v letu 1982. V. SPLOŠNA PORABA Uresničevanje resolucije o politlki izvajanja družbenega plana Ljubljana-Šiška za obdobje 1981-1985 v letu 1983 je usklajeno z Družbenim dogovorom o izva-janju politike na področju splošne porabe v SR Sloveniji v letu 1983 (Uradni list SRS, št. 5/83) in Dogovora o splošni porabi v občinah in mestu Ljubljana za leto 1983 (Uradni list SRS, št. 21/83). Izvršitev plana bilance splošne porabe občine v I. polletju 1983 je naslednja: v 000 din Besedilo Plan Realizacija Indeks I. PRIHODKI 70 Del presežka prihodkov iz ' preteklega leta 3,507 3,507 100,0 71 Davek iz dohodka POZD 2,733 1,330 48,67 72 Prihodki od davkov od OD 336,810 134,545 39,95 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od prometa nepremičnin 124,284 47,069 37,87 74 Prihodek od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 41,215 12,884 31,26 75 Prihodki od taks 15,240 6,623 43,46 76 Prihodki po posebnih predpisih in prihodki UO DPS 34,624 16,722 48,30 IZVIRNI PRIHODKI (71 - 77) 554,906 219,173 39,50 77 Drugi prihodki 19,832 19,344 97,54 SKUPAJ PRIHODKI ZA RAZPORED 578,245 242,024 41,85 II. RAZPOREDITEV PRIHODKOT ' . • 40 Sredstva za delo UO 118,920 48,770 41,01 41 Sredstva za posebne in druge namene 31,691 4,825 15,23 42 Sredstva za LO in družbeno' samozaščito 5,093 2,547 50,00 43 Sredstva za spodbujanje razvoja intervenc. v gospod. 46,720 17,468 37,39 44 Sredstva prenesena drugim DPS in SIS 243,454 98,943 40,64 45 Sredstva za družbene dejavnosti 19,867 7,228 36,38 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 70,576 26,289 37,20 47 Izločena sredstva rezerv 3,458 1,196 34,60 48 Drugi odhodki DPS 38,466 559 1,45 SKUPAJ RAZPOREJENI PRIHODKI 578,245 207,825 35,94 III. PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 34,199 Dovoljena poraba občine v letu 1983 znaša din 494,688.000, kar je za 10,7 % več kot v letu 1982 in je realizirana z 41,52 %, nelimitirani prihodki občine so reali-zirani z 52,07 % in drugi prihodki s 97,54 %. Glede na isto obdobje preteklega leta so izvirni prihodki večji za 15,11 %. Financiranje skupnih mestnih zadev je realizirano na podlagi Dogovora o splošni porabi v Ljubljani v višini 39, 02 % planiranih sredstev za leto 1983. Iz navedenlh podatkov je razvidno, da je proračunska poraba občine naravnana skladno s sprejetimi dogovori. Prihodki, ki so višji od dovoljene ravni porabe, bodo usmerjeni za hlagovoe rezerve in za intervencije v proizvodnji in porabi hrane. VI. LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V občini, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in drugih organizacijah in skupnostih, se nadaljuje proces podružbljanja in krepitve splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z neposrednim vključevanjem vseh družbenopolitičnih in ostalih dejavnikov na vseh ravneh in vseh strukturah. Planirane naloge obrambno varnostnih priprav družbenopolitičnega in gospodarske-ga sistema izvajamo v skladu s sprejetimi programi in novim zveznim in repu-bliškim zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Teritorialna obramba v občini je v organizacijskem in strokovnem pogledu dosegla tako stopnjo, kot je začrtana v resoluciji. Enote in štabe civilne zaščite so tudi organizacijsko in številčno okrepljeni, pri čemer je močen povdarek predvsem na množičnosti ter na usposabljanju delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kljub velikim naporom, pri organiziranju civilne zaščite po zaselkih, vaseh, uli-cah in stanovanjskih blokih, se še vedno kažejo določene pomanjkjjivosti na tem področju. Do konca leta 1983 bomo s praktičnimi vajami preverjali stopnjo organizi-ranosti, usposobljenosti in pripravljenosti enot in štabov teritorialne obrambe in civilne zaščite v TOZD, KS in občini. Za skupno poučno taktično vajo Golovec 83 na temo: Rušilni potres v Ljubljani so že bile izvršene obsežne pri-prave. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI Samouprava se je v krajevnih skupnostih utrdila. Novo izvoljeni organi uspešno delujejo. Za delovanje vseh krajevnih skupnnsti so sredstva zagoto- vljena. Akcija za ustanovitev delovne skupnosti delavcev krajevnih skupnosti uspešno teče. Večina krajevnih skupnosti je sprejela samoupravni sporazum o njeni ustanovitvi» ki naj omogoči večjo racionalnost, ažurnostl in kvaliteto za opravljanje del in nalog, hkrati pa zagotovi tudi samoupravno organiziranost teh delavcev. V prvem polletju leta 1983 je bil sprejet tudi Samoupravni sporazum o finan- ciranju delovanja krajevnlh skupnosti. VIII. ZAKLJUČKI 1. Vsi zbori skupščine občine Ljubljana-Šiška so na julijskem zasedanju vsebinsko obravnavali analizo izvajanja družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 v letu 1981, 1982 in prvem polletju 1983 z oceno razvoja do konca leta 1983 in predvidevanji za lio 1984. Predloženo poročilo o izvajanju resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine za prvo polletje 1983 predstavlja le konkre-tizacijo vsebinskega poročila, s poudarki na kvantifikaciji posameznih segmentov. 2. Čeprav so rezultati gospodarskih gibanj ugodni, izvršni svet vztraja pri stališčih, katere je predložil skupščini: - glavna naloga ostaja še naprej povečanje konvertibilnega izvoza, kar je možno doseči z večjim izkoriščanjem tujih blagovnih kreditov, - Izboljšanje kvalitete gospodarjenja mora imeti prednost pred kvantitativnimi u činki, - povezovanju v reprodukcijske verige> med proizvodnjo in trgovino in za skupen izvoz morajo OZD poseetiti več prizadevanj, - pri razporejanju čistega dohodka mora prevladati načelo krepitve materialne osnove združenega dela . - na področju družbenlh dejavnostl bo prišlo do rebalansov planov in do zmanjšanja pravic uporabnikov; dodatna bremena je potrebno čim bolj enakomerno porazdeliti, - večjo učinkovitost je potrebno zagotoviti na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva, - nadaljnje zmanjševanje splošne porabe mora pojneniti razbremenitev gospodarstva in racionalizacijo dela v upravi. 3. Izvršni svet je na svoji 75. seji dne 19/8-1983 imenoval komisijo za pripravo in izvajanje načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini, ki mora s spremljanjem delovanja OZD in skupnosti pri-spevati kdobrim rffiultotomv poslovanju in pogojsrza planiranje v letu 1986-1990.